Po pošti prejeman: ta
»elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, fetrt , . 6 , 50 , «esec , 2 , 20 ,
¥ upravništvu prejeman: za
telo leto naprej 20 It — b pol leta „ 10,-,
, . & , - , «iesec , 1 , 70 ,
2» pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Naročnino in inserat* sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niflkih ulicah št. 2,1., 17.
Političen list za slovenski narod.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 269.
V Ljubljani, v petek 23. novembra 1900.
Letnik XXVIII.
Pogumno na plodno delo!
Tržaški Italijani prav bojazljivo opazujejo sedaj delovanje onega odseka, ki ga je izvolil zagrebški katoliški shod za snovanje ljudskih posojilnic. Naši rojaki so doslej suž-niško robovali Italijanom. Tužna Istra je iz sesana po tujih pijavkah, ki so brezsrčno, brez ozira na ljubezen do bližnjega, v varstvu svojih privilegijev in v skrbi le za lastni žep v brezmejnem zaničevanju do slovanskega življa izkoriščali tužni slovanski narod v Primorju. In sedaj svita nova zarja tudi tam, začelo so je jasniti!
Kes, da prvi hrvaški katoliški sestanek ni združil toliko preprostega naroda, kolikor naš slovenski katoliški shod. A videli smo, da je tamošnja inteligenca vsa drugačna, nego naša. Hrvaška inteligenca čuti protikrščanske liberalne in židovske težnje kot oster trn v svojem mesu, naša »inteligenca« je pa po nemškem židovskem časo pisju in po grozovitih ekscesih »Narodovih« izprijena, odtujena ljudstvu, v sovraštvu do naroda. Zato pa je tudi uspeh hrvaškega katoliškega shoda jako zanimiv za nas, in vredno je, da se primerjamo.
Splošni učinek prvega hrvaškega kato \ liškega shoda je isti, kakor je bil pri nas j po prvem slov. kat. shodu. Vzbudila se je zavest, da katoličan ne sme biti brezpraven, da je katoliško ime častno ime, in da morajo katoličani v oni državi, ki ščiti žide„ luterance in kalvince, zahtevati za svojoS vero vsaj toliko brambe, kakor je oni i| resnici vživajo. Katoliška vera ima kot edindšf zveličavna vera več pravice do državndf brambe, nego druge, ki so deloma le bole-havi izrastki iz nje, kakor luteranstvo in; kalvinstvo, ali pa le nepopolna priprava na Kristusa, kakor je židovstvo. Katoličani pa se začenjajo zavedati tudi svojih historičnih pravic. Kdo je najstarejši kuhuronosec na naši zemlji? Ali ni katoličanstvo vpeljalo omiko, jo razvijalo in branilo? In sedaj pridejo tuji usiljenci in nas preganjajo z naših historičnih tal, z zemlje, ki je posvečena z našim znojem in z našo krvjo 1 Katoličani pa se začenjajo zavedati tudi svojih nume-r i č n i h sil. Ali nas je malo ? Velikanska večina ljudstva je katoliška, le nekaj malo odpadnikov životari vmes, bodisi ljudje, ki žive od žuljev katoliškega ljudstva, bodisi mogočnjaki, ki nravno in gmotno propadajo. In tem se naj uklanja, tam 'naj služi krepka, zdrava in pridna masa ljudstva v naši dobi, ki je tako ponosna na to, da hoče vse vladati po numeričnem razmerju? To je proti duhu ustave, proti pravičnosti, proti zdravi pameti.
Ta zavest se je vzbudila po zagrebškem katoliškem shodu med Hrvati, ista zavest, ki jo je med nami vzbudil prvi slovenski katoliški shod.
Iz te zavesti pa med nrvatj poganja ravno tista prva krepka sadika, ki jo je ro dil naš prvi slovenski katoliški shod: g o spodarska pomoč revnemu ljudstvu.
V laških in mažarskih krogih sedaj najstrožje zasledujejo delovanje gospodarskega odseka za snovanje ljudskih posojilnic. V Zagrebu so naj osnuje velika osrednja p o s o j i 1 n i c a, ki naj ravno posreduje denarni promet med raznimi lir vaškimi lokalnimi rajfajznovkami, kakor »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Teh posojilnic se Italijani strašno boje, ker vodo, da so tudi politični značaj Iatre
in Hrvaške takoj izpremeni, ako se po teh modernih ljudskih organizacijah osvobodi ljudstvo groznega gospodarskega jarma, ki so mu ga naložili Italijani in Mažari. Saj italijanska mesta imajo le toliko vpliva na hrvaško prebivalstvo na deželi, kolikor jo to pri njih zadolženo. Le toliko morejo ukazovati, kolikor morejo z denarno in gospodarsko premočjo izsiliti. Zato pa hrvaški katoličani za osvobojenje svojega ljudstva rabijo isto sredstvo, katerega so se po-služili naši katoličani. Edino orožje, ki more braniti naše ljudstvo ob narodnih mejah, jo gospodarsko osvobojenje, in zato sedaj Italijani in Mažari delajo proti hrvatskim domoljubom z isto perfidno strastjo, s katero nas preganjajo naši liberalci.
Hrvatski domoljubi! I vi boste morali prestati isto napade, ki lete sedaj na nas. A vam bo ložje, ker vas bodo mesarili tujci, ko so nas tožili in obrekovali rodni bratje.
A brez strahu naprej 1 Pogumno na plodno delo !
Volilno gibanje.
Shod v Krškem.
»Slov. Narod« je prinesel včeraj brzojavko iz Krškega: »Ob ogromni udeležbi se je današnji shod veličastno izvršil. Kmetje so župnika Schvveigerja, ki je nemir delal, iz dvorane vrgli.« — Mi pa smo dobili sledečo brzojavko :
Krško, 23. novembra. Udeležba na shodu mnogoštevilna. Naših čez dvesto, liberalcev kakih petdeset. Romih otvori zborovanje. Globočnik govori nekaj minut, dvomi o svoji izvolitvi. Tavčar hvali liberalce kot i z -gledne katoličane, zabavlja čez duhovne. Ogorčeni ugovori. Vsestransko vpitje. Romih zaključi shod. Liberalci ostanejo sami, pa se hitrorazidejo.
Kako Luki Jelencu podirajo ugled njegovi tovariši.
Naši liberalni učitelji upijejo v enomer, koliko trpi učiteljski ugled in kako ga je treba z vsemi silami braniti. Proti komu pa, kdo pa je tisti siloviti nasprotnik »učiteljskega stanu ?t Ino, kdo drugi more biti, kakor preklicani »klerikalci«.
A verjemite mi, da bolj ne more tudi največi nasprotnik ponižati in osmešiti učiteljskega stanu, kakor to delajo njegovi lastni udje, liberalni učitelji a Iš Luka Je-lenec. Njegov klaverni nastop na Glincah in njegov beg z volišča, koliko smeha je napravil po vsej domovini! Za peč ž njim, da ga nihče ne vidi, ne pa na oder, da se osmeši! Ako pa človek smešen postane, je gotovo zgubljen. In tako je zgubljena tudi dražgoškega Luke kandidatura.
A gosp. Luka ni sam, po Jelenčevih lavorikah je segel med drugimi tudi učitelj na Dovjem, g. Fr. Jegljič.
Zadnjo nedeljo je bil shod tudi na Mojstrani, v Smerčevi gostilni. Ker so snuje na Dovjem posojilnica, je govoril jeseniški župnik Avg. Šinkovec najprej o zadružništvu in posebno o koristi Ilajlajznovih posojilnic. Na to je Peter Rozman, tovarniški delavec na Savi, razpravljal o socijal-demokraškem raju. Ze med njegovim govorom je vskipela kri navzočemu dovškemu učitelju Fr. Jegljiču. Ko je župnik Šinkovec nato govoril o tem, koga naj volimo, ali so cijalncga demokrata, ali liberalca ali pa ka-
toličana, je pa možic kar besnel, vpil in klel, da se jo vso kadilo. Ko se mu jo beseda ponujala, naj govori in ovrže, kar se mu ne zdi prav, si pa ni upal govoriti in se je na vse načine izgovarjal, da mu le ni bilo treba pokazati svojo modrosti. Temu možu so duhovni posebno v želodcu, ker vpil je vse vprek, da f .... i še niso nič storili ne za kmeta, ne za delavca, sploh za nobenega. G. Luka bo menda pa čudeže delal.
Surovo vpitje učiteljevo, njegovo pre-klinjevanje in zabavljanje je navzočim toliko presedalo, da se je razun enega soci-jalnega demokrata vse zgražalo nad njim. Delavci in kmetje so učili učitelja dostoj nega vedenja ter klicali: »Taki učitelji naj torej izrejajo našo otroke«, »molčite, saj vi dite, da imate samo enega na svoji strani!« Z vspehom shoda smemo biti zadovoljni. Ko bi shod drugega sadu ne imel, kakor da se je liberalni učitelj tako osramotil in ljudem oči odprl, jo dovolj. A pri tem ne ostane. Začeto delo se bo nadaljevalo, želji navzočih mož se bo ustreglo in g. učitelj, kmalu se zopet vidimo !
G. kandidnt Luka, vi pa vidite , kako slabo delajo Vaši liberalni tovariši za vas. Pač si lahko mislite: Bog me obvaruj mojih prijateljev!
Dr. Tavčar.
»Ali mislite, da smo na glavo padli«! dejal je dr. Tavčar, vodja narodno-napredne stranke, ko se je od njega zahtevalo, da delavci dobe volilno pravico v ljubljanski občinski zastop. In sedaj hoče dr. Tavčar, naj bi delavci glasovali za njegovega Luko Jelenca. Ali menite g. dr., da so delavci na glavo padli ?
Demokraški shod v Prhovcu.
Zagorski mokrači so hoteli napraviti shod Dolgo časa niso mogli dobiti potrebnega prostora, konečno so dobili streho na koncu zagorske doline, v Prhovcu. Namesto kandidata Kopača je prišel na shod Etbin Kristan s svojim pribočnikom Čobalom. Ponosno Kristan zasuče svoje brke ter začne mleti že povsod znane fraze. Zabavljal je čez papeže in po vrsti doli do vaškega cer-kvenika, kakor so je naučil iz mokraškega evangelija. Za Kristanom je še Čobal prodajal svoje neužitne drobnice izpod zagorske hruške. Vezal je otrobi, da so se mu celo pristaši posmehovali. Klaverno vreme, kla-veren shod !
Žičkar, Hribar, »jungovci", „Štajerec\
Iz zgornje Savinjske doline Kakšna brezmiselna pisava, ki jo moramo požirati v »Domovini« vsaki teden po dvakrat! V zadnji številki trdi, da bo za naše polovičarje kaj dobro, če se bodo mogli pri svojem celjskem poslancu Hribarju pritoževati radi krivic, ki se jim godijo, Kakor da se pri katerem drugem poslancu ne bi mogli pritoževati! Žičkar tudi ni prebival med Ila-ložani, a vendar je mogel priti k njim ter pogledati škodo, ki se godi po njihovih vinogradih, ter znal najti pot, po kateri se jim je pomagalo. To jo pač nemogoče, da bi vsak sodnijski okraj imel svojega poslanca, zlasti v V. kuriji. Če je Žičkar mogel priti k nam, pogledat razdrapano cesto, bo gotovo pri-hitel tudi k Žagarjem, če ga bodo povabili. »Domovina« se tudi moti, če meni, da bi Wračko, Visenjak, Pukl in Kresnik ne kandidirali, ako bi se bil Hribar postavil kandidatom v V., a Žičkar v IV. kuriji. Visenjak je bil kandidat tudi pred 3 leti, enako tudi
Pukl. Nekateri ljudje so pač tako trmoglavi, da mislijo: »moram priti v državni z b o r«. Enkrat za vselej protestujemo proti spodtikanju, češ: Žičkarja nam ne vsiljujte! Z enako pravico kličemo mi: No vsiljujte nam Hribarja ! »Domovina« so pritožuje, da se »od Solčavskih planin« tje doli do Drete agitira za Žičkarja. Kaj pa da se agitira! Poštena agitacija je našo življenje. Vsaj se agitira tudi za Hribarja. Razloček je samo ta, da so vspehi obojne agitacije kaj različni. Hribarjevi agitatorji trobijo po svetu, da je vse ljudstvo vneto za njihovega kandidata. A dokazalo se je jasno, da so le samo njegovi agenti želeli, naj bi bilo ljudstvo vneto za Hribarja. Da se je spodnještajersko
učiteljstvo — mislimo jungovce _
vnelo za Hribarja, temu so nikakor ni čuditi. Ljudje, ki so pisarili: »Rajše socijal-nega demokrata, kakor Žičkarja !« bodo morali delati proti katoliškemu duhovniku. Vprašanje je samo to : ali bo poslanec, ki jo podpisal program : »Vse za vero, dom, cesarja« moral plesati tudi tako, kakor mu bodo žvižgali ljudje, ki kričijo : vun iz šole s krščanskim naukom!? Tu pride Hribar v zagato: na eni strani bi moral delovati po programu katoliških Slovencev: šola se naj zopet pokristijani; a na drugi strani bo moral izpoditi nauke sv. vere iz šole. Dvema gospodoma bo težko služiti g. Hribar ! Pa gospod Hribar je svetu naznanil, da je zmožen za posle državnega poslanca ; on si bo že znal tudi pomagati iz te zanjke, da bo namreč deloval za versko šolo in proti njej ! ?
y »Štajerec« laže, da se mu kar kadi. O Žičkarju piše, da so mu v Vitanju in na Vidmu morali kmetje »župnišče do dna prenoviti«, prej ko je župnijo nastopil. Vsaka beseda jo zlagana. Nadalje pravi, da dobiva »najmanj 2000 gld. štolnine in drugih dohodkov«. Ta je pa že preneumna. Prepu-pustimo »Štajerskemu« lažnjivcu Videmsko župnišče in teh 2000 gld., čo more dokazati resnico svoje nesramne laži. Robičeva plača pa znaša po računu tega ljudskega prijatelja kar 9400 gld. na leto. Tudi tistih 5000 gld. »Štaj ercu« silno diši, katere dobiva dvorni svetnik dr. Ploj. O Žičkarju trdi dalje, da je »na prižnici in v klerikalno narodni politiki dober govornik, ali v kmečko-gospodarstveni jako slab«. Toda ta »Štajerski« obrekljivec, ki izhaja v Ptujem, prav dobro ve, da jo ravno Žičkar v kmetsko-gospodarstveni politiki dobro izurjen in je vsled tega tudi za kmete v Halozah, ki prebivajo pred nosom »Štajerca«, izposloval 60 000 kron podpore. Dozdeva se nam, da »Štajercuc samemu dišijo le »mastne plače«, katere očita svojim nasprotnikom. No! s takimi neumnimi lažmi ne bo vjel »Štajerec« nobenega, kalina na svoje limanice.
Socijalno-demokraška agitacija.
Po Štajerskem razširjajo soc. dem. agi-tacijsko knjižico »Miha, pri nas v Avstriji je vso narobe«. Najbolj narobe je pri soc.-dem., ker imajo za voditelje žide.
Volilni shodi.
Kandidata za kmetsko skupino Culje-Brežice, g. Ilugon vitez Berks in za mestno skupino Celje-Brežice gosp. dr. Ivan Dečko skličeta za prihodnjo nedeljo dne 25. t. m. volilna shoda, in sicer dopoludne ob 9. uri v Sevnici, popoludne ob 4. uri pa v Brežicah v »Narodnem domu«. — Narodni volilci ondotnih krajev se vabijo, da sa prav mnogoštevilno shodov udeleže, pri
katerih se kandidata volilcem predstavita in zaslišita njih želje. Tudi v Konjicah bo v nedeljo volilni shod, na katerem bo govoril prof. Robič.
Prvotne volitve na Štajerskem
Do 22. t. m. predpoldne so »Žičkar-jevce« izvohle občine : Brezno pri Vitanji 2, Ljubnica 1, Sv. Kunigunda 2, Skomre 2, Zrečo 2. To spada za okraj Konjice. Menda bodo vse občine glasovale za Žičkarjevce. Trg Vitanje glasoval je baje za soc.-dem, 1 volilni mož. Podobno bi znal ravnati t g Konjice, mogoče da vsled pritiska deloma tudi Oplotnica. L. 1897 je Oplotnica odposlala 2 kršč.-soc. in 3 soc.-dem., trg Konjice 3 soc. dem., Stranice 1 soc.-dem., torej skupaj 7, ostali bili so sami »Žičkarjevci«, g. Hribar tistokrat ni dobil nobenega glasu iz okraja konjiškega. Letos bo sklep prvotnim volitvam v konjiškem okraji dne 27. t. m. v Oplotnici.
Pri Sv. Jurju ob južni železnici je bila 21. t m. volitev volilnih mož Vsi volilni možje katerih je 9, bodo volili g. Žičkarja.
Za Žičkarja bodo dalje glasovali vsi trije volilni možje iz Kostrivnice, vseh osem od Sv. Križa pri Rogatcu, vsi iz Gotovelj in Mislinja.
Čobalov shod.
Pri Sv. Juriju ob Taboru na Štajerskem je bil napovedan socijalnodemokraški shod za dan 21. novembra ob dveh popoludne v gostilni znanega demokrata Janeza Brišnika. Ob omenjeni uri je prišlo silno veliko vrlih Št. Jurčanov na shod, da bi bili ugovarjali in »jogra Cobala« na hladno postavili, pa ga ni bilo nikjer. Vrli možje so čakali nanj blizu poldrugo uro, potem pa so odšli. Kmalu na to so je pripeljal misijonar ter je imel dolgo pridigo v prostorih Janeza Brišnika po domače Razgona. Na shodu so bili večinoma socijalisti, pa tudi naših je bilo nekaj ter so mu ves čas ugovarjali. Čobal je bil zelo slabe volje ter je rentačil kakor pes, če se ga draži. Zabavljal je čez Hribarja in Žičkarja. O Hribarju je rekel, da si je premoženje napravil s tem, ker je vse tako drago prodajal, Žičkar pa ni nič naredil v državnem zboru. Vsp e h a njegov go*or ne bo imel prav nikakega, ni si pridobil ni enega, pač pa jih je nekaj izgubil. Naše ljudstvo je prezavedno zato, da bi verjelo človeku, ki take neumnosti kvasi in lomi. Zvečer ob sedmih se je ves jezen odpeljal Naši možje se za Čobala ne menijo, stali bodo za Žičkarja vkljub Brišniko-vemu rovanju v Ojstriški vasi.
Prvotne volitve na Koroškem.
Iz Celovca, dne 22. t. m. Na J e-zerskem ao bili izvoljeni dne 20. t. m. našinci, in sicer v IV. kuriji gg. J. Šenk ter J. Virnik, v V. kuriji g. P. Roblek.
Na D j e k š a h so v obeh kurijah zma gali Slovenci. V V. kuriji so imeli 43 glasov, v IV. kuriji 35, nasprotniki pa 15.
V	Št. Danijelu sta bila malone enoglasno izvoljena našinca gg. Pr. Kert, župan in J. Kindlman, župnik, za obe kuriji.
Vse te občine spadajo v velikovški okraj.
Ugoden je doslej izid volitev v š p i-talsko-Smohorskem okraju. Kat. Nemci imajo upanje, da tu prodro. Pridobili so si že več občin, ki so bile doslej v nasprotnem taboru. Med nemškimi nacijonalci je vsled tega huda jeza. V slovenski občini Št. Štefan ob Žili, ki spada v ta okraj, so zmagali Slovenci v peti (4 vol. možje) in v četrti kuriji (5 vol. mož.)
V	Spod. Dravogradu so za peto kurijo izvoljeni nemški nacijonalci, istotako v P 1 i b c r k u (prišlo je 30 volilcev !!), Ž e-1 e z n i k a p 1 i (92 volilcev, 58 nacijonalcev, 31 soc.-dem.), Št. Petru ob Celovcu (34 nacijonalcev, 16 soc.-dem.)
V	B e 1 j a k u so za V. kurijo volili v treh okrajih. V dveh so zmagali nacijonalci z 10, v enem soc.-dem. s 4 vol. možmi.
Prvotne volitve v Celovcu bodo baje dne 17. decembra.
Ker se je vas Podpeca odločila od bistriške občine, ne voli več z občino Bistrica, marveč z občino Možica. Zato ima Možica sedaj 3 volilne može, Bistrica pa samo še 4. — Na ta način smo Slovenci izgubili zopet en glas! Kaj vse dela zoper nas !
Volilno gibanje na Goriškem.
V Gorici bode dne 3. dec. shod liberalnega »društva slovenskih veleposestnikov«. Razgovarjali se bodo o volitvah.
Hrvatske zmage.
Iz Istre se poroča: V sekciji Gologo-rica so izvoljeni hrvatski volilni možje, istotako v Novakih. Veliki Lošinj je z ogromno večino izvolil 5 hrvatskih volilnih mož, Žminj 9, Tinjan 7, Lindar 10, Sv. Ivan pri Šterni 4. Lahi delujejo z vso silo, a tudi Hrvati ne spe.
Pozor!
Pazite na legitimacije, da vam jih liberalci nepouzmajo!
Pazite naglasovnice, davam jih nasprotniki ne popišejo!
Poučujte ljudstvo, naj liberalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke!
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. novembra.
Občinske volitve v Pragi so sedaj završene na celi črti z lepo zmago staro-čeških kandidatov. Dne 21. t. m. so se namreč vršile ožje volitve. Izvoljenih je bilo pri tej drugi volitvi jedcaist Staročehov, 14 kompromisnih kandidatov (Staro- in Mlado-Čehov), 8 Mladočehov in trije samostojni kandidatje. V drugem razredu jo na Mali strani prodrl staročeški kandidat le z jednim glasom večine. Skupno je torej od 90 članov mestnega zastopa polovica, 45 olaro-čehov, 22 Mladočehov Fričeve stranke, 21 somišljenikov Podlipnega in dva radikalca. Mladočehi so sedaj odločno v manjšini in stranka bivšega župana Podlipnega, ki je še pred nedavnim imela v rokah vso oblast, je napram btaročehom v manjšini za celih 24 glasov.
Izjava nadvojvode Frana Ferdinanda in češki deželni zbor. Praška »Politik« in po njej tudi nekateri drugi listi so poročali, da bo vlada tudi češkemu deželnemu zboru predložila omenjeno izjavo v odobrenje. Vest ta se je zdela takoj precej neverjetna in res izjavlja sedaj »Hlas Naroda«, da v kompetentnih krogih o tem ni nič znanega, ker bo vlada predložila izjavo nadvojvode samo državnemu zboru kot jedino kompetentnemu v tej zadevi. To je tem verjetneje, ker ni bila izjava predložena niti hrvatskemu saboru, ki je glasom nagodbo mnogo bolj upravičen razsojevati v tej zadevi, kakor pa kak deželni zastop v naši polovici.
IJeželnozborske dopolnilne volitve na Tirolskem mesto vsled najnovejega kompromisa odstopivših desetih deželnih poslancev iz skupine veleposestva se vrše 15. decembra v Inomostu. Vseh volilnih upravičencev v tej skupini je 234. Izid je precej negotov, ako ne pride do kompromisa.
Okrožnica o krščanski demokraciji, ki bo baje v kratkem objavljena, obstoji po poročilu »Pol. Corr.« za vatikanske zadevo iz aveh glavnih delov: iz negativnega in pozitivnega. V prvem delu opisuje papež, kakošna naj ne bode krščanska demokracija. Prosta naj bo vsake tendence politične demokracije. Kršč. demokracija se more prilagoditi najrazličnejim vladnim oblikam, kajti ona spoštuje vse obstoječe vlade, še celo one, ki so v politiškem smislu besede najbolj protidemokratiške. Papež odločno odklanja vsako skupnost kršč. demokracije z revolucijskim socijalizmom, in vztraja pri vseh načelih, ki jih je z ozirom na osebno lastnino in druge principe, ki tvorijo temelj obstoječemu državnemu redu, razvil v okrožnici »Rerum novarum«. V drugem delu po-jašnjuje sv. oče, kaka mora biti kršč. demokracija. Vse katoliške stranke naj bodo z ljudstvom v prospeh materijelnega in nrav-nega blagra ljudstva. Z jedno besedo, nova okrožnica bo nekako dopolnilo okrožnice »Rerum novarum«. Papež svari nadalje razne socijalne stranke pred pretiravanjem in izgredi, in jim predpisuje pot, po kateri jedini morejo odpomoči bedi nižjih slojev na podlagi spoštovanja vseh pred legitimnimi pravicami in obstoječim družabnim redom.
Predsednik Kriiger v Evropi. Včeraj zjutraj ob polu 9. uri jo predsednik
mlake republike Pavel KrUger v Mar-
| zilju stopil na evropska tla. Dohod, ki je bil že napovedan za 21. t. m. zjutraj, seje vsled neugodnega vremena zakasnil za dobrih 24 ur. Ljudstvo iz cele Francije ga jo pričakovalo že prvi dan na vse zgodaj, a ker ga le ni bilo in ker je celi dan neprestano lilo, so je deloma nejevoljno vrnilo iz pristanišča. Vkljub temu je bil včeraj dopoldne vspre-jem zelo prijazen in iskren. Takoj po dohodu se je podala burska deputacija z dr. L< yd-sem na čelu na krov ladije „Gelderland" ter pozdravila svojega šefa. Tudi mestno zastopstvo je bilo prisotno pri tem vsprejemu. Okolu jednajste ure se je Kriiger izkrcal ter se na vozu podal v mesto. Sprevoda se je udeležilo veliko vojaških društev, neštevilna množica občinstva. Ljudstva se je še posebno radi tega nabralo toliko v Marzilju, ker je bil včeraj dopoldne pogreb ondotnega škofa monsign. Roberta. Na oficijelni pozdrav je odgovoril Kruger nizozemski, na kar je za-orilo iz sto in sto grl: Živel KrUger, živeli Buri!
Bojaželjnost Kitajcev se vkljub številnim porazom v sedanji vojski glasom najnovejših poročil nič kaj ni zmanjšala. Iz shanghaja namreč poročajo, da je izdala cesarica vdova tajen oglas, v katerem opominja vse podkralje in guvernerje, naj se takoj pripravijo na novo vojsko proti mednarodnim četam v vseh delih dežele. Mogoče, da je ta vest do cela izmišljena in so jo raztrosili le kitajski državniki, da bi ustrašili zunanji svet, nasprotno je pa tudi lahko verjetno, da so jeli slutiti Kitajci, kaj nameravajo s svojimi mirovnimi pogoji nekatere velesile, in da se hočejo z vso silo upreti baje nameravani delitvi Kine.
»opisi.
Iz Postojne, 21. novembra. Tavčarjev kveder in ko m e d i j a v P o s to j n i. Kakor se kaže iz poročil v časnikih, so se kvedri Tavčarjevi pri našem postojnskem shodu nekoliko pošvedrali in treba jih bo dejati na kopito, da se zopet poravnajo. Iz nedolžno predstave se jo napravila viselo igra: »Zmešnjava čez zmešnjavo«. A ne bojte se, gospod dr. Kvederman, da bi se nam bili k tem zamerili, vi ste prav našo žilico zadeti Mi Notranjci, sosebno cvet v notranjski metropoli, smo pač zavedni, a tudi samosvoji ljudje, ki ljubimo zabave in komedije Gospod, ki jo naš vidni, časih pa tudi nevidni poglavar in ob enem finančni minister, ima rad kak „hetz«, če se mu že sponese vselej po volji ali ne, da je le »hetz«. Da bi nam ne zmanjkalo zabave, smo pred leti za »hetz« povabili sem gosp. dr. Dragotina Treo ta, ne da bi potrebovali ravno odvetnika, kajti prt bili smo tudi brez njega; saj nam ne koristi druzega, kot da imamo malo več nepotrebnih pravd in se nekoliko kolekov več proda. Zato je gospod doktor, prišedši k nam, po časnikih iskal v prvi vrsti pomočnikov in pisarjev s pristav kom, da morajo znati dobro peti in se zvijati in spenjati po drogovih, pravniška in pisarniška izurjenost je postranska reč. Posrečilo se mu je dobiti jih, da so mu časih prebračali kozolce še nekoliko hujše, kot mu je bilo všeč. Napravljali smo zdaj lahko veselice in zabavljice.
Ker smo jako napredni, smo v duhu naprednega časa in da bi nam klerikalci ne mogli očitati, da nič ne delamo za organizacijo, ustanovili politično in gospodarsko društvo za Notranjsko, katerega namen je, kupovati in prodajati les, vino in žito, živino in kmetijsko orodje, mlekariti in sirariti in Bog ve kaj se. Vodstvo in nadzorstvo je prevzel gospod dr. Treo in tako tudi že obstoječe postonjske hranilnice. Napričakovano velikansko je bilo delovanje in vspehi tega početja. Lesa iz loške in ribniške doline na Rakeku in v Postojni se je prodalo in pokupilo veliko — brez dr. Treota, vina iz vipavske in sremske doline je politično in gospodarsko društvo s sedežem v Postojni več popilo, kot prodalo; kmetijskega orodja se jo mnogo nakupilo, a kmetovalci niso hodili v Postojno vprašat, kje da se dobiva. Obnesla se je dobro živinska kupčija, kajti tu in tam se je prodal kak junček ali kaka suha krava, katero je dala zarubiti dr. Treova pisarna; mlekarna in sirarna postonjska vspeva tako izvrstno, da jo hvali vse, kar leze in gredo. S hranilnico so jako zadovoljni vsi, kateri z njo
nimajo nič opraviti; kako so zadovoljni prizadeti, naj pa povedo sami.
Tako imenitni vspehi na gospodarskem polju so osrčili voditelje našega društva, ki je ob enem politično, poskušati srečo tudi pri politiki, da bi svet ne rekel, da drem-ljemo. Sosebno letos, ko se nam bližajo vo litve in so vražji klerikalci dregali in vrtali tako dolgo, da so dosegli neposredno in tajne volitve, morajo napeti vse sile in delati vztrajno.
Poprej so lahko hodili lovit volilce po kmetih s kronicami in povrh obetali še likof, katerega pa večjidel ni bilo treba plačevati; volilnim možem, ki so hodili volit v Postojno, so pokazali cele petake, da so šli za njimi. Seveda je bila sitnost, če so se ka-terikrat pomotili in petak potisnili v roko kakemu po druzih opravkih v Postojno pri-šedšemu Berbinu, ki ni bil volilec. Kdo more poznati vse brkaste Berbine, ali so volilni možje ali ne? Letos pa bodo povsod volili na en dan in doma. Povsod ne moremo biti in treba si je pomagati drugače, mislijo sedaj »voditelji«.
Da bi po malem ljudi pripravljali in si jih privezali, so jih zbobnali skupaj k narodni veselici na grobiškem polju. Vrlo dobro se je obnesla, in ogledali so si jo celo orožniki. Le to ne vemo, kaj je krivo, da ni noben časnik poročal o njenem izidu, še »Narod« ne; hudobni jeziki so celo čenčarili, da je bilo še neklerikalnih Postonjcev sram, ko so bika ah bečka nazaj prignali v Postojno, ker ga ni nihče hotel zadeti pri tomboli. Prirejali so tudi druge veselice z enakim namenom.
A za glavni »hetz« je sklical načelnik našega društva volilni shod, h kateremu je prinesel dr. Tavčar pokazat svoje kvedre. Vspeh jo popoln in zmaga naših kandidatov gotova na vsi črti in v vseh volilnih skupinah. Za naša mesta in trge volimo dr. Fer-jančiča, če nam le naposled ne uide, kot Novomeščanom Šukl|e. V četrti kuriji bo povsod brez dvoma soglasno voljen gospod Božič. Volilo ga bo vse, kar biva v preplavljeni Planini, okoli Slivnice, v loški dolini in bloški okolici že zato, ker je Božič in je torej vendar nekaj božjega pri njem, če tudi ne veliko, in ni Bog ve kaj zaslužen poslanec. Vipavska domača dolina ga mora voliti, ker si je prizadeval vipavskih zadrug vino pripraviti v slabo ime in vinske kupce jim odgnati, da bodo domačini sami ložje pili dobro starino. Volili ga bodo Podnanosci že zaradi tega, ker ga priporoča toli slavno in zaslužno postojnsko društvo; Senožečani, ker zanj pete in jezik na široko okoli brusi znani konjski mešetar; Pivčani, katerim privošči gospod Božič v krščanski ljubezni če ne druzega, dosti vode v povodnjih in jim nasprotuje in nagaja pri uravnanju Pivke s svojimi čudnimi poročili, še dobri kristijani, bodo ga volili, da spolnijo zapoved Gospodovo: če te kdo udari po enem licu, pomoli mu še drugo; in ravno tako Vremcem in prebivalcem reške doline ne bo dalo več drugače, kot da ga volijo vsi zaradi zaslug, katerih si zanje ni pridobil.
Kar ss poslednjič tiče pete kurije, bomo soglasno volili kandidata g. Luko Jelenca vsi, kateri ga zapišemo na volilne liste, ako ne zaradi druzega — da bo le »hetz« I Če pa le ni bilo v Postojni zopet vse le komedija ? !
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. novembra.
Slomšekova stoletnica. Prihodnji ponedeljek dne 26. novembra bode preteklo 100 let, odkar se je narodil Anton Martin Slomšek v kmečki hiši na Ponikvi. Čujemo, da bodo prihodnji mesec Slomšekovo stoletnico slovesno proslavila tudi ljubljanska kršč. soc. delavska društva.
Osebna vest. G. dež. predsednik baron H e i n se je nocoj odpeljal na Dunaj.
Mati gg. dr. Vošnjakov, gospa Jo žefa Vošnjak, je umrla v Šoštanju v 94. letu svoje dobe. Ob njenem grobu žaluje pet otrok, 23 unukov in 19 praunukov.
Meščanski klub vzbuja s svojimi prireditvami vedno več zanimanja. Vsak „jour-fixe" zabeležuje večji obisk, kar se je sosebno zahvaliti izredni trudoljubivosti gosp. predsednika Ledenika, ki vedno preskrbi velezanimiv vspored. Sinoči je bil v prosto-
rih Meščanskega kluba in v veliki dvorani tretji letošnji „jour fixe", ki je zbral v prijetni zabavi mnogo odlične gospode. Poleg izborne igre na glasovir, s katero jo vzra dostila goste blagor, gospa Ilofbauer, vršila se je čarodej na predstava. „Carodejec" gospod S c h n e i d e r in njegova hčerka sta spretno „čarova!a" in vzbujala s svojimi čudovitimi deli mnogo veselja-Članom Meščanskega kluba pripravlja delavni odbor v letošnji zimski sezoni še mnogo prijetne zabave, naj bi torej gospodje ^Slani z obilim obiskom društvenih prireditev bodrili odbor in vrlega g. preds dnika pri njegovem nemalem trudu.
Miklavžev večer se bo vršil letos ■tudi v »Katol. Domu«. Stariši naj pripeljejo seboj svoje otroke, da vidijo sijajni nastop Miklavža. Kdor bi želel svojim otrokom dati kak Miklavžev dar, naj ga pošlje hišniku v »Katol. Dom«, da ga izroči Miklavžu. Na daru naj bo natančno zapisano otrokovo ime. Tudi za drugo zabavo se bo skrbelo.
Laži Be množe. »Narod« je priobčil zopet nekaj iz zbirke liberalnih agitacijskih podlosti. »Narod« pravi: Givori se, da dobi vsaki kaplan za vsako selitev 100 gld. In koliko časa je kaplan v jedni fari ? Jedno, k večjemu tri leta in potem dobi 100 gld. Čemu ti nepotrebni stroški. — »Narod« morda ve, da se ti stroški izdajajo za selitev na pr. profesorjem, zato pa še ne bi smel sklepati, da so tudi kaplani pri selitvah tako srečni.
V Postojni je umrl 20. novembra po kratki bolezni g. Edvard Pitschmann, c. kr. finančni respicijent v pokoju, previden * sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bil star 73 let. Pogreba 22. novembra se je udeležilo mnogo odličnega občinstva, zasto pana je bila tudi čitalnica, ker je bil rajnik mnogoleten njen ud. Mož je bil blaga duša! Svetila mu večna luč !
Novo bralno društvo se je osnovalo v Tinjah na Štajerskem.
Št Lorenc ob Temenici. Od 11. do
19. t. mes. se je tukaj vršil sveti misijon. Udeležba je bila ogromna in splošna. Z veliko vnemo so hodili ljudje vsak dan sleherni izvrstni govor marljivih gg. očetov misijonarjev poslušat. Vodili so ga prečastiti gospodje očetje iz reda sv. Frančiška: An-gelik Hribar, Avrelij Knafelj in Salvator Zobec. Obhajanih je bilo blizu 1700 ljudi. Bog daj vsem stanovitnost v dobrih sklepih, č. gospodom misijonarjem in sotrudnikom pa zasluženo plačilo onkraj groba za velik trud in požrtvovalnost!
Porotne obravnave v Nov. mestu. Dne 20. in 21. t. mes. so bili obsojeni: A. Slapšek iz Ovsenega na tri mesece, Fr. Kolin z Gor. Gradišča na eno leto, Fr. Brins-kale iz Verčic zaradi požiga in tatvine na 10 let, Fr. Pušnik na tri leta.
Ljubljanske novice. Čudno postopanje občinskega svetnika. Občinski svetnik Jožef Turk čaka sodbe, ki se bo vršila pred dež. sodnijo radi znane afere Kmetic. Da mu to čakanje ne bi bilo dolgočasno, tožil je g. Kmetica radi razža-ljenja časti, češ, da ga je opsoval s svinjami, barabami itd. Danes se je pred okrajnim sodiščem pojasnilo, da je g. Kmetic rabil te besede , ko sta ga gospoda Ad. H. in Turk vabila v zloglasno hišo. Zagovornik g. dr. Poček je dejal, da priče niso potrdile vsega v obtožbi navedenega in da je pošteni kmet g. Kmetic na besede, katere sta rabila gospoda Ad. H. in Turk, lahko razžaljen in je potem v razburjenju rabil zgoraj omenjene izraze. Zastopniku dr. Tavčarju se je sicer stvar zdela malenkostna, nam pa ne, ker kaže kmetom, kako celo napredni občinski svetnik razširja nenravnost. Besede obč. svet. Turka so tako nedelikatne, da jih nočemo izročiti javnosti. Priča Schneider je te njegove besede pod prisego potrdil. G. Kmetic je bil obsojen na 10 K, njegov za stopmk pa si je pridržal pravico postopati proti g. Turku, ker je Turk mej obravnavo zaklical Kmeticu: „Nikar ne laži!" — Izpred sodišča. Včeraj je bil g. Dro-fenik, sodrug tvrdke Miklauc pred okrajnim sodiščem — oproščen obtožbe, da je očital gdč. Klemenčevi tatvino. Priče so potrdilo, da je na magistratu glasno povdarjal, da mu je gdč. Klemene toliko poneverila, da pride pred porotnike; hišni gospodar gdč. Klemenčeve jo izrečno povedal, da mu ie
g. Drofenik dejal, »da je že dokazano«, da mu je gospodična kradla. K sodišču je prinesel včeraj g. Drofenik neke zvezke, v katerih so zaznamovani dnevni dohodki in iz katerih se vidi, da je bilo često v blagajni manj denarja, a pripoznalo se jo, da so je denar štel v nenavzočnosti gdč. Klemenčeve in da so v blagajno hodile še druge osebe. Bilanco je g. Drofenik naredil, ne da bi bila navzoča gdč. Klemene. Drofenik je bil oproščen. — Gostilno »pri roži« jo prevzel nek konzorcij, ki jo bode popravil in potem zopet otvoril.
Iz celovške škofije. Za škofijskega voditelja duhovskega molitvenega društva je imenovan na mesto pokojnega monsign. J. Mullerja preč. g. o. dr. Alojzij Cigoj, O. S. B., prof. bogoslovja v Celovcu. Mesečni izkazi naj se torej pošiljajo imenovanemu gospodu. (Celovec, stolne ulice 10.) — Udom mestnega šol. sveta v Celovcu je imenovan vč. g. kanonik Mat. Grosser. — Skušnjo veroučiteljev za srednje šole so delali od 13. do 15. t. m. čč. gg. Fl. Hiebaum, župnik v Africi; J. Hribar, stolni kaplan v Celovcu ; Fr. S c h r e i b e r , veroučitelj v Celovcu ; Al- S e y b a 1 d , veroučitelj v Beljaku ; Gabr. W e i s s , stolni vikar v Celovcu.
„Narodno šolo" družbe sv. C rila in Metoda v Št. Rupertu ob Velikovcu obiskuje to šolsko leto 172 otrok, in sicer jih je v I. razredu 60, v II. 58, v III. 54.
Kmetijske zadeve na Koroškem. Podružnica »Borovlje« c. kr. kmet, družbe se je razdelila v dve podružnici: ena za Sveče, druga zaŠmarjeto. Prva je štela pri ustanovitvi 31, druga 34 udov ; prvi je načelnik g. J. B a r 11 p. d. Kozern na Mačah, drugi g. J. B1 a z n i k. — Dne 2 decembra bo pri županu v Št. Vidu ustanovni shod nove podružnice za občino Rili a r j a v a s. Predaval bo g. Š u m i. — Dne 25. nov zboruje podklošterska podružnica pri Merlinu v Podklošlru, dno 9. dec. pa podružnica za Bistrico ob Žili pri Izopu v Čajni. Na obeh shodih bodeta govorila gosp. V. Šumi in gosp. dež. uradnik P r i s 1 a n , slednji o dež. zavarovalnicah.
Koroške novice. V Mariboru se je dne 6. t. m. ustrelil pekovski mojster En-gelbogen iz Črne. Bil je strasten nasprotnik Slovencev. — Protestantsko božjo službo so vpeljali v Vrbi. Imajo jo v neki vili. S tem hočejo katoličane zvabiti »proč od Rima«. — »Štajerca« razširjajo tudi med Koroškimi Slovenci. Oskrbujejo ta posel učitelji in razni »dohtarji«, načelniki »Siid-markinih« podružnic. — V B.ačah je pogorelo posestvo posestniku Gralenauerju pd. Klebu. — Cesar je potrdil postavo, sklenjeno v zadnjem zasedanju dež. zbora, da sme mesto Celovec pob rati posebno doklado na pivo in žgane pijače. Postave, da naj se od najemnin za lov pobira posebna doklada, cesar ni potrdil. -- Deželni šolski svet jo sklenil, da se vpelje na meščanski šoli v Velikovcu slovenščina kot prost predmet. Poučeval bode g učitelj K o v a č i č. Nam se zdi. da nikakor ne zadostuje, da vpeljejo slovenščino kot »prost« predmet. V meščanski soli slovenskega mesta bi slovenščina vendar morala biti obvezen učni predmet. — Na enorazredni slovensko-nemški šoli v G 1 o b a s n i c i se je ustanovilo drugo učiteljsko mesto.
Celovški mestni zbor za § 14 »Mir« piše: To je vendar čudno, ali resi Večkrat že so mogočneži na našem magistratu ropotali zoper imenovani paragraf, sedaj ga pa sami kličejo na pomoč ! V zadnji seji so namreč sklenili, da od koroške hranilnice vzamejo na posodo 4 milijone kron. Obrestovali bodo posojilo po 41/, % in vračali vsako leto 16.000 kron. Vlado pa so naprosili, da spomočjo§ 14. oprosti to posojilo običajnih pristojbin. Mnogokrat se grešnik skesa; da so se skesali tudi celovški nacijonalci, ki so prej toliko ropotali zoper § 14., pa je povzročila skrb za — mošnjo!
Iz Kastva se poroča, da se ondi vrše obč. volitve. Prvi dan je prišlo na volišče 372 Hrvatov, nasprotniki se ne upajo na dan
Kaznjenci so doslej mnogokje, tako tudi v Novem mestu, posamezno hodili na delo, ako so bili v zaporu zaradi malih pre-ukov. Ker pa so ae domači delavci prito-
žili, bode odslej najmanj po osem kaznjencev skupaj s paznikom smelo hoditi na delo. Porotno sodišče v Mariboru 28-
letni Anton Kocbek jo dobil pred porotniki radi titvine 6 let težke ječo in 311etni hlapec Simon Kukovec iz Cvetkovcev radi uboja Antona Podleseka tudi 6 let težke ječe.
Pred goriškimi porotniki je bil ob
sojen 321etni Andrej Kralj iz Senadola v sežanskem okraju na osem let ječe. Izvršil je nebroj tatvin in kradel, kar mu je prišlo pod roke.
Mejnarodni shod proti alkoholizmu se bodo vršil na Dunaju od 9. do 14. aprila 1901.
Mestna ljudska kopelj. Od 11. do
17. novembra t. 1. oddalo se je v mestni ljudski kopelji vsega skupaj 402 kopelij, in sicer za moško 348 (pršnih 223, kadnih 125), za ženske 54 (pršnih 5, kadnih 49).
Zdravje v Ljubljani. Od U. do 17. nov. bilo je 20 novorojenih, 2 mrtvorojena, 24 jih je umrlo, med njimi 1 za škarlatico, 2 za vratico, 3 za jetiko, 1 za vnetjem so-pilnih organov, 2 vsled mrtvouda, 15 za raz hčnimi boleznimi; med njimi 5 tujcev, U iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za otroč:co, 3 za škarlatico, 2 za tifuzom, 1 za grižo, 3 za vratico.
Lev Tolstoj je po zadnji bolezni to 1'ko okreval, da se je zopet lotil literarnega dela. Sivolasi pisatelj je opustil telesna dela, cepljenje drv, donašanje vode itd. da mu ostaja temveč časa za pisateljevanje. Sedaj p^e Tolstoj dramo »Trup«. Modroslovno razpravo »O virih zla« je pred kratkim dovršil. Tolstoj se bavi sedaj najbolj z vprašanjem, kako bi se dale preustrojiti bolnišnice, ječe in zavodi za umobolne. »Ti zavodi«, pravi Tolstoj, so grozni (na Ruskem)! Spremil sem nekoč bolnega kmeta v bolnišnico. Ravno tedaj je drug kmet pri pelja v isto bolnišnico svojo bolno ženo. Mojega bolnika so sprejeli takoj in so kazali do njega največjo skrb in ljubeznivost; nasprotno jo pa morala žena onega kmeta dolgo čakati na ulici. Še huje se godi v zavodih za umobolne in v ječah, kjer ljudi tepejo in more z gladom. — Prihodnji mesec se preseli Tolstoj z Jasne poljane v Moskvo.
Prešernova stoletnica in »Narodni dom" v Trstu.
Iz Trsta se nam piše: Poskušali smo na vse mogoče načine, da bi dobili za proslavo Prešernove stoletnice na razpolago eno ali drugo tukajšnje gledališče — vse zaman. »Niti za lOOOgld. ne!« »Nikoli!« Tako se nam je odgovarjalo. Morali bomo se torej zadovoljiti z gostoljubnim »Narodnim domom« v Barkovljab, kajti v celem velikem Trstu ni nikogar, da bi nam v povsem kulturno svrho posodil za en večer eno izmej petih gledališč, ki sicer zevajo praznine. Tudi to je donesek k zgodovini o trnjevem potu, ki ga hodi tržaško slovenstvo. Na uradih se moramo puliti za veako najmanjšo mrvico pravico, slovenske šole si moramo, s pomočjo izvenkranjskih Slovencev, vzdrževati sami, in niti za drag denar ne dobimo gledališča, kjer bi proslavili svojega največjega umetnika. In, nota bene, eno teh gledališč je — občinsko ! Vzdržujemo ga tudi Slovenci, v nemajhni meri.
V očigled takim razmeram nam pač ne kaže drugo, nego da napnemo vse sile, da se nam odpre čim prej sredi mesta Narodni dom, ki bo shajališče Slovanov.
O važnosti Narodnega doma v Trstu je pač prepričan vsakdor, ki ve, kolikega pomena jo prvi avstrijski emporij za Avstrijo in za Slovanstvo. Kdor pozna zgodovino nemškega »Drang nach Osten« in napore velike Nemčije, kako bi si postavila en trden steber za drugim, na katerih bi potem zgradila tisti legendarni »most do Adrije«, kdor ve ceniti ulogo trgovine v narodnem gospodarstvu, ta mi pritrdi, da je največjega pomena za Slovanstvo, da si pridobimo Trst. Koliko bogastva bi izviralo iz slovanskega Trsta za vso slovanske zemlje! Tam, kjer sedaj nabirajo bogate doneske za raznarodo-valno »lego nazionale« Italijani, nabirali hi mi za naša kulturna društva : družbo sv. Cirila in Metoda, zavod sv. Nikolaja, družbo sv. Mohorja, Matico Slovensko itd.
Pa morda so iluzije to, če nam kdo govori o možnosfi, da Trst postane kdaj slovensko mesto ? Niso. Že sedaj imamo tu trgovcev iz vseh strok. Samo jestvinarjev je toliko, da so si njih pomočniki osnovali društvo in trgovsko žolo, katero obiskuje 50 navdušenih mladeničev.
Mnogo nas je v Trstu že sedaj, a premalo se še poznamo med seboj. Dajte nam zbirališče, zavetišče, kjer nas ne bo nihče žalil h »ščavi«, če se poslužujemo svoje drage materinščine, dajte nam prostora, kjer se bomo skupno razveseljevali, bodrili, navduševali za svete narodove svetinje, kjer bomo prirejali zabavo ne le tržaškim zavodom, ampak pozneje vsemu Slovenstvu v prid, kjerkoli se pojavi potreba skupne pomoči, in videli boste, koliko nas je, kako moč predočujemo.
Slovenci v srečnejšem središču Slovenije, bratje ob mejah prihitite nam na pomoč ! Pomagajte nam rešiti Trst, ne le nam ampak tudi Vam, vsemu Slovenstvu, vsemu Slovanstvu ! Kedar bo Trst naš, ni se nam bati več za obstanek malega našega a žilavega naroda. Iz Trsta bodo odsevali blagodejni žarki bratske ljubezni, vračala se vam bo bogato toplota, v katero ste sprejeli naš poziv; tukaj bo našel potem, v sredini svojih marsikdo iz daljnega severa slovenskih dežel ali iz središča vedno zaslombe in zaslužka. Zaslužite sedaj malo ljubezni, dobro se vam bo obrestovala !
Udjo »Narodnega doma v Trstu« so deležniki, društveniki, ustanovniki in častni člani. Deležniki plačujejo deleže po 200 K, — tudi v 4 obrokih —; ti deleži se bodo obrestovali po 3% ter amortizirali Društveniki plačaio po 24, po 12, ali po 6 kron na leto. Kdor ne more postati dru-štvenik I. vrste, naj vstopi v kolo druge ali tretje vrste! Ustanovnikje, kdor daruje naenkrat vsaj 200 kron, častni član, kdor si je pridobil posebnih zaslug za društvo.
Vsi udje imajo aktivno in pasivno volilno pravico in pravico glasovanja na občnih zborih.
Slovenski rodoljubi! Slovenske rodo-ljubke! Pristopajte v obilnem številu društvu »Narodni dom« v Trstu. Vsak najmanjši prispevek, ki ga daste za »Narodni dom« v Trstu, pomenja kamen za branik slovenstva !
3 >ruštva.
(Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje jutri soboto ob 6. uri popoldan v kmetijsko - kemičnem preskuševa-lišču (Saleridrova ulica II. nadstr.). Predaval bodo ravnatelj zavoda dr. E. Kramer o kemični in bakterijologični preiskavi vode. Po predavanju razkazovanje vredbe zavoda. Zvečer prijateljski sestanek v klubni sobi restavracije »Fantini«.
(Veselico) priredi dne 25. nov. kat. društvo rokod pomočnikov v Št. Vidu nad Ljubljano v dvorani lastno hiše. Vspored:
1.	M. Hubad : „Čukova ženitev", mešan zbor.
2.	I<\ S. V.: „Pomladi", mešan zbor. 3. Avg. Zangl: »Cerkvica v gozdu", moški zbor. Sanje. Igrokaz s petjem v petih dejanjih.— Prosta zabava. — Otroci smejo priti le v spremstvu starišev ali njih namestnikov. Začetek ob polu 6. uri zvečer. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 60 h, III. sedež 40 h,' stojišče 20 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je namenjen župni cerkvi sv. Vida. K tej veselici uljudno vabi
predstojništvo.
(Bralno društvo pri sv. Juriji ob Taboru) priredi v zvezi s cerkvenim pevskim zborom dne 25. t. m. popoludne ob treh Slomšekovo slavnost v društveni sobi z naslednjim vsporedom : 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Nazaj v planinski raj. Uglasbil Nedved. Poje cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Teodora Drolc. 4. U boj. Uglasbil pl. Zaje. Poje moški zbor. 5. Dcklamaciie Slomšekovih peBnij : a) Voda in vino : Lojzika Ocvirk in Marija Divjak, b) Vijolica : Lojzika Ocvirk. c) Čas : Ivana Blatnik, d) Dva potepena šolarja: Anton Turnšek. 6. Socijalist, igra s petjem v dveh kratkih dejanjih. 7. Kozlovska sodba, burka v enem dejanju. 8. Lahko noč. Poje moški zbor. — Vstopnina: sedež I. vrsta 40 kr. II. vrsta 30 kr., drugi sedeži po 25 kr. — Stojišče 10 kr. Ker je čisti dohodek namenjen -Bralnemu društvu«, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(C i t a I n i š k i odbor v Konjicah) priredi članom »Čitalnice« dno 5. decembra t. I. »Miklavžev večer« spojenv s »Prešernovim večerom« v prostorih Čitalnice. Na vsporedu za Prešernov večer jo slavnostni govor, deklamacija, petje in prosta zabava. Vstopnina za ude 40 k, za neude 80 h, za kmete 20 h. Pričetek ob 8. uri zvečer.
?f
Telefonska in brzojavna poročila.
G-orioa, 23. nov. Trgovska zbornica kandiduje inženirja Ohiozza iz Cer-vignana na mesto umrlega Mighetti.
Dunaj, 23. nov. Poročila čeških listov o demišiji ministra Eezeka so ne-osnovana.
Dunaj, 23. nov. Bivši krščansko-socijalni poslanec Wedral je včeraj na nekem shodu govoril za socijalno-demokraškega poslanca dr. E 11 e n -b o g n a.
Praga, 23. nov. Bivši poslanec dr. Engel je izdal svojim volilcem oklic za slovo, v katerem naglasa, da v sedanjih razmerah več ne more prevzeti kandidature.
Lvov, 23. nov. „Slowo Polskie" naznanja, da bode za dobo parlamentarnega zasedanja ministerski predsednik vitez Bilinski.
Pariz, 23. novembra. Predlog poslanca Sembata, naj se odpravi zastop stvo Francije pri Vatikanu, je zbornica odklonila z 299 proti 193 glasovom.
Marzilj, 23. nov. (C. B.) Sinoči se je vršil na čast Kruger j n banket, katerega se pa radi utrujenosti ni udeležil. Danes zjutraj je odpotoval Kruger v Pariz.
Marzilj. 23. nov. Včeraj popoldne je obiskal Kriigerja mestni župan, ki je izrazil svoje in vsega prebivalstva so-žalje nad nesrečo, ki je zadela Bure. — Na balkonu hotela Rue de la Catia-biere je bilo nekaj Angležev, ki se mej sprevodom niso hoteli odkriti. Ljudstvo je tako dolgo demonstrovalo, da so se Angleži umaknili z balkona.
Marzilj, 23. rov. Tu so velike demonstracije zoper Angleže. Velike množice se nabirajo po ulicah. Prišlo je do hudih prask s policijo. Dva policaja sta ranjena, jeden je dobil rano z bodalom.
Bruselj, 23. novembra. Kriiger izjavlja, da je glavni namen njegovega potovanja, da doseže posredovanje vele-vlastij. Buri se bodo borili do zadnjega moža. Angleži so izgubili doslej 100.000 mož, mrtvih in ranjencev, Buri pa le 16.000, med njimi 10.000 jetnikov. Buri lahko še leta in leta vzdržujejo vojsko zoper Angleže. Kruger pravi, da je nemški cesar iz-premenil svoje stališče proti Burom, ker je bil pred kratkim pri njem Cecil Ehodes. Kruger pravi, da bo tudi on šel obiskat nemškega cesarja.
London, 23. nov. Skladatelj Sul-livan je umrl zadet od srčne kapi.
London, 23. nov. „Daily Mail" poroča iz Yokohame 20. t. m.: Minister za komunikacije in bivši predsednik re-prezentantske zbornice Hoshi je obto-
žen, da se je dal podkupovati. Vojni minister je zbog tega že vložil ostavko in se pričakuje demisije celega kabineta.
Bloemfontein, 23. nov. Buri so bili 18. t. m. poraženi pri Boberspanu. Njih poveljnik Brand je bil ranjen.
Berolin, 23. nov. Kitajci upajo, da se kmalu sklene mir. Grof Walder-see jim je naznanil, da naj od daljnega upora ničesar ne pričakujejo. Evropske čete so tako zasedle kitajske najboljše postojanke, da se Kitajci ne morejo več vspešno ustavljati.
London, 23. novembra. (C. B.) Iz Pekina poročajo 21. t. mes. Nemške čete so se sprijele s Kitajci, a bile so poražene in se morale umakniti. Podrobnosti o tem boju še ni.
Novijork, 23. nov. (C. B) „Eve-ningpost" javlja iz Washingtona: Ameriška vlada je uverjena, da so stopila mirovna pogajanja v Pekinu v zelo kritični štadij.
Damast svilena roba gl. 9 —
in višje ! — 12 metrov ! — poštnine in carine prosto. Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvene »Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14 05 me:er.
G. Henneberg, tovarne za svilo
4 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlbu. 14 8-8
t)msr-Si m«:
21. novembra. Blaž Piemenič, sodarski pomočnik, 35 let, Rimska cesta 5. srčna hiba.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 22. novembra 1900. Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 7-82 do	K	7-83
Rž za pomlad . » 7-64 »	»	7-t>5
Turšicazama|-junij/01/> 5-;il »	»	5 32
Oves za pomlad . . ► 5 90 »	»	5 91
Meteorolog-lčao poročilo.
tišina uad morjem H06-2m,srednji zračni tlak736-0m«
1	Stanje
j ' Cm opn- j	baro-
-i j zotania !	metra
]	t pito.
Temperatura
po Celziju
Vetrcri
I a č
1 B t : .m B
221 9.tv><; i 734 3 i_7 2 | si. szah. ]pol oblač.j
noj 7. z juti | 735 0 | 6 3 i si. sever I megla I 13 |2. popol. | 737 5 | 7 6 i si. zah. | oblač. j S-ednja včerajšnja temperatura 8 0 normale: 2 1\
je brezdvomno najhvaležnejša in najkratkočasnejša zabava!	1032 4 -2
Fotografski aparati
in sploh vsi drugi v fotografsko stroko spadajoči predmeti za amaterje, kakor za strokovnjake so vedno v največji zalogi.
Pouk v fotografiranju za novince brezplačen.
Ceniki so brezplačno na razpolago. Objednem priporočam svojo tovarniško zalogo papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin.
JOS. PETRIČ v Ljubljani,
Sv. Petra cesta štev. 2.
.Narodna kavarna'.
V uničijo ni, pač pa bo
v soboto dnč 24. novembra 1.1,
fioncert
meščanske <£o<ll>e.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem
1044 1-1	Fran Krapez.
v
SfthlV)«P za 8obne »llkarje, najnovejše in &UUIVIIV najlepše vz,rce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 17 11—6 Vnatija naročila proti povzetju.
se išče za kmetijsko društvo na Igu do 15 decembra 1900 ali 1. januvarija 1901.
Pojasnila daje načelstvo. 1043 2—i
Skladni koledar za 1.1901
in
Stenski koledar za 1.1901
izšla st.i v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča
JOS. PETRIČ v Ljubljani,
Sv. Petra cesta štev. 2, tovarna papirnih izdelkuv in tovarniška zaloga papirja.
Skladni koledar stane K. 1-, po pošti
^ 1 20	g
Stenski koledar stane 40 h, po pošti 50 h
Veliko svojo zalogo
raznovrstnih voz
1026 3-3
priporoča slavnemu občinstvu
IVAN »EMŠ-AJEfc
kovač in izdelovalec voz v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
NflJLtPŠt PRAZNIČNO DARILO!
U N05ENI SLOVENSKI HlSl SE NE Pl SMELE POGREŠATI o o o o o o o o o o o
DOKTORJA FRANCETA ^^ PRfrŠfrRNA
URErDIL SKRIPT, L. PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, SEŠITA 5 K, U PLATNU UKANA 6'40 K, U USNJU UEZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. rL. KLE1NMATR & PED. BAMDPRC3 U LJUBLJANI ® ° D0BIUAJ0 se R0 USPh KNJIGOTRŽNICAH ° ° 1023 20-4
AKIAIILO.
Podpisanec usojam si p. n. si. občinstvu uljudno naznaniti, da sem premestil svojo
tovarno papirnih izdelkov
iz Igriških ulic
na Sv. Martina cesto št. 20, v svojo lastno hišo.
Ker sem si napravil jako prostorne delavnice in najnovejše stroje, smatram se za jako konkurenčnega in zagotavljam p. n. cenjenim odjemalcem, d» tekmujem z največjimi tujimi podjetji.
Posebna skrb mi bode svoje izdelke, n. pr. papirne vrečice, trgovske in uradne knjige, šolske zvezke kuverte, pisemski papir v mapicah in kasetah, pisalne podloge itd. v najfinejši izvršitvi ter po najnižiih cenah'
Jedini zavod na Kranjskem za črtanje papirja (Rastriranstalt)
Poslovne knjige načrtajo se po poljubnih predpisih brez povikšauja cene.
Upajoč, da me cenjeni moji odjemalci tudi v bodoče s svojimi cenjenimi naročbami počaste, belježiin
2 od"aBi" ,poS,°"",<,n	J 08. S'IT IS I i v Ljubljani,
1030 4—2	tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja.
Prodajalna ostane nespremenjena na Sv. Petra cesti št. 2 (lekarnarja Majerja palača).
1045 6 -1
i*" Največja trgovina z izgoto vi j eno obL
• v	_	^^g *	priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnih
&ricar & c/Itejac 0BleR za gospode, deč/te m otrofie. JjjuGljana, cfflična novosti v RonfeRcijiza dame.
Prešernove (članove) ulice 9 ^ — — -srnica ~~

| I > SLI 11 a, J »
a b o r z a. 3
3>n6 23. novembra.
Sknpni državni dolg v notah.....98-45
Skupni državni dolg v srebru......97-90
Avstrijska zlata renta 4"/0.......115 40
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 30
Ogersica zlata renta 4°/0........115-—
Ogernka kronska renta 4'J/0, 200 ..........90 35
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1693-—
Kreditne delnice, 160 gld................657 —
London vista ....................240-65
Nemški dr?., bankovci zs 100 m. nem.dri. veli	117-70
20 mark......................23-53
20 frankov (napoleondor)..............19 19
Italijanski bankovci..................90 65
C. kr. cekini........................11-36
3ne 22. novembra.
3-2°/„ državne srečke 1. 186-4. 26U gld.. . .	172 —
6°/0 državne srečke 1. 1960. 100 gld. . . .	164-—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	207-—
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	94 40
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 259 _
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 40/0 .	93
P riioritetne obveznice državne železnico . .	410
>	» južne železnice 3°/0 .	327
>	» južne železnice 5°/„ .	119-» > dolenjskih železnic 4°/0 ,	99
Kreditne srečke, 100 gld.......401-
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	350-
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld .	45-
Ogerskega » „ » 5 » ,	22-
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.......
Rudolfove srečke, 10 gld. . . . ,	59.
Salmove srečke, 40 gld...........179 —
St. Oen6is srečke, 40 gld...........201 —
Waldsteinove sreeke, 20 gld.........
Ljubljanske srečke..........50 —
Akcije anglo-avstrijske banie, 2TO gld. . •	269 50
Akcije Ferdinandova sev. želez., 1000 gl. »t- v •	6220 —
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . • •	810 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....116 75
Splošna avstrijska stavbinska družba , . .	153 —
Montanaka družba avstr. plan. . . .	437 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gid. .	4158.—
Paairnih rubljev 100 ..................254 50
Kakup ls prodaja TfcSZ. »sakovrstr.ih državalh papirjev, sroik. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvriitev naroČil na borzi.
Menjamicna delniška družba 17* iS MT1 W T
99 IfJH. MK i® i., WollzeilG 10 in 13, Dtmaj, I.,
te
»ifl^r Pojasnila "feJS v vseh gospodarskih m fln%ii6nih siv«™*,
potem o kursnih vrednostih vseh šuekulaoijskih »rednuntalb papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccg« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.