kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 93 PREGLED RAZISKOVANJA SLOVENSKE KRAJEVNE ZGODOVINE olga janša-zorn I Z vprašanjem slovenske krajevne zgodioivi- ne se je ukvarjalo že IX. zborovianje sloven- skih zigodovinarjev v Kopru in Piranu leta 1955. Ob tej priložnosti je Pavle Blaznik^ go- voril o poteh in vidikih slovenske krajevne zgodovine in med drugim poudaril, da se kra^- jevna zgodovina »teritorialno lahko omejuje na prav ozko področje npr. na vaško ali mestno naselbino, more pa zajemati tudi dokaj obsežne predele kot npr. prostrana zemljiška gospostva ali večje geografsko zaokrožene ce- lote. Glede na snov raziskuje lahko razne ne- znatne drobce iz pretcMosti in to iz najraz- ličnejših področij. Prav tako si pa more za- stavljati tudi težje in pomembnejše naloge: krajevna zgodovina te vrste zasleduje na oz- kem ali širokem ozemlju —• upoštevajoč obče zgodovinsiki tok — celoten razvoj ondotneg'a prebivalsitva čaisovno omejeno aJli pa tudi ne- omejeno od najstarejših dni do danes.« Tudi B, Grafenauer v Strukturi in tehniki zgodovinske vede^ naglasa, da se zgodovina lahko deli v teritorialnem pogledu na majhne geografske enote, na posamezna mesta ali sku- pino mest, ali celo na poBiamezna vaška na- selja ali njihovo majhno äkupino; ta proble- matika ni brez zvez s splošnim razvojem. Ce- lo pri navadnem vaškem naseilju se ne po- stavUjajo le vprašanjia vnanjega razvoja na- selja samega, marveč se vsako takšno vprašan nje povezuje s širšimi vprašanji gosipodar- skega in socialnega življenija,. Prav tako je problematika zgodovine visakega posameznega mesta povezana s širšimi vprašanji zgodovin- .skih obdobij. Težko je seveda reči, kako veliko ozemlje še spada v lokalno zgodovino in kje sie začne re- gionailna ali pokrajinska zgodovina. O tem bi mogli razpravljati; v tem referatu sem upošte- vala v okviru krajevne zgodovine še dela, ki govorijo o ozemlju ene ali dveh današnjih občin. Ce skušamo ugotoviti, kje vse se danes pri nas piše o krajevni zgodovini, potem lahko rečemo, da najdemo podatke tako zbrane v samostojnih publikacijah in zbornikih kot raz- tresene po različnih revijah (Idrijsiki razgledi, Goriška srečanja. Kočevski razgledi) in kra- jevnih časopisih (Glas, Koroški fužinar, Ob- činski poročevalec v Domžalah, Dolenj,ski list itd.). In ne nazadnje je treba za razvoj slovenske lokalno^zgodovinske historiografije podčrtati pomen Kronike, časopisa za slovensko krajev- no zgodovino, kjer danes po zaključenih 24 let- nikih lahko najdemo že serijo člankov o po^ sameznih krajih (npr. o zgodovini Ljubljane, o zgodovini Pirana ipd.). V prvi polovici 20. stoletja^ so Idkalnozgodovinsiki članki našli svoj prostor v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko, oz. v kasnejšem Glasniku Muzej- skega društva za Slovenijo pa v CZN, ki je skušal pospeševati zanimanje za krajevno zgodovino, s tem da je uvedel poseben od- delek z naslovom »Gradivo za krajevne kroni- ke«. Tem revijam se je nekaj let pred vojno pridružila še Kronika sfliovenskih mest.'' Po vojni dalj časa nismo imeli glasila, ki bi na- črtno gogilo krajevno zgodovinopisje, saj je imel Zgodovinski časopis širše naloge in seile z oživitvijo Kronike 1953 se je položaj spre- menil Sedanja Kronika je tudi v jugoslovan- sikem prostoru edinstven pojav, saj pri drugih jugoslovanskih narodih ne najdemo historič- ne revije s podobnim konceptom. Uspelo ji je, da ob številnih lokalnih zbornikih in revijah zavzema poseben položaj kot centralna revija za slovensko krajevno zgodovino in da tako povezuje vse tiste, ki se zanimajo za krajevno 94 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 Zgodovino aii delajo na tem področju. Pred- vsem prinaša članke in razprave o zgodovini urbanih in industrij sikih naselij, obravnava zgodovina kmetijstva, obrti, industrije, rudar- stva v posameznih krajih, zgodovino prometa in trgovine, precejšen delež je posvečen zgo- dovini šolstva, zgodovini umetnosti in deloma literarni zgodovini. Seveda gredo ta razisko- vanja marsikdaj tudi preko lofcalnih okvirov. Od časovnih obdobij je najbolj zastopana dru- ga polovica 19. stoletja in 20. stoletje do dru- ge sivetovne vojne; ni malo prispevkov, ki se tičejo srednjega veka, sicer pa so zastopana v Kroniki vsa obdobja od najstarejših časiov do danes. Poleg tega je treba poudariti, da teri- torialno zajema celotno slovensko narodnost- no ozemlje. Čeprav sikušajo članki v Kroniki biti na eni strani čimbolj poljudni in doistopni širšemu krogu bralcev, so po drugi strani opremljeni z vsem potrebnim znanstvenim aparatom in na dostojnem znansitvenem nivoju. Z objav- ljanjem ocen in poročil o tekoči krajevnozgo- dovinski literaturi pa daje Kronika nekakšen pregled nad tem, kar izhaja pri nas o lokalni zgodovini. Nadrobnejši pregled objavljenih člankov, raziprav in ocen je razviden iz bibliografije Kronike, ki je izšla 1973. Za čas narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije pa prinaša članke lokalnega zna- čaja tudi Borec (v zadnjem času npr. za Ma- ribor v NOB). Obenem naj opozorim, da v Zgodovinskem časopisu izhaja bibliografija slovenske zgo- dovine, ki v lokalnem delu navaja tudi raz- prave in članke poleg knjig m zbornikov. Da- lje naj opozorim na Slovensko bibliografijo, ki prav tako popisuje razprave in članke za posamezna leta, na Rybafevo bibliografijo v Zgodovinskem časopisu o knjižnih novoistih za posamezna leta s področja zgodovine, ki vklju- čuje tudi publikacije lokallnozgodovLnskega značaja in publikacije posameznih podjetij. Za obdobje NOB pa imamo Skerlovo biblio- grafijo (isicer ne s stališča krajevne zgodo- vine) in njeno nadaljevanje, delo Šteflke Zad- nik ter bibliografijo knjig o NOB, ki sta jo se- stavili Ančka Posavec in Misa Sepe (Narodno- ostvobodilni boj Slovencev, Bibliografija knjig 1945—1970; Lj. 1970, 73 str.). Veliko podatkov o lokalni zgodovini prina- ša Krajevni leksikon Slovenije (1968—1976), ki navaja ponekod tudi glavno Uteraturo', kar je zelo koristno zlasti za tiste, ki se želijo na hitro poučiti o kakem kraju (npr. kadar gre za šolske ekskurzaje). Posebno mesto v vrsti krajevnozgodovin- skih publikacij prav gotovo zavzemajo knjižice iz serije Kulturni in naravni spomeniki Slo- venije — Zbirka vodnikov. Doislej je izMo že nad 70 strokovno napisanih zvezkov, ki prika- zujejo posamezna mesta in vasi, gradove, mu- zeje in knjižnice, kultur nezgodo viške spome- nike ipd. Pravkar pa je pričela izhajati nova podobna zbirka Spomeniki revolucionarnega delavskega gibanja Slovenije. Krajevni zgodovini služijo nekateri turistič- ni (npr. Ljubljana in njeno turistično zaledje, 1961; Pomurje, 1969) in gorski vodniki (Stanko Klinar: Karavanke; 1975 in drugi) in dela, kot so Pomniki naše revolucije (1961) ali Prazniki slovenskih občin (1975). Izhaja pa tudi cela vr- sta samostojnih publikacij o posameznih kra- jih. V eno skupino sodijo obsežne monografije, kot je Blaznikova Skofja Lolka in loško go- spostvo (1973) ali Orožnova Zgodovina Celja in okolice (1971, 1974). Nekatera od teh del so tu- di časovno omejena npr. na NOB kot Zevar- tova NOB v Šaleški dolini (1977). Drugo slku- pino pa sestavljajo manjše lokalne raziskave (A. Pagon-Ogarev: Šebrelje skozi stoletja; Pepca Zajec: Poljudna zgodovina občine Ko^ panj; M. Valant: Zgodovina Zuzember'ka in Krajine; V. Benedik, Vače —¦ prazgodovinska naselbina trg in župnija). V letih po zadnji vojni, zlasti pa od srede 50 let dalje se je pojavila cela vrsta krajev- nih zbornikov, ki bi jih bilo mogoče razdeliti v tri kategorije: 1. zborniki, ki so dobili značaj periodičnih publikacij (Loški razgledi — 23 letnikov; Celjski zbornik —^15 letnikov; Kamniški zbornik— 12 letnikov; Zbornik občine Gro- suplje —¦ 7 letnikov); 2. zborniki, ki izhajajo z daljšimi presledki, kot so: Ptujisiki zbornik (1953, 1962, 1969, 1975), Savinjski zbornik (1959, 1965, 1974), Jeklo in ljudje (1964, 1969, 1975), Mengeški zbornik (1954,1969), Kranjski zbornik (1970, 1975), Gori.ški letnik (1974, 1975), Tolminski zbornilk (1956, 1975), Med Peco in Pohor- jem (1965, 1975), Ljubljana v ilegali (1959, 1961, 1967, 1970); 3. tretjo kategorijo pa sestavljajo zborniki, ki so dOiSlej izšli enkrat bodisi kot erikratne publikacije, bodisi z namenom, da bodo iz- hajali občasno, vendar je do sedaj izšel le po letnik. Sem bi štela n,pr.: Istrski zgodovinski zbornik, 1 (1953); Selšika dolma v preteklosti in sedanjosti (1973).; 720 let Ravne na Koroškem (1968); Slovenj Gradec ob 700 letnici (1951); Poetovio— Ptuj LXIX — 1969 (1969); Ormož skozi sto- letja (1973); Kostanjevica na Krki ob sedemstoletnici mestnega obstoja (1953); Novo mesto 1365—1965 (1969); 500 let me- sta Kočevja (1971) itd. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 95 Ne le po obsegu in kvaliteti, tudi po vse- bini so si zborniki med seboj zelo različni. Medtem ko se nekateri omejujejo le na prikaz zgodovinskega razvoja obravnavanega pod- ročja, prinašajo drugi (in ti so v večini) tudi literarne prispevke, članke s področja umet- nostne zgodovine, etnologije, arheologije, ob- delujejo urbanistična vprašanja in sikušajo po- dati tudi sliko povojnega razvoja. Posamezni zborniki so tudi časovno omejeni, npr. na obdobje NOB (Litijski zbornik 1969). Poleg zbornikov je treba za razvoj krajevne zgodovine poudariti tudi vlogo nekaterih ko- ledarjev, predvsem zamejskih (Jadranski ko- ledar. Koroški koledar) in pa večja ali manj- ša dela, ki izhajajo kot spominske publikacije raznih šol (225 let novomeške gimnazije; Sto- letnica prve silovenske šole v Celju; 63. izvest- je gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju 1869— 1969; Letno poročilo gimnazije Brežice 1971 do 1972; Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tok, duh išče pot. Petdeset let gimnazije v Murski Soboti), dalje publikacije ob obletni- cah raznih društev npr. gasilskega, pevskega, godbe na pihala (Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem; 100 let gasilstva v Laškem; J. Dular, Metliški gasUci) in publikacije ob obletnicah posameznih podjetij (Alpina Ziri, TekstUana Kočevje, F. Kresal: Predilnica Li- tija v Litiji 1886—1976 itd.). Značilno za te vrste del je, da so lahko ožja, tj. omejena le na zgodovino šole, društva ali podjetja ali pa širša, se pravi, da vsebujejo tudi prikaz kraja in vso zgodovino ali le njen del. StevUni zborniki in druge publikacije vse- bujejo veliko zanimivega in dobrega gradiva ter pnispevkov, ki osvetljujejo posamezne probleme, ne dajejo pa celovitega pregleda zgodovine nekega kraja ali področja. V zvezi s kvaliteto člankov je mogoče reči, da se mno- gokrat pojavljajo tudi taki prispeviki, ki so jih avtorji pisali z velikim prizadevanjem in ljubeznjo, vendar pogrešamo v njih kritične obdelave. Srečujemo tudi trditve, povzete iz zastarele literature, ki so jih novejša razisko- vanja zavrgla. Prav gotovo pa zaradi takih in podobnih pomanjkljivosti ne bomo zavirali izhajanja zbornikov in drugih publikacij. Menim, da je tu sekcija za krajevno zgodovino Zgodovin- skega društva storila pravilen korak, ko sku- ša z nasveti pomagati posameznim uredniškim odborom zbornikov. Zanimanje za lokalne zbornike je na sploh med ljudmi veliko, nji- hovo izhajanje pa marsikje podpirajo lokalni faktorji, kot so kulturne skupnosti, občinske skupščine in družbenopolitične organizacije. Osnovni problem krajevnozgodovinskih pro- učevanj je v pomanjkanju kvalificiranega pi- šočega kadra (na to je o^pozorila tudi nedavna anketa sekcije za krajevno zgodovino), ki bi na tej problematiki intenzivnoinsdstematičnode- laH. Drug problem pa je pomanjkanje finanč- nih sredstev. Tako se s to probiematiko ukvar- jajo le redki posamezniki, največkrat so to kustosi muzejev, velik del sodelavcev zborni- kov pa odpade na univerzitetne profesorje in znanstvene ter strokovne sodelavce posamez- nih inštitutov. Malo je med pisci srednješol- skih in osnovnošolskih profesorjev. Mnogokje se s krajevno zgodovino ukvarjajo posamezni ljubitelji zgodovine čisto amatersiko, od njih smo dobili že nekatera dobra dela, nekatera ddla pa s» seveda slabša. Posamezniki se tudi posvetujejo s strokovnjaki in uporabljajo po- polnoma znanstveno^ metodo. Vsekakor bi se v bodoče morali bolj zave- dati, da uspeh krajevnozgodovinskih raziskav ne more biti posledica volje in dela posamez- nikov, temveč rezultat organiziranega dela. n Ker je v tem^ prispeviku nemogoče dati po- poln pregled vsega, kar je izšlo o krajevni zgodovini na Slovenskem,^ se bom skušala omejiti le na zbornike in važnejša monograf- ska deda, ki so izšla v zadnjih 32 letih o posa- meznh krajih in pokrajinah. Gre seveda za iz- bor literature in za zelo gplošen prikaz dose- danjih rezultatov dela pri proučevanju kra- jevne zgodovine. Ti rezultati pa niso majhni. Treba je priznati, da je bUo marsikje oprav- ljeno že veliko dela. , ljubljana V letih 1956 do 1968 je bilo v dvanajst zvez- kih objavljeno Gradivo za zgodovino Ljub- ljane v srednjem veku. Od široko zasnovane knjige Zgodovina Ljubljane je izšla doslej le prva z naslovom Geologija in arheologija (1955, 458 str.), medtem ko je büo za drugo zbranih precej rokopisov, nekateri od teh so bili objavljeni v Kroniki.' Deloma v zvezi s temi načrti je leta 1962 izšla knjiga Ljublja- na, podobe iz njene zgodovine (128 str.). Publi- kacije Mestnega arhiva ljubljanskega obrav- navajo starejšo gospodarsko in družbeno zgo- dovino Ljubljane, zgodovino obrti od srednje- ga veka do začetka 18. stoletja itd. Ljubljano v zadnjih stoletjih fevdalizma pri- kazuje Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje (1957, 226 str.)," 'M opisuje način življe- nja, različne navade, moralo takratnega časa ipd. Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zem- ljiške odveze pa je obdelal Vlado Valencia (1958, 69 str.) . kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 Vrsta publikacij, pomembna za zgodovino Ljubljane, je izšla v zbirki Knjižnica Kronike. Tu naj omenim topografski cpis mesta in oko^ lice, ki ga podaja Milko Kos (Srednjeveška Ljubljana, 1955, 78 str.); o razvoju prebival- stva na območju Ljubljane po letu 1869 piše Igor Vrišer (1956, 67 str.); medtem ko Sergij Vilfan podaja zgodovino ljubljanske mestne hiše (1958, 127 str.). V samozaložbi sta o zgodovini Ljubljane iz- šli knjižici Milana Valanta: Zgodovina najsta- rejše Ljubljane (Šentjakoba; 1972, 51 str.) in Ljubljana do potresa (1895; 1977, 44 str.). I. Mohorič je napisal Razvoj ljubljanske tr- govine od fevdalnih dob do nacionalizacije go- spodarstva (Beograd 1951, 152 str.). Več samo- sto(jnih del pa je napisanih o zgodoivini Ijub- Ijanslke industrije, npr. Starejša ljubljanska industrija (Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 1973, 69 str.), V. Valencia, Sladkor- na industrija (1957, 64 str.), J, Som, Razvoj papirnice Vevče (1956, 152 str.), M. Kokolj, Vevški papirničarji v boju za svoje pravice 1942—1945 (1970, 402 str.), K. Kobe-Arzenšek, Tovarna dekorativnih tkanin (1969, 88 str.), is- ta, Pletenina (1971, 99 str.). Ljubljansko naselje Zelena jama kot etno- loški problem je študija Slavka Kremenška (1970, 152 str.). Za obdiobje NOB velja na prvem mestu omeniti zbornik Ljubljana v ilegali (1959, 1961, 1967, 1970). Dalje Skerlovo (F. Bregar) knjiži- co Ljubljana v borbi (1950, 37 str ), revijO' Mo- ščanska kronika (1957—1959) s članiki pred- vsem iz dobe NOB pa tudi iz revolucionarnega delavskega gibanja. Izšel je Zbornik prispevkov iz zgodovine de- lavskega gibanja med vojnama in iz narodno- osvobodilnega boja na področju občine Ljub- ljana Moste-Polje (1965, 359 istr.). Posebej o položaju srednjih šol govori delo Franceta Skerla Ljubljanske srednje šole v letih 1941 do 1945 (1964, 275 str.). Za povojno zgodovino Ljubljane sta Mestni arhiv v Ljubljani in Kronika izdala obsežne Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem deset- letju po osvoboditvi 1945—1955 (1965, 327 str.) in Ljubljana 1945—1965 (Kronika XIII, 1965); Mestni arhiv v Ljubljani pa še knjigo Ljub- ljana 1945—1970, 92 str.). gorenjska O zgodovini gorenjskega železarstva imamo obsežno delo Ivana Mohoriča Dva tisoč let že- lezarstva na Gorenjskem (1969, 1970). Za jesenliško-bohinjski kot izhaja zbornik Jeklo in ljudje — Jeseniški zbornik (1964, 1969, 1975), ki med drugim prinaša članke o zgodovini železarstva, KID, bohinjskem puntu, NOB v zgornjesavsikem prostoru. Posebej o zgodovini železarne pa obstaja publikacija 90 let železarne Jesenice (1959, 203 str.). Dušan Kermavner je napisal obsežno delo v treh knjigah z naslovom Politični boji na Gorenj- skem in delavsko gibanje na Jesenicah-Javor- niku od začetkov do leta 1918 (1974). Prispevek k zgodovini Bleda in okolice po- meni delo Petra Ribnikarja: Slovenske pod- ložniSke prisege patrimonialnega sodišča Bled (1976, 102 str.). Za starejšo zgodovino Bleda in okolice bi omenila delo Franc Gornik: Bled v fevdalni dobi (1967, 243 str.); za novejšo pa zbornik Boj pod Triglavom (1966, 572 str.); za Begunje v NOB knjigo J. Gerčarja: Begunje, priča narodnega trpljenja (1969, 217 sitr. in 1975, 236 str.). NOB je v celoti posvečena revija Gorenjska v borbi za svobodo (izšlo je 5 zvezkov v letih 1959—1961), Cerkljanski zbornik 1941—1945 (1964, 192 str.) in zbornik občine Gorice z na- slovom Ljudstvo pod Storžičem v boju za svo- bodo (1955, 140 str.). Potem je tu še Zbornik Naklo 1960 (105 str.), ki prinaša v glavnem problematiko NOB, ima pa tudi krajši pregled zgodovine kraja, raz- voja šolstva, zadružništva, gasilstva in telesne kulture. O zgodovini Kranja imamo poleg še vedno aktualne Zontarjeve Zgodovine spominski zbornik 900 let Kranja (1960, 496 str.), kii go- vori med drugim o vlogi Kranja v blagovnem, prometu do 19. stoletja, podaja poglavitne čr- te urbanističnega razvoja, razvoj prebivalstva, uprave in sodstva, razvoj industrije in zgodo- vino NOB. Nekaj prispev^kov pa je s področja arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije in literarne zgodovine. Nadaljevanje tega zbornika je Kranjski zbornik (1970, 1975), kjer imamo prav tako zastopano krajevnozgodo- vinslko, umetnostnozgodovinsko, arheološko, etnografsko in HterarnozgodoVlnEiko proble- matiko, predvsem pa je tu že precej povojne zgodovine. Posebej za zgodovino Krope in Kamne go- rice ter drugih fužinarskih krajev sta po- membni knjižici iz zbirke vodnikov Tehniš- kega muzeja Slovenije J. Gašperšič: Vigenjc (1956, 104. str.) in F. Baš — C. Rekar: Sloven- ska peč (1954, 73 str.). Za zagodovino Tržiča pa dve monografäki obdelavi Ivana Moho- riča Zgodovina obrti in industrije v Tržičv. (1957, 379 str.) in Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču (1960, 520 str.). O škofjeloškem področju je v 23 letnikih Loških razgledov zbrano bogato gradivo o Loki in loškem ozemlju, tako da lahko šteje- mo Lolko med najbolj proučene dele Slove- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 97 nije, posebno še tudi zato, ker imamo za loš- ko gospostvo obsežno sintetično delo Pavla Bla2*nika Skofja Loka in loška gospostvo 973—1803 (1973, 560 str.). V zvezi z Loškimi razgledi je treba reči, da so izmed lokalnih zbornikov edini, ki redno izhajajo in da po 23 letih še krepko živijo. S svojo pestro vse- bino izobražujejo bralce in jih krepijo v na- vezanosti na domači kraj. Za občino in njeno gospodarstvo pa so registrator razvoja in re- prezentant kulturnega stanja. V seriji poljudnoznanstvenih opisov slo- venskih pokrajin imamo za to področje Pla- ninove knjižice: Skofja Loka z bližnjo oko- lico (1962, 136 str.). Poljanska in Selška do- lina (1962, 148 str.), Skofja Loka s Poljansko in Selško dolino (1972, 196 str.) Potem je tu še zbornik Selška dolina v pre- teklosti in sedanjosti (1973, 389 str.) in publi- kacija Olge Smid: Selca nekoč' (1973, 108 str.) ter ža čas NOB dela Ivana Jana (Dražgo- še, 1961; Dražgoška bitka, 1971; Cankarjev bataljon in dražgoška bitka, 1974). Kamniški zbornik žal v zadnjem času z iz- hajanjem zaostaja, doslej je izšlo 12 letni- kov, kar ga uvršča takoj za Loške razglede in Celjski zbornik. Iz ankete, ki smo jo ne- davno tega izvedli, pa je razvidno, da je v pripravi večja zgodovina Kamnika. NOB kamniškega območja obravnava Miro- slav Stiplovšek v delu Kamniško okrožje v narodnoosvobodilnem boju 1941—1945 (1975, 71 str.). Ob 800-letnioi prve omembe Mengša je iz- šel Mengeški zbornik I (1954, 244 str.), ki pri- naša poleg člankov iz zgodovine kraja tudi pisma J. Trdine ki zadevajo mengeško pre- teklost. Mengeški zbornik H (1969, 209 + 203 str.) pa obravnava delavsko gibanje, NOB, zgodovino šolstva, parlamentarne volitve na kamniškem in domžalskem območju, govori o zaslužnih Mengšanih, objavilja razne zanimi- ve podatke o krajevnih, osebnih in rodbin- skih imenih. Dalje je treba omeniti dve ob- sežni monografiji. To sta deli Staneta Stra- žarja: Kronika Doba (1970, 283 str.) in Svet pod Taborom — Kronika Ihana (1974, 336 str.). MEZISKA IN MISLINJSKA DOLINA Doslej sta izšla dva zbornika z naslovom Med Peco in Pohorjem (1965, 1975), kjer se razpravlja o rudarstvu in železarstvu, razvo- ju šolstva in delavskem gibanju. V zborniku so tudi geografski in etnografski prispevki. Zbornik 300 let mežiški rudniki (1965, 264 str.) prikazuje zgodovinski razvoj rudarstva na tem predelu, napredno gibanje rudarjev, prinaša bibliografijo o mežiških rudnikih. Socialnogeograf ski razvoj v Mežiški dolini, v zadnjih 100 letih podaja Jakob Medved (1967, 186 str.). Posebej o industrializaciji Mežiške doline pa piše Ivan Mohorič (1954, 315 str.). Publikacija 720 let Ravne na Koroškem (1968, 103 str.) prikazuje zgodovinski razvoj pokrajine od najstarejših časov do leta 1848. Knjižica Slovenj Gradec ob 700-letnici (1951, 82 str.) skuša dati kratek pregled histo- ričnih dogajanj od najstarejših dni do Vključ- no druge svetovne vojne. Številni članki o zgodovini tega območja pa so objavljeni tudi v Koroškem fužinar ju (izhaja od 1951. leta dalje). ŠTAJERSKA: POREČJE SAVE IN SAVINJE Obsežna monografija Janka Orožna: Zgo- dovina Trbovelj, Hrastnika in Dola I (1958, 725 str.) daje podroben prikaz razvoja nase- lij, posestnih razmer, gospodarske in kul- turne dejavnosti, razvojia šolstva itd. do leta 1918. Bolj z geografskega vidika je obdelal Igor Vrišer Rudarska mesta Zagorje, Trbov- lje, Hrastnik (1963, 218 str.),. Zbornik Rdeči revirji v dveh knjigah (1970, 1972) prinaša fotografske dokumente o življenju in boju delavstva v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku v letih 1918—1941. Posebej za Hrastnik imamo delo Stanka Brečka: Hrastnik skozi desetletja (1970, 513 str.). Pravkar je Reviirslki muzej v Trbovljah iz- dal zbornik Desetletja bojev in zmag (1977, 198 str ), ki ima v precejšnji meri tudi kra- jevnozgodovinski pomen. Zbornika Rimske Toplice v borbi in svobodi (1954, 84 str.) in Iz trpljenja in krvi (1958, 252 str.) sta v glavnem posvečena NOB, čeprav imata tudi kratki zgodovini Rimskih Toplic oziroma Laškega. V letošnjem letu je v pri- pravi zbornik ob 750-letnici Laškega. Izšla je tudi publikacija Videm—Krško nekdaj in da- nes (1957, 114 str ), 'ki sega v srednji vek in današnji čas; zdaj pa se pripravlja zbornik ob 900-letnici Krškega. Zbornik Posavje I. Brežice (1957, 133 str) daje sliko Brežic v srednjem veku, obravnava Pcsavje v hrvat- sko-slovenskem uporu 1573, prikazuje razvoj mesta in prebivalstva v 19. in 20. stoletju, največji poudarek pa je na zgodovini narod- noosvobodilnega boja. Za področje Colja in okolice imamo Celj- ski zbornik, ki je pričel izhajati leta 1951, ob 500-letnem jubileju mesta. Nekaj let nato ni izhajal, zato pa je v letih 1957—1965 izšel vsako leto. Uredništvo je ob njegovi 10-let- 98 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 niči zapisalo: »Celjsiki zbornilk je hotel z vsa- ko publikacijo koristiti pokrajini med Sa- vinj'sikimi Alpami in Sotio ter ljudem, ki na njej žive. Ni si lastil najvišjih ambicij, slku- šal je z rednim izhajanjem množiti lokalno kulturno in znanstveno tvornost.« Doslej je iz- šlo 15 letnikov, zadnja leta imamo v glavnem dvojne letnike, zadnji je 1973/74, medtem ko je letnik 1975/76 tik pred izidom. Za Cetljski zbornik lahko rečemo, da poleg Loških raz- gledov najbolj redno izhaja in da res goji krajevno zgodovino, ne zanemarja pa tudi. sodobnih problemov. Od izrednih izdaj Celj- skega zbornika velja omeniti bogato mono- grafijo Janka Orožna: Zgodovina Celja in okolice v dveh knjigah (1971, 1974), ki sega do leta 1941. Isti avtor je tudi že prej pisal o zgodovini Celja (Celje z zaledjem, 1948, 291 str.). Za zgodovino šolstva na celjskem ob- močju je pomemben zbornik Stoletnica prve slovenske šole v Celju (1975, 90 str.). Za dobo NOB pa naj omenim dela Staneta Terčaka Celjski Stari pisker (1959, 126 str.; 1976, 281 str.) in Frankolovski zločin (1971, 148 str.). Marsikaj iz agodovine Šentjurja prinaša knjižica Ob odkritju spomenikov skladate- ljem Ipavcem (1972, 92 str.). Šentjur skozi borbo v svobodo (1956, 85 str.) je publikacija, ki prikazuje Šentjur v starejšem in novej- šem obdobju. Za Dobrno imamo delo Janka Orožna: Dobrna. Preteklost in sedanjost zdra- vilišča in kraja (1975, 95 str.). Dalje je izšel zbornik Med Mrzlico in Do- bravljami (1955, 268 str.), fai posveča veliko pozornost narodnoosvobodilnemu boju, ob- ravnava tudi delavsko gibanje v Preboldu itd. Zbornik Liboje (254etnica »Svobode« 1929—1954, 1954, 130 str.) daje prav tako velik poudarek NOB, precej pa govori o času med obema vojnamia ter o razvoju rudar- stva in industrije. 125 let tekstilne tovarne Prebold (1842—1967) je delo Katarine Kobe- Arzenšek (1967, 78 str.). Za Vransko je izâla knjižica Vransko in nova šola 1974 (1974, 66 str.). V Žalcu izhaja Savinjski zbornik (1959, 1965, 1974), ki poleg zgodovinskih prinaša ak- tualne članke in literarne prispevke. Medtem ko je bil prvi Savinjski zbornik precej usmer- jen v dobo taborov (izšel je ob 90-letnici žal- skega tabora), zadnja veliko bolj obravna- vata sodobne probleme Žalca in Savinjske doline. Ponekod dobivajo tudi posamezni manj- ši kraji svoje zgodovinske prikaze. Tak primer je npr. Letuš skozi čas (1976, 158 str.). Obnaočje občin Mozirje in Žalec zajema delo Rado Zakonjšek: Velika preizkušnja. Prispe- vek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941 do 1945 (1977, 549 str.). Za zgodovino gradu in naselja Salek pa imamo delo Ivana Stoparja Grad in naselje Salek (1975, 63 str.). Sicer pa je za Šaleško dolino izšla knjižica Hotenje, ki je postalo stvarnost (1971, 91 str.) s krajšimi prispevki o kulturni dediščini Šaleške doline, njenem deležu v slovenski kulturi, njeni vlogi v NOB itd. Veliko pridobitev za zgodovino narod- noosvobodilnega boja na tem področju pred- stavlja obsežna monografija Milana Ževarta Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini (1911, 683 str.). < štajersko podravje Med slovenskimi mesti, ki še nimajo večje sinteze o svoji zgodovini, je tudi Maribor. 1975 je Pokrajinski arhiv v Mariboru pričel izdajati Gradivo za zgodovino Maribora (zbral in uredil J. Mlinaric). Doslej sta izšla dva zve^a. Imamo sicer nekaj predvojnih del in posamezne preglede zgodovinskega raz- voja Majribora (Bogo Teply v pubUkaciji Vodnik po Mariboru in okolici, 1955, 285 str.)., gospodarskega razvcga (Ermin Kržičnik: Go«- spodarsiki razvoj Maribora. Gradivo k zgodo- vini industrializacije mesta Maribora, 1956, 190 str.) in razvoja NOB Milan Ževart: Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mari- borskem okraju, 1962, 350 str.). Gradivo, zbrano na podlagi pričevanj in izjav več sto udeležencev, preživelih NOB v Mariboru, je objavila Milica Ostrovška v treh knjigah z nolovom Kljub vsemu odpor (1963, 1968). Veliko člankov o Mariboru je najti w Ča- sopisu za zgodovino in narodopisje (doslej je izšlo 11 letnikov nove vrste), ki je siicer časo- pis širšega pomena, objavlja pa tudi prispevke iz lokalne zgodovine in to iz vsega dela seve- rovzhodne Slovenije. Poleg tega ima Maribor obsežen zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru 1799—1959 (1959, 544 istr.), ki prinaša tudi nekaj zgodo- viiiiskih člankov. Ob otvoritvi nove šole v Kamnici je izšla knjižica V lepše dni (1975, 93 str.). Pomembna je knjiga Jože Koropec: Zemljiške gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja (1969, 220 str.). Rozika Zigon je uredila knjižico Slovenska Bistrica 1941—1971 (1971, 26 str.). Zgodovina Ptuja je dokaj obdelana v šte- vilnih razpravah in članlkih štirih Ptujskih zbornikov (1953, 1962, 1969, 1975), ki prouču- jejo različna obdobja zgodovine z večjim ali manjšim poudarkom na arheologiji pa tudi na kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 99 novejši zgodovini. Posebej pa velja omeniti zbornik Poetovio—Ptuj. 69—1969 (1969, 257 str ), ki prinaša več zgodovinskih prispevkov; med drugim daje podatke iz ptujske zgodo- vine po arhivskih dokumentih, govori o raz- voju prebivalstva, šolstvu, sodstvu ipd. Po- udarek je na starejših obdobjih. Od samostojnih del imamo kratek Vodnik po Ptuju in okolici (1957, 60 str.) Jožeta Maučeca; monografijo Ive in Jožeta Curka: Ptuj (1970, 154 str.) ter historično socialno- geografsko študijo Vladimira Bračiča: Ptujsko polje (1975, 218 str.). Zajeten zbornik Svet med Muro in Dravo (1968, 741 str.) spada med regionalne zborni- ke, čeprav prinaša tudi posamezne krajevno- zgodovinslke študije. Njegov predhodnik je zbornik Prlekija (1955, 100 str.) Za čas narodnoosvobodilnega boja imamo samostojno delo Draga Novaka: Prlekija v NC-B (1965, 238 str.). Ob 700-letnici je dobil svoj zbornik tudi Ormož (Ormož skozi stoletja, 1973, 308 str.), kjer 19 avtorjev objavlja svoje lokalnozgodo- vinske pa tudi umetnostnozgodovinske in et- nografsike članke; časovno segajo od najsta- rejših časov do vključno NOB. Dodana je tudi. Bibliografija Ormoža in okolice. PREKMUHJE o Prekmurju na sploh ni tako malo pisa- nega, vendar gre v glavnem za širše članike in razprave npr. v zborniku Prekmurski Slovenci v zgodovini (1961, 129 str.), medtem ko so Idkalnozgodovinski članki raztreseni po različnih revijah in časopisih. Za čas od 1846—1954 je Miroslav Kokolj sestavil bibliografijo Prekmurje in Prekmurci v slovenskem periodičnem tisku (1957, 168 str), ki obsega pregled člankov, leposlovnih prispevkov, pK>ročil in vesti. Tudi Panonski zbornik (1966, 365 str.) in Etnografija Pomur- ja (1967, 196 str.) sta pokrajinskega značaja in imata le malo krajevne zgodovine. Pač pa najdemo za posamezne kraje vrsto podatkov v turističnem vodniku Pomurje (1969, 230 str.). o predvojnem naprednem tisku govori zbornik Ob naprednem tisku (1962, 121 str.). Julij Titi je napisal posebno knjigo Murska republika 1919 (1970, 151 str.), Perdo Codina pa Prekmurje 1941—1945 (1967, 174 str.). Od samostojnih del lokalnega značaja je omeniti še zlasti Ivan Zelko: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381 (1972, 97 str.). Marsikaj iz zgodovine Lendave je najti v Lendavskih zvezkih, ki so posvečeni lendavski kulturi, gasilstvu, dvo- jezičnemu šolstvu. Posebej pa naij omenim publikacijo Občina Lendava 30 let v svobodi (1975, 127 str.). dolenjska z belo krajino Za Dolenjsko sta pred leti izšla zbornika Dolenjski zbornik (1961, 316 str.) in Dolenjska zemlja in ljudje (1962, 224 str). Edini zbor- nik na Dolenjskem, ki že sedem let (1969 do 1975) uspešno izhaja, je Zbornik občine Gro- suplje s podnaslovom Gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika. Prinaša mnogo podat- kov iz zgodovine sedanje občine Grosuplje, življenjepise pomembnih ljudi, članke o zgo- dovini šolstva, gospodarsiki zgodovini in NOB. Za zgodovino stiäkega samostana imamo poleg Topografije stiske zemlje Metoda Mi- kuža (1946, 95 str ) še delo Jožeta M. Greben- ca: Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135 (1973, 254 str.). Še najbolj je z vseh vidikov obdelano Novo mesito, in sicer v zborniku Novo mesto 1365 do 1965. Prispevek za zgodovino mesta (1969, 240 str.), ki je lep primer krajevnozgodovinskega zbornika, kakršnih bi si še želeli, s poudar- kom na zgodovini in zgodovini umetnosti; pri- naša pa tudi bibliografijo del o Novem mestu. O arheološkem Novem mestu je pfeal Tone Knez, omenim naj le publikacijo z naslowm Novo mesto v davnini. Od bronaste dobe do ustanovitve mesta (1972 156 str.). Potem so tu še dela J. Jarc, T. Knez, J. Mlinaric: Vodnik po Novem mestu. Zgodovinski in gospodarski oris ter vodnik po mestu in Dolenjskem muze- ju (1970, 67 str.) in delo več avtorjev Novo mesto. Kulturnozgodovinski spomenik (1976, 183 str.). Čeprav publikacij o zgodovini šolstva pri posameznih krajih ne navajam, pa menim, da je prav, če pri Novem mestu omenimo knji- go 225 let novomeške gimnazije (1971, 511 str.). Poleg zbornika Kostanjevica na Krki ob se- demstoletnici mestnega obstoja (1953, 116 str.) imamo za zgodovino Kostanjevice še dve deli Jožeta Mlinarica: Topografija posesti kosta- nieviške opatije 1234—1786 (1972, 159 str.) in Kostanjeviško gospostvo po urbarju iz leta 1625 (1970, 76 str.). V zadnjem času smo dobili izdajo inventarjev arhivsikih fondov cisterci- janäkega samostana in gospostva Kostanjevica, jezuitäke rezidence in gospostva Pleterje in cistercijanskega samostana in gospostva Stič- ne. Izdaja teh inventarjev je delo Eme Umek (1974, 253 str.). Precej poljudno napisana je publikacija Kočevsko, zemljepisni, zgodovinski in umet- no stnokultur ni oris kočevskega okraja (1956, 247 str.) Obdelana je zemljepisna ipodoba, 100 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Zgodovina od naselitve do 1941 in NOB. Zbor- nik 500 let mesta Kočevje. 1471—1971 (1971, 196 str.) Kiicer ni ne vem kako obsežen, zajema pa tako zgodovino mesta in kočevsike pokra- jine kot geografske značilnosti, delavsko gi- banje, NOB in z enim prispevkom tudi povojni cas. Tekstilana Kočevje 50 let (1971, 111 str.) je publikacija, ki obravnava zgodovino tovar- ne sulkna v Kočevju pred vojno (od 1921. leta dalje), v času NOB in po vojni do 1971. leta. Zbornik Rudarji ob 20-letnici kočevskega zbora (1963, 67 str.) prinaša poleg zgodovine kočevskega premogovnika tudi zgodovino ko- čevake železnice. Izšla je knjižica Jože Žagar: Kočevje v narodnoosvobodilnem boju 1941 do 1945 (1976, 85 str.). Od leta 1975 dalje izhaja dvakrat letno re- vija Kočevski razgledi, ki daje tu in tam prostor tudi zgodovinskim prispevikom. Plenkača pesmi poje (1972, 167 str.) pa je kiiltumozgodovinska kronika Loškega potoka. O NOB na Doienjsikem je sorazmerno veliko pisanega (mimogrede naj opozorim na knjige iz zbinke »Knjižnica NOV in POS«), tipično krajevno zgodovinsiki deli pa sta Zoran Huda- les: Občina Trebnje v NOB (1975, 891 str.) in Janko Jarc: Partizanski Rog (1967, 269 str.). O Beli krajini so pisali Janez Vitkovič: Bela krajina skozi viharje k svobodi (1961, 181 str.); Jože Dular: Metlika skozi stoletja (1961, 131 str.) — delo je turistični vodnik, obenem pa daje lep zgodovinski prikaz mesta. Isti avtor je prispeval tudi Semič v Beli krajini (1970, 96 str.). Za NOB pa naj omenim delo Rudija Vog- riča: Boj Belokranjcev (1973, 553 str.) NOTRANJSKA Notranjska je na sploh dokaj slabo raziska- na. Tu so zborniki redki. O Vrhniki je precej pisanega, med drugim naj omenim delo Karel Grabeljšek: Vrhnika in okolica v boju za svo- bodo (1968, 176 str). Za Postojno imamo skromnejši zbornik 150 let Postojnske jame 1818—1968 (ur. V. Bohi- nec, 1968, 104 str.), kipa ne posega le v zgodo- vino, ampak tudi v naravoslovje. Pivka je šele pred (kratkim dobila svoj zbornik z naslovom Ljudje in kraji ob Pivki (1975, 343 str.), ki ima značaj krajevnega zbor- nika, zajeta je v glavnem problematika druge polovice 19. stoletja, obdobje med vojnama in NOB. Posebej so opisani pomembni Pivčani, mlini na Pivki, prebivalstvo Pivke v zadnjih 100 letih ipd., deloma sega zbornik tudi na ozemlje Postojne. IDRIJA IN CERKLJANSKO Revijo Idrijski razgledi (1958—1976), ki je z XXI. letnikom prenehala izhajati, ker se je združila s Srečanji in Obalo v Primorska srečanja, je izdajal Mesitni muzej v Idriji. V začetku je bil namen »obravnavati politično, zgodovinsko, zemljepisno, prosvetno, socialno in gospodarsko problematiko občin«. Na tej osnovi so se izoblikovale posamezne rubrike: objave občinskega ljudskega odbora, mladin- ski kotičok, borci pripovedujejo in glavni del — tu sio prispevki iz raznih strok. V zadnjih letih so te rubrike počasi izginjale, predvsem je bU okrnjen del, ki naj bi spremljal aktualna dogajanja. Delež zgodovinskih prispevkov v celoti ni majhen, nekateri so bui' v celoti posvečeni Idriji in Cericijanskemu. Med avtor- ji je malo poklicnih zgodovinarjev in še ti niso Idrijčani. Največ je prispevkov, ki se tičejo rudnika, delavskega gibanja rudarjev, vrsta -člahkov je o prvi slovenski realki v Id- riji, dijaških organizacijah itd. Poseben kom- pleks predstavljajo prispeviki o NOB na Idrijskem in Cerkljanskem, kjer je poleg nekaterih člankov in razprav objavljenih ve- liko sjKDminov borcev. O idrijskem rudniku imamo delo Juana Mo- horiča: Rudnik živega srebra v Idriji. Zgodo- vinski prikaz nastanka, razvoja in dela 1493 do 1960 (1960, 476 str) in disertacijo Marije Ver- bič: Idrijski rudnik do konca 16. stoletja, (1966, 250 str.), ki še ni izšla v tisiku ter med Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije še Stanislav Mazi: Klavže nad Idrijo (1955, 70 str.). V zbiI^ki Doikazi je izšla publikacija Bolnica »Franja«, ki jo je uredil Viktor Volčjak (1960, 152 str.). GORISKA z VIPAVSKO DOLINO Goriški zbornik 1947—1957 (1957, 270 str.) je bil izdan ob 10-letnici priključitve Sloven- skega Primorja k FLRJ in naj bi izhajal občasno V celoti je bolj usmerjen v zgodovino pokrajine kot v pravo lokalno zgodovino. De- loma NOB, v glavnem pa povojnega razvoja se loteva Goriški zbornik 1948—1968 (1968, 184 str.). Goriški muzej je leta 1974 pričel izdajati Goriški letnik (1974, 1975), znal je pritegniti vrsto sodelavcev tu in onstran meje. Vsebin- sko zajema poleg zgodovine še arheologijo, etnologijo, umetnostno zgodovino, literaturo, časovno pa posega v vsa obdobja (povojnega razvoja doslej še niso vključili). Z zbirko Beril pa Goriški muzej izpopolnjuje vrzeli prav na področju krajevnozgodovinskih raziskav. Do- slej so izšli 4 zvezki: 1. Bovško berilo. Izbor KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 101 manj znanih člankov o Bovškem (1971, 95 str.); 2. Berilo o Rutu. Izbor objavljenega in neob- javljenega gradiva c vasi Rut na Tolminskem (1972, 110 str.); 3. Veliki tolminski punt leta 1713. Izbor gradiva (1973, 121 str.); 4. Skrbina na Krasu. Izbor objavljenega in neobjavljene- ga gradiva k zgodovinski in etnološki podobi vasi (1975, 80 str.). Ludvik in Ciril Zorzut sta napisala zanimivo knjižico Svobodni kmetje. Zgodovinska pot zadružnikov iz Fojane na Dobrovo (1974, 96 str ). Ob obletnici taborov pa je izšlo delo iVe vdajmo se! Ob stoletnici Briškega tabora 1869—1969 (1969, 52 str.). Novejše obdobje pa zajema delo Milka Stolfe: Med briškimi griči je posijalo sonce (1963, 149 str.). Gornja Vipavska dolina v narodnoosvobodilni vojni je delo Lojzeta Bizjaka (1967, 170 str.).. Izšla sta tudi dva Tolminska zbornika (1956, 147 str.; 1975, 509 str.). Med obema je 20 let presledka, zato so med njima precejšnje raz- like tako v vsebinskem kot v tehničnem pogle- du. Medtem ko ima prvi le dva krajša zgodo- vinska članka, je drugi v veliki meri posvečen NOB, kmečkim uporom in 800-iletnici Bovca. Ostalo odpade na vse mogoče od arheologije do raznih krajepisnih drobtinic. Z drobnimi zapiski vred obsega zbornik kar 70 naslovov. Leta 1972 je Goriški muzej oskrbel ponatis Rutarjeve Zgodovine Tolminske, ki zajema nekdanje sodne okraje Tolmin, Bovec in Cerkno. Zgodovinski, etnografäki in geograf- ski oris Baske grape in njene prve naselitve do danes predstavlja delo Vloda Močnika: Ba- ska grapa (1974, 104 str.). Marsikaj o goriški krajevni zgodovini naj- demo tudi v Srečanjih (prej Goriška srečai- nja). ISTRA Od zbornikov, ki so posvečeni slovenski Istri, naj omenimo: Istrski zgodovinski zbornik (1953, 300 str.). Ta prinaša članke iz istrske zgodovine, vrsto recenzij in dokumentov iz preteklosti istrsikih mest od 14. stoletja do NOB. Dalje Slovenski pomorski zbornik (1962, 188 str.), ki med drugim prinaša tudi članke o šolstvu in pomorstvu Pirana. Najnovejši zbornik Slovenska Istra v boju za svobodo (Prispevki in gradivo za krajevno zgodovino, 1976, 751 str.) obravnava le delno starejša obdobja, medtem ko obdobju po letu 1918 ipo- sveča precej več prostora. Na sploh je 'O treh isträkih mestih Kopru, Izoli in Piranu precej pisano v Kroniki, Obali in Srečanjih; cd Eamosto>ih del pa naj ome- nim dela Stane Bernik: Organizem slovenskih obmorskih mest Koper, Izola, Piran (1968, 231 str.); Miroslav Pahor: Socialni boji v občiv.i Piran od XV. do XVIII. stoletja (1972, 288 str.) ter Miroslav Pahor-Tatjana Poberaj: Stare piranske soline (1963, 175 str ). Za tisik pa so pripravljeni statuti občine Piran (M. Pahor) in zgodovina pomorstva sred- njeveškega Pirana (F. Gestrin). Posebej o taborskem gibanju v Istri (Kubed) pa piše Janez Kramar: Prvi tabor v Istri (1970, 71 str.). Za zgodovino šolstva na Koprskem je po- membno delo Slovensko učiteljišče v Kopru 1875—1909 (1976, 104 str.). Zbornik Brkini 74. Tridesetletnica volitev v narodnoosvobodilne odbore na južnem Pri- morskem (1974, 192 str.) je omejen v glavnem na čas NOB. OPOMBE: 1. P. Blaznik, Pota in vidiki slovenske krajevne zgodovine. Kronika III/1955, št. 3, str. 145—150. — 2. B. Grafenauer, Struktura in tehnika zgo- dovinske vede. Ljubljana 1960, str. 196. — 3. Poleg nemških Mitteilungen des Museal-Vereins für Kraiin izhajajo od leta 1891 dalje tudi sloven- ska Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, pozneje se obe publikaciji združita v dvojezično Carniolo (1910—1919)- Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo izhaja od 1919 do 1945, Časopis za zgodoviino in narodopisje pa v letih 1904—1940. — 4. Kronika slovenskih mest I/1934-VII/1940. — 5. Bibliografijo knjig in člankov o krajevni zgodo- vini je najti v Bibliografiji slovenske zgodovine. Zgodovinski časopis XII-Xni/1958—1959, XV/1961, XVII/1963, XXIX/1975. — 6. S. Vilfan, Namesto predgovora: Stanje in perspektive sintetičnih pri- kazov zgodovine Ljubljane. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega, razprave zv. 2,str.3—8. — 7. Pri vseh delih ;z krajevne zgodovine, ki jih v tem pregledu naštevam, uporabljam skrajšan biblio- grafski opis, tj. poleg naslova samo leto izdaje in število strani.