Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI, 6/111

Telefoni uredništva Ia oprave: 40-01, 4<W)3, 40-08. 40 04, 4(M)5 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniki
Ček. račnn: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate. Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Ounaj 24.797
U pra va: Kopitarjeva ulica čter.6.
„Ne z diktatom, ampak z iskrenim, poštenim sporazumom vseh, zdravo sožitje v tej državi"
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je v velikem govoru obrazložil osnove za pravilno rešitev ^hrvatskega vprašanja"
»Hrvatska dobi formalno in stvarno enakopravnost v mejah te državne skupnosti"
Predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič je danes ob priliki obravnave preračuna notranjega ministrstva v narodni skupščini imel že dalje časa napovedani in z velikim zanimanjem doma in v tujini pričakovani govor o notranjih držav-
nih vnrašnniih Prodscdllik vlnrln jn ..«rnJnA___x l___* i__•___y__«y ___, t
nih vprašanjih. Predsednik vlade jc uvodno razčlenil najvažnejše postavke preračuna notranjega ministrstva (ki jih je »Slovenec« že objavil ob priliki debate v finančnem odboru), razložil, čemu so bili izdatki notranjega ministrstva povečani, in pozval skupščino, naj preračun sprejme. Nato je prešel na drugo polovico svojega govora, ki ga je posvetil izključno velikim vprašanjem notranje politike, predvsem pa »hrvatskemu vprašanju«. Izvajal je dobesedno:
Govor predsednika vlade
ljudstva pri ustanavljanju društev in združenj. Leta 1038 je bilo ustanovljenih 1213 raznih društev in združenj. Prijav za ustanovitev novih političnih strank leta 1038 ni bilo.

Svoboda tiska
„V bodočnosti še svobodnejša izmenjava misli v tisku
V	poročilu, ki sem ga dal v finančnem odboru narodne skupščine, sem obljubil, da bom na seji narodne skupščine seznanil narodne poslance tudi z onim delom svojega ministrstva, ki .tako globoko posega v osnovne odnošaje naše notranje politike. V tem čisto političnem delu poročila se bom dotaknil nekaterih najbolj perečih vprašanj i i naše notranje politike.
Komunizem
„Proti uničujočemu delu komunizma skupni odpor vseh"
Načelo strogega izvajanja legaliziranega strankinega dela je danes podlaga vse delavnosti komunistične stranke r Jugoslaviji. Izvaja jpč takšljo taktiko in takšno delo komunisti najskrbneje prikrivajo vsako revolucionarno nagne nje v svojem propagandnem delovanju ter sc prizadevajo, da bi svoj sedanji strankin program prikazali kot boj za državljanske in politične svoboščine naroda in za demokracijo v splošnem kot boj proti fašizmu, imperializmu in vojski. Zaradi tega so sc komunisti začeli v čedalje večji meri včlanjc-vati v politične, nacionalne in kulturne organizacije, v delavske ustanove in sodelujejo pri vseh javnih delih, ki jim po svoji vsebini in cilju omogočajo, da se politično predstavijo pred širokimi ljudskimi sloji. Dosledno načelu prilagoditve političnim, socialnim in gospodarskim razmeram v posameznih pokrajinah našo države je osrednji odbor komunistične stranke Jugoslavije ustanovil tudi z a -sebno komunistično stranko za področje Slovenijo in Hrvaške z nalogo, da njeni odborniki v okviru splošnega delovanja komunistične stranke Jugoslavije čim bolj prilagode svoje propagandno delo krajevnim razmeram in razpoloženju ljudskih množic v omenjenih krajih. Ker pa je delo komunistov v naši državi, kakor rečeno, zelo veščo prikrito pod krinko nacionalizma, miroljubja in boja za demokracijo ter narodne svoboščine, je potrebno tesno sodelovanje vseh dobro mislečih zastopnikov političnega, kulturnega in gospodarskega življenja z oblastmi, da bi se temu uničujočemu delovanju komunistov dal skupni in močni odpor in bi se vešče prikrito komunistično delovanje razkrinkalo in onemogočilo pred širokimi ljudskimi plastmi.
Svoboda zborovanj
».Opozicija je imela 6725 zborovanj , . ."
V	preteklem letu 1938 se je družabno politično življenje razvijalo v znaku večje svobode zborovanj in posvetov kljub obstoječim zakonom, to pa zaradi liberalnejšega tolmačenja in izvajanja teh zakonov. Mi smo dolžni to ugotoviti, kajti če primerjamo družabno politično življenje z onimi časi, ko so bili objavljeni ti zakoni, potem je jasna velika razlika in preobrat na bolje ter tendenca po ustvaritvi boljših pogojev za izmenjavo misli in za čisto novo usmeritev našo notranje politike. Ta svoboda je prišla do izraza v dveh smereh: v številu političnih zborovanj in prireditev sploh in v številu odobrenih društev in združenj.
Splošna statistika kaže, da je bilo leta 1938 skupno 18.083 prireditev, ki se jih je udeležilo 5,529.894 ljudi. Od tega skupnega števila prireditev jih odpade na prireditve JRZ 5084. Celotna opozicija (združena opozicija, SDK, HSS, samost. demokratska stranka, zemljoradniška stranka, radikali Ace Stanojeviča, JNS, Jugosl. nar. stranka in delavska stranka TopaloviČa) je imela skupno 6725 zborovanj, ki se jih je udeležilo 1,129.393 ljudi. Jugosl. narodno gibanje >Zliort je imelo 925 zborovanj z 27.987 navzočimi. Raznih drugih
Zagrebška Vrem. napoved: Oblačno.
Dunajska vrem. napoved: Brez bistvenih iz-prememh.
zborovanj, ki so jih priredila kulturna, humana, prosvetna, zabavna in druga društva, kakor tudi cerkvenih slav in drugih prireditev je bilo skupaj 6019. Udeležilo se jih je 2,453.217 ljudi.
Iz te statistiko sta razvidni dve stvari: da se je družabno življenje gibalo v smeri večje svobode in da je notranje ministrstvo za časa mojega prednika dr. Antona Korošca širokogrud-no postopalo proli onim političnim skupinam, ki niso ravno v celoti izpolnjevale pogojev za svoj političen obstoj in za svojo politično delavnost.
Glede dela oblasti pri odobravanju pravil za društva in združenja, sc more opravičeno reči, da so tudi v tem oziru sle oblasti na roko željam
<i
Sedanji zakon o tisku, Čeprav v svojem prvem členu poudarja, kako je tisk formalno svoboden, vsebuje zelo ostre in nejasne določbe, na podlagi katerih je bil uveden nenavadno strog tiskovni režim. Današnja vlada je glede liberalnega tolmačenja zakona o tisku š|ft čisto v drugo smer, tako da je danes kljub zelo strogim odredbam tiskovnega zakona v glavnem omogočena svobodna politična reportaža, kakor tudi nepristransko poročanje o raznih bistvenih državnih in nacionalnih vprašanjih. Kr. vlada se nadeja, da bo s pomočjo samih zastopnikov časopisja in javnosti pri izvajanju liberalnega tiskovnega režima mogla v najkrajšem času zagotoviti šo popolnejšo in svobodnejšo izmenjavo misli glede vseh perečih vprašanj našega javuega življenja.
Hrvatsko vprašanje
„Rešitev, ki bo v okviru te države uresničila njihove težnje in omogočila zdravo skupno življenje"
Izjava kr. vlade je jasno obrazložila novo usmeritev naše notranje politike: odločno in hitro začeti z reševanjem vsega onega, kar danes obsega poje m hrvaško vprašanje. Kr. vlada poklanja temu vprašanju svojo posebno pozornost. To je eno izredno važnih vprašanj in je treba z reševanjem začeti z največjo resnostjo in vso iskrenostjo. To je vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti z eno potezo peresa, ni pa ga mogoče rešiti niti z enostranskim dejanjem, pač pa samo s skupnimi pogajanji. Pri proučevanju sedanjega položaja, v katerem je tudi to važno vprašanje, moremo — in mislim, da so s tem strinjajo tudi naši bratje Hrvatje — predvsem ugotoviti, da je v prvi vrsti potrebno ustvariti boljše medsebojne odnošaje in večje zaupanje. Velike napake so bile storjene zaradi napačnega pojmovanja tega vprašanja, in te napake se morajo popraviti. Ta poprava se mora izvesti čimprej. Ona mora zagotoviti, da se vzpostavi popolno prijateljsko ozračje, r katerem se bodo mogla pogajanja voditi mnogo lažje in z mnogo večjim upanjem na uspeh. S tem priluv jamo do samega jedra tega vprašanja. Hočem na tem mestu pripomniti, da se z gotove strani slišijo očitki glede vladne izjave, češ da ni postavila podlage, na kateri bo rešeno hrvaško vprašanje. V zadnjih nekaj mesecih so se vse politične organizacije v državi, vse pomembnejše politične osebnosti in vsi pristojni činitelji izrazili, da se mora hrvaško vprašanje rešiti z iskrenim, lojalnim in poštenim sporazumom vseh zainteresiranih strani. Bilo bi čisto odveč že zdaj tu objavljati, kakšne bodo meje tega bodočega, željenega sporazuma. Pokazale se bodo same od sebe, ko se bodo pogajanja začela med merodajnimi činitelji. So stvari, ki so izven vsake razprave, so pa tudi stvari, ki morejo biti predmet razpravljanja. Tu zdaj ni kraj, a tudi čas še ni primeren, da bi razlagali vse podrobnosti. To bo storjeno v pravem času. Glavno je, da vam morem mirno reči — in jaz vas prosim, da to sprejmete z zaupanjem, vi, kakor tudi vsa država — da se kr. vlada hoče, ne da bi zoževala meje teh razgovorov, z vsemi silami prizadevati, da se vsa vprašanja, ki se dotikajo rešitve tega problema, rešijo. Pojmi in interesi vsakega so morajo jasno opredeliti. Kadar je govor o sporazumu, tedaj na noben način n e more biti govora o d i k t i r a n j u kake volje. Ta predpogoj morata pošteno in lojalno izpolniti obe pogodbenici. Važno je za vse nas, da se enkrat za vselej ovržejo vsi predsodki iz preteklosti, da se računa s stvarnimi dejstvi in da se dela iskreno, odločno in hitro. Razum mora vladati nad čustvi.
Če so gotovi kraji naše domovine brez svoje krivde in volje bili v preteklosti zemljepisno in kulturno ločeni v takšnem življenju, in so živeli svoje posebno narodno sumohitno življenje, pa se po 20 letih skupnega življenja še danes tako počutijo, tedaj je treba računati s temi dejstvi in zahtevati takšno rešitev, ki bo v okviru te državo uresničila njihove težnje in omogočila normalno skupno življenje. Rešitev mora biti v vsakem primeru takšna, d a H r v a š k a dobi formalno in stvarno enakopravnost v mejah te državne skupnosti, ki jo oni niti z eniin svojim političnim aktom niso oporekali. Samo tako moremo okrepiti Jugoslavijo, njeno notranjo moč, preko tega pa tudi njeno odpornost in ugled v mednarodnem življenju. Če do takšnega pojmovanja in uspehov po 20 letih našega skupnega življenja ne pride, bodo nosili moralno odgovornost pred narodom in zgodovino oni, ki s svojim ozkim in enostranskem pojmovanjem onemogočajo to veliko delo utrditve in notranjega miru.
Politični zakoni
Vlada si preusmeritev notranje politike ne more zamislili brez novih poli-tičnih zakonov
Vladni izjavi očitajo nazadnje tudi to, da ničesar nc govori o načinu in času, kdaj dobimo politične zakone. Mi pa smo v izjavi jasno in od-
Predsednik vlade in notranji minister Cvetkovič
ločno povedali, da je treba prekiniti z metodami iz preteklosti in da mora politika stvarnega pojmovanja z a in c n ja t i politiko taktike in političnega preslepijo-vanja. Mnogo je bilo vladnih deklaracij v preteklosti, ki so med drugim naglašale ludi to, da bomo dobili politične zakone, pa je kljub vsem tem obljubam ostalo pri starem in zakonov šc nimamo. Kr. vlada smatra, da se ta usmeritev naše notranje politike ne more zamisliti brez novih političnih zakonov, ki bi omogočili normalizacijo našega političnega življenja.
Volivna preganjanja
„da bi se v pomirljivem ozračju začela reševali državna vprašanja"
Glede volivnih preganjanj in njihovih reparacij je viada zavzela določno stališče. Politika utrditve razmer zahteva popolno toleranco in po-mirljivost na vse strani. V tej smeri gre delo z vso voljo in hitro. Če pa naletimo tu pa tam na gotove tehnične ovire, ne stne biti to razlog za lo, da se ovirajo iskrena prizadevanja kr. vlade pri reševanju naših najvažnejših vprašanj, ovirajo z raznim strankarskim obračunavanjem in ozkim gledanjem posameznikov na to najvažnejše vprašanje našega notranjepolitičnega življenja. Zaradi tega repariranje volivnih preganjanj ni treba smatrati za neko vrste zadoščenje ali zadovoljitev, ki naj bi jih bila deležna nasprotna stran, pač pa kot iskreno težnjo kr. vlnde, da se v pomirljivem ozračju začno reševali ona državna vprašanja, katerim je ta dom in vsn naša javnost priznala prvovrstno, da ne rečemo usodepolno važnost.
Notranji ministrstvo kot najvažnejši organ vlade na področju njene notranje politike, se ho s skrajnimi napori zavzel za rešitev teh notranjih vprašanj ter se zavzel, da bodo pravično, pravilno in hitro rešena v duhu deklaracije kr. vlade in sporazumno * resničnimi zastopniki vseh članov naše državne skupnosti. Iz teh razlogov, prosim narodno skupščino, da proračunski predlog za notranje ministrstvo sprejme v takšni obliki, kot je bil predložen.
Važna seja narodne skupščine
Belgrad, 10. marca. m. Današnja seja je bila napo,vedana za 10 dopoldne. Zanjo je v vseh tukajšnjih krogih vladalo veliko zanimanje ter eo bile že predpoldne pograbljenc vse vstopnice za prostore na galeriji. Ko so ob 10 dopoldne zabrneli skupščinski zvonci po pre/storih narodne skupščine ter opozarjali poslancc, ki so sedeli v svojih klubovih prostorih, na skorajšnji pričetek seje, 60 bile že vse galerije nabilo polne občinstva ter ni bilo najti praznega mesta. Tudi časnikarska loža je bila popolnoma zasedena. To priča, kako veliko je bilo zanimanje v javnosti za govor predsednika vlade Cvetkoviča. Ker za v6c domače in inozemske časnikarje ni bilo prostora ne v ložah, ne v zbornični dvorani, jih je veliko poslušala govor predsednika vlade in notranjega ministra po zvočniku v klubovih prostorih v skupščini. Do pol 11 so zavzeli svoje prostore v poslanskih klopeh tudi vsi poslanci, med katerimi se je opazilo
tudi več senatorjev. V vsej zbornici je vladalo napeto pričakovanje,
Predsedniku vlade prirejajo velike ovacije
Malo pred pol 11 je prišel v skupščinsko dvorano predsednik skupščine Milan Simonovič « prvim podpredsednikom Alojzijem Mihelčičem ter drugimi člani predsedništva. Nekaj trenutkov tem pa je vstopil v dvorano predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič in vsi člani njegovega kabineta. Vladni poslanci so ob tej priliki priredili predsedniku vlade viharne ovacije, ki so trajale več minut.
Predspdnik skupščine jc pričel sejo. Zapisnik včerajšnje seje je bil sprejet brez pripomb, nakar je tajnik prečital vsebino zahvalne brzojavke ro-
mlinskega predsednika vlade, ki se za izraženo sožalje ob priliki smrti romunskega patriarha Mi-rona iskreno zahvaljuje. Za tem je bilo branih več ostavk, ki so jih dali na položaje predsednika občine posamezni poslanci, nakar je skupščina prešla na dnevni red, na razpravo o preračunskem predlogu za notranje ministrstvo.
Predsednik skupščine Milan Simonovič je takoj podal besedo predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviča, ki je zopet prisrčno pozdravljen od ogromne večine vladnih poslancev šel na govorniški oder ter tam imel svoj veliki govor, ki ga prinašamo na prvem mestu.
Izvajanja predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča so poslanci večkrat prekinili z viharnim plo-
skanjem. Ko je predsednik vlade začel govoriti o političnem delu svojega poročila, je zavladala v zbornici mrtvaška tišina, ki jo je od časa do časa prelomilo samo odobravanie vladnih poslancev. Najvažnejša mesta je v tvojem poročilu predsednik vlade izrekel s povzdignjenim glasom in z močnimi poudarki.
Za -predsednikom vlade in notranjim minl-•trom Dragišo Cvetkovičem je dobil besedo kot prvi govornik opozirinnp.ini poslanec dr. Miloš Tupanjanin. Na neupravičene napade na dr. Korošca so mu slovenski poslanci vpadali v besedo: »Pusti dr. Korošca pri miru, govori rajši o svojem zavezniku 2ivkaviču!«
Drugi govor predsednika vlade
Zaradi izvajanj poslanca Tupanjanina ie takoj
vstal predsednik vlade g. Cvetkovič ter takoj odgovoril na Tupanjaninove napade;
Gospodje poslanci! Jaz sem že tukaj s tega mesta ugotovil: Želimo ustvariti ozračje vzajem-
mara posredovanje priti takoj in da mora odgovor takoj sledili, da skupščina niti za trenutek ne ostane pod vtisom izvajanj, ki so nemočna. Nočem reči, da 60 bila namenoma netočno podana, toda večkrat so izvajanja netočna zaradi slabe infar miranosti ali pa iz drugih razlogov.
Gospodje poslanci! Jaz sc mže tukaj a tega mesta ugotovil: ežlimo ustvariti ozračje vzajemnega zaupanja, ozračje strpnosti, skupnega dela (glasovi z desne strani »Tako je!«).To so, gospodje poslanci, tisti predpogoji, o katerih sem govoril, ker brez tega ni dela, ne more biti rešitve in ni sporazuma v tem velikem delu.
Gospodje poslancil Ko sem o tem govoril, sem mislil na malo daljšo preteklost. Nisem se samo oziral in dotikal preteklih treh let dela predhodne vlade. Nisem se oziral na 3-letno delo prejšnje narodne skupščine. Mislil sem na našo preteklost, ki že težkih 20 let obsega naše politično življenje, katerega posledice sc čutijo in katere moramo izkoreniniti in ozdraviti (odobravanje in vzklikanje: Tako je!).
Če hočemo pošteno misliti in če hočemo iskreno pristopiti k sodelovanju in če hočemo o vseh teh napakah preteklosti govoriti, bi bilo čisto upravičeno pregledati na delo preteklosti zadnjih 20 let ter ugotoviti, da mnoge težave izvirajo tudi iz te najdaljše preteklosti (viharno ploskanje).
Nočemo se podajati na to pot in ne želimo, da bi tudi skupščina ter naše politično življenje šlo po tej poti. Kadar se, gospodje, hočejo ustvariti velika dela, tedaj se mora izbegavati brskanje po vsem onem, kar je bilo, kar nas oddaljuje, kar je bilo usodno tudi *a naše politično življenje in za naše narodno iivlljenje (burno ploskanje in odobravanje).
Mislim, da to lahko prepustimo preteklosti. Tu je zgodovina, ki bo vsakogar postavila na svoje mesto in ki ho pravično in pošteno o vsakem političnem delu izrekla svojo sodbo (navdušeno odobravanje). Zato vas, gospodje poslanci, prosim tudi vas na tej strani — predsednik vlade kale na levico, na kateri sede opozicionalni poslanci — vzemite na znanje: v to delo vstopam s polno ljubeznijo in s polno iskrenostjo ter bom ostal v njem vse dotlej, dokler me bo držala ljubezen iskrenost in dokler se bo moja vest sama strinjala (burno odobravanje in ploskanje).
Gospodje poslanci! Jaz sem razlagal svoje politično poročilo, ki temelji na onih podatkih, ki so mi jih dale uradne ustanove. Nisem šel na razstavo, da bi dobil številčne podatke o številnih shodih, kateri so bili prirejeni, temveč sem iz uradnega oddelka notranjega ministrstva prišel do teh podatkov, v katere morain verjeti kot resorni minister, ker težko bi bilo, gospodje poslanci, če bi šli tako daleč, da bi mogli misliti, da bi nam pristojni najodgovornejši čireitelji pošiljali falzifikate. Ko sem te podatke dobil, sem govoril o novem obrazu novega političnega življenja zadnjih treh let. Govoril sem o volitvah ter o tem, kar sem sam videl in sam občutil. Priznal sem vse naše napake ter sem še posebno poudaril: Tisti, ki hoče ustvarjati ozračje vzajemnega sodelovanja, mora prvi priznati svoj greh in mora biti iskren in pravičen. Gospodje poslanci! Trije trenotki so se tu poudarili. Ne želim, da bi skupščina ostala pod vtisi predhodnega govornika.
Prvi moment — šel sem mimo tega — to so one nesrečne številke, naj bodo točne ali netočne. Te številke niso glavne, v vsej tej debati.
0 visokem državnem funkcionarju se bo izreklo sodišče
Drugi moment: Očitki vladi glede visokega državnpga funkcionarja. Če bi bil tovariš in prijatelj g. Tupanjanin, s katerim sem v preteklosti mnogokrat politično sodeloval, prišel k meni po informacije o tem vprašanju, tedaj bi mu absolutno ne bilo treba o tem vprašanju govoriti na govorniškem odru (ploskanje). Gospodje poslanci! Hočem v interesu resnice izjaviti:
Glejte, če je kdo pokrenil to vprašanje, ga je pokrenil oni Član vlade, na katerega se je g. Tupanjanin skliceval: G. minister Spaho, iti sedi tukaj, jc zahteval, da se to vprašanje reši (burno odobravanje).
Gospodje poslanci! Obsodba je bila izrečena, to je dejstvo, proti odgovornemu državnemu funkcionarju. Ta obsodba je iz T>r-^L-ijih časov in nima nobene zveze z volitvam «. OlZodba je bila sicer izrečena, toda še ni postala pravomočna. Tova-
riši in prijatelji, vedeti morate, da dokler obsodba ne postane pravomočna, ne more biti predmet razgovorov in kritike v javnosti, in če ta obsodba ni bila objavljena v sarajevskem časopisju, nima nobene zveze s cenzuro, tem več z moralnim principom, ki jasno prepoveduje, da dokler se o kakem človeku končnoveljavno ne razsodi, sc tudi ne sme o njegovi krivdi govoriti (burno odobravanje). Zaradi tega, gospodje poslanci, ne moremo govoriti s tega mesta o gotovih državnih aktih, ki postanejo za javnost pristopni, ko se izvrše gotove formalnosti, ki so že na potk.
Predsednik vlade je z gornjimi besedami odgovoril na kritiko poslanca Tupanjanina glede postopanja nekega višjega državnega uradnika, ki ga je napadel poslanec Tupanjanin.
Za tem je predsednik vlade svoj govor nadaljeval:
»Gospodje poslanci! Slučaj tega finančnega funkcionarja nima nobenih zvez z volitvami. Ta slučaj je še iz prejšnjih davnih časov. Vidite, to je veliko zadovoljstvo za nate pravosodje. To dejstvo dovolj jasno kaže, da vendar v naši državi, če so se gotove stvari omajale, imamo še sodišče in pravosodje, ki v vsakem primeru izreče svojo besedo.
Predsednik vlade
o dr. Korošcu
»Gospodje poslanci! Tretji moment je najvažnejši. Ne sme mi uiti niti en trenutek, da bi pustil svojega sodelavca in prijatelja, ki nima možnosti, da bi se tukaj branil, da ne bi o njem izrekel nekaj besed. Tiče se to g. dr. Korošca.« Pri teh besedah se je v dvorani sprožil val navdušenja in klici dr. Korošcu kar niso ponehali. Ko se je navdušenje malo poleglo, je predsednik vlade nadaljeval:
»Gospodje poslanci! Jaz sem osebno sodeloval z dr. Korošcem že iz davnih časov, se tedaj, ko sem bil dijak. Že tedaj sem ga spoznal, ko se je delal ženevski sporazum, ko se je ustvarjala naša država. Moram reči, da je njegova preteklost iz onih časov sijajna, spomin nanj, na vse njegovo delovanje je bil in ostane sijajen. Gospodje! Spominjam se onih freriutkoV: »Pri ustvarjanju te države je minister dr. Korošec igral vedno veliko in vidno vlogo!« (Burno odobravanje in živio vzkliki dr. Korošcu.)
Gospodje poslanci! O zadnjih volitvah se lahko govori kar se hoče. Vse volitve se vodijo z uporabo, ali če ho-' čemo biti iskreni, čestokrat tudi z zlorabo državne oblasti. Dostikrat smo videli v našem političnem življenju tudi tiste, ki so sedaj na levici, in tiste, ki so sedaj na desni. Gospodje, jaz ne mislim na vse tiste, ki trenutno danes sede na levici, ker nekateri od njih niso bili na oblasti. Na koncu bodimo odkriti in čisto iskreni: kaj je cilj kake politike in v čem^e njen izraz? Prevzem oblasti in ne sedenje v opoziciji (smeh v dvorani). Zakaj? Zaradi izvajanja svojega programa, zaradi izvajanja svojega dela in tedaj nastane trenutek, ko človek ostane človek, nastane trenutek, ko se najdejo ljudje, ki mnogokrat zlorabljajo oblast.
Ugotoviti moram: od vseh strani se je govorilo, da so bile pretekle volitve svobodne v toliko, da državna oblast kot taka ni napravila nikakega strašnega in velikega pritiska za časa volitev. Vsekakor je bilo zlorabl janje oblasti; to priznam. Toda, da ni bilo težkih trenutkov, da ni bilo spopadov v onem vulkanskem terenu, kjer bi moglo priti do spopadov, to vemo in moramo se za-
Zahvala
Ob bridki izgubi naše predobre soproge, mame, »tare mame, tašče, goepe
Marije Herzmansky
roj. StrubelJ
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so jo obsuli s cvetjem in spremili rajnico do poslednega doma, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli blažili srčno bol ob pretežki izgubi, Maša zadušnica bo brana dne 13. t. m. v farni cerkvi na Viču.
Ljubljana, dne 11. marca 1939.
Žalujoča rodbina
hvaliti razumni taktiki in dobrim živcem tedanjega notranjega ministra dr. Korošca. (Vladni poslanci vzklikajo: »Živio dr. Korošec!)
Imel sem priliko, da sem v teh trenutkih sodeloval z njim. Odkrito priznam to, kar je resnica: V teh trenutkih je bil dr. Korošec tisti, ki je ohranil ravnotežje, ki je preprečeval vse trenutke uporabo orožja, oborožene spopade, ki je storil vse, da se ne bi ustvarilo po volitvah ozračje, ki bi nas še bolj oddaljilo in ustvarilo še večji prepad. Dr. Korošec je bil tisti, ki je preprečeval ter se trudil, da do teh spopadov ni prišlo (navdušeni vzkliki in burno odobravanje).
»Jaz se ne mislim dogovarjati več let!«
Vidite, zamerja se vladni deklaraciji, torej nam, da hodimo preveč počasi. Naj
vam, tovariši in prijatelji, z opozicijske levice odgovorim: Vi se že leta razgovar-jate, mi se ne mislimo, vsaj jaz ne mislim, da bi se razgovarjal več let. Mislimo se kratko in odločno razgovoriti, ker dosti jc bilo v tej državi razgovorov, dosti političnega nadmodrovanj?, dosti se je govorilo o politiki, dosti je bilo razgovorov med Belgradom in Zagrebom, kakor tudi naprezanja, kdo bo mogel komu več podvaliti. Dosti je bilo protokolov s posredniki in dekretov in vseh teh stvari ter je potrebno, da se enkrat pogleda stvarem v oči, takim, kakršne so. To govorim iskreno, ker mislim tako tudi delati. Tu je pa čas, ki bo pokazal, ali moja dela soglašajo z mojim,! besedami.«
Izvajanja predsednika vlade in notranjega ministra Dragiše Cvetkoviča so poslanci z velikim odobravanjem in ploskanjem vzeli na znanje.
Po govoru predsednika "vlade je dobil besedo gradbeni minister dr. Miha Krek ter je izvajanja dr. Tupanjanina pobil s tem, da je enostavno prebral oni del zadnjega govora dr. Korošca, ki se nanaša na notranjo politiko.
Za njim je govoril poslanec Marko Kraje,
Važen govor poslanca Marka Kranjca:
Gospodarska in politična samouprava je že sedaj mogoča
Vladna izjava 16. februarja je bila od vseh. strani enodušno pozdravljena. Vsi želimo, da bi vlada čimprej dovršila svojo posebno nalogo, ki je pripraviti podlago za ureditev naših notranjih razmer. Tudi Slovenci težko čakamo sporazuma, ker vemo, da se bo le v sporazumno urejeni državi dalo izvesti tudi tisto, kar je tudi v programu JRZ: široke samouprave — self-gouvernement. Samouprava je v tem, da določeni del upravnih poslov izvršujejo uprave posameznih pokrajin, okrožij in občin. Ti izvajajo vse tiste zadeve, ki so posamezni deli države pri njih najbolj interesirani. Ta dela opravljajo samoupravni in ne državni organi, kajpada pod nadzorstvom državnih oblasti.
Važnost samouprave
Mi Slovenci smo vzgojeni v delovanju v širokih samoupravah ter jih zato visoko cenimo. Pred vojno so te deželne samouprave mnogo storile v pogledu materielne kulture, v socialnem oziru ter so slovenski narod tudi duhovno in kulturno dvigale, ker so ga vzgajale v državljanskih in socialnih čednostih, brez katerih sploh ni družabnega življenja. V prvi vrsti so ga vzgajale k požrtvovalnosti, smislu za skupnost, k strpnosti in nesebičnosti. Ko bi bilo danes povsod pri nas dovolj teh kreposti, bi lažje dosegli zaželjeni sporazum. Kdor zna upravljati v samoupravi svojo ožjo domovino, ta bo tudi sposoben za delo za državo. Slovenci smo v samoupravah, bodisi deželnih, bodisi občinskih ali okrožnih, ohranili svojo narodnost ter naši narodni državi tako ohranili njen najbolj severni del.
Kako je drugod
Kolikor večje pa so samouprave, toliko močnejša je vez z državo. Široke samouprave še nikdar niso razdirale države, pač pa so jo le še krepile. Zato Angleži tako ponosno kažejo svoj self-gouvernement, kjer ljudstvo svoje krajevne oblasti samo voli. Tam v krajevnih in pokrajinskih zadevah država nima nič deia, ker vse opravljajo samoupravne oblasti s svojimi organi. Država zgolj nadzoruje. Tako nikdar ni nikakih nesoglasij med samoupravno in državno oblastjo. Tudi Švica je dežela z najširšimi samoupravami: ima 22 kantonov, pa je sila močno povezana med seboj, kar se je pokazalo v svetovni vojni. In Švica ni narodnostno enotna država, pač pa je v njej 70% Nemcev, 22% Francozov in 7% Italijanov. In tam ni nikakega separatizma, ki bi hotel razkrojiti državo.
In ti dve državi, Anglija in Švica, kažeta še nekaj drugega: kako so samouprave najkrepkejša zaslomba demokracije. Demokratične so zato, ker narodi imajo pravo in resnično samoupravo, kar je tudi za na6 velike važnosti. Celo današnja Nemčija ima tudi pokrajinska ministrstva. Takih vzgledov je še mnogo! Mnogo več ko centralističnih držav je na svetu takih, ki so zgrajene na necentra-listični, celo na federalistični podlagi, kakor na primer Združene države Severne Amerike ter vsi angleški dominijont. In od take ureditve državna sila ne trpi nobene škode.
Kaj pa pri nas pravi sedanja ustava
Brez ozira na to, kakšen bo sporazum, ki naj 6e sklene, imamo pa že sedaj možnost izvesti široke samouprave, kajpada v okviru sedanje ustave od 3. septembra leta 1031.
Naša sedanja ustava določa organizacijo banovine kot samoupravnega telesa takole: Banovinski svet kot sklepajoč organ, banovinski odbor kot izvršujoči organ, volitve teh samoupravnih organov, imenovanje banovinskih uradnikov, državno nadzorstvo nad samoupravami, izvajanje banovinskih uredb, sklepov ter banovinskega preračuna. Niti z eno besedo pa ustavodajalec današnje ustave ni omejil upravne in samoupravne pristojnosti banovin. Njegov namen je bil, v tem pogledu pustiti docela proste roke zakonodajalni oblasti. S tem je zakonodajalcu dana možnost, banovinam zagotoviti najširše upravno in samoupravno področje ter tako zadostiti opravičenim željam posameznih delov države.
Gospodarska In politična samouprava nujna potreba
Kakšen obseg bi po sedanji ustavi mogla imeti banovinska samouprava? Najmanj, kar je mogoče, mora pripasti banovinski samoupravi gospodarska samouprava: podpiranje javnih interesov, ki se nanašajo na banovinsko enoto: kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, obrt, trgovina, Industrija, javna dela, narodno zdravje, socialna politika, prosveta, vere in tako dalje I Vse te zadeve, ki eo za banovino važne, more z večjim zanimanjem upravljati banovinska samouprava, kakor pa država 6ama.
Toda v naši državi, kjer so posamezni deli države tako izrazito zgodovinsko - politično sami svoji, bi taka zgolj gospodarska samouprava nikakor ne zadovoljevala I Naša ustava pa dajo možnost tudi za široko samoupravo, za politično samoupravo, ki bi v njej poleg omenjenih zadev bila na banovinsko samoupravo prenesena tudi skoraj vsa notranja uprava. Tako bi driava v banovini sploh ne imela svojega upravnega aparata za notranjo ali splošno upravo.
Od srednje oblasti postavljeni državni predstavnik, ban, bi izvrševal zgolj državno nadzorstvo nad poslovanjem banovinslce samouprave. —• Člen 93 ustave določa, da ima v izvrševanju to nadzorne oblasti ban ali pa po zakonu podrejeni državni organ pravico »ustaviti vse sklepe banovinskega sveta in banovinskega odbora, ki so zoper ustavo, zakone in uredbe. More ustaviti tudi tiste sklepe in izjave, ki so škodljive splošnim državnim koristim.<
Taka politična banovinska samouprava je opravičena, ker 60 banovinski činilci močneje zvezani z usodo banovine ter bodo z večjim Zanimanjem in ljubeznijo izvrševali zaupane jim zadeve, kakor pa državni činilci ter uradniki.
To naj bo važna etapa v končnem urejanju državo
Da pa banovinska samouprava mora za izvrševanje svojih zadev v gospodarski in politični samoupravi imeti na razpolago dovolj svojih fi-načnih sredstev, je samo po sebi razumljivo. Zaradi financ, ki naj bi se prenesle na banovinske samouprave, je že tovariš dr. Lavrič rekel v splošni debati: »Ne bojte se samouprav, ker bo večji del državnih izdatkov tako ali drugače še ostal v rokah osrednje oblasti! Za prenos na samouprave ne preseže 25% državnega preračuna!« Na banovinske samouprave se nikakor ne bodo mogle prenesti tele zadeve: vrhovna državna uprava, pokojnine, invalidnine, državni dolgovi, ministrstvo vojske in mornarice,, zunanje ministrstvo ter finančno ministrstvo. Za nje pa izdatki znašajo okoli 70% vsega preračuna. Pa tudi od drugih- re-sorov bo še kaj ostalo centrali,,	ac„,;
Želimo, da bi se vprašanje notranje ureditve države čimprej srečno rešilo! Želimo, da bi se vsi Srbi, Slovenci in Hrvati skoraj kot složni bratje zbrali okoli prestola našega mladega kralja 1 Zgraditev banovinskih samouprav pa naj bi bila važna etapa v končnem urejanju naše Jugoslavije I
Govor dr. Laze Markoviča
Naslednji govornik je bil radikal dr. Laza Markovič. Uvodoma se zavzema za potrebo svobodnih shodov in posvetovanj. Prav tako se zavzema za tiskovno svobodo ter pravi, da veruje v dobro voljo predsednika vlade. Predlaga nov politični zakon ter samo želi, da bi se izjava predsednika vlade, katero smatra za zelo resno in dobronamerno, čimprej izvedla. Zavzema se za. čimprejšnje izdanje zakona o volitvah. Izdal naj bi se tudi zakon o shodih in posvetovanjih, da bi se lahko formirale politične stranke. Prav tako naj se izda tiskovni zakon, ki naj bi bil zelo strog, samo uvede naj se kontrola sodnih organov.
Dalje se peča z izvajanji predsednika vlade ter pravi, da o tem političnem delu govori v imenu radikalov ter poudarja, da izjava predsednika vlade ni namenjena samo poslancem, temveč tudi Hrvatom in vsemu narodu. Ta izjava jasno in odločno kaže, da je stavljeno v program veliko delo nove notranje politike, ki je nastopila istočasno, ko j« bil sestavljen kabinet Dragiše Cvetkoviča, ki je dejal, da želi to politiko izvesti pod gotovimi predhodnimi pogoji. Kar se opozicije tiče, se gospod Cvetkovič po izjavi govornika najmanj more' pritoževati. Opozicija bo sprejela o tem vprašanju vsako razpravo. Govornik pravi, da predsednik vlade čisto pravilno ravna, da ta trenutek ne navaja bližnjih podrobnosti o reševanju tega vprašanja. Priznava, da je predsednik vlade Cvetkovič šel v svojem govoru korak dalje, ko je dejal, da morajo Srbi upoštevati gotove stvarnosti ter da se mora na osnovi teh stvarnosti pristopiti k reševanju hrvaškega vprašanja. Dr. Markovič pozdravlja izjavo Dragiše Cvetkoviča ter pravi, da se bo po taki poti prišlo do sporazuma.
V nadaljnjih izvajanjih se je govornik obširno bavil z opozicionalnim sporazumom ter pravi, da ta sporazum poudarja principe, da do sporazuma ne more priti, če ena stran želi diktiranja. Tako misel je izrekel tudi predsednik vlade na drug način v svojem govoru. Kar se tiče Hrvatov, poroča govornik, da oni ne žele diktiranja, temveč resničnega dogovora in samo tak sporaium, ki bi ga lahko sprejela večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Govornik omenja za tem tudi besede predsednik vlade, ko je dejal, da je več nespornih vprašanj, da je pa tudi več takih vprašanj, o katerih bi bilo treba govoriti. Dr. Laza Markovič pravi, da so Hrvatje poudarjali, da so ia njihi nesporna vprašanja skupna država in monarhija ter dinastija Karadjordjevičev. Za tem je doktor Markovič govoril o poti, po kateri bi se lahko najprej prišlo do sporazuma, ter se je zavzemal za to, da se čimprej izda politični zakon, nato pa razpišejo svobodne volitve.
Za njim je govoril poslanec JRZ, Rada Longv-lov, za njim pa Tripko žugič, ki Je kot pristaš bivše demokratske stranke izjavil ostati napram izvajanjem predsednika vlade še nadalje v rezervi ter bo čakal še dejanj.
Na popoldanski seji narodne skupščine se h razprava o preračunskem predlogu za notranje ministrstvo v podrobnostih nadaljevala ob nezmanjšanem zanimanju poslancev in občinstva. Govorilo -—	(Nadaljevanje na 3. straši.)
Hudourje nad Ceško-Slovaško
Slovaška vlada odstavljena
Ker je dovolila propagando za odcepitev Slovaške od skupne države
. ' Praga, 10. marca. 'AA. Predsednik republike dr. Hacha je razrešil dolžnosti predsednika slovaške vlade dr. Josipa Tiso, ministra za narodno gospodarstvo Pružinskega ter ministra za promet in javna dela Ferdinanda Durčanskega. Za predsednika nove slovaške vlade je imenovan Josip S i v a k, pomočnik predsednika češkoslovaške vlade Berana.
V	novi slovaški vladi ostane minister brez listnice Sidor še nadalje podpredsednik slovaške vlade ter član osrednje zvezne vlade v Pragi.
V	političnih krogih trdijo, da so bile spre-mebe v vodstvu Slovaške potrebne zaradi tega, ker so nekateri politiki začeli med ljudstvom delovanje proti skupni državi. Temu delovanju, ki je imelo namen, da se odcepi Slovaška, se neiri ilani vlade niso uprli, kakor so to v Pragi pričakovali. Sprememba slovaške vlade je bila potrebna zaradi ohranitve češko-slovaške državne skupnosti. S spremembo vlade ni prizadeta slovaška samouprava, ker je bila izvedena po sporazumu med Čehi in Slovaki.
Vtis v Bratislavi
Bratislava, 10. marca. b. Snoči pozno ponoči so se pokazali prvi znaki, da se pogajanja med Čehi in Slovaki v Pragi ne bližajo nobeni sporazumni rešitvi in da se odnosi vedno bolj zaostrujejo.
Orožništvo in policija v Bratislavi sta bili enatno okrepljeni pa ludi vojaštvo je bilo stalno v pripravljenosti. Telefonska zveza je bila že v zgodnjih popoldanskih urah povsem prekinjena. Z Žilino in Pieštanym sploh ni bilo mogoče govoriti. Vojaštvo je zasedlo vse javne zgradbe, predvsem pa pošto. Tudi danes ves dan krožijo po mestu močne orož-niške patrole, ki pazijo na red in mir.
Novi predsednik slovaške vlade Sivak je star politik in je bil dalj časa podpredsednik praške vlade. Novi ministrski predsednik združuje v svoji roki, lahko se reče, vse ministrske listnice. Teplanski ostane še naprej v resoru finančnega ministrstva. Teplanski uživa v slovaškem političnem življenju velik ugled in je znan kot odličen finančni strokovnjak.
Davi so sporočili po bratislavskem radiu, da so monakovski sklepi in pozneje dunajski sklepi bili zamišljeni tako, da bo ostala Slovaška v okviru skupne češkoslovaške države in da je dolžnost osrednje vlade, da skrbi za ohranitev*tega stanja.
Na zunaj vlada v Bratislavi in po vsej Slovaški popolen mir. Demonstracij ni bilo. Le snoči pozno ponoči so korakali skozi mesto oddelki Hlinkove garde in peli slovaške rodoljubne pesmi. Res je, da je ukrep predsednika Hache Bratislavo zelo iznenadil. Vsa javna poslopja je zasedlo vojaštvo. »Slovak« in »Slovaška pravda« danes sploh nista izšla.
Tuka in Mach aretirana
Hlinkova garda razorožena
Bratislava, 10. marca. AA. DNB: Vsa javna poslopja je zasedlo orožništvo in vojska, prostore razstave proti kominterni, ki bi morala biti danes odprta, pa je zasedla policija. Nemški prostovoljci in Hlinkova garda so bili razoroženi, v kolikor se je to dalo izvesti.
Profesor Tuka, znan kot pobornik za samostojnost Slovaške, je bil aretiran, prav tako pa tndi šef slovaške propagande dr. Mac h. Govore, da se bivši ministrski predsednik Tiso mudi v nekem samostana. Delavci v Bratislavi so objavili, da bodo imeli jutri demonstracije. Vse mesto je obkoljeno z vojsko. Prav tako so bili izdani vojaški ukrepi tudi v drugih pokrajinah Slovaške. V Pištanju in po drugih krajih je bil proglašen nagli sod. Podrobnosti še niso znane.
Delavci so proglasili generalno stavko. Češke vojaške patrole se vozijo po ulicah z oklepnimi avtomobili. Vojaški in orožniški oddelki, ki 60 zasedli Bratislavo, stoje pod poveljstvom generala Beneša. Aretirane osebe so internirane v nekem samostanu. Semkaj so prispele še nepotrjene vesti, da je bil v Pragi aretiran minister Sidor.
Tanki v Bratislavi
Bratislava, 10. marca. A A. DNB. Profesorja Tuko, ki so ga, kakor je znano, aretirali, so danes odpremili v neki kraj na Češkem. V Bratislavi še vedno trajajo demonstracije študentov in delavcev. Ob 10 so se pred Študentovskim domom pojavili tanki in oklopni avtomobili. Vojski se je posrečilo vdreti v študentovski dom. V domu Hlinkove garde so aretirali okoli 60 ljudi. Politični šef Hlinkove garde, Murgas, je izginil. Oblast je za njim izdala tiralico. Prav tako policija ni mogla najti bivšega ministra Durčanskega, ki ga mora aretirati.
(Nadalejvanje z 2. strani.)
}e več govornikov, med njimi Ilija Mihajlovič, dr. Mehmed Efendič, Branko Avramovič, Ačim Popo-vič, Abdul Ibrahim Pašič, Dragoslav Pantovič in drugi.
Od slovenskih poslancev pa je na popoldanski seji govoril poslanec za brežiški okraj Josip Tratnik. Ob času, ko to poročamo, razprava o preračunskem predlogu za notranje ministrstvu še traja.
Na nocojšnji seji bo tudi preračun za to ministrstvo sprejet, nakar bo skupščina vzela v pretres preračunski predlog za kmetijsko ministrstvo. — Razprava bo trajala predvidoma do jutranjih ur, ker se je za debato prijavilo 41 govornikov.
Nočna seja
Belgrad, 10. marca. m. Razprava o preračunskem predlogu za ministrstvo za trgovino in industrijo ter za ministrstvo za gozdove in rudnike se je nadaljevala pozno v noč ter je bila zaključena davi ob pol 3.
Od slovenskih ministrov sta pri razpravi pre-računskega predloga za trgovinsko ministrstvo govorila še poslanec dr. Koče in Franc Bajlec.
Pri razpravi preračunskega predloga za ministrstvo za gozdove in rudnike pa sta od Slovencev dobila besedo poslanca Mirko Bitenc in Karel Gaj-»ek.
Obsedno stanje v Bratislavi
ČSR: Obsedno stanje
Bratislava, 9. marca. c. Poveljstvo češkoslovaške vojske je v Bratislavi proglasilo obsedno stanje.
Tekom noči je bila razorožena Hlinkova garda in bo danes tudi najbrž že razpuščena. Ponoči pa so bili po vsej Slovaški oboroženi vsi Čehi, ki so dopoldne v Bratislavi tudi pomagali policiji spoditi člane Hlinkove garde iz vladnih poslopij, ki so jih bili zasedli, ter vpili »Mi hočemo svobodno Slovaško!« Popoldne je bilo v Bratislavi zopet vse mirno in ob 11.30 je bila tudi radijska postaja v Bratislavi že priključena na radijsko postajo v Pragi.
Bratislava, 9. marca. c. Poročajo, da se je bivši predsednik slovaške vlade dr.' Tiso sklenil umakniti iz politike ter bo odšel v samostan.
Proglas na Slovake
»Samo skupno s Čehi«
Praga, 10. marca. AA. Havas: Češkoslovaški radio je danes prenašal proglas slovaškemu narodu in napovedal novo slovaško vlado. Proglas pravi med drugim: Predsednik republike je po pravu, ki mu ga daje sedanja ustava, odstranil iz vlade može, ki niso znali uresničiti plemenite dediščine našega spoštovanega očeta Hlinke in prekršile prisego o zvestem sodelovanju, ki jo je Slovaška prisegla predsedniku republike. Tako je predsednik republike rešil naš slovaški narod velike nevarnosti in bratomornih bojev. V položaju Slovaške se ni nič spremenilo, vendar javno in slavnostno izjavljamo, da je obstoj Slovaške možen samo v zvestem edinstvu s Češko.
Proglas pravi dalje, da so to zajamčile velesile v Monakovem in na Dunaju, potem pa nadaljuje: Kdor trdi, da Nemčija želi odtrgati Slovaško od ČSR, je pustolovec in lažnivec. Gre za hiti ali nebiti slovaškega naroda. Nova vlada se bo pri svojem delu zvesto ravnala po načelu: Slovaška pripada predvsem Slovakom. Nova vlada nikakor ne bo posegala v pravice drugih narodnosti, posebno pa želi sodelovati z uglednim in discipliniranim nemškim prebivalstvom radi splošne pomiritve, h kateri streme sicer tudi prizadevanja velikega fiihrerja nemškega naroda. Živela svobodna Slovaška 1 Živela Češkoslovaška republika 1
Govor slovaškega ministra
Bratislava, 10. marca. AA. ČTK: V svojem govoru, ki ga je imel v bratislavskem radiu ob 12.30 je slovaški minister Teplanski izjavil med drugim:
Predsednik republike je naložil prosvetnemu ministru Jožefu Sivaku, da vadi do sestave nove vlade slovaške zadeve. Minister Sivak se je odpeljal v Rim, kjer bo zastopal "naš narod pri slavnostnem kronanju novega papeža. Pri tej priložnosti mi je naložil predsednik republike, da zastopam predsednika vlade v vseh pravicah in vseh dolžnostih. Prevzel sem to težko in odgovornosti-polno nalogo iz ljubezni in čuta dolžnosti do svojega naroda. Ne moremo dovoliti, da b; neprija-telj lahkomiselno ogrožal tako drago pridobljeno svobodo, zato bomo ostali zvesti geslu Hlinkove garde: Pozorl vse dotlej, dokler ne bo imenovana nova slovaška vlada, kar se bo kmalu zgodilo. Zagotavljamo vam, dragi bratje in sestre, in vam, dragi nemški, madžarski in rusinski sodržavljani, da nam ne od znotraj in ne od zunaj ne bo ovire, če bomo te odgovornostipolne dni vedeli, da bosta blagostanje in bodočnost našega naroda zajamčeni z disciplino, mirom, redom in marljivim delom. Ker so podtalni in narodu sovražni elementi skušali povzročiti pri nas nemire, smo varnostne organe pomnožili, da obvarujejo mir, z oddelki vojske, orožništva in policije. Ne glejte v tem dejstvu intervencije, ki bi mogla o.gTožati našo svobodo. To so začasni ukrepi, ki jih bomo postopno preklicali, ko dobimo novo vlado. Svo.boda naroda je zavarovana, predsednik deželnega zbora ima pa nalogo sestaviti novo vlado.
Praški radio razlaga:
o dogodkih na Slovaškem
Praga, 10. marca. AA. ČTK: Češkoslovaški radio v Pragi je objavil vest o spremembi slovaške vlade in pri tem igral domoljubne pesmi »Tko ka praudu hodi« in slovaško himno »Hej Slovaci«. V zvezi s tem je bil izdan komentar, ki v glavnem pravi: Češkoslovaški ustavni zakon o avtonomiji Slovaške, sporazum sklenjen 6 okt. 1938 med raznimi slovaškimi strankami v Žilini, in ki ga je sprejela tudi osrednja vlada, kakor tudi pittsburški sporazum, na katerega se Slovaki opirajo pri svojih zahtevah za avtonomijo, pravijo,
da Češka, Moravska in Slovaška tvorijo enotno zvezno državo. Proti tej tezi sta nastopila na Slovaškem prof. Tuka in šef odseka za propagando pri slovaški vladi Macli, ki sta se opirala na dvoohrazno elemente in izkoristila slabost in neodločnost predsednika vlade Tisa in nekaterih drugih ministrov. Propaganda proti državnemu edinstvu jo v zadnjih dueli zavzela tolikšen razmah, da sta predsednik republike in predsednik osrednje vlado smatrala potrebno, da posredujeta, da hi na ta način ohranila veljavnost ustavnih zakonov o avtonomiji Slovaške.
Poleg tega so se začeli množiti na Sloveškam neredi zaradi slabosti slovaške vlade. Zaradi tega je predsednik republike v četrtek zvečer razrešil dolžnosti predsednika vlade Tisa, ministra za gospodarstvo Pružinskega, prometnega ministra in ministra za javna dela Durčanskega ter pravosodnega ministra V a n k a. Člana slovaške vlade sta še nadalje ostala Sivak, ki je bil dozdaj podpredsednik slovaške vlade, a je zdaj postal predsednik ministrskega sveta, ter Teplanski, ki je obdržal resor finančnega ministrstva. Te spremembe niso doletele Karla Sidor j a, ministra brez listnice v slovaški vladi in člana osrednje vlade v Pragi. Prav tako ni bilo nikake spremembe pri delegatih v skupnih re-sorih. Ta ukrep je bil storjen edino zaradi lega, da bi se preprečilo delo proti češkoslovaškemu edi/nstvu in da bi se okrepila red in mir. Ti ukrepi niso prizadeli niti slovaškega sporazuma v Žilini, to tembolj, ker so v vladi ostali trije ministri, znani kot iskreni slovaški avtonoinisti. Novi predsednik slovaške vlade Sivak je bivši glavni urednik osrednjega organa slovaške ljudske stranke. Minister Sidor je sedanji glavni urednik tega lista.
Poročilo službene francoske agencije o dogodkih na Slovaškem
Praga, 10. marca. AA. (Havas) Msgr. Tiso je bil odstranjen s prejšnjega mesta zaradi tega, ker . bmi 11,1 |ruiif£<i|u v v C ni mogel dati potrebnih jamstev za nadaljevanje I brez zunanjih komplikacij.
skupnega življenja Čehov in Slovakov v okvirtl sedanjo državo. Kakor znano, določa Pittsburški sporazum kakor tudi sporazum v Žilini, da bodo Češka, Slovaška in Moravska tvorile enotno zavezniško državo. Ekstremisti so ovrgli idejo o zvezni državi in zahtevali ustanovitev samostojno države. Slovaška vlada v Bratislavi ni posredovala. Propaganda, ki sta jo vodila ekstremista Bela Tuka in Sano Mach je bila nasprotna politični oporoki msgr. lllinke. Razburjenje je zajelo lllinkovo gardo ter je prišlo do neredov, ki jih Bratislava ni mogla preprečiti. Sprememba vlado je bila torej potrebna zaradi tega, da se je ohranilo spoštovanje ustave in da so obdrži javni red v državi. V uradnih krogih poudarjajo, da ti ukrepi niso prizadeli niti slovaške avtonomije niti sklenjenih sjiorazumov, pač pa je bil ta korak storjen zaradi tega, da hi se vse to zaščitilo. Sicer pa so trije ministri, ki tvorijo novo vlado: Kari Sidor, Paul Teplanski in Jože Sivak znani kot prepričani avtonoinisti.
Slovaška je sprejela to vest mirno. Nikjer nI nobenih neredov. Ne bi pa bilo čudno, če bi ekstremisti, posebno dijaki, ki so v glavnem radikali, priredili kake manifestacije. Zaradi tega je bilo storjeno vse potrebno, da se obdrži red v vsakem primeru. Novi predsednik vlade Jože Sivak je bil do zdaj minister za narodno prosveto in jx>dpredsednik slovaške vlade. Pred Sidorjem je bil glavni urednik »Slovaka«, uradnega glasila ljudske stranke pokojnega msgr. lllinke. Nova vlada ima začasni značaj, ker se sestoji vsega iz treh namesto sedmih članov. Verjetno bo že danes izpopolnjena.
»Nevaren trenutek za ČSR«
Rim, 10. marca. Tukajšnji merodajni krogi presojajo notranji položaj v ČSR zelo resno. O sporu med praško in slovaško vlado je italijansko zunanje ministrstvo informirano v tem smislu:
Slovaška vlada msgr. Tisa je zahtevla 1) udeležbo slovaških uradnikov v vseh skupnih državnih resorih v izmeri 25%; 2) slovaško armado; 3) popolno enakopravnost v vseh skupnih državnih zadevah. Praška vlada odklanja načeloma slovaško armado, v drugih točkah pa je pripravljena do koncesij. Zahteva pa slovesne izjave slovaškega parlamenta, da se Slovaška v nobenem primeru ne loči od skupne države. V tem primeru je Praga pripravljena prispevati k pokritju slovaškega deficita.
Zdaj so pogajanja razbita in slovaška vlada od predsednika repuiilike odstavljena. V Rimu so zelo v skrbeh glede posledic tčga spora, ki spričo interesa, katerega imajo Nemčija, Poljska in Madžarska na položaju v ČSR, ne' bi mogel ostati
Francoski parlament je obračunal z morilcem Martyjem
Poslanec Marty je namreč v Španiji lastnoročno streljal Francoze
Pariz, 9. marca. c. Danes popoldne ob 15 se jd' ir francoskem parlamentu začela podrobna razpirava o tem, kaj naj Francija 6tori s tistimi be-gunci, ki so se sedaj-natekli na francosko o.zemljc. Francosko javno mnenje je posebno vznemirjeno zaradi tega, ker je sedaj v južni Franciji več mednarodnih brigad, ki so kar v celoti pribežale iz Katalonije v Francijo in ki jih večino celo njihove lastne države nočejo nazaj ali pa so ti člani mednarodnih brigad že od poprej tako obremenjeni, da ne upajo stopiti pred domača oblastva.
Parlament je bil danes popoldne zelo poln, ko se je začela razprava in na predsedniško tribuno je prišel celo sam predsednik Herriot. Kajti razprava je obetala biti silno ostra in razburljiva, ker je danes prvič prišel zopet v francoski parlament na sejo znani komunistični poslanec M a r t y, ki je znan po svojih strašnih krvoločnostih v Španiji, posebno pa v Alba-ceti, kjer je kot vodja mednarodnih brigad kar sam postrelil mnogo Francozov, ki so se hoteli vrniti domov.
Prvi je dobil besedo znani francoski baskovski poslanec Ybarnegaray in član Doriotove poslanske skupine v parlamentu. Takoj po uvodnih besedah sc je med silno napetostjo v vsej zbornici obrnil proti komunističnim klopem, kjer je sedel Marty, obdan in zastražen od svojih tovarišev. Med naravnost mrtvaškim molkom je poslanec Ybarnegaray začel:
Gospod Martyl Vrnili ste se v Perthus na čelu mednarodnih brigad iz Španije. Pravijo, da ste še na našem ozemlju zadnjič pregledali te čete, ki so nato opravile mimohod mimo vasi
Molk je postajal še strašnejši, ko je poslanec nadaljeval:
Toda Vi Marty ste opravljali v Španiji posebne naloge in mislim, da zahteva čast te zbornice, da se o tem Vašem poslanstvu v Španiji pogovorimo!
Molk se stopnjuje, dokler poslanec ne sproži problema z besedami, da bo zahteval za to, ali je Marty še vreden hiti član francoskega parlamenta, anketo, ki naj sklone, da so Marty za
Pred splošno Francovo ofenzivo
General Miaja je v Madridu ukrotil komuniste
Burgos, 10. marca. b. Snoči je bila seja pod predsedstvom generala Franca, ki je trajala štiri ure. Vlada se danes ponovno sestane, da prouči splošen položaj v Evropi in počaka na ugoden trenutek za splošno ofenzivo proti republikanski Španiji, ki se bo pričela obenem na vseh frontah na kopnem, prav tako pa tudi iz zraka.
Burgos, 10. marca. b. Vest nekega londonskega lista, da bo general Franco na poziv generala Miaje s svojimi četami vkorakal v Madrid, da pomaga streti odpor komunistov, so po poročilih italijanskih listov iz Burgosa španski nacionalistični krogi sprejeli z največjim iznenadenjem. Takšna možnost je izključena.
Burgos, 10. marca. b. Kaos v republikanski Španiji raste vedno bolj. General Miaja je za sedaj sicer ukrotil komuniste v Madridu, v ostalih delih republikanske Španije pa je stvar težja. V teku včerajšnjega dne so tako republikanci kot tudi komunisti dobili močne okrepitve in se hočejo eni in drugi polastiti glavnega mesta. V Madridu je za sedaj popoln gospodar general Miaja. Nekateri republikanski oddelki so prešli
na stran komunistov, drugi pa so spet najprej ujeli cele oddelke komunistov, nato pa pristopili s svojimi jetniki na komunistično stran, pji in drug tabor umikata z bojišča svoje čete za borbo v notranjosti dežele. V nekaterih krajih fronte sploh ni več vojaštva, vendar pa so nacionalisti še vedno pripravljeni na svojih mestih in čakajo na ukaz na splošen napad, ki se lahko zgodi vsak trenutek. Preteklo noč so slišali v Madridu spet močno streljanje. Zlatsi strojnice so bile zelo glasne, nakar so se slišale eksplozije številnih granat. Proti jutru se je streljanje ponovno pričelo v severnem delu mesta. V nočnih borhah je bilo zelo veliko žrtev. Begunci, ki neprestano prihajajo v nacionalistično Španijo, poročajo, da je v zadnjih borbah v Madridu bilo na tisoče mrtvih in ranjenih. General Miaja je danes gospodar le v središču mesta, v vseh ostalih delih pa vlada popolna anarhija. Radio Almeria je sporočil, da je vstaja v mestu končno zatrta in ie ostalo v rokah madridske vlade. Tudi v Almc-riji jo bilo mnogo žrtev,
zmeraj izključi iz francoskega narodnega predstavništva. Marty se še •zmeraj ni premaknil in tudi ni izrekel niti besedice v odgovor.
Tedaj pa skoči • na desnici pokonci poslanec V a I I a t, ki vzklikne: • •
Včeraj je na kongresu socialistov bivši socialistični notranji niinisjcr in senator Dor-moy pred tisoči delegatov jekel, da je Marty navaden morilec, in da je v Španiji sam postrelil več sto Francozov. Šele sedaj se je zamajala iz klopi ogromna Martyjeva glava s tistimi značilnimi gorkijevskimi brki in Marty je hitro skušal zaustaviti plaz, ki se je poslej sprožil. Vsa desnica je začela vpiti »M a r t y j a na vislice, M a r t y morilec« in le redko je hrup mogel prevpiti Vallat ali pa Ybarnegaray, ki sta zavračala nekaj nejasnih stavkov, s katerimi se je hotel Marty izmuzniti strašni napetosti, ki vlada v zbornici.
Nemir je bil tak, da nikdo ni mogel izpre-govoriti niti besedice, samo poslanci so v zboru vzklikali »Marty je morilec, Marty je morilec!« Socialisti so ostali sicer mirni, vendar pa se za Martyja in njegove tovariše na svoji levici niso niti zmenili. Dasi je vpitje v zboru proti Martyju trajalo več minut, je Herriot vendarle obsedel na svojem visokem predsedniškem sedežu, kar je nekaj izrednega, ker je navada, da že pri najmanjšem neredu sejo takoj prekinejo.
Tako kakor je danes francoski parlament javno obračunal z Mart.vjem, se ni bil moralno obglavljen noben poslanec v dobi tretje republike. Ybarnegaray je ostal na tribuni, dasi ni mogel govoriti. Ker pa jc vsebino govora že izčrpala ta prva obsodba v javni seji, jo Ybarnegary odšel s tribune, samo da je še ponovil zahtevo, "da naj se izvoli anketna komisija, ki naj Martjja proglasi za nevrednega, da bi še lahko sedel v parlamentu.
Kronanje Pija XII. bo prenašal vatikanski radio
Vatikan, 10. marca. AA. Štefani. Ves potek slavnostnega kronanja papeža Pija XII. bo prenašal vatikanski radio in 11 mikrofonov, postavljenih na raznih točkah v notranjščini bazilike svetega Petra in Pod Arkadami. Pripravljeno je tudi vse potrebno, da se bodo prenosi vršili v raznih jezikih.
Truplo patriarha Mirona peljejo danes skozi Jugoslavijo
Rim, 10. marca. b. Davi je bilo pripeljano v Milan truplo pokojnega romunskega patriarha in predsednika vlade Mirona Chrislea. Na kolodvoru je bila žalna slovesnost in ob 12.12 je vlak odpeljal proti jugoslovanski meji. Japonska
Beck povabljen v Anglijo
Varšava, 10. marca. AA. »Ilustrovani Codzie-ni« poroča iz zasebnega vira, da je Reck dobil več povabil, naj obišče London. Ta obisk bo verjetno prve dni meseca aprila pred veliko nočjo, ne bo pa imel uradnega značaja. Na tn način bodo imeli državniki več priložnosti, da se posvete razpravi o posmeznih perečih vprašanjih, posebno o vprašanju splošnega političnega položaja v Evropi, o vprašanju surovin, o judovskem vprašanju itd. O Gdansku »e ne bodo razgovarjaii. Isti hst pripominja, da se minister Beck nazaj grede iz London ne bo ustavil v Parizu.
Proti črni borzi
Ljubljana, 10. marca 1039.
Ii Belgrada prihajajo vesti, da so pripravljajo strogi ukrepi proti nelegalni devizni in valutni trgovini v naši državi. Narodna banka je v sporazumu s finančnim ministrstvom izdelala načrt uredbe za kaznovanje vseh poizkusov trgovanja.* devizami in valutami proti obstoječim predpisom. Ukrepi bodo baje zelo strogi, zlasti proti onim, ki so pečajo g takimi posli, pa sploh niso naši državljani.
To jo pravilno, zlasti ker so so dosedanjo sankcijo po deviznem pravilniku izkazale za preslabe, da bi preprečilo zlorabo in ho treba poseči po ostrejših ukrepih, da so zatro nelegalno trgovanje, kar bo pozdravila vsa poštena gospodarska javnost.
Naša govedoreja
Slovenija ima že po naravi sami največ pogojev za uspešen razvoj živinoreje. Za uspevanje živinoreje pridejo v poštev predvsem travniki in pašniki in teh je v Sloveniji preko 54% vse kmetijske površine. Kljub tem naravnim pogojem za ugodni napredek živinoreje današnje stanje govedoreje ni povsem povoljno niti kakovostno niti številčno. Naša govedoreja ni še na oni stopnji, kakor je pri naših severnih alpskih sosedih in tudi deloma na Hrvatskem, zlasti v 1'odravini. Dobro živino redimo le v manjših okoliših (otokih), in sicer tam, kjer je predvsem dovolj dobre krme. Številčno, stanje nnše govedoreje zaznamuje v zadnjih letih mali padec, zlasti od leta 19110. do 1. 1935., to je v dobi najhujše gospodarske krize. V letu 1936. pa zaznamujemo zopet porast za ca 11.000 glav. Po kmetijskih statističnih podatkih smo našteli:
leta 1930	396.390	glav goveje živine
„	1931	393.360	„
„	1932	365.258	......
„	1933	362.192	......
„	1934	367.569	„
„	1935	359.716	......
„	1936	371.023	„
V naslednjem pa navajamo številčno stanje naše goveje živine po najnovejšem štetju, in sicer po okrajih, v oklepajih pa navajamo število bikov.
okraj	Brežice • . ■ .	10.614 glav		(55)	bikov
i,	Celje okraj . . .	16.072	1»	(111)	n
mesto Celje .....		1.164	11	(10)	n
okraj	Črnomelj ....	13.865		(27)	»
,,	Ljubljana-okraj .	25.520	11	(182)	«
mesto Ljubljana . . .		2.635	1»	(22)	n
okraj	Gornji grad . , ,	6.474	11	(60)	m
rt	Kranj . . . , ,	12.163	11	(106)	rt
»	Slov. Konjice . .	8.120	'I	(36)	n
rt	Krško .....	16.461	11	(53)	rt
„	Kočevje . . . ■	15.158	11	(81)	rt
„	Lendava ...	16.385	11	(351)	«
»»	Laško .....	7.399	11	(46)	rt
rt	Litija .....	17.742	11	(96)	rt
ti	Logatec ....	10.925	1»	(49)	H
n	Ljutomer ....	19.351	1»	(239)	rt
rt	Maribor-desni breg	13.578		(109)	n
,,	Maribor-levi breg	13.578	M	) 100)	„
rt	Maribor-mesto . .	149	11	(2)	rt
i.	Murska Sobota . .	21.970	1»	(412)	rt
rt	Novo mesto ...	18.141	11	(01)	»
„	Ptuj......	31.289	m	(261)	rt
mesto	Ptuj	710		(10	rt
okraj	Slov. Gradec . .	10.558	11	(89)	rt
n	Škofja Loka . . .	12.029	11	(92)	rt
	Šmarje pri Jelšah	14.605	11	(93)	rt
»,	Radovljica . . .	11.519	11	(95)	rt
rt	Kamnik ....	15.787	11	(113)	rt
n	Dravograd . . .	11.302	1»	(126)	«
Skupaj: 381.728glav (3160) bikov
Bilance
Hranilnica in posojilnica v Kamniku (Šulna). Iz poročil, podanih na občnem zboru dne 8. marca 1939, je lansko leto poteklo v znaku normalnega poslovanja, razen v septembrskih dneh. Na nove knjižice je bilo lani vloženih 1.55 milij. din, na prejšnje knjižice pa je bilo novih vlog 0.73 milij. din. Lani je dala zadruga 0.67 milij. din posojil za izboljšanje kmečkih gospodarstev in delavcem za nakup lastnih hiš. Skupno je imela zadruga na koncu lanskega leta 10.47 milij. din vlog pri bilančni vsoti 10 6 milij. din, naložbe ln terjatve so znašale 3.8, posojila in krediti 5.64 milij. din.
Bosanska industrijska in trgovska banka v Belgradu. Pri glavnici 4 milij. din in vlogah ter upnikih 17 (14.46) ter reeskontu 1.76 (2.16) milij. din je znašal bruttodobiček 2.2 (2.3) milij. din, izguba za 1938 pa 0.06 (0.016) milij. din, tako da je skupna izguba narasla na 0.105 milij. din in se prenese na nov račun.
Premogovniki v Alektincu, sedei v Bruslju. Poslovno leto 1937-1938 (zaključeno 30. septembra 1938) je prineslo v poslovanju družbe pri glavnici 15, bilančni vsoti 36 (34.5) in bruttodonosu 4.4 (4.2) milij. (brez prenosa) čistega dobička družbi 3.37 (2.8) milij. frankov. Poleg investicij 15.6 (16) milij. frankov izkazuje družba gotovine in naložb v bankah 10 1 (8.45) milij. belgijskih frankov. Primerno je zvišana tudi dividenda družbe.
Živnostenska banka v Pragi izkazuje v lanskem letu zmanjšanje vlog za 294.55 na 21799, upniki pa «o se zvišali za 344.3 na 82.380.3 milij. kron. Čisti dobiček se je zmanjšat od 20.24 na 16.05 milij. kron in bo zaradi tega dividenda znižana od 7.5 na 6% brutto.
*
Kontrola uvoza melase. Finančni minister je odredil, da se ne more uvažati melasa iz nekli-rinških držav niti ne ocarinili, če uvoznik ne razpolaga s predhodnim pooblastilom.
Izvozniika potrdila po odobritvi Narodne banke. V seznam predmetov, za katere se izvozna potrdila lahko izdajajo samo proti predhodni odobritvi Narodne banke, se vnesejo vse vrste drobnih surovih kož, melasa, rezanci sladkorne pese in odpadki konoplje.
Pravilnik o izprememhi razmejitve gradbenih obrtov. Minister trgovine in industrije je izpreme-nil pravilnik o obsegu In razmejitvi gradbenih del z dne 16. marca 1936 tako, da odpade odstavek: izvzemšf dela na izdelovanju in popravilu predmetov iz cementa in umetnega kamna (fasade, stopnjice itd.), katere morejo pooblaščeni inženirji in arhitekti sami izvršiti na stavbah, katere grade.
Popularni alpinist — tvorec najlepših planinskih filmov
LUIS TBEW<ER no dolgem ča-n zopet v filmu in to v svojem edinem in najboljšem filmu
Zakaj si bo ti tlim opladai vsak t|uJt|«nč«nT Ker je tu edini Trenkerjev zimikoAportnt alpinsKi fllui v letoJnit Mi/.uni in knr rnvno Hi film /.ilru ule v »pln v»n, knr hI Joltmo prt dobrem filtnu: krnmia posnetke zimskih olnniu, lepote beli ca Aportn, mladost, nonce. humor. bravurozne zimsko ture v visoke Alpe, znplet-lin 'e. •/ni'lml"n in rnhavnn vohin" — »kratim nrillfen film
KINO UNIOM, tel.ZZ-21 M^SMVftVS
LAVINA LJUBEZNI
is......- (Llebesbriefe aus dem Enpadin)
£ojfvodaKStvo
Naša trgovina s Švico
Te dni ie bil v Curihu občni zbor Društva za jugoslovansko-švicarski trgovinski promet. Zbor je vodil g. Hartmann Miiller. Ugotovil je, da je švicarski izvoz v Jugoslavijo narastel od 1937—1938 od 18.521 na 22.448 met. stotov, po vrednosti od 10.4 na 10.86 milij. frankov, dočim je istočasno švicarski uvoz iz Jugoslavije padel od 253.524 na 183.672 st in po vrednosti od 13.94 na 11.13 milij. frankov. To zmanjšanje je v prvi vrsti pripisovati izpadu naših dobav živine in žita. Lanska izprememba v plačilnem satemu je povzročila zlasti mnogo težav pri likvidaciji starega klirinškega salda Za likvidacija starih terjatev, ki so nastale v dobi od 1. januarja do 14 julija 1934, je bilo dogovorjeno, da jih prevzame naša Narodna banka po želji švicarskih upnikov po tečaju 8.20 frankov za 100 dinarjev. Tako eo se terjatve znižale do kanca lanskega leta na 078 milijonov frankov. Plačilni promet leta 1938 je izkazoval I deLsverkehr) vplačil švicarskih dolžnikov v Švici 10.63 milij. fr. 1
ali 95.5% vsega švicarskega uvoza iz Jugoslavije, izplačil švicarskim upnikom je bilo lani v kliringu 6.03 milij. frankov, v novem prometu od 1. avgusta 1938 dalje pa 192, skupno torej 7 96 milij. fr. Švicarske terjatve na računu A (klirinški salda) so znašale 2.72 milij., odprte terjatve za švicarsko blago in postranske stroške od 1 avgusta dalje pa 5.7 milij. frankov, skupno torej 8.42 milij Če pri-štejem še prejšnje zaostanke, dobimo vsoto 9.2 mi-liionov frankov kot švicarski saldo, pri katerem pa niso upoštevani tudi tranzitni stroški. Poročilo smatra, da plačilni sporazum z Jugoslavijo ni izpolnil švicarskih upov. Zato se tudi nekateri v Švici zavzemaio, da bi se vrnili nazai v kliring. Pojavilo se je tudi mnenje, da stanje v primeri s prejšnjimi leti ni tako slabo. Društvo šteje 172 izvoznikov (društvo se kratko imenuje Vish: Ve-reigung fiir den jugoslavisch-schweizerischen Han-
1zvo2 v Nemlijo. Narodna banka opozarja, da je bilo v zadnjem času ugotovljeno, da jugoslovanske tvrdke ne morejo kupovati onega nemškega blaga, katerega so prej kupovali iz Nemčije, Avstrije in sudetskih krajev, iz razloga, ker nemški dobavitelji izjavljajo, da naročenega blaga sploh ne morejo dobaviti ali pa zahtevajo preveč dolgo dobavno roke. Nemške oblasti so nam obljubile, da bodo intervenirale v tej smeri, da bodo jugoslovanske tvrdke lahko še nadalje kupovale blago pri svojih dobaviteljih vsaj v prejšnjih količinah. V kolikor obstojajo konkretni primeri, da nemške tvrdke ne morejo dobaviti blaga ali pa so dobavni roki predolgi, naj interesenti vsak primer dostavijo Narodni banki z označbo nemške tvrdke, za katero gre, in seveda s potrebnimi podatki, da lahko podvzamemo pri nemških oblasteh potrebne korake.
Bivši finančni minister g. Dušan Letica, do-sedaj min. na r., ie vpokojen z ukazom kr. namestnikov z dne 23. februarja.
Gospodarsko tekmovanje. Lani osnovano Jugoslovansko združenje za zaščito industrijske lastnine in pobijanje nelojalnega tekmovanja je flh-čelo izdajati svoj list, katerega ureja dr. Janko Šuman, pomočnika sta pa Ljubomir Mirkovič in dr. Marko Supič Revija bo izhajala tri do štirikrat letno in prinaša v prvi številki na uvodnem mestu članek g. Rad. Cukavca, predsednika uprave za zaščito industrijske lastnine o delu Združenja v zvezi s pomenom zaščite industrijske lastnine, nadalje članek tajnika Združenja g.,,dr. Marka SupiČa o poti k poštenemu gospodarskemu tekmovanju, g. dr. Janka Šumana v razsodiščih' pri gospodarskih zbornicah, g. dr. Branka Krnica o škodljivosti premijskega poslovanja za gospodarstvo itd. Slovenski članek je prispeval g. dr. Ferdinand Majaron iz Ljubljane pod naslovom: Zaščita imena in firme. Revija prinaša tudi pravila Združenja, seznam članov uprave (podpredsednik je med drugimi tudi g. Ivan Jelačm iz Ljubljane, član uprave pa g. dr. Ferdinand Maja roni odvetnik v Ljubljani), zlasti praktičnega pomena pa je judikatura tega področja.
Bolniška blagajna zagrebškega Merkurja je imela lani povprečno zavarovanih 23.128 članov (1937 10.838). Primerjava stanja članstva na koncu leta kaže od 1937 na 1938 povečanje števila članstva od 21.989 na 23.840. — Občni zbor Merkurja. društva trgovskih in zasebnih nameščencev. Jugoslavije v Zagrebu bo 6. in 7. maja. Društvo ima v Sloveniji tole članstvo: Maribor 501, Celje 261, Sevnica 13, Dolnja Lendava 28 in Ljubljana 180, skujrno torej 983 članov.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila osnovana delniška dtužba Jova T. Markovič, za trgovino in industrijo. Glavnica znaša pol milijona din. Člani uprave so: Jovan T. Markovič, Vujica Mihajlovič, Ra-domir Dingarac, Vasa Markovič in Stojan Petkovič.
Zvišanje glavnice Bora. Že lansko leto oktobra je upravni svet Bora sklenil poklicati delničarje, naj plačajo tričetrtine povišane delniške glavnice. Sedaj je sklenil upravni svet zvišati glavnice tako, da bodo delničarji plačali 75 frankov na delnice od 1. do 20. aprila. Glavna skupščina delničarjev je sklicana za 19. maj 1939.
Bor se zanima za bolgarske rudnike. V Parizu je bila ustanovljena delniška družba Compagnie Krancaise des Minet, de Lcuda-Yana z glavnico 8 milij. frankov, ki se lahko zviša na 80 milij. din. Poleg tega ima družba 8000 ustanovitvenih deležev, od katerih dobi vsak delničar po 1. Svrha družbe je izkoriščanje rudnih bogastev v Bolgariji, sedež družbe je pa v Parizu 6, rue de La Roche-foucauld. — Družba Je ustanovitelj borskega rudnika bakra, kajti izmed 7 članov uprave so 3 člani uprave borskega rudnika bakra, med njimi glavni ravnatelj Bora. Ti člani so: Marcel Champin, 1'ierre Mirabaud in glavni direktor Bora Georges Fay. Poleg teh so vu pravi še Albert Bellanger, Jacrjues Salmanowitz, Philippe de Tristan in llenri Vulzari.
Produkcija Bora in Treple. Produkcija bakra jo znašala v Boru meseca februarja 1939 4024 ton v primeri s 3192 tonami v januarju. V prvih dveh mesecih letos je znašala produkcija 7789 ton, v prvih dveh mesecih lani pa 6511 ton. — Produkcija Trepče jo v februarju dosegla 57.329 (januarja 1939 57.791) ton rude, ki je dala 6085 (6277) ton svinčenih koncentratov s 79.39 (79.51) % svinca in 29 (28.40) unč srebra, nadalje 5210 (5285) ton cinkovih koncentratov s 50.44 (49.89) % cinka.
Odlog plačil |e dovolilo kmetijsko ministrstvo Kmetski iiranilnici in posojilnici v Srednji vasi pri Bohinju za 6 let od 31. avgusta 1938 dalje, velja za doieove, nastalo do 3. decembra 1937, obrestna mera 2% od 6. decembra 1937 dalje.
Fnljsko-jtigoslovanska zbornica v Belgradu.
Ta teden je bila v Belgradu seja poljsko-jugoslo-vanskega gospodarskega odbora, ki je bil osnovan leta 1931. Ta odbor se je v prejšnjih letih bavil tudi s kompenzacijskimi posli, sedaj pa je njegova delavnost v glavnem propagandnega pomena. Na omenjeni zadnji seji tega odbora je bilo sklenjeno, da se odbor izpremeni v Jugoslovansko-poljsko gospodarsko zbornico.
Občni zbori: Ljubljanska kreditna banka 1. aprila ob 15 (bilanca, nadomestna volitev v upravni svet, volitev nadzorstva), Trgovsko industrijska deln. dr. Merkur, d. d. v Ljubljani 22. marca ob 12 v Hranilnici dravske banovine (računski zaključek za 1938, dopolnilne volitve v upravni svet, volitev nadzorstva).
Mestna hranilnica v Splitu izplačuje od 3. marca 1939 dalje vloge od 2000—5000 din, za ostale vloge pa plačuje obresti za drugo polovico leta.
Tečaj za ličarje in pleskarje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi strokovni tečaj za marmoriranje in imitacijo lesa za pleskarske in ličarske pomočnike. Tečaj bo v Ljubljani in se prične 13. marca t. 1., trajal bo okroglo tri tedne celodnevno. Poučeval bo posebni strokovnjak, ki ga je dal na razpolago Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Pragi, kjer poučuje na takih tečajih že dolgo vrsto let. Vabimo mojstre in pomočnike pleskarske in ličarske stroke, da se udeleže tega tečaja. Prijavo s točnim naslovom je poslati Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI t Ljubljani najkasneje do 9. marca t. 1. Prijavniki dobijo podrobna pojasnila o pogojih za sprejem v tečaj v zborničnem uradu njed uradnimi urami v Beethovnovi ulici 10, II. nadstropje, šoba št. 27.
Nemčija dobi del češkoslovaškega zlatega zaklada. Poročali smo že, da je Nemčija zahtevala od Češkoslovaške, da ji odstopi del svojega zlatega zaklada, kar je v zvezi z odstojx>m sudetskonem-ških ozemelj. Sedaj je prišlo do končnega sporazuma, po katerem dobi Nemčija eno šestino češkoslovaškega zlatega zaklada, t. j. za 390 milij. kron, tako da se bo češkoslovaški zlati zaklad zmanjšal na 1.970 milij. kron (doslej je znašal 2.360 milijonov kron). Teh 390 milij. kron je 12.172 kg. kar da v nemških markah okoli 42 milij. mark. Na ta način se bo zlati zaklad Reichsbanke povečal od 71 na 113 milij. mark. Pripomniti pa je, da s prevzemom Avstrije pridobljeni za"klad ni bil izkazan v zlatem zakladu Reichsbanke. — Za Nemci se bodo pojavili s svojimi zahtevami po češkem zlatu gotovo tudi Madžari in Polinki.
Češkoslovaška vrača kredite. Maia 1937 ie najela praška Poštna hranilnica pri dveh švicarskih velebankah (Švicarska bančna družba in Švicarski kreditni zavod) kredit v znesku 50 milij. frankov. 28. februarja leto« je morala češkoslovaška Poštna hranilnica vrniti ta kredit. Poštna hranilnica je kredit v celoti povrnila in transferirala v Švico. To je dokaz, da se češkoslovaško gospodarsko in finančno stanje tako hitro popravlja, da Češkoslovaška lahko izpolnjuje vse svoje obveznosti v redu.
Obiskovalci dunajskega velesejma lahko dobe izplačila od bank in ostalih plačilnih mest vsakokrat 4 dni poprej, če se legitimirajo z velesejmsko izkaznico. Razen tega sc sme izplačati obiskovalcem velesejma do 100 mark dnevno.
Borze
Dne 10. marca 1939.
Svetovne efektne borze
PARIZ: tedonca naravna in vzdržna. London: pomemben napredek glavnih državnih papirjev.
AMSTERDAM: dobro razpoloženje. NEW VORK: začetek jo bil negotov, toda poznejfl se je razvoj utrdil.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemžki čeki 13.80 " -
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjen! na 13.70-13 90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 33.25 blago, v Belgradu 33 blago.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,213.130 dinarjev, v Belgradu 8,130.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 90o.0C0 din.
L I u b I) a n a — Tečaji s prlmom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2317.20—2355.20
Berlin 100 mark...... 1736.12—1773.88
Bruselj 100 belg	733.75— 745.75
Curih 100 frankov , , , , » 995.00—1005,— London 1 funt . . . . » . 204.67— 207.87 Newyork 100 dolarjev s , , , 4346.12—4406.12 Pariz 100 frankov . . . . , 115.45— 117.75 Praga 100 kron ...... 149.65— 151.15
Trst 100 lir........ 229.75— 232.85
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6625, London 20.63125, Newyork 439.875, Bruselj 73.975, Amsterdam 233.62, Berlin 176 50, Stockholm 106.20, Oslo 103.65, Kopenhagen 92.10, Praga 15.04, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.095. Buenos Airea 101.625, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 477—479 v Zagrebu 480—481 v Belgradu 477—477.50
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 102.25 do 103.25, agrarji 62.50—63.50, voj. škoda promp. 477—479, begi. obv. 92—93, dalm agr. 91.75 do 92.75, 8% Bler. pos. 102.50—103.50, 7% Bler. pos. 95.50—96.50, 7% pos. Drž. hip. banke 101.25 do 102.25, 7% stab. pos. 99-100. — Delnice: Nar. banka 7.625—7.700, Trboveljska 195—205.
Zagreb. Drž, papirji: 7% inv. pos. 103—104, agrarji 61.75—02.75, voj. Sk. prolnptfia 480—481 (480), begi. obv. 92.25—92.50 (92.50). dalm. agr. 91.25—91.50 (91.25), 4% eev. agrv.p2.50 denar, 8% Bler: pos. l02-ll<M, 1% Blef pos. 9(5-96.50, 7% pos. Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. pos. 99 denar. —De ln i c e : Nar. banka 7.550—7.750 (7.700), Priv. agr. banka 231 denar. Trboveljska 198—202 (200), Gutmann 35—40, Osj. sladk. tov. 85 denar, Osj. liv. 165 denar, Isis 50 blago, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 103—104 (103.50), agrarji 60.25 denar, voj. šk. promptna 477—477.50 (477.50), za konec aprila 476-477 (476), begi. obv. 91.75 -92, dalm. agr. 91—91.75, 4% sev. agr. 63—64, 8% Bler. po«. 102—103 (103), 7% Bler. pos. 95.75—96.50, 7% pos. Drž. hip. banke (103). — Delnice: Nar. banka 7.700 denar (7720). Priv. agr. banka 233 denar (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Ječmen: bač., srem. 155—160. Otrobi: bač., srem., ban., juta vreče 98—106.
Sombor. Koruza: bač., prompt. 94—96, ha?., prompt., sušena 106—108. Tendenca neizpreme-njena. Promet 47 vagonov.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Novem mestu, dno fi. marca 1939. Na sejem je bilo prignanih 252 volov, 110 krav, 28 juncev, 20 junic, 1 tele, 308 pršu-110 krav, 28 juncev, 20 junic, 1 tele, 308 pršut-nikov in 430 mladih pujskov. Prodanih je bilo: 82 volov, 45 krav, 9 juncev, 6 junic, 208 pršut-nikov in 315 pujskov. Cene naslednje: krave od 2 do 4 din, junci in junice od 4 do 5 din in pršutniki od 5 din do 7 din za kg žive teže. Mladi pujski od 200 din do 400 din za par.
Naša zemlja v številkah
Več kakor polovica človeštva živi v Aziji
Ljudska štetja, izvedena v posameznih delih našega sveta v zadnjih letih, so pokazala, da živi na naši zemlji okrog 2139 milijonov ljudi. Vsa površina zemlje meri kakih 510 milijonov kvadratnih kilometrov, od tega pa je samo 29.2% ali 149 milij. kv. km trdnih tal, 361 milij. kv. km pa odpade na celinske vode in morja. Po tem računu živi povprečno na 1 kv. km kakih 16 ljudi — torej prostora še dovolj I
Več kot polovica človeštva živi v Aziji. V Evropi je ena četrtina človeštva, v Ameriki celo samo ena osmina. Najbolj pa je človeštvo naseljeno v Evropi, namreč 48 na kv. km, je pa nekaj več kot desetkrat večja kot Afrika, kjer živi na kv. km ravno 4.6 ljudi. Po površini največje ozemlje je Azija, ki meri 54 milij. kv. km in kjer živi na kv. km 28 ljudi. Zelo redko je človeštvo naseljeno v Ameriki, kjer živi na kv. km povprečno po 5 ljudi, v južni Ameriki sami celo samo 4, v severni Ameriki sami pa 6.5 ljudi. Rekord v
Danes premiera! Monumentalno filmsko delo, ponos FOX filmske produkcije Chicago gori... celo mesto v plamenih... vse beži... K	__	obupuje ... in išče zatočišča — rešitve v valovih Michigan-
skeea jezera. Nad 801 smrtnih žrtev, 200.000 ljudi brez strehe. Največia požarna katastrofa vseh časov — V pretresljivi drami ljubezni in strasti. — Režija: HENRl KING. Filmski zvezdniki TVR0NE P 0 W E R - ALICE F A YE - DON AMECHE Preskrbite vstopnice v predprodaji Predstave ob 16., 19. in 21. url
Chicago u plamenu
Old Chicago
(nemški dialog)
KINO MATICA
najmanjši naseljenosti prebivalstva pa nosi Avstralija, kjer živi na kv km točno po en človek. Avstralija je desetkrat manjša kot Evropa, prebivalstva ima pa petdesetkrat manj.
Največje mesto na svetu je po najnovejših podatkih spet N e w y o r k. Za njim se vrste London, Tokio. Berlin, Pariz, Moskva, Chicago in Šangaj. Skupno je na zemlji kakih 38 milijonskih mest, ki im..jo vsa skupaj okrog 90 milijonov prebivalcev torej samo v teh 38 mestih živi okrog 4% vsega človeštva — gneča, ki gospodarsko ne učinkuje dobro.
Največji del zemlje je Azija, ki nosi prvenstvo glede najvišje, pa tudi glede srednje višine. Najvišji vrh na azijski celini se dviga 8882 m nad morje, srednja višina pa znaša 950 m. Evropa ima srednje višine samo 300 m in je v tem oziru najnižje položena celina. Njeni najvišji vrhovi segajo v višino 4810 nt nad morjem in so precej nižji kot najvišji vrhovi Avstralije (5000 m) in Afrike (6010 m) in Amerike (7085 m). Torej ima Evropa, ki je tako na glasu kot za tujski promet primerna celina, najnižje gore!
Vzroki za tako različno gosloto v naseljenosti prebivalstva so različni, ne v najmanjši meri pa je to odvisno od podnebja lastnosti tal, rodovitnosti zemlje Ud. Prebivalstvo je navadno tem bolj gosto naseljeno, čim več je bilo možnosti, da se je razvila Industrija ln trgovina. Prebivalstvo Evrope je od lela 1800 naraslo od 188 milijonov na 470 milijonov!
Pelo slovenskega Rdečega kriia
Prihodnje dni bo redna skupščina slovenskega »Rdečega križa« ali kakor je njegov uradni naslov »Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa«. Društvo Rdeči križ zasluži vso pozornost, ker je njegovo delo v vsej državi najbolj razširjeno v Sloveniji in ker je to delo nad vse koristno širokim slojem prebivalstva. Najvišji zaščitnik Rdečega križa v Jugoslaviji je Nj. Vel. kralj Peter II., pokroviteljica je Nj. Vel. kraljica Marija, predsednik pa Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Banovinskemu odboru predseduje dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani, člani odbora pa so razne ugledne ljubljanske osebnosti. Rdeči križ je izdal o svojem delu v preteklem letu obširno poročilo, iz katerega posnemamo nekai podatkov, važnih za javnost.
Organizacija Rdečega križa
Rdeči križ se zlasti trudi, da bi se pri tej človekoljubni ustanovi včlanili in sodelovali zlasti zdravniki in učitelji. Najbolj agilen je bil ljubljanski pododbor, ki ima kar pet odsekov. O delu ljubljanskega Rdečega križa smo poročali ob priliki zadnjega občnega zbora. Okraj Ljubljana-oko-lica ima 13 občinskih odborov in 8 poverjeništev Rdečega križa, 7 občin pa ni organiziranih. Vzorne so zlasti občinske organizacije na Ježici, na Borovnici, na Grosupljem in v Št. Vidu. V okraju Brežice je okrajni odbor, 5 občinskih odborov in 12 poverjeništev, tako da so v tem okraju zastopane vse občine. V okraju Celje je okrajni odbor, 5 občinskih odborov in 7 poverjeništev, 10 občin pa ni organiziranih. V okraju Črnomelj so trije občinski odbori, 4 poverjeništva in 3 neorganizirane občine. V okraju Dravograd je okrajni odbor, 4 občinski odbori, 3 poverjeništva in 4 neorganizirane občine. V okraju Gornji grad je okrajni odbor, 1 občinski odbor, 6 poverjeništev in 1 neorganizirana občina. V okraju Kamnik je okrajni odbor, 1 občinski odbor, 6 poverjeništev in 12 neorganiziranih občin. V okraju Kočevje je okrajni Odbor, 7 občinskih odborov, 3 poverjeništva in 2 neorganizirani občini. V okraju Kranj je okrajni odbor, 2 občinska odbora, 8 poverjeništev in 6 neorganiziranih občin. V okraju Krško je okrajni odbor, 5 občinskih odborov, 11 poverjeništev in nobene neorganizirane občine. V okraju Laško je okrajni odbor, 6 občinskih odborov, tako da so vse občine organizirane. V okraju Lendava je okrajni odbor, 5 občinskih odborov in 4 poverjeništva, neorganizirana pa je samo ena občina. Na splošno razpoloženje in na razvoj organizacije je zelo dobro vplivala podpora, ki jo je prejelo prebivalstvo tega okraja ob lanski po-vodnji od RK, namreč 14.000 din. V okraju Ljutomer je okrajni odbor, 6 občinskih odborov, 2 po-verjeništvi, neorganizirane pa so tri občine. Tudi v tem okraju je Rdeči križ razvijal zelo živahno delo, zlasti pa ob lanski povodnji, ko je razdelil 5000 din podpore. V okraju Logatec je okrajni odbor, 3 občinski odbori in 6 poverjeništev, ne-
organizirani sta dve občini. V okraju Maribor desni breg je okrajni odbor za oba mariborska okraja, 7 občinskih odborov, 7 poverjeništev in 6 neorganiziranih občin. V okraju Maribor levi breg je 5 občinskih odborov, 11 poverjeništev in 6 neorganiziranih občin. V okraju Murska Sobota je okrajni odbor, 7 občinskih odborov in 9 poverjeništev, neorganizirano občine ni nobene; RK je ob priliki lanske povodnji razdelil 15.000 din podpore. V okraju Novo mesto je okrajni odbor, 5 občinskih odborov, 11 poverjeništev in 5 neorganiziranih občin. V okraju Ptuj je okrajni odbor, 2 občinska odbora, 19 poverjeništev in 10 neorganiziranih občin. V okraju Radovljica je okrajni odbor, 10 občinskih odborov, 4 poverjeništva in 3 neorganizirane občine. Okrajni odbor v Radovljici je organiziral dobro obiskan samarijan-ski tečaj. Pripravlja pa se nov samarijanski tečaj v Kropi. Okraj Slovenj Gradec ima okrajni odbor, 4 občinske odbore, 5 poverjeništev in 3 neorganizirane občine. V okraju Slovenske Konjice je okrajni odbor, 2 občinska odbora in 3 poverjeništva. V okraju Škofja Loka je okrajni odbor, 1 občinski odbor, 6 poverjeništev in 3 občine, ki niso organizirane. V okraju Šmarje pri Jelšah je okrajno poverjeništvo, 2 občinska odbora in 12 občinskih poverjeništev, neorganizirane so 4 občine.
V Sloveniji je sedaj 23 okrajnih odborov, 115 ( občinskih odborov, 1 okrajno poverjeništvo, 1'70 ' občinskih poverjeništev in le 100 občin je brez organizacije društva Rdečega križa.
Število članstva
Konec 1. 1938. je bilo v Sloveniji 60 tako imenovanih višjih članov, 5300 rednih in 8552 podpornih članov. Skupno 13.912 članov. Društvo je v teku enega leta narastlo za 1607 članov. Zanimivo je, da je med člani največ trgovcev, obrtnikov, zasebnih nameščencev in po vrsti dalje kmetovalcev, delavcev, zdravnikov, duhovnikov, zasebnih nameščencev, banovinskih in občinskih nameščencev itd. Največ je državnih .nameščencev, namreč 621 rednih in 2878 podpornih.
Rdeči križ hiti na pomoč
Poročilo navaja predvsem, da je Rdeči križ lani zlasti pomagal poplavljencem ob priliki povodnji v okrajih Murska Sobota in Lendava ter v ljutomerskem okraju.
Lani je Rdeči križ tudi pričel pripravljalna dela za izdelavo propagandnega filma, ki bi nazorno pokazal delo društva. Stroški za ta film so določeni z zneskom 100.000 din. Ko bodo nabavljeni projekcijski aparati in bodo na razpolago primerni filmi in diapozitivi, se jih bodo mogla društva v propagandne namene posluževati.
Društvo je pričelo akcijo za zidavo lastnega doma v Ljubljani, vendar pa zaenkrat še ni moglo doseči pomembnega uspeha, glavni odbor v Bel-
Japonci že od nekdaj radi gledajo, ob vsakem zanimivem dogodku se jih zbare na tisočo in tisoče. Ker se med drugimi športi zlasti smučanje zelo hitro širi, so v stadionu v Tokiju zgradili skakalnico. Ob vsakih poskusih se v stadionu zbere na stotisoče gledalcev — slika potrjuje, da
je res tako
J. Jorgensen:
Laž in resnica življenja
18.
In če 6i potem poizkušamo jasno predočiti pomen krščanstva, vidimo celo, da se njegov temelj duševnega življenja sklada z biološkimi zakoni o organičnem razvoju. Zakaj to, kar je Kristus učil ljudi in jih naučili, je bila samozataja. Samo-zataja je naravnemu človeku že zato nemogoča, ker mu je zoperna in se mu zdi grda. Kristus pa jo je podelil onim, ki vanj verujejo in s tem ustvarjajo nadnaravno življenje v svojih 6rcih. To nadnaravno življenje, ki ga nosi milost in ki temelji v veri in ki mu je pomen ljubezen, pa sestoji in živi iz odpovedi in uničenja naših 6amopašnih značajev.
A je ta potek kaj drugega, kakor je oni, ko nastane kako živeče bitje? Rastlina ne more rasti, ne da bi posrkala in vnovič pretvorila svojih ncar-ganskih snovi. Žival more živeti le tedaj, če uživa rastline. In tako je odvisno vse višje življenje od uničenja nižjih oblik.
A človeško življenje duha, ono večno življenje, ki ga je Kristu6 podelil človeškemu duhu — ne more rasti drugače, kakor da umrje pozem-sko življenje. Narava je rodovitna zemlja, ki jo moramo vsrkati in prenoviti za cvetlični okras Kristusa. Stari Adam je hrana, ki jo novi človek v nas umori in zavžije.
In tako vidiš, dragi prijatelj, kako sen mi pripomogli moj »darwinizem« in moji biološki predpogoji do tega, da sem mogel razumeti in obdržati v sebi poglavitno krščansko resnico, da se je pustil Kristus za na6 križati in je umrl za nas. Da je V6C
to bilo zato, da moremo z njim vred vstati v krasoti tudi mi, če smo z njim vred križani in umrje-mo v njem.
19.
In tako, ljubi prijatelj, ki eo tudi tebi dani ti predpogoji, zakaj, zakaj si še nadalje pogan?
Zavoljo resnice? Pa saj niti nočeš poiskati resnice.
Zavoljo sreče? Pa saj ni še nikogar osrečilo oboževanje 6voje lastne osebnosti.
Zavoljo znanosti? Pa saj smo pravkar videli, da je to nepotrebna.
Zakaj torej?
Da, zato, ker# ti je dovolj to pozemsko življenje, ker (kakor 6am pišeš) ni treba nikomer drugih bogov razen teh dveh: svoje osebnosti, svaje duše . ,.
In to je edini vzrok, ki drži. In vedno je bilo tako, je bilo tako od paradiža, ko je poizkušala kača Adama in Evo, rekač: »Bogu bosta enaka«.
Gotovo je vredno, da poizkusimo — to, kar je dejala kača Evi. Vendar tega ne dosežemo z oboževanjem samega 6ebe — ta pot ni prava, to je pot upora in greha. Pridemo pa do tega 'le po poti Kristusovega trpljenja, to je Via crucis. Smoter pozemskega življenja pa je v tem, da volimo med tema dvema potoma, da vidimo pot do sebe in do sveta in vidimo pat do Kristusa in Boga ... In kakor izberemo, izberemo za večnost. Ta, ki si je izvolil Boga, najde Boga in bo po 6mrti večno gledal Večnega in ga vseboval. Oni, ki si je izbral sebe, bo vso večnost prepuščen samoti in praznoti svoje duše. V vsem tem ni krivice. Bog podeli vsakemu človeku, kar hoče, po čemer hrepeni in kar 6i izbere.
20.
Leta 1870. je nastalo neko gibanje, ki je oblju-bovalo resnico in sreča Pa so sc počasi omejili le na resnico. Dejali so: »Sreča se je morala žrtvovati resnici«. Ker pa človek srečo z a h -t e v a , jo je pričel iekati na svojo pest s tem, da
gradu pa je že sprejel načelni sklep, da bo prispeval tretjino stroškov k gradbenim stroškom Doma Rdečega križa v Ljubljani, kakor povsod drugod.
Odbor je tudi mnogo skrbel za obnovo skladišča na Ljubljanskem polju. Predvsem so bili obnovljeni zglavniki in garniture žimnic. Rdeči križ v Sloveniji je v preteklem letu imel veliko število predavanj, prireditev, koncertov in predstav. Zelo uspel je tudi teden Rdečega križa v Sloveniji. Mnogo pozornosti je Rdeči križ posvetil obrambi proti zračnim napadom.
Po nekaterih krajih so bili prirejeni samarijanski tečaji, drugod zopet bolničarski, tako osnovni kakor višji.
Mladina Rdečega križa
V Sloveniji je bilo konec lanskega šolskega leta organiziranih v Rdečem križu 357 šol, med temi 20 srednjih, tri strokovne, 43 meščanskih in 292 ljudskih šol.
Društvo je priredilo tudi razne higienske tečaje. Samo z dveh ljubljanskih gimnazij se je priglasilo kar 150 dijakinj za tečaje za nego otrok. Na ta način je bilo možno prirediti štiri higienske tečaje, ki jih je z znano spretnostjo in izkušenostjo vodil primarij državnega zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani gospod dr. Bogoljub Dragaš v Ljubljani.
Velika skrb za mladino
Med najvažnejše naloge Rdečega križa spada gotovo prirejanje počitniških kolonij, zlasti ker se v teh kolonijah o počitnicah, pa naj bodo ob morju ali v planinskih krajih, mladina najbolj okrepi. Rdeči križ in njegova društva so priredila lani štiri kolonije ob Jadranu, druga društva pa več kolonij v planinskih krajih. Rdeči križ je lani organiziral tudi več šolskih lekaren, ki jih je sedaj na šolah 139. Šolske kuhinje so lani po-
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavlo, predsednik Rdečega križa
slovale na 53 šolah in je prejemalo hrano v leh kuhinjah 3625 učencev. Lani jo Rdeči križ vzdrževal 54 kopališč in 153 igrišč za šolarje. Organi zirano je tudi človekoljubno delo članov Rdečega križa v pomoč revnim tovarišem. Prav tako je mladina Rdečega križa organizirala veliko število tečajev za ročno delo, za delo na šolskem vrtu. za nabiranje zdravilnih rastlin, skrb učencev za domače živali, razne razstavo in proslave. Mladina Rdečega križa je organizirala naročanje nn časopise in knjige, ki jih izdaja sama, prav tako je organiziral medšolsko dopisovanje s svojimi šolskimi tovariši v državi in v inozemstvu. Rdeči križ sme s ponosom zreti na svoje lastuo delo kakor na delo svojega naraščaja.
Priprave za papeževo kronanje
V	veliki cerkvi sv. Petra v Rimu je v teh dnevih vse živo. Pod velikimi svodi odmevajo zamolki glasovi kladiv, ob vseh stenah so prislo-njene lestve, ljudje z najrazličnejšim orodjem in okrasilnim blagom hite sem in tja — pravo mravljišče, kjer vse hiti, ker še danes je čas, danes se lahko kaj naredi, jutri se ne bo moglo več — — jutri je že slovesnost papeževega kronanja, kakršnega Vatikan še zlepa ni videl.
Tribune, ki so bile postavljene po cerkvi za žalne slovesnosti po umrlem papežu Piju XI., za slovesnosti ob kronanju njegovega naslednika Pija XII. ne bi zadostovale, zato so zgradili še dve novi vrsti daleč notri v notranjost cerkve.
Povpraševanje za vstopnice — za tako priliko je treba posebnih vstopnic, sicer bi nastala smrtno nevarna gneča — je tolikšno, da je prostorov že zdavnaj zmanjkalo. Nad 150.000 ljudi je iskalo prostora, naj bo kjerkoli, samo da se bo »kaj videlo«, ln' papežev »mitestro dl camera« msgr. Mel-la di SanfElia je po »Osservatore Romano« raz-glasij, ,fla ff> -vsaljfl nadaljnja povpraševanja zaman, ker še dosedan jim ne bo VnogoČe ustreči. Razočarane Rimljane in tujce »Osservatore Romano« tolaži, da bodo pravi obredi kronanja v ložah cerkve sv. Petra in jih bo torej mogoče lepo opazovati z velikega trga pred cerkvijo. Jutri se bo na tem veličastnem trgu, na sosednem trgu Ru-sticucci in na široki »Via della Conciliazione« tja do bregov Tibere zbralo na stotisoče ljudi, ki bodo pozdravljali novega papeža. Vrata lož bodo na široko odprta in optikarji po Rimu so razprodali že vse daljnoglede gledalcem, ki bodo v teh trgov prisostvovali obredom.
Zadnji papež, ki je bil kronan v teh ložah, je' bil Pij IX. Ko je v znanem sporu z italijansko državo papeštvo izgubilo svojo državo, sta bila dva naslednja papeža, Leon XIII. in Benedikt XV., kronana v Sikstinski kapeli, papeža Pij X., in Pij XI. pa sta se dala kronati v cerkvi sv. Petra, ki je že nekoliko bolj dostopna javnosti. S kronanjem papeža Pija XII. se prvič, odkar je bila dosežena sprava med Vatikanom in Italijo, obnavlja tradicija javnega kronanja.
V	cerkvi sv. Petra slavni Sampietrini spet opravljajo svoje vratolomno delo. Po vrveh plezajo pod vrhove mogočnih stebrov in obešajo težke preproge iz damasta z ozkimi zlatimi robovi, ki segajo od robov pod stropom do tal. Drugi nihajo na konceh vitkih lestev in obešajo olenovite svetilke iz brušenega stekla, ki bodo jutri razkošno razsvetljevale prostor. Največja krščanska
je razgalil svojo osebnost in jc na vsa moč in sirovo jel uživati življenje. A po tej omotičnosti nas Je pričela boleti glava, in prišla je doba brezupnih rodo.v Tedaj je ostalo le še ta, »da bi olajšali trpljenje, ki je življenje . ..«
A v opiju in morfiju ni veliko resnice. Pravzaprav pa nam resnice ni bilo dosti mar. Zahotelo se nam je čudovitih sanj, fantastičnih prikazni; zaželeli smo si pijanosti in omotice: »Enivrcz-vous toujoursl«
In nekega lepega dne je dejal Henrik Ibsen: Do sreče pridemo le potom življenjske laži. Tedaj je bila mera polna. Zaigrali smo si resnico v blaziranem skcpticizmu, uničili srečo s pro-pailo samopašnostjo. In vse to se je zgodilo, ker smo verovali od vsega početka lažnivcu, verovali onemu, ki je oslcparil Evo in njen zarod, onemu, ki se je bahal na gori izkušnjave z obljubo vse krasote vsega sveta, onemu, ki nas vse zapeljuje z zlatimi sanjami o 6reči in luči; verovali smo onemu, ki je v resnici revnejši in bednejši mimo najrevnejšega, najbednejšega berača, onemu, ki je njegov paradiž le Fata morgana nad nerodovitno, osamelo puščavo.
21.
Vendar še ni bilo nikdar na svetu tega, da bi b-lo za svoje življenje potrebovalo kakor bitje laži. Vsaka rastlina, vsaka žival, vse, ki živi in diha življenje pod nebom, vse živi in jc srečno zaradi resnice. Če b! bil nagon najmanje živalce usmerjen za nečem, česar ni; če se nc bi strogo in natančno držalo najneznatnejše bitje nečesa, kar zares biva, kar je dejstvo — tedaj bi bilo ta bitje obsojeno na smrt in bi moralo kmalu poginit:.
Le človeku je treba laži, da more živeti?
Ne verjamem. Sodim, da potrebujemo resnice. Da ne moremo živeti brez resnice, da ne moremo biti srečni brez resnice.
In čc me vprašaš s Pilatom: »Kaj je resnica?«
Potem poznaš odgovor: »To je resnica, da nc bo nihče pogubljen, ki jveruje Vanj, temveč bo živel večno.«	(Dansko: J. Jorgensen.)
cerkev bo na ta dan pokazala ves svoj sijaj, vse veličastno skladje njenih barv in plemenito skladnost oblik. In tisočem in tisočem iz vseh delov zemlje bo ta zgodovinski dan ostal trajno v spominu.
Papež Pij XII. „binkoštni govornik"
Msgr. Pio Rossignani, ki je bil devet let tajnik nekdanjega kardinala Pacellija, sedanjega papeža, Pija XII., in ga je spremljal skoro na vseh njegovih potovanjih, je dopisniku nizozemskega dnevnika »Tijd« dovolil razgovor, v katerem mu je pripovedoval o marsikateri značilni lastnosti sedanjega papeža. Zlasti je [»udarjal njegovo globoko pobožnost in njegov čudoviti spomin.
Nt koč bi moral kardinal Pacelli imeti v Lur-du velik govor, ki mn^je pripisoval-veliko vhžnost [n ga je prav zalo prej vsega do besede napisal. Še preden pa ga je govorih ga je dal neketnu časnikarju, da se vnaprej natisne in bi bil list z njegovim govorom čimprej po končani slovesnosti »zunaj«. Toda ko bi moral kardinal začeti, ni bilo ne rokopisa ne odtisa. In kardinal je, ne da bi bil kaj nevoljen ali nervozen, govoril popolnoma prosto in ko so pozneje tirali natisnjeni govor, so vsi videii, da je govoril dobesedno tako, kakor je bilo pisano v njegovem rokopisu, ki je bil medtem aii nekje v tiskarni ali v žepu nesrečnega časnikarja.
Papež Pij XII. gladko govori sedem jezikov: italijansko, nemško, francosko, špansko, portugalsko, angleško in latinsko. Ko je bila v Vatikanu svetovna razstava tiska, je nagovoril katoliške ča-nikarje iz vseh delov sveta v vseh teh jezikih. Papež Pij XI. je ob tej priliki dejal o svojem državnem tajniku, da je »oratore pentecoetale« — binkoštni govornik, ki govori kakor apostoli, »v mnogoterih jezikih«.
Pij XII. go,i otroško češčenje do Matere božje. Njegova sestra Joseppina je pripovedovala, da je v svoji mladosti zlasti rad molil pred »Madon-no dela Strada« v cerkvi oo. jezuitov v Rimu.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Lnndnn se pripravlja na obisk predsednika francoske republike
te novice,
Koledar	I
Sobota, 11. marca: Sofronlj, Skof; Krištof Milanski.	i
Nedelja, 12. marca 8. postna nedelja; Gre-gorij Veliki, papež. Zadnji krajec ob 22.37, Her- i schel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
•f Na gradu Turjak je umrla v visoki starosti 75 let soproga bivšega lastnika gradu Velenje Karla pl. Adamovicha in stara mati Hervarda grofa Auersperga s Turjaka, gospa Gizela pl. Ada-inovlch. Pokojnica je bila visoko naobražena dama in kot grajska gospa na gradu Velenje znana med ljudstvom kot izredno ljudomila žena. Ljudstvo jo ie zaradi njenega blagega značaja visoko spoštovalo. Njena smrt je vzbudila zlasti med starejšimi okoličani Velenja, ki so blagopokojnieo poznali, odkritosrčno žalovanje. — Naj v miru počival
Vedno večje zanimanje za loterijska žrebanja v Sloveniji
Državna razredna loterija, ustanovljena v pomoč narodnemu gospodarstvu in zaradi regulacije loterijskih žrebanj sploh, je zavzela mogočen razmah s svojo uspešno organizacijo. Po svojem sodobnem načrtu žrebanja spada med največje ustanove te vrste v Evropi. Zanimanje igralcev za to koristno igro raste iz dneva v dan po vsej državi, celo v Sloveniji.
Zanimive podatke o tem nam je dal znani belgrajski kolektor, Slovenec g. Milan Lavrič, ki je uspel, da je otvoril veliko kolektorsko trgovino, ki je med vodilnimi v naši državi. To je obenem tudi največja slovenska koleklura.
»Naši Slovenci so realisti,« je rekel g. Lavrič. »Težko se odločijo za posle, ki so vezani tudi z majhnim odstotkom sumnje. Zaradi tega je tudi igra Državne razredne loterije kaj težavno prodirala v Slovenijo. Tako je bilo v začetku. Danes pa je v Sloveniji veliko število igralcev, in sicer stalnih. Končno so tudi tam uvideli, da je to zelo Koristna ustanova, ki daje velike in številne do-nitke svojim igralcem. Jaz sem imel sam priliko žo večkrat izplačati premije in velike dobitke v Sloveniji ter sem spoznal, da se zanimanje za loterijo stalno veča in zavzema širši obseg tudi v vrstah najširšega meščanstva, zlasti odkar se je uvedla navada, da se žrebanje zadnjih 10 dni vrši v banovinskih centrih, kjer so se mnogi lahko osebno prepričali o neoporečnosti te ustanove ob priliki žrebanja v Ljubljani. Tako se je doslej vršilo že v Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Sarajevu; prihodnjič pa se bo vršilo v sedežu Primorske banovine, v Splitu.
To zanimanje je seveda veliko tudi v drugih krajih naše držuve, tako da misli loterija povečati število srečk, da bi mogla zadovoljiti vedno večje število odjemalcev. Karakteristično je, da so za prihodnje kolo prodajalci prevzeli že sedaj vse loterijske srečke, kar so doslej še ni zgodilo.
Končno naj omenim, da bo loterija kmalu proslavila 50 letnico, odkar se je ustanovila prva državna loterijska ustanova v Srbiji,« je zaključil g. Lavrič.

— 3H4 kinematografov v državi. Državna filmska centrala v Belgradu je izdala poročilo o filmih, ki so bili pri njej registrirani leta 1038. V preteklem letu je centrala registrirala 087 filmov, od teh 63 domačih in 924 inozemskih. Pri inozemskih filmih je na prvem mestu Amerika s 582 filmi, nato Nemčija z 207, Francija z 80, Anglija s 14, Češkoslovaška s 13, Madžarska s 15, Italija s 5, Švica s 4, Švedska s 3. Rusija z 1 filmom. Od predloženih filmov je bilo devet pre-povedanih. in sicer dva francoska, trije nemški, trije ameriški in en ruski film V državi je 384 kinematografov, od teh jih predvaja 27 še neme filme. Na belgrajskem mestnem ozemlju je 24 kinematografov, in sicer v Belgradu 18, v Ze-munu 3 in v 1'ančevu 3. Po posameznih banovinah je kinematografov: donavska banovin* 104, savska 76 (od tega v Zagrebu 10), dravska 58 (Ljubljana 8), moravska 25. vardarska 23, drin-ska 18. primorska 16. vrbaska 14 in zetska banovina 12 kinematografov.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-losel« grenčice.
Jčaj JpKavite.?
Gospod urednik, ali se kaj sprehajate po ljubljanskih ulicah? Ali niso lepe in zanimive? Izloibe, reklamni kioski, nekatere so prav umet-niike in okusne. Saj se razumele na umetnost, kaj ne? Kaj pravite, gospod urednik, ali so vse reklame za Elida kremo >okusne« in »umetniike*? Ali je nujna potreba, da sedanji plakat v lepih, živih barvah predstavlja mlado ženo, komaj za največjo silo odelo. Ob teh slikah se pasejo radovedne oči naše mladine in jo po nepotrebnem vlečejo v nižine. Ali ni naši mladini že dovolj otežkočena borba za lepo moralno visokostoječe življenje? Kako pridemo Slovenci do lega, da nam tujerodec zastruplja cvet našega naroda? Kaj pravite, gospod urednik, ali ne obstoja paragraf, ki prepoveduje moralno slabe slike, literaturo itd. Kje so neki čuvarji teh paragrafov, da že prav vsak po mili volji sme mazali lepe duše naših otrokP Ni to pretirana ozkosrinostl Če vidite 11 !<o 12 letnega fantička zifali v to tliko in slišite opazke, Ki niso za taka otroška usta. Kaj pravite, gospod urednik, ali ne hi bila nujno potrebna cenzura naših reklam, cenzura naših izložb (le poglejte modne trgovine in trgovine z bandažamil), renzura po trafikah in papirnicah glede šunda. In končno: res cenzura našega filma, ki nam neovirano sme 8ervirati neverjetno slabe stvari. Zdramimo se že vendar in energično zajezimo veletok gnilobe in sirupa, ki ga vsiljuje inozemski špekulant naiem ljudstvu. Ohranimo si mladino (itto!
—	Nesreča pri cirkularki. Z Jesenic je včeraj prišel v ljubljansko bolnišnico 29-letnl delavec Franc Razpet, uslužben pri Andreju Čufarju. Med delom mu je cirkularka odtrgala prste na desni roki
—	Dve nesreči v Kranju. V četrtek popoldne okrog petih se je peljal po Blejski cesti v Kranju s kolesom g Aldheim Jurij v spremstvu nekega drugega kolesarja. Pri tovarni Prešeren sta srečala kolesarja voznika, pa se je zaradi nepravilnega križanja Aldheim zvrnil v obcestni jarek, Pri padcu je dobil notranje poškodbe in lažjo po-
škodbo na nogi. Ponesrečenca so prenesli k zdravniku dr. Bežeku, nato pa ga je reievalni avtomobil prepeljal v domačo oskrbo. Kolo, • katerim se
je Aldheim vozil, je razbita — Kmalu po tej nesreči so pripeljal: iz tovarne »Semperit« k istemu zdravniku drugega ponesrečenca: kurjača Gase-rja Andreja. Ta je v tovarni popravljal ventil in se pri tem delu precej hudo poparil s paro. Zdravnik je ponesrečencu nudil prvo pomoč in ga nato izročil domač: oskrbi.
—	Samo še 11, marca sprejemamo v vseh bi-IJetarnah Putnika prijave za izlet v Trst ali Gorico ali Idrijo v dneh od 18.—19. t. m.
—	Od doma je pobegnila. Oblasti iščejo neko 27 letno Marijo Kotarjevo iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Ta je pred dnevi pobegnila od svojega moža in pustila doma 6 mesecev starega otroka. Pri sebi ima poselsko knjižico, ki se glasi na njeno dekliško ime Marija Krneč. Kaj je mlado ženo dovedlo do tega bega od hiše, še ni znano.
Zato sem tu, da Vam varujem kožo!
.v
Prepustite odslej mirne duše meni skrb za nego svoje kože! Kdino kar morate storiti, je to, da redno mažete kožo s Niveo. Zakaj samo N ivea vsebuje Eu-cerit, najboljše okrepicvalno sredstvo za kolo. Z njim vpliva Ni v e a blagodejno na kožno sta-ničje. Nivea Vam ohranja koio mladostno in krepko, cele ostro vreme ji ne more škoditi. Zato si kupite še danes Niveo ; bolje je namreč bolezen preprečiti kakor se zdraviti!
po dh&avi
iuiiBwniBui«mBiiuijimiinjutsinnuitii mntuuunmi tu ujjm rnuuitrmjjtj ai i nmnunimn iuun i nnnmaimnjujio
*	Slabe prehranjevalne razmere v Hercegovini. V Hercegovini živi nad 300.000 prebivalcev. Šest sedmin prebivalstva pripada kmetskemu stanu, ena sedmina pa meščanstvu. Dobra polovica prebivalstva goji tobak, ki je glavni pridelek hercegovskih kmetov. V vzhodni Hercegovini pa ee prebivalstvo bavi z živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, vrtnarstvom itd. Kmet v Hercegovini stanuje v kamniti koči, pokriti s slamo; koča ima samo en prostor, v katerem živi po 15 zadrugarjev. Zvečine so ti prostori 6ilno vlažni, ker zelo škodljivo vpliva na zdravje družine, posebno otrok. Prebivalstvo se hrani večinoma s koruzo ali krompirjem. Koružue %»"nce jeHd ž ■ Mlekoth,"konfenj kruh s čebulo. Velik del siromašnih kmetov fSjfe po njivah neko zelišče, ga drobno razseče in vrže v vrelo vodo, v katero je prej vsul malo koruzne moke; to je njegova hrana. Včasih po več dni ne pokusi koruznega kruha, ker nima koruze. Pri tej slabi hrani pa mora kmet naravnost garati, da izbije iz zemlje nekaj pridelkov. Velik del prebivalstva ne kupuje navadne kuhinjske soli, marveč rdečo živinsko, ki je veliko cenejša. Slaba prehrana ima 6voje posledice: lica teh ljudi so rmena, skoro brez krvi. Posebno se to opaža na otroki'h, ki uprav zaradi slabe prehrane v velikem številu umirajo. Ugotovljeno je, da znaše umrljivost med muslimanskimi otroki 237", med pravoslavnimi 19, med katoliškimi pa 15 in pol%. V nekaterih krajih pa znaša umrljivost gotovo 50%. Hercegovsko kmečko prebivalstvo porabi letno okrog 9000 vagonov koruze, kar velja okrog 140 do 160 milijonov dinarjev. Dohodki od tobaka, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva pa daleč ne dosegajo te vsote.
*	Huda nesreča. Iz Siska poročajo: V gozdu pri Lekeniku je zgorela delavska baraka. Pri požaru 6e je en delavec smrtno |)onesrečil, dva 6ta bila pa hudo opečena. Izmed teh dveh je eden umrl v bolnišnici, drugi se pa še bori s smrtjo. Orožniki so ugotovili, da je požar nastal po nesreči. V vasi pa spravljajo požar v zvezo z nekim gozdnim čuvajem, ki je na dan nesreče izginil in ga še niso izsledili.
*	Tudi Dalmacija zahteva več tobačnih sadik. Banski svet v Splitu je končal svoje delo. Med drugimi je bila sprejeta tudi resolucija, ki zahteva, da se dovoli saditev tobaka tudi v onih krajih, kjer so sadili do leta 1923, in pa dn se zviša šlevilo sadik za primorsko banovino poviša najmanj nn 250 milijonov. Odkupna cena naj ne bo nižja od 18 do 20 dinarjev za kilogram.
*	Lepo pridobitve Splita. Na zadnji seji ministrskega sveta so bili sprejeti trije amandmani. Na podlagi teh amandmanov je za lelo 1939-40 dovoljena podpora 700.000 dinarjev za ustanovitev in delovanje stalnega g'edališča v Splitu. Dalje je prosvetni minister pooblaščen, da najame posojilo 2 milijona dinarjev za dovršitev zgradbe Oceanskega zavoda na rtu Marjana. V treljcm amand-manu pa je dano pooblastilo pravosodnemu ministru, da porabi 2,300.000 dinarjev za zgraditev sodne palače v Splitu in v ta namen poleg tega najame še posojilo v višini 6 milijonov dinarjev.
*	Za cesto v Bosni. Gradbeno ministrstvo je banski upravi v Banja Luki odobrilo 20 milijonov dinarjev za gradnjo ceste od Dol. Vakufa do Banja Luke, 15 milijonov za popravo ceste Banja Luka—Bihač in 180 milijonov za ureditev cest skozi mesta in vasi.
*	500 let stara bratovščina. V Splitu bodo letos 5 maja proslavili 500 letnico ustanovitve bratovščine sv. Križa. Uprava bratovščine je imela sestanek, katerega so ee poleg članov bratovščine udeležili tudi jx>slanec Kaliterna, predsednik iJa-dranske straže« dr. Ivo Tarlaglia, konservator dr. Lj. Karaman in drugi. Sklenjeno je bilo, da bodo jubilej proslavili slovesno. Bratovščina sv. Križa v Splitu je najstarejša in deluje nepretrgano skozi 500 let.
*	Prihod nemških izletnikov na Jadran. Iz Splita poročajo: Zadnje dni se opaža lep dolok nemških izletnikov na Jadran. Skoro vsaki dan pride v Split kakšna skupina nemških turistov. Pričakujejo, da bo letošnja sezona ena najboljših, kar jih je bilo doslej.
*	Muslimani ne smejo krajšati svojih Imen. Sarajevski ulema medžlis je poslal vsem imamom na svojem področju naredbo. da se v matoco rojenih v liodoče ne smeio več vpisovali imena novorojenih otrok, ki niso v skladu z islamom. V
Ljubljana, 11.marca

prvi vrsti 6e strogo prepoveduje dajati otrokom imena, ki so svetopisemska, mitološka, ali imena, ki jih imajo pripadniki drugih ver. Poleg tega je prepovedano vsako krajšanje muslimanskih imen.
*	Nemški baloni na Podravju. Iz Koprivnice poročajo: V nekem gozdu pri vasi Delova je našel kmet Gal štiri balone, na katerih je bila privezana nemška dopisnica. Na tej dopisnici je bilo natiskano, da so bili vsi baloni spuščeni v zrak na Dunaju dne 4. marca ob priliki nabiralne akcije dunajske podružnice zveze nemških občinskih uradnikov. Na dopisnici je bila tudi prošnja, naj se dopisnica, izpopolnjena s podatki, kdaj in kje so bili baloni najdeni, vrne na označeni naslov na Dunaj. Tej prošnji je ustreglo okrajno načelstvo v Koprivnici.
*	Elegantna Zagrebčanka v ciganski kolibi. V Čantaviru pri Somboru je pred par tedni pov-zr<jšiL vejjjjo ..zanimanje „nrjh°d neznane • zelo ele-'gatifne% lepe Tn mlade ženske. Zanimanje prebivalstva je postalo še večje, ker je ta ženska bila v družbi ciganskega glavarja Giorgja Varge in živela v njegovi hišici, ki pa je bolj podobna kolibi kakor hiši. Ta mlada ženska je doma iz Zagreba. S ciganom je kar na debelo zapravljala denar in živela zelo razkošno Po lepem življenju dve tednov pa je bila ženska, ki ji je ime Marija, e ciganom vred nenadoma aretirana in odpeljana iz Čantavira. Marija je žena nekega zagrebškega hotelirja. Živela sta v lepem in složnem zakonu, dokler ni prišla v njihov hotel nova godba, v ka teri je sviral tudi Varga. Hotelirjevi ženi se je Varga dopadel in razvila se je med njima ljubezen. Ko je cigan moral s svojo godbo zapustiti hotel, je mlada žena sklenila, da pojde za njim. Pobrala je vse stvari, iz blagajne pa okrog 30.000 dinarjev, in se odpeljala za Vargom v Čantavir. Njen mož je zadevo naznanil oblastim, ki so šele sedaj našle zaljubljeno dvojico v ciganski kolibi. Od 30.000 dinarjev so našli pri Mariji še 4000 dinarjev.
*	Poganjač umoril konjskega trgovca. V gozdu Dvorište v občini Vrbovec na Hrvatskem so našli mrtvega konjskega trgovca Ivana Stankiča, ki je imel razbito lobanjo. Stankič je bil doma iz Dolnje Kovačice v bjelovarskem okraju. Trgovec je odpotoval iz Bjelovarja z vlakom proti Vrbovcu, ker ga je njegov poganjač s pismom povabil, da bosta skupaj kupovala konje. Iz Vrbovca je šel trgovec s poganjačem v Hudovo. kjer se je pogajal za žrebe. Poganjač pa mu je odsvetoval nakup, češ, da naj gresta v Sv. Ivan Zelino, kjer bosta dobila boljše blago. Nadaljevala sta pot. Pol ure od Hudova pa se je zgodil zločin v že omenjenem gozdu Dvorište. Oblasti sodijo, da je Stankiča umoril njegov poganjač. Šel je najbrž za njim in ga nenadoma udaril s tesarsko sekiro jx> glavi Poleg tega je komisija ugotovila šest udarcev po glavi. Stankič je moral biti takoj mrtev. Po zločinu je morilec razparal platneni ž< p na srajci, v katerem je imel Stankič po izjavi njegove žene 10.000 din. Teh se je morelc polastil ni nato izginil. Poganjaču je ime Branko, kako se piše pa ne ve nihče, niti pokojnikova žena, čeprav je poganjač sodeloval s Stankičem okrog pet let.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Lovorjev venec
Konj-dirkač se je pasel na travniku. Mimo pride osel, se obrne h konju in mu pravi: »Tebi gre dobro. Rojen si za dobro življenje in brezdelje. Živiš kakor v raju. V raju ni treba nič delati.«
»Ljubi prijatelj,« mu odgovori konj, »kako se motiš, če mi očitaš udobno življenje in lenobo. Vse moje življenje je trud in boj. Šele včeraj sem izvojeval zmago. Ali misliš, da se zmnge delijo kakor jagode? Bil 6em že na tem, da se zrušim, ampak — zmagal sem! Dobil sem lovorjev venec.«
»Lovorjev venec?« je dejal osel, »lovorjev venec? Ali dobro tekne ...?«
Gledališče
Drama. Sobota, 11. marca, ob 15: »Hlapci«:. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Žene na Niska-vuoriju. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 12. marca, ob 15: »Hollywoodc. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Upniki, na plan!« Izven. Znižane cene.
Opera. Sobota, 11. marca: »Jesenski manevri«. Red A. — Nedelja, 12. marca, ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Ančka«. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Sobota, 11. marca: 12 Plošče izbrane so v ven-Ček nabrane, da vsakemu svoje zvočnik zapoje — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Radijski šramel — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Sel-ma Lagerloff: Kako je Nlels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, b) Gašper-ček je bolan (člani radij, igral, družine) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopus'. igra Radijski orkester — 18.40 Presoja kandidatov za službe (g. dr. Vlado Schmidt) — 19 Napovedi, poročila — 1930 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog. Zdaj, ko vladajo nam ribe, spet iz zvezd bomo razbrali, kakšne so tvoje hibe in iz sanj modrosl podali. Pester večer. Besedilo sestavil Fran Milčinski. Izvajajo člani rad. igral, družine. Sodelujeta Jožek in Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec, igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 11. marca: Belgrad: 20 Nar. pesmi — 21 Zab. konc. — 22.15 Pleena glasba — Zagreb: 20 Igra — 2030. Vok. konc. — 21 Zab. konc. — 22 20 Plesna glasba — Praga: 19.25 Ork. konc. — 20.30 Zab. spored — 22.30 Plesna gl. — Sofija: 18.45 Beethovnove skladbe — 19.30 Trio — 20 Vokalni konc. — Varšava: 19 Ork. konc. — 21 Ork. zbor in solisti — 23.15 Plesna gl. — Budimpešta: 19.20 Arije — 20.20 Igra — 22 Plesna gl. — 23 Ork. konc. — Trst-Milan: 21 Igra — Rim-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 20.10 O sodobnih stvareh - Beriin: 20.10 Vojaški večer — Konigsberg: 2010 Zbor — Frankfurt: 20.15 Straussova opereta »Netopir« — Monakovo: 20.10 Plesni večer — Strassbourg: 19.30 Nar. pesmi — 20.30 Ork koncert.
Prireditve in zabave
»Konec poti« je naslov Sherriffove vojne drame v šestih slikah v prevedbi Otona Zupančiča, katero vprizori Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani na svojem XLII. prosvetnem večeru drevi ob 8 v Frančiškanski dvorani. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v pisarni Pax et bonum.
V počastitev režiserja Milana Skrbinška ob
priliki njegove 50. režije dramskih predstav na odru Frančiškanske prosvete M. O., se uprizori v nedeljo, 12. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Max Halbejeva drama v treh dejanjih »Reka«, ki jo bo režiral jubilant sam. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum od 3 do 10 din. Člani popusti
Pri Spancih je med vsemi inštrumenti skoro najbolj priljubljena kitara. S kitaro v roki pojo umetniki in narod svoje lepe pesmi in špansko serenade si brez kitare skoro misliti ne moremo. Zato je v literaturi celo vrsta skladb, ki so napisana za kitaro pod naslovom »Španska serenada«. Eno izmed teh dei bo igral g. Stanko Prek na svojem kitarističnem solističnem večeru v ponedeljek 13. t. m. ob 20 v mali filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Koncert. V petek 17. t. m. ob 20 bo v veliki filharmonični dvorani koncert pod naslovom »Skla-dateljskl večer Pavla Šivica«. Koncertni spored prinaša izključno le dela skladatelja Šivica. — Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Sestanki
Odbor pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice prosi vse članstvo, da se udeleži drevi točno ob pol 7 važne pevske vaje mešanega zbora. Ker je to zadnja vaja pred nastopom v Celju, rabi tajnik zbora nekatere podatke, katere mu morajo sporočiti vsi člani vsaj do 20 danes zvečer.
Cerkveni vestnik
Članice vseh stolnih kongregacij obveščamo, da bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 7 v stolnici skupna sv. maša. Udeležba z znaki.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 najlepši film sezone »Gospodarji valov in viharja«. Za dodatek zvočni tednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lckarr"- dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste
Lajnar, ki je zadel velik dobitek v loteriji.
Grace Noor, slavna primadona new yorške
Metropolitan opere poje nailepše arije klasičnih kotnnozlclj Trav'ata, Mart«, Madame Bu> terflay in Manon v prekrasnem liuhnvnem filmu
Sen o srežl I
Premiera danes! - K!MG SLOGA. tei.ct-st 1
Zadnje pojasnilo pred občnim zborom Električne zadruge v Šiški
Na naSa stvarna Izvajanja, ki smo jih objavili v četrtek, je včerajšnje »Jutro« prineslo vsaj v splošnem prav razveseljiv odgovor, ki priča o znatnem pomirjenju duhov, hkrati pa obeta tudi pripravljenost za pametno razčiščenje dolgotrajne zadeve.
Prav vse članstvo brez razlike se je res ie naveličalo razpravljanja o stvareh, ki jih nikakor več ni mogoče izpremeniti. Za abstraktno akademsko razpravljanje, če je bil la ali oni ukrep in ta ali oni korak upravičen ali ne ter temu všeč, onemu pa ne, pametni ljudje v sedanjih časih pač nimajo več veselja, ker vedo, da z brezplodnim in nikomur koristnim preklanjem samo zapravljajo čas, delo in denar. Obe struji 6ta danes prepričani, kakor dokazuje petkov članek »Jutra«, da je pravilno sklenjena pogodba z mestno občino pravo-močna, popolnoma veljavna ter neizpremenljiva.
Glede očitka, zakaj je skupna seja sklenila pogodbo z mestno občino, pa moramo spet poudariti, da pač na zahtevo in po naročilu občnega zbora lela 1937. Že v svojem četrtkovem članku smo podčrtali, da je zadružni občni zbor leta 1937 naročil upravi zadruge, da uprava do konca leta 1937 mora skleniti pogodbo z mestno občino ljubljansko. Če bi pa uprava tedaj ne bi bila poslušala sklepa občnega zbora in ne bi bila sklenila pogodbe, bi bilo članstvo popolnoma upravičeno, da zato pokliče upravo na odgovor.
Vse članstvo je pa prav zadovoljno, da je opozicija še pred občnim zborom objavila, kaj hoče zahtevati na občnem zboru. Zadruga naj bi torej še nadalje obstojala, četudi z okrnjenim delokrogom. Zadruga naj bi tudi v bodoče preskrbovala članstvo z električnimi predmeti, želi opozicija.
Na to zahtevo pa spet lahko vsak kolikor toliko poučen član že danes odgovori, da bi bila trgovina z električnimi predmeti gotovo pasivna. Zadružne knjige dokazujejo, da je zadruga prodala na leto za 15.000 do 20.000 din raznih pred-
metov. Recimo, da je pri tem prometu 2000 din čistega dobička S temi 2000 din je treba plačati lokal, uslužbenca in vso drugo režijo za vse leto. Prav vljudno prosimo predlagatelja, naj nam predloži proračun, kako je vse to mogoče plačati z 2000 din. Kar 6e pa eventualnih montaž in instalacij tiče, je pa etvar taka, da zadruga nima več koncesije. V skrajnem primeru bi bil potreben dobro plačan delovodja, ki bi moral z uspehom obvladati konkurenco. A to je sila tvegana stvar, gotova pri tem je pa edino nezadovoljnost konce-sijoniranih obrtnikov in tvrdk, ki se že sedaj pritožujejo, da zaradi premočne konkurence ne morejo shajati.
Naposled bi radi popravili napako »Jutrovega« članka glede trditve, da je uprava zabila v omrežje od leta 1934 dalje 150.000 din. Knjige navajajo vsoto 61.498 din. Zakadi neprestanih pogajanj so bila naravno narejena le najnujnejša in neizogibno potrebna dela. Celo sodišče ni bilo popolnoma zadovoljno s takim varčevanjem z zadružnim denarjem, pač je pa mestna občina priznala, da je uprava vzdrževala omrežje po načelih dobrega gospodarja.
Kar se pa tiče zavetišča, je pa 6tvar po vsej svoji vsebini taka, da bi bilo zavetišče po pogodbi z mestno občino iz leta 1934 last mestne občine ljubljanske. Ta bi seveda z denarjem zadruge in mestne občine postavljeno zavetišče uporabljala za potrebe vse mestne občine ljubljanske. Koliko občanov obeh šišk bi dobilo v tem zavetišču zavetje, bi odločala pač mestna občina sama. Po pogodbi z mestno občino iz leta 1937 bo pa imela zavetišče Šiška samo za Siškarje. Siškarji si sedaj belijo glave, kdo bo to zavetišče vzdrževal. Sami Siškarji gotovo ne, pač pa tisti, ki vzdržujejo tudi druga zavetišča v Ljubljani.
Pogodbo glede cene električnega toka z mestno občino ljubljansko je zavrnilo ministrstvo. Kdo naj sedaj skuša skleniti enako pogodbo in predložiti ministrstvu v odobrenje?
! MaSa za turiste ln izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Na mednarodne smuško tekme v Planici
vozi avtobus iz Ljubljane. Prijave sprejema Izlet-na pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
1 Zopet zanimiva razstava ▼ Jakopičevem paviljonu. Od danes, sobote, si vsak lahko ogleda v Jakopičevem paviljonu osnutke za velike kompozicije, predstavljajoče različne dogodke iz slovenske zgodovine. Konkurenco, katere se je udeležilo 11 naših slikarjev, je bila razpisala banska uprava z namenom, da okrasi z zgodovinskimi kompozicijami reprezentančni hodnik v svoji palači. Ker so slikarske naloge te vrste pri nas redke, bodo dani rezultati za vsakogar zanimivi.
1 Vojaški obvezniki in lastniki prevoznih sredstev se opozarjajo na priobčevanje vojaškega razporeda, ki bo jutri, v nedeljo, 12. marca 1939, ob 8 na Ambroženem trgu. — Obveznikom, ki so za primer mobilizacije oproščeni vojaške službe kot n. pr. železničarji, poštni uslužbenci itd., ni treba priti. Lastniki prevoznih sredstev naj pridejo brez vozil, ker se vozil ne bo puščalo na trg.
1 Gospodarski klub. Zadnje čase se je v okviru JRZ v Ljubljani ustanovil »Gospodarski klub«, čigar namen je, da zbira naše trgovce k razmo-trivanju gospodarskih vprašanj in potreb našega mesta in Slovenije sploh ter jtrepi stanovsko zavest trgovskega stanu, ki se bori za svoj napredek. Sestanki, ki se vrše vsak teden, služijo obenem potrebnemu osebnemu stiku in gojitvi vzajemnosti. Pri tem pa klub ne pozablja na duhovne probleme našega časa. Poleg gospodarskih predavanj, ki jih prireja, ima na programu tudi teme iz kulturnega področja; tako so nam predavali do zdaj predsednik kluba g. Bahovec o trošarinski politiki ljubljanske občine in o Mestni hranilnici; g. poslanec Stare o političnem položaju in g. Avsenek o narodnem gospodarstvu Jugoslavije; iz kroga naših kulturnih delavcev pa g. Franc Terseglav, ki je govoril 9. t. m. o judovski dučevnosti v zvezi s kapitalizmom. Sestanki, ki so v klubski sobi kavarne »Union«, so dobro obiskani, debate pa pojasnjujejo marsikatero važno vprašanje našega časa in širijo obzorje pa sprožijo koristne misli glede na gospodarski položaj zlasti Slovenije. Tako na pr. so se storili med drugim ukrepi glede zaščite malega trgovca, ki trpi zaradi konkurence kroš-njarstva in so se sklenile intervencije na raznih merodajnih mestih, cla se olajšajo carinska bremena pri uvozu raznega blaga ter se omilijo škodljive posledice raznih kartelov. Upati je, da ee bo za naš Gospodarski klub razvijal čedalje •večji interes in da se bo njegovo delovanje še bolj razmaknilo v občo korist slovenskega narodnega gospodarstva.
BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV
POMLADANSKI POVRŠNIK
pntrebniete' In dovo obleko! Izberite <d blairo iz velike zaloge najnovejših vzorcev, ki ga douite izredno poceni pri
BRATA VLAJ, Wotfova 5
I Važno za tralikantel V nedeljo, dne 12. t. m., ob pol 4 popoldne, bo v lovski dvorani hotela Miklič redni občni zbor Združenja trafikantov. Na
zborovanje so prijavljeni delegati iz Zagreba, ki
bodo poročali o najnovejšem položaju, ki je nastal za naš stan z imenovanjem generalnega direktorja uprave monopolov, g. dr. Joža Markoviča. Nadalje boste slišali poročila, v koliko je naša stvar napredovala in kaj se je v teku leta storilo za našo etvar. — Iz pisarne Združenja trafikantov.
1 Predavanje o socialnih razmerah v Bolgariji.
V četrtek zvečer je v okrilju Jugoslovansko-bol-garske lige predaval v dvorani Delavske zbornice dr. Branimir Haberle o socialni zakonodaji v Bolgariji. V svojih izvajanjih je predavatelj primerjal gospodarsko in socialno stanje Bolgarije in Jugoslavije ter ugotovil neko sličnost, čeprav je v Jugoslaviji več delavstva, ker je industrija boljše razvita, v Bolgariji pa več kmetskega delavstva. Vendar pa ima Bolgarija moderno socialno zakonodajo za delavstvo ter je jiodpisala že skoraj vse mednarodne pogodbe za socialno zakonodajo. Od 6,200.000 Bolgarov pripada industriji, obrti in prometu 215.000 prebivalcev, to je 11%. Predavatelj je opisal dobre razmere v bolgarski industriji, ki varujejo človeško dostojanstvo in ne žalijo bolgarskega sonarodnjaka. to je industrijskega delavca. Predavanje je imelo med občinstvom ugoden odziv.
! V Ljubljani kradejo vse mogoče. Zadnje dni je zopet prijavljenih več tatvin v Ljubljani. Ukra-
denih je nekaj koles, kar je sicer zelo običajen pojav, še več je ukradenih kolesnih svetilk. Tudi tatvine denarnic z malo vsebino denarja so umevne. Naravnost čudno pa je, da se je pojavil tat, ki je iz kleti v Černetovi ulici ukradel črpalko za preizkušnjo vodovoda, vredno 1500 din. Tat je naj-brže prodal črpalko kot staro kovino ter je za njo dobil kakšnih 50 ali 100 din, lastnik g. Oblak pa ima neprimerno večjo škodo.
1 Nevarna nesreča pred policijo. Tik pred poslopjem policijske uprave na Bleiweisovi cesti, nasproti poslopja mestne ženske realne gimnazije, se je včeraj pripetila huda nesreča, za katero se je bati, da se bo zelo tragično končala. Mehanik I. R. je preizkušal nov avtomobil, ki
ga je dobil iz Nemčije ln ki niti domače znamke šo ni imel, temveč le znamko nemške države, hkrati pa je peljal za novim avtomobilom star polomljen avtomobil, ki ga ie vodil njegov 18-jetni vajenec F.Z. Gos|>odar R. je pravilno vodil s voj avto in pred Licejem tudi pravilno prehitel kolesarko, pač pa njegov vajenec najbrž ni polenoma obvladal pri k topljenega avtomobila. Ta avto ni imel motorskega pogona ter ga je gospodarjev novi avto vlekel nn 4 m dolgi žici Ko je prvi avto prehitel kolesarko, se je zadnji avto zadel v zadnje kolo nesrečne kolesarke in jo podrl na tla. Kolesarka je bila pri padcu takoj nezavestna Poklicana je bila takoj policija, ki je telefonirala po reševalni avto in v nekaj minutah je bila kolesarka prepeljana v bolniSnico. Kolesarka je bila dolgo časa nezavestna, tako da ni bilo mogoče dobiti od nje nobenih osebnih podatkov, zlasti pa še, ker ni imela pri sebi nobenih dokumentov. Pozneje so oblasti ugotovile, da je to 18-letna vajenka Frančiška Ogrinc, doma iz Podgorice pri Ljubljani. Zdravniki so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Stanje ponesrečenke je zelo nevarno. Kdo je zakrivil nesrečo, bodo ugotovile seveda oblasti, vendar se zdi, da je vmes nesrečno naključje, zlasti pa okolnost, da je vozil priklopljeni avtomobil neizkušen 18-letni vajenec. Gospodar je z vodilnim avtomobilom namreč pravilno vozil, enako pa je pravilno vozila kolesarka po desni strani Bleiwelsove ceste in v zmernem tempu.
I V Stritarjevi otici It. 6 v L|ubl|anl, pri frančiškanskem mostu, se ledai nahaja optik in urar F r. P Z a i e c torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika
1 Obvezno zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike in najemnike vrtov, njiv, travnikov in podobnih zemljišč, zasajenih e sadnim drevjem, da so dolžni v smislu ban. naredbe o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja z dne 7. januarja 1939 opraviti najkasneje do 15. aprila vsakega leta vse potrebne zatiralne ukrepe za zaščito sadnega drevja zoper rastlinske škodljivce in bolezni. Odstraniti in sežgali morajo vsa suha in po bolezni uničena drevesa in veje. Očistiti morajo vse sadno drevje mahu. lišajev, stare skorje, drevesnih gob in suhih gnilih plodov ter vse te odpadke takoj sežgati. Porezati in sežgati morajo goseničia gnezda zlatnice in glogovega belina, ki se nahajajo pozimi na vejah sadnega drevja, grmovja in živih mej. Odstraniti morajo iz nasadov starikava sadna drevesa s preveč visokimi vrhovi, kier pravkar omenjenih zatiralnih ukrepov zaradi višine drevja ni mogoče več izvršiti ali pa to delo spravlja delavca v življenjsko nevarnost. Mestni poljski čuvaji bodo po nalogu mestnega poglavarstva v drugi polovici aprila pregledali vse sadne nasade na teritoriju mestne občine ljubljanske in bodo takoj javili vsakega lastnika ali najemnika zemljišča, ki ne bi bil opravil zatiralnih ukrepov po citirani naredbi. Kdor ne bi opravil predpisanih zatiralnih ukre|x>v do srede aprila, ga bo mestno poglavarstvo kaznovalo jx> § 20. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin v denarju od 10 do 300 din v korist mestnega kmetijskegn sklada. V smislu § 9. odstavek 4 navedenega zakona bo dalo mestno poglavarstvo po brezuspenšem opominu opraviti potrehne zatiralne ukrepe na stroške lastnika ali najemnika zemljišča.
Samopomč mariborskih trgovcev
Dotlej je izplačala že skoraj dva milijona podpor
Maribor, 10. marca.
Mariborski trgovci so znani zaradi svoje stanovske zavednosti, znajo pa to svajo zavednost tudi praktično uporabiti. 2e pred mnogimi leti so si osnovali razne svoje stanovske pomožne organizacije, med katere spada na prvo mesta Trgovska samopomoč. Kako lepo se ta ustanova razvija in kako koristno deluje za svoje članstvo, je pokazal občni zbor, ki se je vršil snoči v dvorani gremijalne hiše ter je bil odlično obiskan. Občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni predsednik g. Vilko Weixl, vsa poslovna poročila, tajniško, blagajniško, statistiko in preračun pa je podal agilni tajnik Franjo Žnidarčič.
17. vseh teh poročil posnemamo, da je članstvo s poslovanjem svoje Trgavske samopomoči v polni meri zadovoljno. Saj je ustanova izplačala članom od pričetka poslovanja do konca i. 1938 nič manj kot 1,834.440 din podpor v primeru smrti članov. Ta ogromni znesek je najzgovornejši dokaz za pomen te karitativne ustanove.
Trgovska samopomoč v Mariboru šteje 992
članov, ki so razdeljeni na dve kategariji. V I. skupini je 516 članov, v drugi pa 476. Ustanova ima že lepo premoženje ter je tudi v pretečenem letu gospodarsko vzorno poslovala. Rezervni sklad narašča iz leta v leto ter so glasom bilance z dne 31 12. 1938 znašala aktiva 350.483 din. — Iz blagajniškega po.ročila je razvidno, da je imel podporni sklad obeh kategorij 532.618 din dohodkov in 416.115 din izdatkov. Rezervni sklad izkazuje z zaključkom leta saldo 262 366 din; upravni sklad je imel 36.050 din dohodkov in prav toliko izdatkov.
Vsa poračila so bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta, nato pa so se vršile volitve. V celoti je ostal v svoji funkciji dosedanji odbor, v katerem je predsednik Vilko Weixl, podpredsednik Karel Jančič, odborniki pa iz Maribora: Zdravko Anderle, Anton Paš, Franc Belle, Hinko Sax, Josip Povodnik, Franc Kosoll, Ivan Slavinec in kot tajnik Franio Žnidarčič, dalje so v odboru Franjo Jašt iz Celja, Tomaž Breznik iz Ptuja, Mešiček Zvonko s Ptujske gore ter Alojz Remic iz Dravograda.
m Nadupravitelj g. Jože Slegnar — 60 letnik. Danes praznuje svojo 60 letnico nadupravitelj mariborske bolnišnice g. Jože Stegnar. Jubilej ga je zatekel sredi najhujšega dela, ki ga ima z upravljanjem mariborske bolnišnice in s pripravami za uresničenje velikih načrtov za povečanje in modernizacijo bolnišnice, za katero se že toliko let poteguje. Z mladeniško odločnostjo opravlja svoj težki in odgovorni posel. Gosp. nadupravitelj je rodom iz Ljubljane. Že v predvojnem času je vstopil v bolniško upravno službo ter mu je bilo prvo službeno mesto v Mariboru. Ima lepe spomine na takratne primitivne čase, ko je bila mariborska bolnišnica še majhen zavod ter so morali vsak težji slučaj pošiljati v Gradec. Potem je služboval pri bolnišnici v Rottenmannu, odkoder je prišel nazaj v Maribor. Velja kot velik strokovnjak v bolniškoupravni službi, pa ga je zaradi tega poveril svoječasni oblastni odbor v Mariboru z velikimi nalogami Tudi sedaj ga vsako leto kličejo v Ljubljano k banski upravi, kadar sestavljajo preračune za naše bolnišnice. Uživa sloves izbor-nega ekonoma in gre zahvala samo njegovi gospodarski spretnosti, da je mariborska bolnišnica do sedaj srečno prebredla vge krize ter je lahko svoje naprave izpopolnila in modernizirala z lastnimi sredstvi Zaradi svojega veselega značaja, velike družabnosti in dobrodušnosti je v Mariboru v vseh krogih zelo priljubljen in spoštovan. — K lepemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo z željo, da bi dočakal še veliko tako lepih obletnic.
m Lastniki Iivine in prevoznih sredstev (motornih koles, osebnih in tovornih avtomobilov), ki jim je bil v nedeljo, dne 5. t. m., priobčen vojni razpored, niso pa privedli na pregled živine in prevoznih sredstev, 6e pozivajo, da to store v nedeljo, dne 12. t m. Nadalje 66 morajo javiti v nedeljo na tezenskem vojaškem vežbališču vsi oni lastniki iivine in prevozrtlh sredstev, ki bodo prejeli vabila, na katerih bo označeno, kaj morajo privesti k razglasitvi vojnega razporeda.
m Prosvetni večer na Pr.br.-1 ju bo drevi ob pol 8. v Slomškovem domu. Na eporedu je zani-
mivo skioptično predavanje o slovenskih šegah in navadah. Predava g. Melaher.
m Občni zbor Lovskega društva v Mariboru bo jutri, v nedeljo, ob 9. v lovski sobi hotela »Orel«.
m 5000 koles prijavljenih. Na mariborski policiji je bilo do sedaj prijavljenih točno 5000 koles. Prihajajo pa še vsak dan zakasneli kolesarji s svojimi prijavami.
m Ljudski oder v Mariboru pripravlja dramo »Izgubljena pota«. — Premiera bo v soboto, dne 1. aprila. Dramo je spisal član Ljudskega odra France Filipič.
m FAektrika v Zg. Kungoti. Elektrifikacija Širšo mariborske okolice proti severni meji se je le premaknila z mrtve točke. Pred kratkim je bila elektrificirana Pesnica, sedaj pa ji je sledila še Zg. sv. Kungota. preko katere vodi daljnovod mestnega električnega podjetja za Svečino. Pri Zg. sv. Kungoti je včeraj dobilo električno razsvetljavo 25 posestnikov Ljudje so zelo zadovoljni, saj bodo plačevali električni tok po 3 dinarje kilo-vatno uro, kakor v Mariboru.
m Podlegel je. Pred nekaj dnevi ao pripeljali iz Hotinje vasi v mariborsko bolnišnico 29 letnega tesarja Franca Krivca. Mož je imel globoko rano na plečih, zadano i nožem, glavo pa vso razbito od kamenja Napadli so ga dotnači fantje iz Hotinje vasi ter ga je eden zabodel, drugi pa so ga kamenjali Kriver je nekaj dni ležal v bolnišnici v nezavesti, v noči na petek pa je poškodbam podlegel.
m Pomoč za porušeni dom. Pipenbaherjevl družini v »Abesiniji« (Dobrova ob Ptujski gori) se je pred krotkim tik pred nameravano vselitvijo zrušil novi, v gošči postavljeni dom za silo. Pipen-baher, pomožni železniški delavec s skromno pla-čico, oče štirih nepreskrbljenih otrok, bi »i to hišico rad vnovič postavil. Pa ne more, ker zadostuje zaslužek jedva za najskromnejše preživljanje njegove družine Obrača se tem potom do usmiljenih src, da bi mu z majhnimi prispevki pripomogla do nujno potrebnega doma za silo. Poma-gano bi mu bilo tudi s tem, {e bt Žena kje dobila kakšen zaslužek i pranjem, ribanjem in (ličnim
Celje
c Spored koncerta pevskega zbora Glasbeno Matice ljubljanski v Celjskem domu v ponedeljek 13. t. m. ob četrt na 9 zvečer: 1. Lajovic: Bolest je kovač, Večerna jjesem, Napitnica, Kropar-ji, Lan, Zeleni Jurij; 2. Lajovic: Begunka pri ziboli, Veter veje, Kaj bi le gledal. Samospevi. Poje Ljudmila 1'olajnarjeva, pri klavirju Mirca Sancinova Po odmoru: 3. Foerster: Ljubica, Adamič: Zabučale gore, Koporc: Ukrljanska; 4. Sancinova: Trenutek, Mene ni poželu kosa, Pomlad je prišla. Samospevi Ljudmile Polajnarjeve s spremljevanjem klavirja — Mirca Sancinova. 5. Svab: Zdrava Marija, sopran solo poje gdč. Zupan 1'oldka, 'lome: Svatske, Slavenski: Voda zvira, Mokranjac: X. rukovet. Koncert vodi zborovodja pevskega zbora Glasbene Matice ravnatelj Mirko Polič. Popoldne ob četrt na 6 bo koncert izključno le za dijake. Vstopnice v knjigarni Goričar v Celju.
c II. razstavo portretov priredi Vera Fiecher-Prlstovšek od 12. marca do vključno 19. marca v dvorani Mestne hranilnice v Celju. Dnevno od pol 9. do 7. Vljudno vabljeni I
c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih uprizori v nedeljo ob pol 5 popoldne krnsno špansko zgodovinsko dramo v 5. dejanjih »Žareče oglje«. Ta predstava je namenjena predvsem mladini in okolici, druga predstava ob pol 8. zvečer pa za celjsko občinstvo.
c Dekliška Marijina kongregacija ima jutri, v nedeljo, ob 8 zjutraj v kapelici čč. šolskih seeter svoj redni cerkveni aestanek.
c Nesoglasje v celjski Strelski drulini. V četrtek ob 8 zvečer je bil v Celjskem domu občni zbor celjske Strelske družine. Zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 50 članov, je vodil namesto bolnega predsednika g06p Janka Wagnerja podpredsednik g. inž. Grajner Erich, uslužbenec v VVestnovi tovarni. Poročila posameznih odbornikov so potekla v najlepšem redu. Živahno je postalo šele, ko je prišlo do volitev novega odbora. Članstvo je soglasno izvolilo za predsednika gosp. Janka Wagnerja. Drugače je bilo z izvolitvijo ostalega odbora. Predlagane so bile kar tri liste. Prvo listo je predlagal ravn. g. Drago Kralj, drugo zastopnik starega odbora, tretjo pa g. Esih, uradnik v Westnovi tovarni, kot zastopnik gaberske sekcije. Ta je prinesel e seboj celo tiskano listo z odborom. Prišlo je do prerekanj in zastopniki so se trudili, da bi dosegli sporazum. Posrečilo se je, da so sestavili neko enotno listo, ki pa je pri glasovanju padla za 27:31 Zaradi tega je generalštabni polkovnik g. MihajloviČ predlagal, da ge občni zbor prekine in preloži za 14 dni Člani so predlog odobrili, pobrali klobuke in odšli. Po neuspešnem občnem zboru je bila v Celjskem domu otvoritev novega strelišča.
c Opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva o varovanju planinske flore.
c Kako je t Kunstičevo oporoko, o kateri smo že včeraj na kratko poročali, 5e ni dognano. Celjska policija se trudi, da bi čimprej razrešila to zagonetko. Sedaj že zatrjujejo, da Kunstič ni imel toiiko denarja, denar v posojilnicah pa je baje jemal v presledkih Kunstič. ki je bil znan po svoji skromnosti in je že pred vojno prištedil lepo vsoto denarja, je prejemal sedaj mesečno okrog 1500 din, pred leti pa je imel še vsak dan več klavirskih ur, tako bi baje moral imeti večjo vsoto denarja. Mnogi zatrjujejo, da se je pokojni Kunstič rad pohvalil, da ima nekaj prihranjenega, celo imenoval je vis>ke številke. Morda pa je mislil na krone, na katere se je še bolj spoznal. Ugotovljeno je. da je iz stanovanja zmanjkala zlata ura, kar pa zopet še bolj zavija vso zadevo v tajinstveuost.
Jesenice
Na dnevnem redu «o pritožbe od strani občanov v neposredni okolici Jesenic zaradi pozne dostave pisemske in časopisne pošte. Tako n. pr. dobivajo jutranjo pošto na Zgornjem in Spodnjem Plavžu, k: sta oddaljena od mesta komaj 5 minut, šele od 2—3 popoldne. Sc slabše jc s pošto Javornik, kjer stranke dobe dostavo od 3—4 popojdne (na Cankarjevi cesti). Glavni vzrok je že tolikokrat omenjeno premajhno število poštnega osebja za tako obsežen teritorij, kot so Jesenice z okolico. Tukajšnja poštna uprava je že prosila direkcija za nastavitev novih moči, da se bo mogla opravljati poštna služba nemoteno v zadovoljstvo ljudi — pa do danes še ni nobene rešitve. Prosimo merodajne faktorje pri direkciji, naj žc vendar nastavijo nujno potrebne nuve moči na pošti.
Ježica
Letos mine 30 let, kar je bilo ustanovljeno na Ježici Slovensko katoliško izobraževalno društvo. Sedanje Katol. prosvetno društvo kot naslednik prejšnjega Izobraževalnega društva ge pripravlja skupaj z vsemi svojimi odseki in krožki, da 30 letnico matičnega dršutva vsega katoliškega kulturnega življenja v ježenski župniji dostojno proslavi. Uvod v jubilejne prireditve bo predavanje, ki ga bo imel v nedeljo, 12. marca t. 1. ob 10 dopoldne v cerkveni dvorani kanonik g. dr. A. Merliar, ki je pred 30 leti vodil ustanovni občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva na Ježici.
Brezje
V nedeljo, dne 26 februarja f. 1., je bil redni občni zbor skupine Bojevnikov-Brezje z običajnim dnevnim redom. Po kratkem nagovoru predsednika, ki je posebno naglašal tovariško vez, ki druži vse bojevnike, in po poročilu funkcionarjev odbora, je bila volitev novega odbora. Izvoljen je bil v celoti stari odbor s predsednikom vred. Občni zbor se je zaključil z veselo zavestjo, da se bojevniško gibanje med nami vedno bolj in bolj širi.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah
Sedaj ko beže naši poljski delavci po zaslužek v tujino, je javno delo dobrodošlo tudi pri nas v skromni vasici na pragu Slov. goric.
Malokdaj pride kak glas iz našega kraja v širni svet. Toda danes moramo spregovoriti in se zahvaliti onim, ki so spoznali, kako prepotrebna so javna dela tudi v najmanjši vasici. Že v tretje se je našel mož, ki ga ni bilo sram čistiti kljuke na banovini in prosjačiti denar za javno delo na našem Grahšinskem bregu, ki bo nekoč lepše vezal Ptuj z Radgono; našemu ubožnemu ljudstvu pa bo prineslo vsaj nekaj zaslužka. S kakšnim veseljem dela naš človek od zore pa do mraka pri pičli hrani samo zato, da bi Čim več prinesel domov svojim lastnim malčkom. Zares hvalevredno in socijalno delo je, ki ga opravlja nam vsem ta dobro znani mož. V imenu našega kraja — iskrena hvala.
delom. Prispevke sprejema uprava »Slovenca« na Koroški cesti 1.
Gledališče
Sobota, 11 marca: Oh 20. Prodana nevest«. Red A Nedelja, 12. marca: Ob 15. »Vse z* šalo«. Znižane cene. — Ob 20. »Matura«. Znižane cen«.
KULTURNI OBZORNIK
Ob sedemdesetletnici kanonika Janka Barleta
Na dan sv. Gregorja, to je jutri 12. t. m. ho preteklo 70 let, kar se je rodil Budanjih pri Vipavi učitelju Barletu sin Janko, ki se je pozneje z njim vred preselil v Podzemelj, stopil v Novo metso v gimnazijo, jo končal v Zagrebu, kjer je stopil v bogoslovje, služil v Slavoniji ter leta 1893 stopil v knezoškofijsko pisarno, poslal njen kancler, nato pa kanonik stolne cerkve, ravnatelj nadškofijske tiskarne, predsednik Cecilijanskega društva in kot zgodovinski in etnografski pisatelj postal zgled kulturnega delovanja zagrebškega katoliškega duhovništva. Danes spada kanonik Janko Barle po prof. Gj. Szabu med najbolj zaslužne zgodovinarje mesta Zagreba ter je poleg kanonika čg. Stjepana Koreniča vsekakor najbolj spoštovan in ugleden zagrebški kanonik. Zagrebški publicist Ivan Esih, ki mu posveča v »Jutranjem listu« toplo pisane besede k jubileju, je ob tej priliki napisal, da bi kanonik Barle že samo s tem, da urejuje in piše glasilo »Sv. Cecilija« v Zagrebu, imel neizmerne zasluge za hrvatsko kulturo. Toda kanonik Barle je storil še veliko več in ima prav tako zasluge za slovensko kulturo.
Pisateljevati je začel že zelo zgodaj. Pod raznimi imeni kot J. B, B,—e, Janko Podgorec itd., je že pisal v Dolenjske novice, v Angeljčka, Vrtec in Dom in svet, v katerem je redno poročal o srbskih in hrvatskih književnih novostih ter v letu 1897-99 priobčil par krajših črtic. Bil je tudi so-trudnik Slovana, Ljubljanskega zvona in Slovenca. V Izvestju Muzejskega društva je imel v 1. 1893 do 1905 celo vrsto zgodovinskih prispevkov, v Domu in svetu (1892-1899), pa narodopisnih stvari, kakor tudi v Letopisu Matice slovenske (1899, 1893). Predmet njegovega zanimanja v tem slovenskem pisateljevanju je bil poleg pripovedništva, v katerem se je poizkušal, predvsem življenje in običaji Belokrajincev (Ženitovanjski običaji v Beli Krajini, zbirka predgovorov Iz narodne zakladnice itd.). Toda od leta 1899 pa se je povečini ves posvetil hrvatskim kulturnim vprašanjem ter raziskavanju hrvatske zgodovine in narodopisja.
Kot hrvatsk' pisatelj je začel pisati v časopis »Katolički list«, kjer je pisal članke iz zgodovine zagrebške nadškofije. v »Obzoru« je objavil zgodovino župnije svetega Marka, v >Prosvje-ti« je izšla »Zgodovina župnije sv. Ivana*. Pisal je zgodovino zagrebškega arhidakonata (Katolički list). Svoje študije iz hrvatske zgodovine je objavljal v revijah »Vjesnik zemaljskog arhiva« ter v »Vijesniku hrvatskog arheološkog društva«, kjer je opisal med drugimi tudi zgodovino Varaždin-skih toplic. Od lela 1913 pa urejuje hrvatski glasbeni časopis »Sv. Cecilija«, glasilo Cecili janskega društva, ki skrbi za cerkveno glasbo. Svoj list je spravil na mednarodno višino ter njega smatrajo za glavnega poznavalca cerkvene in slovanske glasbe. Izmed razprav s jiodročja glasbene zgodovine je važna njegova monografija o Pavlinski pesmarici.
Mnogovrstno delo kanonika Janka Barleta deli imenovani zagrebški publicist na več panog: na duhovniško, glasbeno, zgodovinsko, cerkvenozgo-dovinsko, ter filantropsko in organizacijsko. Poseben slove« si je pridobil kot narodopisec ler je iz tega poijročja. njega največja razprava, k! je izšla prf zagfebski akademiji »PFfnosi slovenskim nazivima bilja«. Že prej pa je priobčil vestno obdelano oceno leksikografije tega področja. Ni samo zapisoval, kje je to ime rože našel, temveč tudi, kje je hilo prvikrat imenovano. Posebno poglavje tvorijo njegove razprave o zgodovini zdravstva v Zagrebu, izmed katerih je največja »O zdravstvu staroga Zagreha«, v kateri je predočil zagrebško zdravljenje v srednjem veku
Gostovanje Anite Mezetove
Zelo prav je, da se nam naša operna pevka Anita Mezetova od časa do časa predstavi v svoji umetniški rasti, kot jo živi v območju belgraj-skega opernega gledališča in da nam postreže s svojo lepo umetniško darovitostjo. Človek bi si samo želel, da bi se to godilo v najprikladnejšem
Otroški kotiček.
Murenčkova vrnitev
>Toda še večja nesreča nas je doletela,« je hitel pripovedovati drugi. »Velika žaba je prišla na naš travnik in nihče ni bil več varen življenja. Noč in dan smo trepetali v stra-
hu in nihče si ni več upal iz hiše. Sedaj pa smo te nadloge rešeni. Včeraj je prišla neka orjaška žival, ki je žabo požrla.«
Vsi vprek so mu pripovedovali o svojih nezgodah, tako da naš murenček dolgo ni mogel priti do besede.

za vse do 1. 1800, ter tudi življenje zagrebških zdravnikov v XIII. veku, kakor tudi razvoj lekarn, zdravniških receptov in zdravniškega slovstva. Po drugi Barletovi razpravi o tem predmetu (Ranarnici i Ijekarnici iz franjevačkog reda) se vidi, da je ta red zelo zaslužen za razvoj zdravljenja v hrvatskih krajih.
mih&K ■
::.V/ -.- v..' - i '»./v- 'v*?«. .
V :	-■>*'*
Kanonik Janko Barle
Največje Barletovo delo pa je »Povijest turo-poljskih župa«, kjer je obdelal tudi najstarejšo krščansko zgodovino v teh krajih, nato pa o postanku in zgodovini teh fara, ki jih je raziskaval dolgo vrsto let po zapiskih kanoničnih vizitacij raznih škofov, ohranjenih v starem škofijskem arhivu v Zagrebu. Razprava priča o izredni marljivosti in načitanosti gospoda kanonika. S tako vestno in bogato monografijo se ne more ponašati noben drug kraj na Hrvatskem. Važna je tudi knjiga, ki jo je kanonik Barle napisal o svojem prijatelju, velikem škofu Juriju Slrossniayerju in jo je izdal ob 50 letnici njegovega škofovanja leta 1900 pri društvu sv. Jeronima. V njej je pokazal zasluge tega velikega škofa in mecena za hrvatski narod. V isti založbi so izšle tudi njegove »Slike i uspomene na sela«.
Za vso to ogromno delo, ki ga je izvršil za hrvatsko kulturo, ga je zagrebška Akademija znanosti in umetnosti imenovala že 1. 1921 za svojega dopisnega člana.
Tako pripada delo kanonika Janka Barleta dvema kulturama ln dvema narodoma: slovenskemu, iz katerega je izšel jn kateremu pripada, ter hrvatskemu, kjer Je' našHl drtigi doiiV in svoje delo. Zato predstavlja v najlepši obliki kulturno sodelovanje Slovenca s Hrvati, kar ima v današnjih časih še poseben pomen. Ob 70 letnici zaslužnega dela mu želimo zdravja, da bi mogel še veliko sloriti za slovensko, pa ttidi hrvatsko zgodovino, narodopisje in cerkveno glasbo, na področju, kjer 6i je s svojim delom zapisal neve-ljivo ime.	k
Končno se mu je pa to le posrečilo in vprašal je po svojem bratu. Čudno se mu je zdelo, kako da ga ni uzrl med drugimi.
Murni so umolknili iu v zadregi zrli drug drugega.
okviru, kjer bi se kvaliteta razprla v vsem svojem obstoju.
Gotovo je Mimi v Puccinijevi »Boheme« prikladen okvir za uveljavljen je umetniškega značaja in potence te značilne pevke, ki nosi v svojem umetništvu z lahno dramatičnostjo rezan lirizem. Pripomnili bi le, da je ta predstava pri nas že nekam preveč ponujana, da nima več prave privlačnosti, niti sama v sebi pravega zanosa in dovršenosti, kar vse tudi gostji sami ni v prid.
Sicer pa je iz tega okvirja vendarle posijala vrednost danega umetništva, in sicer z obeh slrani. V petju je prepričeval jasen in lepo oblikovan glas, ki mu daje pevkina volja lepe oblike, polne čustvene vsebine. Vsaj na določenih mestih se ta muzikalno čista vrednota uveljavi, če se že na drugih nekoliko umakne in se izgubi v okolici. Smisel za veristični slog jo dviga v umetniškem učinkovanju. Igra se prav tako lepo ujema z značajem umetnine. Nosi jo odkrito čustvo, ki pa včasih nekoliko usahne, da zanese kretnjo na postavljeni osnovi zdrava rutina čez taka nekoliko votla mesta. A celota, v kateri so previdno podprle najvažnejše sestavine, zapušča ob koncu lep dojem.
V	ostalem so sodelovali stalni solisti razon g. Petrovčiča v vlogi Colina. V celoti je bila predstava razrahljana in že kar preveč v golo navado
uklenjena.	v. U
*
V	Pragi jc izšla prva knjiga poezij pesnikinje in kiparice O. Ljatorinske, znane pod psevdonimom Oksana Pečenig, pod naslovom »Gusla«. Biblioteka »Dila« je izdala zgodovinsko povest v 2 delih iz časa Vladimirja Velikega »Ljudje padajo«, ki jo je spisal J. Opilski. — Založba »Ukrajinska knjigospilka« v Lvovu je začela z novim izdanjem spisov Lesi Ukrajinki, ene največjih ukrajinskih pisateljic. V Lvovu jc izšlo tudi več pomembnih ukrajinskih del, tako: Ivan Kernickij: »Moj svet«, povesti iz kmečkega življenja. — Bogdan Kravciv: »Don Kihot v Alkazaru«. — Dr. Čehovič: »Liberalizem in socializem«. — Jurij Lipa: »Pomen Ukrajine«. _ O. Lotockij: »Na rekah babilonskih« (zbirka razprav). — O. Moh: »Knjiga in ljudje«,
knjiga recenzij o sodobni ukrajinski literaturi. _
O. Terleckij: Zgodovina Ukrajine (ilustrirana izdaja). — Dr. Andrusjak: »Mazepa in Pravobcrežja«.
Radi hitrega razvoja ukrajinskega jezika na eni 6trani ter radi poizkusa porušiti ukrajinski jezik na drugi strani (zlasti pod sovjeti), je prišlo zopet v važen stadij vprašanje popolnega slovarja ukrajinskega iezika. To ni prvi poizkus. Že Ukrajinska akademija znanosti v Kijevu je začela leta 1928 izdajo Slovarja ukrajinskega iezika (Slivnik ukrajinskoj movi), ki ga ie izvedla do črke I Pozneje Slovar ukrajinskoruski, ki je prišel do črke P., dokončan tudi ni. Zgodovinski slovar ukrajinskega jezika (Istorični slivnik ukrajinskoj movi). Delo za slovar se je centraliziralo v Znanstvenem institutu imena Ševčcnka v Lvovu ter v Ukraiin-|'(cm znanstvenemu Institutu v Berlinu. Cilj telr imenovanih društev pa ni samo izdelava slovarja ukrajinskega jezika, temveč tudi Ukraiinsko-nem-
Tridnevno tekmovanju v smuku v Sestriere (Italija)
Sestriere, 8. III. 1939,
Na potu.
Na povabilo Italijanske smuške zveze, ee udeleže tekem v Sestriere sledeči naši tekmovalci: Heim, Žvan, Koblar in Praček. Iz Ljubljane so odpotovali v ponedeljek ob 10 v smeri Trst, Milano, Torino, Ulzio-Sestriere. Naporno potovanje je izpadlo dobro, edino Zvanu se je zahotelo regrata, ko je zagledal zeleno padsko nižino. Tu jc že vse v zelenju, tudi češnje že cveto.
Sestriere
Izhodna postaja za zimsko letovišče Sestriere je postaja Ulzio. Od tu vodi avtomobilska cesta, asfaltirana, na višino 2030 m, kjer leže Sestriere. Tu je zimskošportni center italijanskih tekmovalcev, kakor tudi ostalih smučarjev. Široka avtocesta pripelje prav do 4 ogromnih hotelov, ki v celem sestavljajo Sestriere.
Ves kraj s hoteli, avtoceste, žične železnice, avtobusi in sploh vse, je last znane avto tvornice Fiat. Hoteli 60 zidani v cilindrasti obliki. Ti stolpi imajo po 14 nadstropij. Sprejmejo lahko precejšnjo množino gostov. Sestriere leže v Savojskih alpah na 6everozapadni meji Italije ob Franciji.
Žične vzpenjače
Iz enega hotela vodita dve žični vzpenjači na različna vrha. Ena na Sisses, druga na Banchetta. V tem hotelu so naši tekmovalci, ki eo zelo zadovoljni, ker so tako blizu žične vzpenjače. 50 metrov vstran pa je postaja za tretjo vzpenjačo, ki vodi na 2884 m visoki vrh, odkoder vodi najtežja smuk proga. Vse tri vzpenjače so najmoderneje zgrajene in obratujejo zelo hitro.
Tereni
Tereni v okolici Sestriere so zelo lepi in ni čudno, da so si Italijani izbrali ta kraj za center svoje tekmovalne in turistične smučarije. Dolino, ki leži 2030 m nadmorske višine, obkrožajo vrhovi v višini 3200 m. Mraz, ki je običajen v teh višinah, obdrži sneg do začetka maja v dolini, v višjih predelih — 2800—3200 m — pa se drži sneg vse leto, kar omogoča italijanskim alpskim tekmovalcem celoletni trening. Snega je čez en meter, Italijani pa pravijo, da ga je letos še zelo malo.
Tekmovalne proge
so tri različne. Tekmuje se za kraljevi pokal, ki ga prejme tekmovalec, ki ima najboljši skupni čas iz vseh treh tekem. Pred leti so imeli namesto treh prog v treh dneh, tekmovanje šestih prog v šestih dneh. To pa 6o opustili, oziroma skrčili na tri dni, ker 6e je v šestih dneh običajno polomilo po več najboljših od vsakega naroda in so zmagovali previdnejši, drugorazredni tekmovalci. Dve progi imata po ca. 700 m višinske razlike in 4 km daljave. To sta progi iz Sisses in Banchetta. Tretja pa ima 1600 m viš. razlike in je dolga 7 km. To jc najtežja proga. Ker pa je močno zledenela in nevarna, jo tekmovalci zelo malo trenirajo in vozijo večinoma na ostalih dveh. Tretja proga bo najbrž skrajšana, ker spodaj že manjka 6nega.
Tekmovalci
Prijavljenih je 50 tekmovalcev od 8 raznih narodov. Nemci so postavili na 6tart FIS zmagovalca Jcnevveina, potem Kneisla, Miillerja in pa Pertscha ter še nekaj manj znanih tekmovalcev. Od Italijanov startajo Laccedeli Roberto, Alvera, Nogler, Laccedeli AJfonso, Confortola. To so znani kanoni, potem pa 6tarta še precej drugorazrednih Italijanov. Švicarji so postavili znanega Mohtor-ja in nekaj mlajših moči iz Wengen-a. Švede zastopa Sven Nicou. Startajo še Angleži, Canada, Norvežani in naši. Naši nimajo nikakih izgledov na ugoden plasma, ker imajo za trening samo dva dni na razpolago, trenirati pa morajo 3 proge. Start je že v petek na prvi progi, na drugi v soboto, na najtežji pa v nedeljo. Pač pa bo to tekmovanje v odprti mednarodni konkurenci zanje zelo dober trening in bodo imeli prihodnjo sezono lažje stališče na tem tekmovanju.
Na vseh treh progah startajo tudi dame v mednarodni konkurenci. Letošnje tekmovanje je v znamenju široke mednarodne konkurence, kot do sedaj v tem kraju še nikoli, in bo zaradi tega zelo napeto in zanimivo.
Jutri — planiški praznik
Snežne razmere eo primorale prireditelje pla-niškega tedna, da so nameravano prireditev morali reducirati na en sam dan — za veliko letal-nico je. žal, premalo snega. Udruženje smučarjev Planica poletov na veliki skakalnici za letos sicer še ni popolnoma stavilo z dnevnega reda, čakati pa mora na neobhodno potrebni rekvizit, na 6neg.
Pač pa je snega dovol j, da se bo moglo v polnem obsegu nemoteno izvršiti tekmovanje v skokih za zvezno prvenstvo, tekmovanje, ki je uvrščeno v mednarodni koledar FIS in ki je velika prireditev z mednarodno udeležbo.
Prijave tekmovalcev
Doslej so za nedeljsko tekmo v Planici prijavljeni: za nemški Fachamt Scnilauf Gustl Meier, Joeef Doujak. Kari Seelos, Anton Pfundner, Koeh-ler Rudolf, Gregor Iloll in svetovni prvak Josef Bradi. Nemški tekmovalci so pod vodstvom ing. Bildsteina včeraj že prišli v Planico. Od domačih tekmovalcev so že prijavljeni po trije skakači Ilirije (s Priboškom, ki je tudi že v Planici, na čelu) in Jeseniškega Bratstva (Zupan, Razinger in Pogačnik, odlični skakalci Sm. k. Ljubljane Palme, Klančnik, Bevc in Florjančič ter za SK Dovje-Mojstrana Albin Jakopič in Gregor Klančnik. Z izjemo Novška torej vse, kar v jugoslovanskem skakalnem športu kaj pomeni.
Termin prijav je podaljšan do sobote opoldne: poslati jih je na naslov JZSZ v Ljubljani, do 19 pa na naslov zveze v pensionu »Moj mir« v Ratečah. Žrebanje se bo izvršilo ob 20 istotam.
Pričetek tekmovanja je določen na 10. Prilagodil pa se bo dnevnim vremenskim prilikam in stanju skakalnice ter prihodu rednega vlaka. Vsekakor se bo s pričetkom počakalo na ta vlak.
Vstopnice se bodo, da se razbremenijo blagajno na tekmovalnem prostoru, prodajale že v
škega in Ncmško-ukrajinskega slovarja, Ukrajinsko - francoskega in Ukrajinsko - angleškega. Delo nadzorujejo specialne komisije z udeležbo širših krogov občinstva,
obeh jutranjih vlakih, seveda pa tudi pri vsfopn k skakalnici. Šole in dijaštvo, ki imajo znižano vstopnino, morajo v skupinah vstopiti na tekmovalni prostor. Priporočamo vsem udeležencem iz Ljubljane, da si vstopnice nabavijo že v vlaku. Na tekmovalnem prostoru bodo poslovale tudi le« teče blagajne.
Znižana voznina
Poleg običajne nedeljske polovične karte J« za tekme v Planici odobrena tudi polovična voz« nina v času 10. do 19. t. m. za odhod iz Ljubljana ter v času 12 do 21. za povratek. Pri odhodu je kupiti celo karto in obrazec »K 13«, ki ga je v Planici dati žigosati z zveznim žigom na tekmovalnem prostoru.
Obveščanje gledalcev
Za_obveščanje občinstva o poteku tekmovanja, o doseženih dolžinah skokov itd., bo na skakalnici montirana ojačevalna naprava. Tudi bodo dolžine skokov objavljene z daleč vidnimi številkami na« sproti sodniške tribune. Za instalacijo ojačevalna naprave je zveza v pogajanjih s tvrdko Zupan iz Mojstrane.
Razglasitev rezultatov in razdelitev daril
Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se bo izvršila na prostoru pri vodnjaku sredi vasi ob 16.
. j
Snežne razmere — smuka v Planici
Dasi je na prisojnih straneh popolnoma pobralo sneg, je v dolini preko železniške proge in proti domu Ilirije ter v Tamarju za smuko snega še vedno dovolj in Zveza vsem smučarjem, ki žele popoldne izkoristiti za smuko, priporoča, da vzamejo smučke s seboj. Do odhoda turi6tovskega vlaka bo prilike dovolj, da se smučarji naužijejo bele opojnosti.
Avtomobilistom in avtobusnim prevoznikom!
Cesta do Rateč je brez snega in lahko prevozna: Prostorov za parkiranje je v vasi in njeni bližnji okolici dovolj; Večji park-prostor je tudi za postajnim poslopjem železniške postaje!
Propagandni zvezni znak
0 priliki tekmovanja bo na tekmovalnem pro* štoru v prodaji propagandni zvezni znak po ceni din 8. Zveza poziva občinstvo, da pridno posega po znaku, ki bo vsakemu obiskovalcu tekem dragocen spomin na veliko skakalno prireditev leta 1939 v Planici in na nastop oficielnega svetovnega prvaka Josefa Bradla, ki mu je nedeljska tekma v Planici prvi start po uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu v Zakopanem; prvič bo Bradi v Jugoslaviji kot službeni svetovni prvak zajadral na smučkah z mosta na doskok planiške 6ometer-6ke skakalnice.
Po športnem svetu
Kako skrbi Finska za zimski šport
Pri Fincih ne opazimo samo velikega razvoja v napredku njihovega zimskega športa, temveč tudi pri novih zgradbah, ki jih gradijo za beli šport. Prav na vzhodu, ne daleč od ruske meje, je seda j nastal v bližini mesta Joenssu popolnoma moderen smučarski stadion. Zraven je skakalnica, ki dopušča skoke do 55 metrov. Na zapadni strani od Joenssun leži Kuopio, kjer je bil doslej sedež finskih tekačev in skakalcev. Naprave v tem kraju so pa nepraktične in zastarele in sedaj se preurejajo. Novo progo za slalom bodo napravili, za bob bodo zgradili progo in skakalnico bodo preuredili, da bo dopuščala skoke do 90 metrov. S tem bo zgradila Finska športne naprave, ki bodo dopuščale vse mednarodne smučarske prireditve, pri katerih se bodo shajali evropski in drugi smučarji sveta.
Švedi sodelujejo na olimp. nogometnem turnirju
Švedska nogometna zveza je sklenila, da se udeleži s svojim moštvom nogometnih tekem o priliki olimpijskih iger v Helsinkih.
Športni drobiž
Madžarska lahkoatletska zveza si hoče zasigu-rati za svojega lahkoatletskega trenerja Arneri-kanca Bruceja, ki bo pripravljal madžarske atlete za prihodnje olimpijske igre.
Danski veslači so lansko leto 59 krat nastopili na tekmah v inozemstvu in so zmagali nič manj kakor 35 krat.
Estonska ima samo tri in pol milijona prebivalcev in spada med one države, ki imajo najboljše strelce na svetu. Imajo 3626 organiziranih strelcev,
Mars : Kranj
Nedeljsko nogometno srečanje med dvema starima rivaloma bo gotovo najbolj zanimiva nogometna prireditev. Ta prvenstvena tekma bo silno važna, borbena m napeta. Vrši se na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno ob 10.
Celjski šport
Jutri bo ob treh popoldne na Olimpovem igrišču v Gaberjih prvenstvena podzvezina nogometna tekma med SK Olimpom in celjskimi Atletiki. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva in vlada zanjo že ves teden veliko zanimanje. Sodil bo g. Presinger. Atletiki se bodo gotovo potrudili, SK Olimp pa bo ta dan posvetil vse svoje sile, da čo že ne zmaga, vsaj častno odreže.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Moto-Hcrmet - Celje. V nedelje dopoldne oh pol enajstih se vrši v prostorih kavarne .Evropa« v Olju članski sestanek celjskp sekcije moto-kluba .Harmes*. Vsi dlani sekcije se nujno pozivajo, da se tega Stanka udeleže, kpr se bodo na njem obravnavale notranje orsranizatorifne zadevn in pa določili termini t.a vožnje, oziroma tekme v Ollu.
Dru&tvo prijateljev SK Ljubljane. V kratkem se bo tp društvo ustanovilo in todaj bomo o njem bolj p<H drobno poročali.
7j S K Ljubljane. V smislu sklepa sejo n. o. r, dn« S. marca t. 1. sp susppndirajo igralci: Perko Daniel, Canknr ninsroslav in Klemene Itudolf. — Odbor.
Zbor lahknatletskih *ndniknv Ljubljana. (Službeno.) Pozivam vso gp. sodnike, da se udclpie nrdoljskpjra cro*s-ooiintry tnka SK Ilirije, ki bo ob U dopoldne pri drsališču Ilirije. — Predsednik.
ZFO
II. telovadno akademijo
priredi FO in DK Devica Marija v Polju jutri ob pol 4 popoldne. Izredno bogat in izbran soored obsega 20 točk.
B
I" i
i ■
s i
m vsem onim, M dosedaj Se niso igrali!
Končano je žrebanje 37. kola, v katerem je zopet znana, v državi največja slovenska ko-lektura MILANA LAVRIČ A izplačala eno glavnih premij. To je sedaj že osem premij, ki so
jih v zadnjem času zadeli njeni odjemalci, poleg mnogoštevilnih dobitkov po Din 200.000'—, Din 100.000'— itd. itd.
1.	način:
2.	način:
3.	način:
Izrežite številke iz spodnje tablice, dajte jih v vrečico ali škatljico, dobro premešajte in nato izvleČite eno številko, Vi ali pa oni, ki ga y rodbini smatrate za najsrečnejšega. To naj bo števdka Vaše srečRte.
Dobro si oglejte posamezna števila na tablici, kako so sestavljena in če Vam ne ugaja taka srečka, delajte kombinacije; n. pr. iz prvih ali zadnjih številk. Na ta način boste gotovo našli številko srečke, ki ima nekaj skupnega z Vašim življenjem. Morda Vam ravno ta srečka prinese srečo.
V kolikor pa želite navezati svojo srečo na srečo naše kolekture, sporočite nam to z dopisnico ali pa v pismu, nakar Vam bomo mi izbrali srečko.
1AI)i	C F/i? I
nSKiJp.iiri.s i
i
2111	1011	9 363	18406	26 280	29 014	35210	38 594	43BI0	41134	49 083	55 844	58 m	83 411	64 969	12 028	16 092	83 936	92 020	93 290
2122	1019	9 315	18 443	26143	29 031	35 221	38 911	43 820	41140	49 091	56 205	58 190	63 414	65 116	12 032	16 504	83 945	92 033	93102
2128	1028	9 382	18 821	21 152	29 102	35 230	38 980	43 531	41148	49 093	56 211	69 603	63 422	65 142	12 036	18 251	83 961	92 043	93104
2144	1049	9 390	18832	21 165	29 105	38 242	39 105	43 558	41152	49 100	56 233	59 809	63 434	65 161	12 048	18 265	83 912	92 056	93111
2148	1088	9416	18838	21 112	29 130	35 246	39 121	43 565	41,156	49 556	56 236	59 611	63 502	65 169	12 060	18 216	83 982	92 061	95 101
2181	1082	9 441	18844	21 118	29 354	35 955	39 144	43 581	48 062	48 559	56 245	59 616	63 506	65 114	13 216	18 296	83 882	82 069	95 101
2110	1014	9 450	19 506	21 181	29 360	35 988	39 461	43 598	48 066	49 568	56 248	59 622	63 511	66 009	13 280	19 031	83 995	92 014	95 112
2118	1080	12 866	19 522	21 191	29 314	36 241	39 465	43110	48 014	49 514	56 918	59 632	63 521	66 011	13 302	19 046	85 550	92 080	95 123
2192	1088	12 811	19 880	28 154	29 391	36 248	39492	43115	48080	49 583	56 931	59 634	63 521	66 023	13 306	82 402	85 562	92 083	95 133
2191	1603	12 882	19 562	28 156	29 395	36 250	42 109	43128	48 088	49 591	56 944	59 631	63 550	66 029	13 321	82 406	85 561	92 090	95 136
4 883	1612	12 888	19 893	28 160	29 928	36 262	42 111	43142	48 100	53 384	56 952	59 643	63 552	66 034	13 331	82 409	85 513	92 092	95 139
4 888	1624	12 896	22 051	28 163	29 939	36 261	42 132	44 653	48 256	53 361	56 960	59 653	63 564	66 046	13 336	82 414	85 515	92 098	95 148
4888	1830	13 486	22 054	28 168	29 944	38 214	42 142	44 689	48 258	53 385	56913	59 661	63 584	66 062	13 362	82 423	85 593	92 803	95 165
4 892	1806	13 488	22018	28 169	32 012	36281	42 154	44 681	48 551	53 389	56 984	69 666	63 586	66 065	13 382	82 426	85 600	82 826	95 161
	1824	14001	2? 080	28 405	32 025	36 285	42 160	44 698	48 514	54 004	56 991	59 669	63 599	66 013	14010	82 431	85113	92 844	95 113
8189	1832	14013	22 081	28 415	32 039	36281	42 181	45 485	48 581	54013	51 101	59 682	03 613	66 082	14 029	82 452	85125	92 853	95 118
»184	1888	14011	>23 001	28432	3^041	,36 293	42 195	45489	4» 581	54 029	51 110	59 681	63 624	66095	14 048	82 466	85139	92 864	95 188
8184	1843	16 III	23 012	28 444	32 081	36 690	42 311	46 810	48 591	54 041	51 122	59682	63 641	66 511	14051	82 411	85 143	92 816	95 189
8188	1848	16 113	23 028	28 446	32 012	36905	42 959	46 829	48 802	55 063	51 124	62 606	64 305	66 533	14 063	82 482	85145	92 818	95 192
8190	8 404	16 121	23 044	28 448	32 081	36931	42 969	48836	48 820	55 111	51409	62 015	64 309	61 814	14 012	82 484	85163	92 882	95102
8101	8416	16 146	23 055	28 661	32 081	31516	42 916	41609	48 821	55 186	51 422	62 021	64315	61 818	14 085	82 489	85 166	92 888	95101
8118	8 426	16 161	23 061	28 668	32 201	31 538	42 988	41 632	48 836	55 189	51 429	62 035	64 331	68 413	15 461	82 485	88115	92 882	95112
8130	8 428	16 111	23 010	28 614	32 245	31 550	42 995	41638	46 841	55 201	51446	62 039	64 345	69 603	15102	83 808	85 184	93 203	95121
6131	8 431	18 118	23 011	28 618	32125	31 620	43 205	41649	48 860	55210	51462	62 043	64 361	69 648	75115	83814	85193	93211	95126
8144	8 443	16 189	23 091	28 681	33 101	31633	43 214	41658	48 863	55216	51415	62 052	64 311	69 653	15160	83 811	81903	93218	96128
8188	8 481	18 902	25 003	28 686	33 II«	31643	43 226	41611	43 668	55 241	58 102	62 054	64 396	69656	15112	83 825	81906	93 225	96130
8118	8 459	16913	28 410	28100	33 143	31648	43 241	41680	48 811	55 213	88 III	62 060	64 921	69 610	15186	83 831	89 151	93 231	95132
8182	8 461	16 923	28 414	28 811	33 146	38 451	43 253	41681	48 693	55 803	58 119	62 015	64 926	69 611	16 053	83 841	89 163	93 239	96133
8188	8 412	18 940	26 180	28 888	35 115	38 463	43 215	41 695	48 891	55 806	58 123	62 081	64 935	69 696	16 059	82 868	89 115	93 243	96141
8198	8 419	18019	26 203	28 899	35 119	38 410	43 284	41102	49 053	55810	58 132	82 093	64 938	12 006	18 082	83 908	88 188	93 249	91833
1001	8 494	18 031	26 241	29003	35 182	38 494	43 300	41123	49 051	55 830	58 143	63 401	64 952	12 006	16 068	83 915	89 193	93 258	91 831
1008	9 352	18 045	26 218	29 006	38 201	38 591	43 504	41126	49 061	58 151	58 149	63 408	64 951	12016	16 080	83 928	89 199	93 214	91 843
Izkoristite ta način igre in takoj naročite vsaj eno srečko. Najboljše je, če združite vse tri načine in naročite več številk, da boste sl~ gurnejše čim več zadeli. Srečke pa naročite še danes tudi radi tega, ker se lahko pripeti, če naročite samo eno številko, da bo ta medtem že prodana in da Vam v tem slučaju pošljemo drugo.
lord izkoristite priložnost!
Če mogoče že igrate, pa niste imeli sreče dobiti premijo ali kale večji dobitek, poizkusite še to pot in naročite^vsaj eno srečko pri znani, v državi največji slovenski kolekturi MILANA
LAVRICAI Prepričani bodite, da Vam ne bo žal, saj imate možnost, da se tudi Vi pridružite onim, ki bodo v novem 38. kolu
doM pom, milijonov dinarievf
Naročene srečke plačate šele po sprejemu, a lahko tudi vse do 14. aprila, do dneva žrebanja. Naš naslov:
MILAN li&VRIC t DE00MD
kolektnra državne Masne lotcrllc ♦ P o SI n I predal 450
■■■■■DBBHBMBBBHHOaHHHIHIHaHHHHBHaiBmBBnHBaBH
Prodajalna: PASKE VA ULICA 20. Telefon 24 815
S srečkami Vam pošljemo v darokusno izdelano listnico, shupal z izvlečkom najvažnejših navodil za igranle. To listnico vporabite za hranitev sretk, a v Izvlečku Imate točno navedene datume žrebam, zadnll rok vplačila In Se prostor za beležke o nakazanem denarlu.
Poslujemo na splošno zadovoljstvo svojih cenjenih odjemalcev!
i
S
i
Poziv igralcem
državne klasne loterije [
■
■
i
i
■
i I!
Nov način Igre - dobili morate (udi VI! i
H
LIVARNA KOVIN
Izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del, bronasta tekalna kolesa za turbine, vodovodne in vinske sesalke ter razna umetniška dela
LEOPOLD SUŠNIK,
Zalolka cesta 71
Telefon 31-95
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se raCunajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3-mm visoka petltna wstlca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
(I
rt *« • * » •
iluzbeiscejo
Trgovska sotrudnica
prvovrstna, 20 let, Išče zaposlitev v speeerljskl alt galanterijski trgovini. Ponudbe v upravo »81.« pod »Prvovrstna«.
Službo sluge
alt cerkovnika Iščo mladenič, prost vojaščine, kl Je že več let vršil tako službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3543. (a)
Zastopstvo
katerekoli vrste bi prevzel kot potnik; poznan trgovec za Gorski Kotar, kočevski okraj. Notranjsko In deloma Prlmorje. Prevzamem pod popolno garancijo v komisijo kolesa ln dele. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »11 SE« št. 3445.	(a)
Prodajalka
z daljšo prakso v manu-fakturi, se sprejme. Ponudbe na tvrdko F. I. Oo-rlčar. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.	(b)
Moškega
zgovornega^ poštenega, vojaščine prostega, neomenjenega, z denarjem, sprejmem za sodelovanje pri dobrem podjetju. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 3689.	(b)
Zaslužek
Vsaki osebi, družini
nudimo stalni zaslužek doma. rišite: Anos, Maribor.	(r)
špediterskega uradnika
Izvežbanoga. Rprejme za. Sušak lnterrfnrlonal. špedicija. Potrebno jo znanje nemškega Jezika ln strojepisja. - Ponudbe z zahtevo plačo v upravo »Slov.« pod »1939« 3650.
Potnikom
tehnično stroke, kakor tudi monterjem nudim s prodajo prvovrstnega predmeta izdaten zaslužek. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod • Elektrika 487« 3654. (1)
icasnai i mssm
15 let star kmečki fant
Pohištva
se želi Izučiti v trgovini na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3685. (v)
vso lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora.
Vrtnarskega vajenca
poštenih staršev, sprejmem. Popolna oskrba. — Vrtnarstvo Valentin Ku-novar. Sv. Križ, Ljubljana.	(v)
I
Automofor
i
Avtomehanik
a mojstrskim Izpitom, prvovrstna moč v tej stroki, dobi stalno name-ščenje. Ponudbe z refe-1 so rencaml v podr. »Slov v Celju pod »Mojstrski izpit« Uti	• '"tbfe-
Avto-interesenti, pozor!
Ugodno se prodajo razni rabljeni avtomobili: Opel. Kadett, 01ympia, Morls, tovorni Ford 8 cyl., dva Blltza ter razno druge znamke. Vsi avtomobili najboljšem stanju, pri Opel za-šolman, Ce-(t)
MODROCE
otomane, kauče itijl. dobite poceni in solidno pri
Ivan Habič-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1
nasproti »Ničmana«.
e- so v najbolj .« Informacije ] kl I stopstvu, F.
»l^lje.
Fino spalnico
Iz orehove korenine, ln kuhinjsko opremo, poceni proda Krže Franc, pohištvo. Vrhnika. Ogleda se na zalogi v Ljubljani, Prečna ulica, 6. <»>■ • («»
Zahvala
Nemogoče mi je, dovolj toplo se zahvaliti vsem, ki so počastili spomin mojega pokojnega moža
dr. Maksa Michelitscha
banovinskega zdravnika
za udeležbo na pogrebu, poklonitvijo vencev, z govori in petjem pri odprtem grobu.
Iskrena hvala vsem za izraze sočustvovanja!
Vel. Lašče, dne 11. marca 1939.
Ela Michelitsch
Obrt
Slikarstvo - pleskarstvo
V. ZvegelJ, Cojzova c. 1. Novi vzorci 1 Cene vsem dostopne.	(t)
Vrtne maline
12 sadik 30 din, 25 sndlk 50 din. s poštnino vred pri sadjarstvu Dollnšek, Kamnlca, p. Maribor. (1)
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Continental
mesečno po Din 200'—; za državne uslužbence po Din 100 —
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
25 nizkih vrtnic
Ia. kakovosti ali 50 niz kih vrtnic II. kakovosti, v najrazličnejših prekrasnih barvah 100 din; 12 nizkih vrtnic I. kakovosti ali 25 II. kakovosti 60 din; 12 vrtnic plezalk, vmes vedno cvetoče, zdrave, najlepše sorte 60 din Vse s poštnino In zavoj-nlno ter navodilom vred. Sadike lastnega pridelka, na prostem, brez umetnih pripomočkov odgojone. V zalogi so še tudi drevesca breskev, češpelj in ja bolčnlh grmlčev. Sadjar stvo Dollnšek, Kamnica, p. Maribor.	(1)
Razpis
Cerkveno predstojništvo v Ajdovcu pri Žužemberku razpisuje službo
cerkovnika in organista
Prednost imajo oni, ki so prosti vojaške službe ki tudi obrtniki. Prošnje naj se vlože do 20. marca 1939.
+
Umrl nam je v visoki starosti 89 let, previden s sv. zakramenti, naš dobri ata, stric, stari oče in brat, gospod
Janez Tomše
posestnik in cerkveni kljnčar
Pogreb blagopokojnega bo v soboto It. marca ob ? dopoldne na pokopališče v Jablanici.
Šmartno pri Lftiji-Gradišče, 9. marca.
Žalujoče družine: Tomšetova, Rojškova, Avseceva.
Dobro obrit-dobre volje!
ZA$Č. ZNAMKA
ROTBART
Za vsako družino
oblačila — najboljše in najcenejše — Preske r, Sv. Petra c. 14, LJubljana
Vagon la. sladke krme
naprodaj. Cena po dogovoru. Vprašati pri Stojan Dramtje 10.	(1)
Kupimo
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupimo. Ponudlje v upravo »SI.« pod št. 3526.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oajvišjib eenab CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št S
i
Dotrpel je danes naš nad vse ljubljeni sin, brat, bratranec in vnuk, gospod
i Goršič
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 12. marca ob štirih popoldne izpred mrliške reže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. marca 1939.
Žalujoči ostali.
Izbira ni težka
kadar Je treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, s katerim bo prišel zagotovo ▼ stik B najširšimi kupnomočnimi stoji prebivalstva. In to Je naš dnevnik »SLOVENEC«, kl ga bere, posebno ob nedeljah, e malo Izjemami vsaka slovenska hiša. Bn poskus Vas o uspe
Enodružinska hiša
dve sobi ln klet, naprodaj. Jaršo 33, Ljubljana
Vnajem

Hiše
trgovske tn stanovanjske ter stavbne parcele ozir. posestva - nudi v ugoden nakup Prtstavec Fra-njo. realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a
Stavbna parcela
v Izmeri 5000 m', ob drž. in banovinski cesti, v bližini kolodvora Vlžmarje, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Vlžmarje 69.	(p)
Dvonadstropna hiša
velika, v sredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma ln z velikimi skladišči, ugodno naprodaj. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Kapital« št. 3692.	(p)
IŠČEJO:
Sobo
s posebnim vhodom Išče gospod s 1. aprilom. (Ne v predmestju ln ne preko 200 din mesečno). - Po-,ll*Jdbe v upravo »£l.j(X.-« poa šifro iiStaino«. (s)
IŠČEJO:
Gostilno,
krčmo ali vinotoč v Studencih pri Mariboru, vzamem v najem. Najemnino plačam za pol leta naprej. Naslov v upr. »SI.« pod št. 3680.	(m)]
ODDAJO:
Prostor
za krojaško delavnico se odda. Gorlčar, Sv. Petra cesta 29.	<n)l
Krasni trgovski lokali
v centru mesta (Ajdovščina), se v kratkem oddaje. - Informacije dajo »Jugotehna«, Gosposvetska cesta 3, levo. (n>;
Lepi dvoriščni lokali
primerni za delavnice,' pisarne ali slično, ln suha prostorna skladišča, v najstrožjem centru mesta - se oddajo. Informacijo daje »Jugotehna«, Gosposvetska cesta 3, levo. (n);
Stanovanja
I
ODDAJO:
Več dvosobnih stanovanj
komfortnih, na »Iliriji«, TomšlS,
Kongresni trg S-III. (d).
Zahvala
Vsem, ki so me v dneh polnih bridkosti ob smrti moje ljubljene mame, gospe,
Lukman Ivane
tolažili, jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji zemeljski poti, ji poklonili toliko vencev in cvetja, izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se prečastiti duhovščini, posebno pa č. gospodu vikarju Blaju, ki je pokojno mamo krepčal s tolažili sv. vere. Prav posebno pa se zahvaljujem g. sreskemu zdravniku dr. Fajdigi za skrbno nego tekom bolezni. Srčna hvala Prosvetnemu društvu, Fantovskemu odseku, Dekliškemu krožku, godbi Glasbenega društva in pevskemu zboru za lepe žalostinke ob hiši žalosti in ob odprtem grobu. — Vsem, Bog plačaj I
Kranj, dne 10. marca 1939.
Lukman Ivanka
Skrivnost	5
amerihanshega jezera
Vrhovni načelnik je bušil v smeh.
Zdi se, da ne spoštujete preveč Mr. Brucea.«
»Le njegovih tedenskih domislic ne cenim,c se je 6uhoparno opravičeval glavni nadzornik.
»Toda, končno... sodnik je sodnik, Monar. Ima pač pravico, da nama poda svoje mnenje.«
»Brez dvoma,« je bil Monarov odgovor. »In smatram ga za — poštenjaka, dokler se ne pokaže nasprotno. Ugotavljam le, da sva že en mesec izvrševala domislice tega poštenjaka. Prva: »Pritrdimo na balonček močno razstrelivo. Devil Palh se bo razletol v svojem letalu...« Ohol Devil Path, ki ni navaden razbojnik, pač sluti, da ga bodo poskušali pognati v zrak. Uspeh? Balonček se razleti, 011 zasliši pok in se vrne bombardirat banko, ki se je dala zvoditi od domislic Mr. Brucea. Enajst mrtvih, osemnajst ranjenih. Druga sodnikova domislica: Zemeljska ohramba poti letalom. Sijajno streljanje, diven manever. Devil Path se je dvignil višje, se oddaljil in se je vrnil dve uri pozneje, ko so topničarii že pospali. Novo bombardiranje, novo krvoprolitje: osem mrtvih, štiriindvajset ranjenih. Tretja .. .<
»Vse to že vem, Monar,«- ga prekine vrhovni načelnik z nekoliko razdraženim glasom. »Toda...«
»Veste? Da. Hal Telefonirajte torej kapitanu osme eskadrile, Marineru, da zvesto, kaj 011 misli o domislicah tega poštenjaka, on ve ludi. Morinar ve prav dobro...«
Vrhovni načelnik je skomizgnil z ramen.
»Kar pravite, je vse res, Monar, toda dobro veste, da moramo računati s sodnikom. Ponavljam vam: sodnik... je sodnik!«
»To jo vsekakor res. Toda zanima naj so za svoje zadeve! Njegova dolžnost je. da izprašuje zločince, ki mu jih izročamo in da jih pošilja na
električni stol. Svoj poklic naj izvršuje, ne da bi se vtikal v posle drugih!«
»Toda, Monar,« je strogo povzel načelnik poli» ei je »kdo vam hrani, da se poslužujete tudi drugih načrtov? Ali ste že iznašli način, kako ujeti Devila Patha?«
Namesto, da bi odgovoril, je nadzornik zmajlfi 7. rameni. Napravil je nekaj korakov po pisarni z obraza se mu je brala zaskrbljenost.
»Upam, da ste prisostvovali bitki?« je po nekaj trentukih vprašal obrnjen k načelniku.
»Ne,« je odgovoril Farringdon, »bolan sem bil in nisem mogel odili z doma.«
»Škoda,« je zavzdihnil Monar. »Ko bi bili videli leteti po nebu one štiri plamenice in kako so se pogreznile v Michigan, najbrž ne bi bili tako navdušeni za sodnikove domislice.«
»Monar, prosim vas...«
»Kako je tudi to čudno, mister Farrigdon, mislil sem, da sem vas nocoj videl.«
»Mene videl?«
»Da. V parku vojaške bolnišnice, v trenutku...«
»Vi sle neumni!«
»... V trenutku, ko je Devil Path ubil poročnika Purka ... Da, mister Farringdon.«
Glavni nadzornik je pustil vrhovnega načpl-nika skoro popolnoma zmedenega in odšel iz pisarne.
Ni šel na obisk k Mr. Brucu, da bi poslušal sodnika, kako ho s svojim obotavljajočim se glasom predlagal nove načrte za lov na Devila Patha, to bi bilo zanj neznosno.
Celo jutro se je tako naglo sprehajal po hodnikih Donglas Parka, kakor se obrača stokrat, tisočkrat v kletki zaprti ptič, ki zaman išče izhoda.
Proti poldveh ie vstopil v bližnjo gostilno in pojedel nekaj obloženih kruhkov
Mogoče jo prav v istem trenutku smehljaje se govoril načelnik policije Mr. Bruceu, ko je odložil kozarec s šampanjcem:
»Veste, mister Bruce, Frank Monar je vrl moi. Ne smete zameriti, da danes ni prišel. Često ima
nenavadne misli. Ali veste, da trdi, da me je sinoči, ko je Devil Path ubil Purka, videl v parku vojaške bolnišnice?... He! Ali' bom moral vsaki-krat, ko bom bolan in ne bom mogel oditi z doma, pokazati Mr. Monaru zdravniško spričevalo?«
Mr. Bruce, ki je bil suh in grd možiček, je z nasmeškom odgovoril:
- »Zdi se mi, Farringdon, da ima Monar prav, ko trdi, da vas je videl v parku vojaške bolnišnice, kajti tudi jaz... ko sem prišel tja doli, sem se spraševal, če niste bilii vi tisti mož. ki je hitel preko ene izmed trat in ee obrnil proti zamreženim vratom .. .<
*
Prav ko se je hotel glavni nadzornik vrniti domov, da bi se nekoliko odpočil in premislil natanko vso stvar, je srečal Nedghboura.
»Ah, ste tu!« je vzkliknil časnikar. »Prav, da sem vas srečal, kajti smotka mi je ugasnila, a kre-eilo je že izčrpano.«
S počasno kretnjo je nadzornik ponudil zaročencu svoje sestre škatlico vžigalic.
»Hvain,« je še dejal Nelghbour, ko ei je prižgal polovičko. »Ali ste toliko prijazni, da mi poveste, kaj vas tako skrbi?«
»Sprašujem se,« je odgovoril Monar »kaj pomeni vaše obnašanje. Zakaj ste hoteli, da me Emilija nalaže? Zakaj ne smem vedeti, kje ste bili preteklo noč?«
Časnikar ni bil niti malo iznenaden.
»Tako torej,« je odgovoril »me je izdala I Ah! Slutiti bi morai Le največji bedak moraš biti, da kaj zaupaš nežnemu spolu. Kaj?«
Zasmejal se je in videlo se mu je, da je vesel, da se je stvar-tako iztekla. Toda takoj je postal zelo resen. Senca nemira mu ie zakrila obraz in ko je z naglim pogledom ošinil Monara, je zamr-mral:
»Smešna zgodba, kaj, Frank?«
»Smešna, da,« odvrne Monar. »Toda pričakujem razlage...«
»Jaz tudi,« ga je naglo prekinil Neighbour,
»pričakujem razloge I Za vraga, ko bi vedel, kdo mi more razložiti! V sami laži se gibljemo.«
»Kaj pravite?«
»Da, čisto gotovo, Monar. Farringdon, Bruce in vi lažete, kolikor morete. Vsi nekaj skrivate. In drugi... Marsh, bankir, vaš bodoči tast, samo poslušati ga je treba, kadar razvija svoje misli. Tistemu, kdor ga posluša, pravi, da goji globoko občudovanje do Devila Patha. A vendar svojo grozo skriva, kolikor le more, kajti jaz se ne dam prevarati od njegovih besed. in... in mene se je tudi lotila ta kuga laganja. Jaz tudi nekaj skrivam. To je lepo, da nihče ne prodre globlje. Za božjo voljo, če je kdo izmed nas Devil Path, naj to pove! Naj neha lagati! Toda... pojdite torej.. Ne glejte me tako, ne kakor... kakor, da bi Bil jaz Devil Path... Pojdite, pojdite... Pojdiva k vam. Danes je nedelja, dan počitka in najine zaročenke naju čakajo.«
»Zaročenke pozneje, Neighbour; želim, da mi razložite...«
»Tiho. tiho, tiho! Pojdite, dragi prijatelj... Ce naju čakajo zaročenki... kako bi bile ižne-nadene!«
Časnikar je odločno prijel Monara za roko in ga odvedel.
III.
Mr. Jerome Bruce, ta gospod, glavni sodnik države Illinois, se nikakor ni mogel pritoževati nad svojim življenjem. Bil je res to, kar nekateri označujejo z besedami: »srečen človek«. O! Mariner. kapitan osme eskadrile, mu je pač lahko očital, da preveč ljubi samo dobre stvari, sijajno obede, veselo družbo... V resnici pa kaj je'to brigalo kapitana Marinera? Mr. Bruee je imel lepo premoženje... Ali ni bil popolnoma svoboden, kako naj razpolaga z njim, ne da hi vprašal kapitana Marinera za svet?
Sicer je pa jasno, da kapitan Mariner ni nič pomenil v očeh Mr. Brucea. Mariner... Najbrž že ime samo ni nič pomenilo za dobrega sodnika.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeli
Izdajatelj; inž, Joži Sodji
Urednik; Viktor Cenžir
Zadnje pojasnilo pred občnim zborom
m
Električne zadruge v Šiški
Na naša 6tvarna izvajanja, ki smo jih objavili v Četrtek, je včerajšnje »Jutro« prineslo vsaj v splošnem prav razveseljiv odgovor, ki priča o znatnem pomirjenju duhov, hkrati pa obeta tudi pripravljenost za pametno razčiščen je dolgotrajne zadeve.
Prav vse članstvo brez razlike se je res že naveličalo razpravljanja o stvareh, ki jih nikakor več ni mogoče izpremeniti. Za abstraktno akademsko razpravljanje, če je bil ta ali oni ukrep in ta ali oni korak upravičen ali ne ter temu všeč, onemu pa ne, pametni ljudje v sedanjih časih pač nimajo več veselja, ker vedo, da z brezplodnim in nikomur koristnim preklanjem samo zapravljajo čas, delo in denar. Obe struji sta danes prepričani, kakor dokazuje petkov članek »Julra«, da je pravilno sklenjena pogodba z mestno občino pravomočna, popolnoma veljavna ter neizpremenljiva.
Glede očitka, zakaj je skupna seja sklenila pogodbo z mestno občino, pa moramo spet poudariti, da pač na zahtevo in po naročilu občnega zbora lela 1937. Ze v svojem četrtkovem članku smo podčrtali, da je zadružni občni zbor leta 1937 naročil upravi zadruge, da uprava do konca leta 1937 mora skleniti pogodbo z mestno občino ljubljansko. Če bi pa uprava tedaj ne bi bila poslušala sklepa občnega zbora in ne bi bila sklenila pogodbe, bi bilo članstvo popolnoma upravičeno, da zato pokliče upravo na odgovor.
Vse članstvo je pa prav zadovoljno, da je opozicija še pred občnim 7bornm objavila, kaj hoče zahtevati na občnem zboru. Zadruga naj bi torej še nadalje .obstojala, četudi z okrnjenim delokrogom. Zadruga naj bi tudi v bodoče preskrbovala članstvo z električnimi predmeti, želi opozicija.
Na to zahtevo pa spet lahko vsak kolikor toliko poučen član že danes odgovori, da bi bila trgovina z električnimi predmeti gotovo pasivna. Zadružne knjige dokazujejo, da je zadruga prodala »a leto za 15.000 do 20.000 din raznih pred-
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Na mednarodne smuške tekme v Planici
vozi avtobus iz Ljubljane. Prijave sprejema Izlet-na pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
1 Zopet zanimiva razstava v Jakopičevem paviljonu. Od danes, sobote, si vsak lahko ogleda v Jakopičevem paviljonu osnutke za velike kompozicije, predstavljajoče različne dogodke iz slovenske zgodovine. Konkurenco, katere se je udeležilo 11 naših slikarjev, je bila razpisala banska uprava z namenom, da okrasi z zgodovinskimi kompozicijami reprezentančni hodnik v svoji palači. Ker so slikarske naloge te vrste pri nas redke, bodo dani rezultati za vsakogar zanimivi.
1 Vojaški obvezniki in lastniki prevoznih sredstev se o|>ozarjajo na priobčevanje vojaškega raz-jioreda, ki bo jutri, v nedeljo, 12. marca 1930, ob M na Ambroženein trgu. — Obveznikom, ki so za primer mobilizacije oproščeni vojaške službe kot n. pr. železničarji, poštni uslužbenci itd., ni treba priti. Lastniki prevoznih sredstev naj pridejo brez vozil, ker se vozil ne bo puščalo na trg.
1 Gospodarski klub. Zadnje čase se je v okviru JHZ v Ljubljani ustanovil »Gospodarski klub«, čigar namen je, da zbira naše trgovce k razmo-trivanju gospodarskih vprašanj in potreb našega mesta in Slovenije sploh ter krepi stanovsko zajest trgovskega stanu, ki se bori za svoj napredek. Sestanki, ki se vrše vsak teden, služijo obenem potrebnemu osebnemu stiku in gojitvi vzajemnosti. Pri tem pa klub ne pozablja na duhovne probleme našega časa. Poleg gospodarskih predavanj, ki jih prireja, ima na programu tudi teme iz kulturnega področja; tako so nam predavali do zdaj predsednik kluba g. Bahovec o trošarinski politiki ljubljanske občine in o Mestni hranilnici; g. poslanec Stare o političnem položaju in g. Avsenek o narodnem gospodarstvu Jugoslavije; iz kroga naših kulturnih delavcev pa g. Franc Terseglav, ki je govoril 9. t. m. o judovski duševnosti v zvezi s kapitalizmom. Sestanki, ki so v klubski sobi kavarne »Union«, so dobro obiskani, debate pa pojasnjujejo marsikatero važno vprašanje našega časa in širijo obzorje pa sprožijo koristne misli glede na gospodarski položaj zlasti Slovenije. Tako na pr. so se storili med drugim ukrepi glede zaščite malega trgovca, ki trpi zaradi konkurence kroš-njarstva in eo se sklenile intervencije na raznih merodainih mestih, da se olajšajo carinska bremena pri uvozu raznega blaga ter so omilijo škodljive posledice razniU kartelov. Upati je. da se bo za naš Gospodarski klub razvijal čedalje večji interes in Ha se bo njegovo delovanje še bolj razmaknilo v občo korist slovenskega narodnega gospodarstva.
BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV
S POMLADANSKI POVRŠNIK
to
g	pntrebutete In novo obleko' Izberite si hI aro Iz	5
>	velike zaloge najnovejših vzorot-v, ki ga dobite	w
«>	izredno poceni pri	JJ
Š BRSTA VLAJ, Wotfova 5 £
n	*	<
8A8A8A8A8A8A8A8A8.\8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A
1 Važno za trafikante! V nedel jo, dne 12. t. m.,
ob pol 4 popoldne, bo v lovski dvorani hotela Miklič redni občni zbor Združenja trafikantov. Na zborovanje so prijavljeni delegati iz Zagreba, ki bodo poročali o najnovejšem položaju, ki je nastal za naš stan z imenovanjem generalnega direktorja u|>rave monopolov, g. dr. Joža Markoviča. Na-
metov. Recimo, da je pri tem prometu 2000 din čistega dobička. S temi 2000 din je treba plačati lokal, uslužbenca in vso drugo režijo za vse leto. Prav vljudno prosimo predlagatelja, uaj nam predloži proračun, kako je vse to mogoče plačati z '-000 din. Kar 6e pa eventualnih montaž in instalacij tiče, je pa 6tvar taka, da zadruga nima vet koncesije. V skrajnem primeru bi bil polreben dobro plačan delovodja, ki bi inoral z uspehom obvladati konkurenco. A to je sila tvegana stvar, gotova pri tem je pi edino nezadovoljnost konce sijoniranih obrtnikov in tvrdk, ki se že sedaj pritožujejo, da zaradi premočne konkurence ue morejo shajati.
Naposled bi radi popravili napako »Jutrovega« članka glede trditve, da je uprava zabila v omrežje od leta 1934 dalje 150.000 din. Knjige navajajo vsoto 01.498 din. Zaradi neprestanih pogajanj so bila naravno narejena le najnujnejša in neizogibno potrebna dela. Ceio sodišče ni bilo popolnoma zadovoljno s takim varčevanjem z zadružnim denarjem, pač je pa mestna občina priznala, da je uprava vzdrževala omrežje po načelih dobrega gospodarja.
Kar se pa tiče zavetišča, jo pa stvar po vsej svoji vsebini taka, da bi bilo zavetišče po pogodbi z mestno občino iz leta 1934 last mestne občine ljubljanske. Ta bi se\eda z denarjem zadruge in mestne občine postavljeno zavetišče uporabljala za potrebe vse mestne občine ljubljanske. Koliko občanov obeh šišk bi dobilo v tem zavetišču zavetje, bi odločala pač mestna občina sama. Po pogodbi z mestno občino iz leta 1937 bo pa imela zavetišče šišlca samo za šiškarje. šiškarji si sedaj belijo glave, kdo bo to zavetišče vzdrževal. Sami šiškarji gotovo ne. pač pa tisti, ki vzdržujejo tudi druga zavetišča v Ljubljani.
Pogodbo glede cene električnega toka z mestno občino ljubljansko je zavrnilo ministrstvo. Kdo naj sedaj skuša skleniti enako pogodbo in predložiti ministrstvu v odobrenje?
dalje boste slišali poročila, v koliko je naša stvar napredovala in kaj se je v teku leta storilo za našo stvar. — |z pisarne Združenja trafikantov.
1 Predavanje o socialnih razmerah v Bolgariji.
V četrtek zvečer je v okrilju Jugoslovansko-bol-garske lige predaval v dvorani Delavske zbornice dr. Branimir Haherle o socialni zakonodaji v Bolgariji. V svojih izvajanjih je predavatelj primerjal gospodarsko in socialno stanje Bolgarije in Jugoslavije ter ugotovil neko sličnost, čeprav je v Jugoslaviji več delavstva, ker je industrija boljše razvita, v Bolgariji pa več kmetskega delavstva. Vendar pa ima Bolgarija moderno socialno zakonodajo za delavstvo ter je podpisala že skoraj vse mednarodne pogodbe za socialno zakonodajo. Od
6.200.000 Bolgarov pripada industriji, obrti in prometu 215.000 prebivalcev, to je 11%. Predavatelj jo opisal dobre razmere v bolgarski industriji, ki varujejo Človeško dostojanstvo in ne žalijo liolgar-skega sonarodnjaka, to je industrijskega delavca. Predavanje jo imelo med občinstvom ugoden odziv.
1 V Ljubljani kradejo vse mogoče. Zadnje dni je zopet prijavljenih več tatvin v Ljubljani. Ukradenih je nekaj koles, kar je sicer zelo običajen pojav, še več je ukradenih kolesnih svetilk. Tudi tatvine denarnic z malo vsebino denarja so umevne. Naravnost čudno pa je, da se je pojavil lat, ki je iz kleti v Černetovi ulici ukradel črpalko za preizkušnjo vodovoda, vredno 1500 din. Tat je naj-brže prodal črpalko kot staro kovino ter je za njo dobil kakšnih 50 ali 100 din, lastnik g. Oblak pa ima neprimerno večjo škodo.
1 Nevarna nesreča pred policijo. Tik pred poslopjem policijske uprave na Bleiweisovi cesti, nasproti fx>slopja mestne žensko realne gimnazije, 6e je včeraj pripetila huda nesreča, za katero se je bati, da se bo zelo tragično končala. Mehanik I. R. je preizkušal nov avtomobil, ki ga je dobil iz Nemčije in ki niti domače znamke še ni imel, temveč le znamko nemške države, hkrati pa je peljal za novim avtomobilom star polomljen avtomobil, ki ga je vodil njegov 18-letni vajenec F.Z. Gospodar R. je pravilno vodil svoj avto in pred Lice jem tudi pravilno prehitel kolesarko, pač pa njegov vajenec najbrž ni popolnoma obvladal priklopljenega avtomobila. Ta avlo ni imel motorskega pogona ter ga je gospodarjev novi avto vlekel na 4 m dolgi žici. Ko je prvi avto prehitel kolesarko, se je zadnji avto zadel v zadnje kolo nesrečne kolesarke in jo podrl na tla. Kolesarka je bila pri padcu takoj nezavestna. Poklicana je bila takoj policija, ki je telefonirala po reševalni avto in v nekaj minutah je bila kolesarka prepeljana v bolnišnico. Kolesarka je bila dolgo časa nezavestna, tako da ni bilo mogoče dobiti od nje nobenih osebnih podatkov, zlasti pa še, ker ni imela pri 6ebi nobenih dokumentov. Pozneje so oblasti ugotovile, da je to 18-letna vajenka Frančiška Ogrinc, doma iz Pcv .urice pri Ljubljani. Zdravniki so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Stanje ponesrečenke je zelo nevarno. Kdo ie zakrivil nesrečo, bodo ugotovile seveda oblasti, vendar se zdi, da je vmes nesrečno naključje, zlasti pa okolnost, da je vozil priklopljeni avtomobil neizkušen 18-letni vajenec. Gospodar je z vodilnim avtomobilom namreč pravilno vozil, enako pa je pravilno vozila kolesarka po desni strani Bleiweisovo ceste in v ztnernetn tempu.
I V Stritarjevi ulici št. 6 v Llubl|ani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik In urar F r. P Z a i e c torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika
1 Obvozno zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike in najemnike vrtov, njiv, travnikov in podobnih zemljišč, zasajenih s sadnim drevjem, da so dolžni v smislu ban. naredbe o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja z dne 7. januarja 1939 opraviti najkasneje do 15. aprila vsakega leta vso potrebne zatiralne ukrepe za zaščito sadnega drevja zoper rastlinske škodljivce in bolezni. Odstraniti in sežgati morajo vsa suha in po bolezni uničena drevesa in veje. Očistiti morajo vse sad-
no drevje mahu, lišajev, stare skorje, drevesnih gob in suhih gnilih plodov ter vse te odpadke takoj sežgali. Porezali in sežgali morajo goseničja gnezda zlatnice in glogovega belina, ki se nahajajo pozimi na vejah sadnega drevja, grmovja in živih mej. Odstraniti morajo iz nasadov starikava sadna drevesa e preveč visokimi vrhovi, kjer pravkar omenjenih zatiralnih ukrepov zaradi višine drevja ni mogoče več izvršiti ali pa to delo spravlja delavca v življenjsko nevarnost. Mestni poljsk' čuvaji bodo po nalogu mestnega poglavarstva v drugi r>olovici aprila pregledali vse sadne nasade na teritoriju mestne občine ljubljanske in bodo takoj javili vsakega lastnika ali najemnika zemljišča. Ki ne bi bil opravil zatiralnih ukrepov po citirani narodbi. Kdor ne bi opravil predpisanih zatiralnih ukrepov do srede aprila, ga bo mestno poglavarstvo kaznovalo po § 20. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin v denarju od 10 do 300 din v korist mestnega kmetijskega sklada. V smislu § 9. odstavek 4 navedenega zakona bo dalo mestno poglavarstvo po brezuspenšem opominu opraviti j>otrehne zatiralne ukrepe na stroške lastnika, ali najemnika zemljišča.
Jesenice
Na dnevnem redu so pritožbe od strani občanov v neposredni okolici Jesenic zaradi pozne dostava pisemske in časopisne pošte. Tako n. pr. dobivajo jutranjo pošto na Zgornjem in Spodnjem Plavžu, k: sta oddaljena od mesta komaj 5 minut, šele od 2—3 popoldne Se slabše jc s pošlo Javor-nik, kier stranke dobe dostavo od 3—4 popoldne (na Cankarjevi cesti) Glavni vzrojt je že tolikokrat omenjeno premajhno število poštnega osebja za tako obsežen teritorij, kot so Jesenice z okolico. Tukajšnja poštna uprava je že prosila direkcija za nastavitev novih moči, da «e bo mogla opravljati poštna služba nemoteno v zadovoljstvo ljudi — pa do danes še ni nobene rešitve. Prosimo merodajne faktorje pri direkciji, naj že vendar nastavijo nujno potrebne nc*ve moči na pošti.
Jezica
Letos mine 30 let, kar je bilo ustanovljeno na Ježici Slovensko katoliško izobraževalno društvo. Sedanje Katol. prosvetno društvo kot naslednik prejšnjega Izobraževalnega drušlva se pripravlja skupaj z vsemi svojimi odseki in krožki, da 30 letnico matičnega dršutva vsega katoliškega kulturnega življenja v ježenski župniji dostojno proslavi. Uvod v jubilejne prireditve bo predavanje, ki ga bo imel v nedeljo, 12. marca t. 1. ob 10 dopoldne v cerkveni dvorani kanonik g. dr. A. Merhar, ki jo pred 30 leti vodil ustanovni občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva na Ježici.
Brezje
V nedeljo, dne 26 fehruarja t. 1., je bil redni občni zbor skupine Bojevnikov-Brezje z običajnim dnevnim redom. Po kratkem nagovoru predsednika, ki je posebno naglašal tovariško vez. ki druži vse bojevnike, in po poročilu funkcionarjev odbora, je bila volitev novega odbora. Izvoljen je bil v celoti stari odbor s predsednikom vred. Ohčni zbor se je zaključil z veselo zavestjo, da se bojevniško gibanje med nami vedno bolj in bolj širi.
Odmevi govora zunanjega ministra
Posebno topii komentarji na italijanskih merodajnih mestih Kalija
Rim, 10. marca. O govoru ministra dr. Cincar Markoviča o zuna.jepoiitičnih smernicah Jugoslavije izjavljajo na merodajneni mestu:
»Besede, ki jih je novi jugoslovanski minister govoril o trdnem prijateljstvu z Italijo in njega uspešnem razvoju, so bile v narodni skupščini sprejet s splošnim aplavzom, ki je pri nas imel prisrčen odmev. Treba bi bilo podčrtati vsako besedo in stavek tega govora zaradi njegove jasnosti glede odnošajev med Italijo in Jugoslavijo kakor tudi zaradi tega, ker izjave dr. Cincar-Markoviča de-mantirajo vso dvom« od različnih strani o kontinuiteti in doslednosti jugoslovanske zunanje politike. Ta politika, ki trdno in odkrito zasigura mir na Jadranu in je rodila že toliko sadov z ozirom na države balkanskega in srednjeevropskega sektorja, je neodvisna od osebnih izprememb in ho to (udi ostala.<
Nemčija
Berlin, 10. marca AA. DNB: Nemška diplomatska korespondenca komentira ekspoze jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča in pravi med drugim, da so prijateljske besede jugoslovanskega zunanjega ministra na nemški naslov in o skupnosti interesov med obema državama doživele v Nemčiji isli prijateljski odmev. Simpatije med Nemčijo in Jugoslavijo, pravi dalje list, slone v prvi vrsti na okoliščini, da sla oba naroda med prvimi našla skupne točke in razumela potrebo novega sistema za rodovitno sodelovanje in da sta se zato tako hitro lahko sporazumela na tej podlagi.
Včerajšnji ekspoze zun. ministra dr. Cincar-Markoviča je sprejel nemški tisk z zadovoljstvom. V svojih jKiročilih posebno podčrtava prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo.
Anglija
London, 10. marca. AA. Ekspoze zun. minislra Cincar-Markoviča je deležen zelo simpatičnega sprejema vsega angleškega tiska. Podčrtavnjo tista mesta, ki se nanašajo na obisk Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge pri britanskem vladarskem paru. »Times« piše pod naslovom »Jugo-
Japonska poživlja Anglijo
naj spremeni svojo politiko v Vzhodnji Aziji skladno z novim položajem
Tokio, 10. marca. AA. (DNB) Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je podal časnikarjem tujih listov daljšo izjavo japonske vlade. Japonska vlada poudarja v tej izvaji poleg drugega, tla je Čangkajškova valuta stala že pred polomom. Anglija ne bo mogla preprečiti finančnega propada Kitajske s sedanjim posojilom. Pomoč Velike Britanije pomeni samo injekcijo človeku, ki umira. Japonska 110 more resno vzeti tega angleškega koraka. Mnogo važneje je vprašanje, kaj je dovedlo angleško vlado do tega, da je nudila pomoč generalu Čangkajšku. Stališče angleške vlade niti malo ne odgovarja sedanjemu flaniu in razvoju dogodkov r Vihodui Aziji. Oči-
vidno Velika Britanija tudi še zdaj poskuša z vsemi sredstvi. da hi obdržala status quo na Daljnem vzhodu. Japonska se nadeja, da bo Velika Britanija prišla do spoznanja, da je njena politika zgrešena.
Pri današnjem sprejemu časnikarjev so ti postavili japonskemu zunanjemu ministru vprašanje, kako je treba tolmačiti zadnjo izjavo ministra Arite. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je dejal, da Japonska želi ohraniti prijateljsko vezi z vsemi državami. Zaradi trga Japonska v svojem postopku ne ho driaia nikako razlike med totalitarnimi in demokratskimi državami.
slovanska politika miru« med drugim, da je dr. Cincar-Markovič dejal, da je Jugoslaviji potrebna dolga vrsta let miru in stabilnosti, nato pa citira pasus, ki govori o prizadevanju Jugoslavije, da odstrani konflikte.
Francija
Pariz. 10. marca. AA. Ekspoze novega jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča je tukajšnji tisk sprejel s posebnim zanimanjem. Listi posebno podčrtavajo pasuse, ki govore o razmerju med Jugoslavijo in Francijo. Iz načina, ka-
ko listi priobčujejo vsebino tega ekspozeja, posebno pa iz naslovov, se jasno vidi. da so vče-rajnje izjave jugoslovanskega zunanjega ministra napravile zelo ugoden vtis na tukajšnjo javnost.
Madžarska
Budimpešta, 10. marca. AA. Štefani: Ekspoze jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča na včerajšnji seji jugoslovanske narodne skupščine, je doživel pri večini madžarskih listov zelo ugoden sprejem. Listi pišejo, da jc ekspoze takšnega značaja, da bo olajšal zboljšanje razmerja med obema državama in ureditev razmer v podonavski kotlini. »Pester Lloyd« komentira ekspoze in pravi, da je treba, tudi če se ne ho takoj ustvaril sporazum med obema državama, priznati, da sla i Belgrad i Budimpešta postavila solidne temelje za tak sporazum.
Pred začetkom italijanskega parlamenta
Prestolni govor kralja — Mussolinijeve izjave
Rim, 10. marca. Danes je izšla lista narodnih predstavnikov, ki bodo tvorili novo fašistično in korporativno zbornico, katera se zbere na svoje prvo zasedanje 23. t. m.
Nova zbornica je sestavljena iz predstavnikov dveh skupin, to je iz funkcionarjev fašistične stranke in iz predstavnikov 22 korporacij Italije. Stranko bo predstavljalo v novi zbornici 149 voditeljev in tajnikov fašistične stranke i/, vseh provinc Italije z generalnim tajnikom stranko Slaraceom na Čelu. Ker pa so člani nove zbornice sami po sebi tudi vsi člani vlade in drugih strankinih vodstev s člani fašističnega velikega sveta na čelu, ni še mogoče natančno ugoloviti števila vseh odposlancev stranke v korporativni zbornici.
Predstavnikov delodajalskih, delavskih, name ščenskih in drugih gospodarskih korporacij je imenovanih v novo zbornico 500, tako da bo število vseli narodnih zastopnikov znašalo 650 do 700.
Iz tržaške province bodo v novi zbornici med drugimi minister Cobolli Gigli, federalni tajnik Grazioli, Giunta, Suvich, Coceani, Arteili, Punzo in Riccardi.
Otvoritev zbornire bo zelo slovesna. Kralj in kraljica ter dvor se bodo podali v zbornico v slovesnem sprevodu Sejo bo začel kralj s prcslolnim govorom, ki bo zarisal vodilne smernice notranje obnove Italije v korporalivnem duhu ter tudi podal sliko mednarodnega poloiaja in stališče Italije do perečih vprašanj zunanje politike. Nalo bo govoril Mnssolini.
Vojaška služba v Franciji podaljšana čez dve leti
Pariz. 10. marca. b. Poslanska zbornica je soglasno sprejela vladni predlog, da se dosedanja vojaška služba podaljša čez dve leti. Po tem zakonu bo lahko imela Francija tudi v mirnem času vedno pod orožjem pol milijona vojakov. Izdelujejo tudi načrt za obrambo proli letalskim napadom, v kateri bodo sodelovali mladi ljudje, ki jih bodo za to obrambo posebej izvežhali. Razen tega je določeno, da se morajo ustanoviti tudi posebni tečaji, kjer se bodo taki mladi častniki in rezervisti seznanili z moderno vojno.
Pokojninsko zavarovanje časnikarjev
Belgrad. 10. marca. AA. Minister za socialno politiko Miloje Rajakovič je z odobritvijo ministrskega sveia Izda: uredbo 7. zakonsko močjo o razširjenju pokojninskega zavarovania za nameščence tudi na novinarje. Pri tei priložnosti je Izjavil minister novinarjem:
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je sprevidel potrebo, da morajo biti tudi časnikarji zavarovani za slarost, da bodo tako mogli zmeroin kar najbolje služiti splošnim državnim in narodnim interesom, zato je ustregel zastopnikom hitfo-slovanskega novinarskega udruženja in omogočil sprejem te uredbe, s katero se to vprašanje naših časnikarjev definitivno uredi.
Poudariti je trebn, da je finančni minister Vojin Djuričič z največjo naklonjenostjo sprejel v mejah možnosti vloženi predlog.
Pokojninsko zavarovanje novinarjev se je imelo urediti z uredbo glede ureditve razmerja med časnikarji in lastniki listov 7. dne 25. fepleinbra 1920. Toda lo se po tej uredbi ni izvedlo, ker je ta uredba računala z velikimi pokojninami in z zelo nizkim prispevkom. Ker so novinarji kljub tej uredbi ostali nezavarovani za starost in invalidnost, so prosili kr. vlado, da dokončno uredi lo njihovo pokojninsko zavarovanje.
Dr. Krek namestnik
pravosodnega ministra
Relgrad, 10. marca. AA. S kraljevim ukazo.n je določen za zastopnika pravosodneaa ministra dr. lliižiča, ki se bo nekaj časa mudil v tujini, gradbeni minister dr. Miha Krek.
Belgrad, 10. marca. A A. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje se bodo 15. aprila vršile volitve z 4 pover jenistva zobno-tehnične zbornice, in sicer v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, v smislu uredbe o zobno-tehnlčni zbornici.
Belgrad. 10. marca. m. Za veterinarskega pomočnik« jo postavljen Franc Deržič, diplomiran veterinar. Ostavka je sprejeta podporočniku Pavlu Furlanu. V inženirsko stroko je preveden pehotni poročnik Ciril Šlcbingcr.
KULTURNI OBZORNIK
Ob sedemdesetletnici kanonika Janka Barleta
Na dan sv. Gregorja, to je jutri 12. t. m. ho preteklo 70 let, kar se jo rodil Budanjih pri Vipavi učitelju Barletu sin Janko, ki ee je pozneje z njim vred preselil v Podzemelj, stopil v Novo metso v gimnazijo, jo končal v Zagrebu, kjer je stopil v bogoslovje, služil v Slavoniji ter leta 1893 stopil v knezoškofijsko pisarno, postal njen kancler, nato pa kanonik stolne cerkve, ravnatelj nadškofijsko tiskarne, predsednik Cecilijanskega društva in kot zgodovinski in etnografski pisatelj poslal zgled kulturnega delovanja zagrebškega katoliškega duhovništva. Danes spada kanonik Janko Barle po prof. Gj. Szabu med najbolj zaslužne zgodovinarje mesta Zagreba ter jc poleg kanonika čg. Stjepana Koreniča vsekakor najbolj spoštovan in ugleden zagreliški kanonik. Zagrebški publicist Ivan Esih, ki mu posveča v »Jutranjem listu« toplo pisane besede k jubileju, je ob tej priliki napisal, da bi kanonik Barle že samo s tem, da urejuje in pišo glasilo »Sv. Cecilija« v Zagrebu, imel neizmerne zasluge za hrvatsko kulturo. Toda kanonik Barle je storil še veliko več in ima prav tako zasluge za slovensko kulturo.
Pisateljevati je začel žc zelo zgodaj. Pod raznimi imeni kot J. B, B,—e, Janko Podgorec itd., je že pisal v Dolenjske novice, v Angeljčka, Vrtec in Dom in svet, v katerem je redno poročal o srbskih in hrvatskih književnih novostih ter v letu 1897-99 priobčil par krajših črtic. Bil je tudi so-trudnik Slovana, Ljubljanskega zvona in Slovenca. V Izvestju Muzejskega društva je imel v 1. 1893 do 1905 celo vrsto zgodovinskih prispevkov, v Domu in svetu (1892-1899), pa narodopisnih stvari, kakor tudi v Letopisu Malice slovenske (1899, 1893). Predmet njegovega zanimanja v tem slovenskem pisateljevanju je bil poleg pripovedništva, v katerem se je poizkušal, predvsem življenje in običaji Belokrajincev (Žetiilovanjski običaji v Beli Krajini, zbirka predgovorov Iz narodne zakladnice itd.). Toda od lela 1899 |>a se je povečini ves posvetil hrvatskim kulturnim vprašanjem ter raziskavanju hrvatsko zgodovine in narodopisja.
Kot hrvatski pisatelj je začel pisati v časopis »Katolički list«, kjer je pisal članke iz zgodovine zagrebške nadškofije. v »Obzoru« je objavil zgodovino župnije svetega Marka, v »Prosvje-ti« je izšla »Zgodovina župnije sv. Ivana*. Pisal je zgodovino zagrebškega arhidakonata (Katolički list). Svoje študije iz hrvatske zgodovine je objavljal v revijah »Vjesnik zemaljskog arhiva« ter v »Vijesniku hrvatsko? arheološkog društva«, kjer je opisal med drugimi tudi zgodovino Varaždin-skih toplic. Od leta 1913 pa urejuje hrvatski glasbeni časopis »Sv. Cecilija«, glasilo Cecilijanskega društva, ki skrbi za cerkveno glasbo. Svoj list je spravil na mednarodno višino ter njega smatrajo za glavnega poznavalca cerkvene in slovanske glasbe. Izmed razprav s področja glasbene zgodovine je važna njegova monografija o Pavliuski pesmarici.
Mnogovrstno delo kanonika Janka Barleta deli imenovani zagrebški publicist na več panog: na duhovniško, glasbeno, zgodovinsko, cerkvenozgo-dovinsko, ter lilantropsko in organizacijsko. Poseben sloves si je pridobil kot narodopisec ter je iz tega področja njega največja razprava, ki je izšla pri zagrebški akademiji »Prinosi slovenskim nazivima bilja«. Že prej pa je priobčil vestno obdelano oceno leksikografije tega področja. Ni samo zapisoval, kje je to ime rože našel, temveč tudi, kje je bilo prvikrat imenovano. Posebno poglavje tvorijo njegove razprave o zgodovini zdravstva v Zagrebu, izmed katerih je največja »0 zdravstvu staroga Zagreba«, v kateri je predočil zagrebško zdravljenje v srednjem veku
za vse do 1. 1800, ter tudi življenje zagrebških zdravnikov v XIII. veku, kakor tudi razvoj lekarn, zdravniških receptov in zdravniškega slovstva. Po drugi Barletovi razpravi o tem predmetu (Ranarnici i ljekarnici iz franjevačkog reda) se vidi, da je ta red zelo zaslužen za razvoj zdravljenja v hrvatskih krajih.
Gostovanje Anite Mezetove
Zelo prav je, da se nam naša operna pevka \nita Mezetova od časa do časa predstavi v svoji umetniški rasti, kot jo živi v območju belgraj-•ikega opernega gledališča in da nam postreže s svojo lepo umetniško darovitostjo. Človek bi si samo želel, da bi se to godilo v najprikladnejšem
Otroški kotiiek.
Murenčkova vrnitev
>Toda še večja nesreča nas je doletela,« je hitel pripovedovati drugi. »Velika žaba je prišla na naš travnik in nihče ni bil več varen življenja. Noč in dan smo trepetali v stra-
hu in nihče si ni več upal iz hiše. Sedaj pa smo te nadloge rešeni. Včeraj je prišla neka orjaška žival, ki je žabo požrla.«
Vsi vprek so mu pripovedovali o svojih nezgodah, tako da naš murenček dolgo ni nio-?el priti do besede.
/ /
Kanonik Janko Barle
Največje Barletovo delo pa je »Povijcst turo-poljskih župa«, kjer je obdelal tudi najstarejšo krščansko zgodovino v teh krajih, nato pa o postanku in zgodovini teh fara, ki jih je raziskaval dolgo vrsto let po zapiskih kanoničnih vizitacij raznih škofov, ohranjenih v 6tarem škofijskem arhivu v Zagrebu. Razprava priča o izredni marljivosti in načitanosti gospoda kanonika. S tako vestno in bogato monografijo 6e ne more ponašati noben drug kraj na Hrvatskem. Važna je tudi knjiga, ki jo je kanonik Barle napisal o svojem prijatelju, velikem škofu Juriju Strossmayerju in .jo je izdal ob 50 letnici n jegovega škofovanja leta 1900 pri društvu sv. Jeroniina. V njej je pokazal zasluge tega velikega škofa in mecena za hrvatski narod. V isti založbi so izšle tudi njegove »Slike i uspomene na sela«.
Za vso to ogromno delo, ki ga je izvršil za hrvatsko kulturo, ga je zagrebška Akademija znanosti in umetnosti imenovala že 1. 1921 za svojega dopisnega člana.
Tako pripada delo kanonika Janka Barleta dvema kulturama in dvema narodoma: slovenskemu, iz katerega je izšel in kateremu pripada, ler hrvatskemu, kjer je našel drugi dom in svoje delo. Zato predstavlja v najlepši obliki kulturno sodelovanje Slovenca s Hrvati, kar ima v današnjih časih še poseben pompn. Ob 70 letnici zaslužnega dela mu želimo zdravja, da bi mogel še veliko storiti za slovensko, pa tudi hrvatsko zgodovino. narodopisje in cerkveno glasbo, na področju, kjer 6i je s svojim delom zapisal neve-ljivo ime.	k
Končno se mu je pa to le posrečilo in vprašal je po svojem bratu. Čudno se mu je idelo, kako da ga ni uzrl med drugimi.
Murni so umolknili in v zadregi zrli drug drugega.
okviru, kjer bi se kvaliteta razprla v vsem svojem obstoju.
Gotovo je Mimi v Puccinijevi »Boheme« prikladen okvir za uveljavljenje umetniškega značaja in potence te značilne pevke, ki nosi v svojem umetništvu z lahno dramatičnostjo rezan lirizem. Pripomnili bi le, da je ta predstava pri nas že nekam preveč ponujana, da nima več prave privlačnosti, niti sama v sebi pravega zanosa in dovršenosti, kar vse tudi gostji sami ni v prid.
Sicer pa je iz tega okvirja vendarle posijala vrednost danega umetništva, in sicer z obeh strani. V petju je prepričeval jasen in lepo oblikovan glas, ki mu daje pevkina volja lepe oblike, polne čustvene vsebine. Vsaj na določenih mestih se ta muzikalno čista vrednota uveljavi, če sc že na drugih nekoliko umakne in se izgubi v okolici. Smisel za veristični slog jo dviga v umetniškem učinkovanju. Igra se prav tako lepo ujema z značajem umetnine. Nosi jo odkrito čustvo, ki pa včasih nekoliko usahne, da zanese kretnjo na postavljeni osnovi zdrava rutina čez taka nekoliko votla mesta. A celota, v kateri so previdno podprte najvažnejše sestavine, zapušča ob koncu lep dojeni.
V	ostalem so sodelovali stalni solisti razen g. Petrovčiča v vlogi Colina. V celoti je bila predstava razrahljana in že kar preveč v golo navado
uklenjena.	v. U.
*
V	Pragi je izšla prva knjiga poezij pesnikinje in kiparice O. Ljatorinske, znane pod psevdonimom Oksana Pcčenig, pod naslovom »Gusla«. Biblioteka »Dila« je izdala zgodovinsko povest v 2 delih iz časa Vladimirja Velikega »Ljudje padajo«, ki ja je spisal J. Opilski. — Založba »Ukrajinska knjigospilka« v Lvovu je začela z novim izdanjem spisov Lesi Ukrajinki, ene največjih ukrajinskih pisateljic. V Lvovu jc izšlo tudi več pomembnih ukrajinskih del, tako: Ivan Kcrnickij: »Moj svet«, povesti iz kmečkega življenja. — Bogdan Kravciv: »Don Kihot v Alkazaru«, — Dr. Čchovič: »Liberalizem in socializem«. — Jurij Lipa: »Pomen Ukrajine«. — O. Latockij: »Na rekah babilonskih« (zbirka razprav). — O. Moh: »Knjiga in ljudje«, knjiga recenzij o sodobni ukrajinski literaturi. — O. Terleckij: Zgodovina Ukrajine (ilustrirana izdaja). — Dr. Andrusjak: »Mazepa in Pravoberežja«.
Radi hitrega razvoja ukrajinskega jezika na eni strani ter radi poizkusa porušiti ukrajinski jezik na drugi strani (zlasti pod sovjeti), je prišlo zopet v važen stadij vprašanje popolnega slovarja ukrajinskega jezika. To ni prvi poizkus. Žc Ukrajinska akademija znanosti v Kijevu je začela leta 1928 izdajo Slovarja ukrajinskega jezika (Slivnik ukrajinskoj movi), ki ga ie izvedla do črke I. Pozneje Slovar ukrajinskoruski, ki je prišel do črke P., dokončan tudi ni. Zgodovinski slovar ukrajin-sk ega jezika (Istorični slivnik ukrajinskoj movi). Delo za slovar se jc centraliziralo v Znanstvenem institutu imena Sevčenka v Lvovu ter v Ukrajincem znanstvenemu Institutu v Berlinu. Cilj teb imenovanih društev pa ni samo izdelava slovarja ukrajinskega jezika, iemveč tudi Ukrajin6ko-nem-
Tridnevno tekmovanju v smuku v Sestriere (Italija)
Sestriere, 8. III. 1939.
Na potu.
Na povabilo Italijanske smuške zveze, ee udeleže tekem v Sestriere sledeči naši tekmovalci: Heim, Žvan, Koblar in Praček. Iz Ljubljane 60 odpotovali v ponedeljek ob 10 v smeri Trst, Milano, Torino, Ulzio-Sestriere. Naporno potovanje je izpadlo dobro, edino Žvanu 6e je zahotelo regrata, ko je zagledal zeleno padska nižino. Tu je že V6C v zelenju, tudi češnje že cveto.
Sestriere
Izhodna postaja za zimsko letovišče Sestriere je postaja Ulzio. Od tu vodi avtomobilska ccsta, asfaltirana, na višino 2030 m, kjer leže Sestriere. Tu je zimskošportni center italijanskih tekmovalcev, kakor tudi ostalih smučarjev. Široka avtocesta pripelje prav do 4 ogromnih hotelov, ki v celem sestavljajo Sestriere.
• Ves kraj s hoteli, avtoceste, žične železnice, avtobusi in sploh vse, je last znane avto tvornice Fiat. Hoteli so zidani v cilind^asti obliki. Ti 6tolpi imajo po 14 nadstropij. Sprejmejo lahko precejšnjo množino godov. Sestriere leže v Savojskih alpah na 6everozapadni meji Italije ob Franciji.
Žične vzpenjače
Iz enega hotela vodita dve žični vzpenjači na različna vrha. Ena na Sisses, druga na Banchetta. V tem hotelu so naši tekmovalci, ki eo zelo zadovoljni, ker so tako blizu žične vzpenjače. 50 metrov vstran pa je postaja za tretjo vzpenjačo, ki vodi na 2884 m visoki vrh, odkoder vodi najtežja smuk proga, Vse tri vzpenjače so najmoderneje zgrajene in obratujejo zelo hitro.
Tereni
Tereni v okolici Sestriere so zelo lepd in ni čudno, da so si Italijani izbrali ta kraj za center svoje tekmovalne in turistične smučarije. Dolino, ki leži 2030 m nadmorske višine, obkrožajo vrhovi v višini 3200 m. Mraz, ki je običajen v teh višinah, obdrži sneg do začetka maja v dolini, v višjih predelih — 2800—3200 m — pa se drži sneg vse leto, kar omogoča italijanskim alpskim tekmovalcem celoletni trening. Snega je čez en meter, Italijani pa pravijo, da ga je leto6 še zelo malo.
Tekmovalne proge
so tri različne. Tekmuje se za kraljevi pokal, ki ga prejme tekmovalec, ki ima najboljši skupni čas iz vseh treh tekem. Pred leti so imeli namesto treh prog v treh dneh, tekmovanje šestih prog v šestih dneh. To pa so opustili, oziroma skrčili na tri dni, ker se je v šestih dneh običajno polomilo po več najboljših od vsakega naroda in so zmagovali previdnejši, drugorazredni tekmovalci. Dve progi imata po ca. 700 m višinske razlike in 4 km daljave. To sta progi iz Sisses in Banchetta. Tretja pa ima 1600 m viš. razlike in je dolga 7 km. To je najtežja proga. Ker pa je močno zledenela in nevarna, jo tekmovalci zelo malo trenirajo in vozijo večinoma na ostalih dveh. Tretja proga bo najbrž skrajšana, ker spodaj že manjka snega.
Tekmovalci
Prijavljenih je 50 tekmovalcev od 8 raznih narodov. Nemci so postavili na start FIS zmagovalca Jcnevveina, potem Kneisla, Miillerja in pa Pertscha ter še nekaj manj znanih tekmovalcev. Od Italijanov startajo Laccedeli Roberto, Alvera, Nogler, Laccedeli Alfonso, Confortola. To 60 znani kanoni, potem pa starta še precej drugorazrednih Italijanov. Švicarji so postavili znanega Mohtor-ja in nekaj mlajših moči iz Wengen-a. Švede zastopa Sven Nicou. Startajo še Angleži, Canada, Norvežani in naši. Naši nimajo nikakih izgledov na ugoden plasma, ker imajo za trening samo dva dni na razpolago, trenirati pa morajo 3 proge. Start je že v petek na prvi progi, na drugi v 6aboto, na najtežji pa v nedeljo. Pač pa bo to tekmovanje v odprti mednarodni konkurenci zanje zelo dober trening in bodo imeli prihodnjo sezono lažje stališče na tem tekmovanju.
Na vseh treh progah startajo tudi dame v mednarodni konkurenci. Letošnje tekmovanje je v znamenju široke mednarodne konkurence, kot do sedaj v tem kraju še nikoli, in bo zaradi tega zelo napeto in zanimivo.
Jutri — planiški praznik
Snežne razmere so primorale prireditelje pla-niškega tedna, da 60 nameravano prireditev morali reducirati na en sam dan — za veliko letal-nico je, žal, premalo snega. Udruženje smučarjev Planica poletov na veliki skakalnici za letos sicer še ni popolnoma stavilo z dnevnega reda, čakati pa mora na neobhodno potrebni rekvizit, na 6neg.
Pač pa je snega dovolj, da se bo moglo v polnem obsegu nemoteno izvršiti tekmovanje v skokih za zvezno prvenstvo, tekmovanje, ki je uvrščeno v mednarodni koledar FIS in ki je velika prireditev z mednarodno udeležbo.
Prijave tekmovalcev
Doslej so za nedeljsko tekmo v Planici prijavljeni: za nemški Fachanit Sctiilauf Gustl Meier, Josef Doujak. Kari Seelos, Anton Pfundner, Koeh-ler Rudolf, Gregor Holl in svetovni prvak Josef Bradi. Nemški tekmovalci so pod vodstvom ing. Bildsteina včeraj že prišli v Planico. Od domačih tekmovalcev so že prijavljeni po trije 6kakači Ilirije (s Priboškom, ki je tudi že v Planici, na čelu) in jeseniškega Bralstva (Zupan, Razinger in Pogačnik, odlični skakalci Sm. k. Ljubljane Palme, Klančnik, Bevc in Florjančič ter za SK Dovje-Mojstrana Albin Jakopiči in Gregor Klančnik. Z izjemo Novška torej vse, kar v jugoslovanskem skakalnem športu kaj pomeni.
Termin prijav je podaljšan do sobote opoldne: poslati jih je na naslov JZSZ v Ljubljani, do 19 pa na naslov zveze v pensionu »Moj mir« v Ratečah. Žrebanje se bo izvršilo ob 20 istotam.
Pričetek tekmovanja je določen na 10. Prilagodil pa se bo dnevnim vremenskim prilikam in stanju skakalnice ter prihodu rednega vlaka. Vsekakor se bo s pričetkom počakalo na ta vlak.
Vstopnice se bodo, da se razbremenijo blagajne na tekmovalnem prostoru, prodajale že v
škega in Ncmško-ukrajinskega slovarja, Ukrajinsko - francoskega in Ukrajinsko - angleškega. Delo nadzorujejo specialne komisije z udeležbo širših krogov občinstva.
obeh jutranjih vlakih, seveda pa tudi pri vstopu k skakalnici. Šole in dijaštvo, ki imajo znižano vstopnino, morajo v skupinah vstopiti na tekmovalni prostor. Priporočamo vsem udeležencem iz Ljubljane, da si vstopnice nabavijo že v vlaku. Na tekmovalnem prostoru bodo poslovale tudi leteče blagajne.
Znižana voinina
Poleg običajne nedeljske polovične karte jo za tekme v Planici odobrena tudi polovična voz-nina v času 10. do 19. t. m. za odhod iz Ljubljano ter v času 12 do 21. za povratek. Pri odhodu je kupiti celo karto in obrazec »K 13«, ki ga je v Planici dati žigosati z zveznim žigom na tekmovalnem prostoru.
Obveščanje gledalcev
Za obveščanje občinstva o poteku tekmovanja, o doseženih dolžinah skokov itd., bo na skakalnici montirana ojačevalna naprava. Tudi bodo dolžine skokov objavljene z daleč vidnimi številkami nasproti sodniške tribune. Za instalacijo oiačevalne naprave je zveza v pogajanjih s tvrdko Zupan iz Mojstrane.
Razglasitev rezultatov in razdelitev daril
Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se bo izvršila na prostoru pri vodnjaku sredi vasi ob 16.
Snežne razmere — smuka v Planici
Dasi je na prisojnih straneh popolnoma pobralo sneg, je v dolini preko železniške proge in proti domu Ilirije ter v Tamarju za smuko snega še vedno dovolj in Zveza vsem smučarjem, ki žele popoldne izkoristiti za smuko, priporoča, da vzamejo smučke s seboj. Do odhoda turistovskega vlaka bo prilike dovolj, da 6e smučarji naužijejo bele opojnosti.
Avtomobilistom in avtobusnim prevoznikom!
Cesta do Rateč je brez snega in lahko prevozna: Prostorov za parkiranje je v vasi in njeni bližnji okolici dovolj. Večji park-prostor je tudi za postajnim poslopjem železniške postaje!
Propagandni zvezni znak
O priliki tekmovanja bo na tekmovalnem prostoru v prodaji propagandni zvezni znak po ceni din 8. Zveza poziva občinstvo, da pridno posega po znaku, ki bo vsakemu obiskovalcu tekem dragocen spomin na veliko skakalno prireditev leta 1939 v Planici in na nastop oficielnega svetovnega prvaka Josefa Bradla, ki mu je nedeljska tekma v Planici prvi start po uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu v Zakopanem; prvič bo Bradi v Jugoslaviji kot službeni svetovni prvak zajadral na smučkah z mosta na doskok planiške 65 liieter-ske skakalnice.
Po športnem svetu
Kako skrbi Finska za zimski šport
Pri Fincih ne opazimo samo velikega razvoja v napredku njihovega zimskega športa, temveč tudi pri novih zgradbah, ki jih gradijo za beli šport. Prav na vzhodu, ne daleč od ruske meje, je sedaj nastal v bližini mesta Joenssu popolnoma moderen smučarski stadion. Zraven je skakalnica, ki dopušča skoke do 55 metrov. Na zapadni strani od Joenssun leži Kuopio, kjer je bil doslej sedež finskih tekačev in skakalcev. Naprave v tem kraju so pa nepraktične in zastarele in sedaj se preurejajo. Novo progo za slalom bodo napravili, za bob bodo zgradili progo in skakalnico bodo preuredili, da bo dopuščala skoke do 90 metrov. S tem bo zgradila Finska športne naprave, ki bodo dopuščale vse mednarodne smučarske prireditve, pri katerih se bodo shajali evropski in drugi smučarji sveta.
Švedi sodelujejo na olimp. nogometnem turnirju
Švedska nogometna zveza je sklenila, da se udeleži s svojim moštvom nogometnih tekem o priliki olimpijskih iger v Helsinkih.
Športni drobiž
Madžarska lahkoatletska zveza si hoče zasigu-rati za svojega lahkoatletskega trenerja Ameri-kanca Bruceja, ki bo pripravljal madžarske atleto za prihodnje olimpijske igre.
Danski veslači so lansko leto 59 krat nastopili na tekmah v inozemstvu in so zmagali nič manj kakor 35 krat.
Estonska ima samo tri in pol milijona prebivalcev in spada med one države, ki imajo najboljše strelce na svetu. Imajo 3626 organiziranih strelcev.
Mars : Kranj
Nedeljsko nogometno srečanje med dvema starima rivaloma bo gotovo najbolj zanimiva nogometna prireditev. Ta prvenstvena tekma bo silno važna, borbena in napeta. Vrši 6e na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno ob 10.
Celjski šport
Jutri bo ob treh popoldne na Olimpovem igrišču v Gaberjih prvenstvena podzvezina nogometna tekma med SK 01imr>om in celjskimi Atletiki. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva in vlada zanjo že ves teden veliko zanimanje. Sodil bo g. Presinger. Atletiki se bodo gotovo potrudili, SK Olimp pa bo ta dan posvetil vse svoje sile, da če že ne zmaga, vsaj častno odreže.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Moto-Hermcs — Celje. V nedeljo dopoldne ob pol enajstih se vrši v jirostorih kavarne .Kvropa« v Celin članski nastanek celjske sekcijo moto-kluba »Herme«:. Vsi člani sekcije so nnjno polivajo, da sc tega sen stnnka udeleže, ker sc bodo na njeni obravnavalo notranje organizatorlftne zadevo in pa določili termini za vožnje, oziroma tekmo v Celju.
Društvo prijateljev SK Ljubljane. V kratkem ne bo to društvo ustnnovilo in tedaj bomo o njom bolj po-i drobno poročali.
/2 SK Ljubljane. V smislu sklepa seje u. o. r. dna fi. marca t. I. sc suspendirajo igralci: Perko Paniel, Canknr Blngoslav in Klemene liiidolf. — Odbor.
7.hnr tahkoatle.tskih sodnikov Ljubljana. (Službeno.) Pozivam vse gg. sodnike, da se udeleže nedeljskega cross-country teka SK Ilirije, ki bo ob 11 dopoldne pri drsališču Ilirije. — Predsednik.
ZFO
II. telovadno akademijo
priredi FO in DK Devica Marija v Polju jutri ob pol 4 popoldne. Izredno bogat in izbran spored obsega 20 točk.