PRIKAZI I N OCENE Paolo D'Angelo L'estetica italiana del Novecento Editori Laterza, Roma — Bari 1997, 332 str. Mario Perniola L 'estetica del Novecento IlMulino, Bologna 1997, 206 str. Medtem ko j e dvajseto stoletje tra- ja lo , s e j e v svoji estetiki že poimenovalo kot čas za prevrat in čas krize. Čas za pre- vrat, pravimo, ker j e tudi estetika sode- lovala pri različnih u top ičn ih ali tragič- nih ugotovitvah, kaj se j e že zgodilo in kaj se še m o r a ali u t egne dogodit i . Čas krize, ugotavljamo, ker j e bila to tudi v estetiki m e d vse pogosteje uporabl jani- mi besedami , pa na j s e j e nanaša la na umetnos t , lepoto, estetiko samo ali z nji- mi vred tudi na širša obzorja in v globlje temel je mišl jenja sploh. In vendar s e j e še p r e d zaključkom pripeti lo, da smo se teh prevratov in kriz, tako značilnih za modernis t ično pojmovanje dogajanja ča- sa, naveličali in preobjedl i . Tako kot ne- pres tano klicanje k nap redku , ki ni pri- našalo dosti d rugega kot nove stiske in tesnobe, s e j e tudi enako n e u m o r n o raz- glašanje približevanja dokončne tragedi- j e in katastrofe preživelo in postalo bolj misleno odvečno kot napovedno nereal- no. Zdaj j e konec stoletja, ki p o m e n i celo konec tisočletja, p red vrati. Taki tre- nutki so ka jpak čisto nekaj d rugega kot krizni ali prevratni , čeprav se tudi kaj ta- kega lahko napovedu je in pričakuje vsaj na s imbolni ravni, kjer j e 21. stoletje že dobilo vsaj v naših krajih v časovni razsež- nosti pr ib l ižno tak p o m e n , kot ga ima Evropa v pros torski razsežnost i . T o d a m e d m o d e r n i z m o m , ki m o r a vsakič čas začeti šteti znova in od nič, in okroglo letnico, ki označuje s imbolno mejo, j e tako velika razlika, da gre bolj za zadnje neizpolnjene želje progresističnih in ka- tastrofičnih ideoloških projekci j , tako značilnih prav za dvajseto stoleye samo. Vsaj nekaj tega se mora držati tudi leta 2000. Toda dejanski pomen okroglih let- nic j e predvsem v možnosti za še posebej bučno proslavljanje in izdelavo zaključ- nih računov. Do proslavljanjaje še nekaj časa, čeprav pr iprave že po teka jo , za- ključni računi pa se na posamičnih kon- tih že pregledujejo in seštevajo. Da gle- de dogajanj v estetiki dvajsetega stoletja to ni niti dolgočasno niti računovodsko opravilo, dokazujeta tudi knjigi italijan- skih estetikov Paola D'Angela o italijan- ski estetiki 20. stoletja in Maria Perniole o estetiki 20. stoletja. Paolo D'Angelo j e docent estetike na univerzi v Messini in j e med drugim objavil tudi »Estetiko Benedet ta Croce- ja« (1982) ter »Simbol in umetnos t pri Heglu« (1989), sodeloval pa tud i pr i knjižnem zborniku o Heglu, ki ga j e ure- dil Pietro Rossi. Mario Perniola pouču- j e estetiko na rimski univerzi in j e obja- vil med drugim »Umetniško odtujitev« (1971), »Uganke« (1990), »O čutenju« (1991) in »Spolna privlačnost neorgan- skega« (1994). Da ima estetsko mišljenje na itali- janskih tleh dolgo tradicijo, m e n d a ni treba posebej omenjat i . J e pa za to tra- dicijo po svoje značilno, da s e j e morala 195 Prikazi in ocene tkati od časa do časa na novo, navezujoč po sušnih letih znova na skoraj že izgub- l jena izhodišča, ali pa - če pog ledamo isti potek z drugega zornega kota, d a j e po izjemnih vzponih, pri katerih j e segla prav v središče evropskega mišljenja in zapustila tam t ra jne sledove, ob iča jno prišla doba, ko se je filozofska misel pre- pustila bodisi ponavljanju starih velikih misli bodisi eklektičnemu prebiranju po- n u d b e šol in trendov, ki so prihajali od drugod. Nekaj podobnega naj bi se zgo- dilo tudi v dvajsetem stoletju, kot ugotav- lja Paolo D'Angelo v svoji lanski »Italijan- ski estetiki dvajsetega stoletja«. Zgodo- vinski proces se m u na jpre j razcepi na dve polovici, in v prvi, ki traja tja do sre- dine stoletja, povsem prevladuje mogoč- na osebnost Benedet ta Croceja, k i j e s svojimi »Temeljnimi tezami« leta 1900 tudi časovno pr imerno napravil prvi ko- rak. Kot pravi D'Angelo v svojem pris- pevku »Vrnitev interesa za Croceja« za zbornik »Kultura in šola« iz leta 1991, ki j e neke vrste p r e d h o d n i očr t n jegove zgodovine italijanske estetike, j e Croce- jeva f i lozof i ja prevzela vodi lno vlogo tako svoji miselni vsebini, n jen avtor pa j e postal univerzalni vodič in navdihova- lec. Morebiti bi se dalo njegov ugled vsaj do neke mere prirneijati z Bergsonovim, le d a j e francoski mislec zatonil v poza- bo, še p reden se je ob začetku druge sve- tovne vojne iztekel njegov čas, m e d t e m ko j e Croce tudi zaradi svojega t rdno nas- protujočega odnosa do fašizma postal še p red smrtjo leta 1952 tudi intelektualna legenda. Ver je tno j e tudi v teh okolišči- nah vsaj nekaj razlogov za to, d a j e nje- gov sprva pr i ja tel j in na to naspro tn ik Giovanni Gentile, avtor »Filozofije umet- nosti« (1931), imel dokaj omejen vpliv. Poglavitna filozofska razlika med siste- mat ičnima filozofoma, ki sta navezovala na heglovsko tradicijo, p a j e prav v Cro- cejevem vztrajanju pri neuničljivosti raz- like in Gentilejevem utemeljevanju d u h a kot skupne sinteze vseh razlik. Umetnos t j e pri Croceju tako kot etika, ekonomi ja in logika, av tonomna f o r m a duha , k i j e nikakršna sinteza n e m o r e ukinit i , med- tem ko j e pri Gent i le ju ume tnos t neka j nep r i ču jočega , kajt i v t r e n u t k u , ko se izrazi v umetn i škem delu in s tem posta- ne p r i ču joča - aktualna , j e že izgubila svojo neposredovanos t in postala spoz- nan je kot neka j posredovanega, reflek- sivnega. Drugo polovico stoletja razdeli D'An- gelo na tri obdobja: obnova estetike, ki se osvobaja o b j e m a crocejanstva (1945 - 1965), prevladovanje nefilozofskih in celo protifilozofskih estetik, naslonjenih zlasti na lingvistiko in semiotiko (1965 - 1980) in vrnitev k filozofski estetiki v zadnj ih dveh desetletjih. Za vse skupaj j e značilno, da ni več centralne miselne smeri, pa tudi skoraj p o p o l n u p a d z a n i m a n j a za p re j tako vseobvladujočo Crocejevo filozofijo. Interes zanjo se prebudi šele po letu 1980, seveda ne več na način prevzemanja in nadaljevanja, a m p a k kot m o m e n t sicer raznolikih poti »nazaj k filozofiji«. Druga karakteristična poteza tega časa je odsot- nost lokalne tradicije nasploh, saj se este- tika pojavlja v povezavi s tuj imi ozi roma univerzalnimi tokovi in šolami. V prvem obdobju so to zlasti f enomenološka este- tika, personalizem oz. krščanski eksisten- cializem (Luigi Pareyson) in marksizem (Galvano del la Volpe , ki g a j e pr i nas predstavil Vojan Rus) . Drugo o b d o b j e uvaja značilen naslov »Kriza filozofske es- tetike« in p o m e n i zavrnitev tistih okvi- rov, omej i tev p rob lemat ike in nač inov lotevanja vprašanj, ki j i h j e ponu ja la vsa- ka in ne samo crocejanska filozofska tra- dicija. Tu gre za ponovno osamosvojitev l i t e ra rne kri t ike iz o b j e m a f i lozofskih predpostavk, zlasti pa za vpliv neoavant- gardnega odpr tega umetn iškega dela in usmeritve k semiotiki (najbolj znano ime 196 Prikazi in ocene j e tu seveda U m b e r t o Eco, n e kaže pa pozabi t i ni t i Gar ron i j a , Dorf lesa in še koga) . Dvajseto stoletje se v Italiji nato sklene kot vrnitev estetike kot filozofije, lahko bi rekli, da tako po zaslugi kot tudi iz zoperstavljanja p o s t m o d e r n i m in del- no poststrukturalističnim pogledom. Ob pisanju že prej dejavnih in še živih avtor- jev s rečamo tu tudi n a m znane Vattima, Argana, Grazio March ianó in druge, se- veda tudi Maria Perniolo, ki ga D'Ange- lo predstavi kot pisca, pri ka te rem se od prvih de l n a p r e j povezu je jo rad ika lna kritika umetnos t i in n a p a d na zaprtost ume tnos t i v lastne okvire s težnjo po po- n o v n e m osvajanju širšega območja filo- zofske ref leksi je kot d o m e n e estetike. Sem sodi tudi tista razširitev filozofske es- tetike, ki j o že sp remin ja v filozofijo kul- ture , ki se ukvarja z estetizacijo (vsakda- njega) življenja, medijskimi estetikami in ku l tu rn imi premiki , pa tudi z novo du- hovnos t jo , ki na d rug i s trani preosta ja č u t e n j u kot izvirnemu polju estetskega, k je r ostaja aktualna »filosofía del senti- re«. V knjigi »Estetika dvajsetega stolet- ja« se Mariu Pernioli zgodba, k i j e vsemu navkljub še vedno izrazito evropska, to- rej enokul turna , izriše nekoliko drugače, kot D'Angelu, ki zajema le italijansko es- tetiko. Tu že od začetka ni prevladujočih tokov, kar j e ve i j e tno tudi glavni razlog, da m u dvajseto stoletje ne razpade na ob- dobja, v katerih bi bolj ali m a n j prevla- dovala neka šola ali vsaj ukvar janje z ne- kim cen t ra ln im vprašanjem. Zaradi po- polne f ragmentac i je se estetike dvajsete- ga stoletja ne da prikazati v kaki zaklju- čeni podob i , čeprav j e prav v tem času nastalo toliko besedil, ki se imajo za es- tetska, ali pa se j i m estetskost pripisuje, da m u mi rno lahko r ečemo »stoletje es- tetike«. Estet ikaje hotela biti mnogo več, kot pa samo filozofska teorija o lepoti in o d o b r e m okusu. Zapletla in vmešavala se je v vse, kar pritiče neposrednemu živ- l jenjskemu toku umetnost i , se lotevala kritike, nastopala v vlogi organizatorja umetn i šk ih doga jan j , se lotila velikih vprašanj aktualnega življenja posamezni- ka in skupin, razglašala na ves glas vse mogoče utopi je in prevrate, se selila iz prostorov aktualnosti v onstranskost in teološkost, dregni la v ustal jene zgodo- vinske in znanstvene podobe , se ločeva- la od in spet zbliževala z moralnost jo in ekonomiko, in se nasploh pojavljala v to- likerih fo rmah in obrazih, d a j e vsako zaokrožanje in uokvirjanje skoraj pogub- no in neizvedljivo opravilo. Pa vendar j e Perniola izdelal ključ, k i j e več kot koheren ten , čeprav ni eno- stranski. Estetiko dvajsetega stoletjaje re- duciral na štiri polja (»campi«), katerih cvetenje j e najbujnejše v prvi polovici sto- letja, nato pa v pestdesetih letih pride do preobrata (»svolta«), ko se semena s teh travnikov primejo na drugih področj ih in območjih. Za nas j e seveda najbolj za- nimivo, da tem štirim poljem najde izho- dišče v Kantovi in Heglovi estetiki, v vsa- ki po dve, kar p o m e n i , d a j e Pern io la ugotovil, da za koheren tnos t in filozof- sko dognanost estetike kot discipline še tja v dvajseto stoletje veljajo le načela teh dveh filozofskih sistemov. Naštejmo te štiri pojavne p o d o b e estetike: estetika življenja, estetika oblik (ti dve povezani z Kantom), estetika in spoznanje, esteti- ka in de janje (obe povezani s heglovs- tvom). Vsaka od teh usmeri tev dobi v obratu šestdesetih določeno zaključno in hkrati novo vrednost: estetika življenja se izteče v političnost, estetika oblike v me- dijskost, estetika spoznanja v skeptičnost in estetika dejanja ali pragmatična este- tika v komunikacijo. Ta štiri problemska območja (politika, mediji, skepsa in ob- čevanje) naj bi postala okvir estetskega mišljanja druge polovice stoletja. Vendar ne povsem, saj ob tej štiridelni načelni 197 Prikazi in ocene razdelitvi ostaja še pe to načelo - esteti- ka tout court , estetika kot raziskovanje p r e d m e t a , p o ka t e rem se pravzaprav imenuje: aisthesis, čutnost, zaznava, čus- tvovanje, Izzivalnosti te sheme, ki kar kliče po kritičnem spoprijemu, se bomo v tem prikazu izognili že zato, ker j e knjiga Ma- ria Perniole imeni tno in pregledno bra- nje, na katerega bi se bilo umestneje od- zvati z d rugačno zgradbo, kot pa s pri- pombami k pomanjkljivostim njegove. Strogost in resnost zastavitve j e izkazana tudi v notranji strukturi dela, kjer osnov- ni petdelni razpored vsakič ponovi ena- ko not ranjo strukturiranost na deset čle- nov, od ka ter ih prvi uvaja spec i f ično problemat iko (življenje, oblika, spozna- nje, dejanje in čutnost), naslednji štirje predstavljajo nosilne estetike, nadaljnjih pe t pa p r e o b r a t v zadnj ih deset le t j ih . Kljub vsem možnim pr ipombam gre to- rej za prvo delo, pri katerem j e nepre- glednost nepos redne preteklosti in so- dobnosti ure jena tako, da vodi sicer ved- no problematična preglednost k pojmu. Prav v t em j e tudi p r e d n o s t Pe rn io l e pred njegovim predhodn ikom Morpur- go -Tag l i abue j em ( S o d o b n a es te t ika , 1960), k i j e zajel prvo polovico stoletja, saj tu zgodba o estetskih »membra disiec- ta« znova postaja zgodovina, torej zgod- ba s pomensko izoblikovanostjo in smi- slenim zaključkom, ki še ne pomeni kon- ca, ampak le prerez, iz kateregaje razvid- na strukturiranost tistega, kar se odvija naprej . Seveda razporeditev vsem znanih filozofskih velmož v razpredeno mrežo ostaja na povsem vsakdanje filozofski rav- ni p r imerno intrigantna. Tako estetiko živl jenja uva ja jo Dil they, San tayana , Bergson, ki se j im pridružujejo Simmel, U n a m u n o , J a spe r s , O r t e g a y Gasset , Marcuse in Foucault. Estetika forme ob- sega W. . . l f f l ina , Riegla, Wor r inge r j a , Florenskega, Panofskega, pa tudi Coo- maraswamyja in McLuhana . Spoznavno or ient i rana estetika pozna Croceja, Hus- serla, Ingardna , H a r t m a n n a , Gadamer- ja , Cassirerja, Junga , Bachelarda, Ador- na, Merleau-Pontyja, Vattima, Goodma- na, Feyerabenda in Langerjevo. Dejanje p r i n a š a j o v e s t e t i k o T o l s t o j , B l o c h , Gramsci , Lukacs, Mukarovsky, Baht in , Sartre, Rorty, Baudrillard.. .Pri čutnost i n a j d e m o Freuda, j a sno , pa tudi Heideg- gra, Wittgensteina, Benjamina , Sklovsk- gea, Batailla, Lacana, Irigarayevo, Deleu- za in Guattari ja in še koga. Vsi se ne po- čutijo ravno dobro v tako nab ran i druž- bi, in tudi bralcu se lahko zazdi marsika- tera soseska malce nenavadna . V e n d a r j e po l eg p rednos t i , ki j o pr inaša j a s n o u t e m e l j e n a p reg lednos t , posebna vrednost knjige Maria Perniole prav v sporočilu, ki ga ta m e s t o m a tudi nenavadni ustroj prinaša: estetika s e j e v dvajsetem stoletju na jp re j razlomila na štiri plus e n o območje ; na to s e j e spreo- brni la k najbol j aktualnim novim zade- vam in s tem razširila svoje d o m e n e in domete daleč preko klasičnih okvirov, ki so še označevali n j ene p r e d h o d n e nasto- pe; in se k o n č n o v izteku stoletja izkaza- la vsej f ragmentac i j i navkljub za dovolj kohe ren tno , četudi ne enosmerno in za- gotovo n e v filozofski or ientaci j i enoz- n a č n o p o d j e t j e . In to p o d j e t j e , če m u pred začetkom M e d n a r o d n e g a kongre- sa za estetiko v Ljubl jani na t emo »Este- tika kot filozofija« brez pr i ložnostne oz- nake vendarle lahko damo ime, j e še ved- no na prvem mestu kot opis svoje dejav- nosti prijavilo - filozofijo. V tem se Perniola in D 'Angelo vse- kakor u j ema ta Lev Kreft 198