Univerzitetna knjižnica Maribor 000508348,1 VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938 POD POKROVITELJSTVOM NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA P ETRA II. '^\^alila. in,. L.nLtu,Bna RAZSTAVE: (na razstavišču desno od vhoda) Razstava tekstilne industrije ; ' Splošna industrijska razstava; ^ Velika obrtna razstava; Poljedelstvo in vinogradništvo; Velika trgovska razstava; Razstava: cesta in tujski promet; Razstava narodnih noš in vezenin; Fotoamaterska razstava; Filatelistična razstava; Vinska razstava s pokušnjo izbranih štajerskih vin: Čebelarska razstava; ?' ' " - - ^ Razstava Društva združenih gojiteljev Rjalih živali; Razstava društva Rejec malih živali; N Vrtnarska razstava; Razstava preprog ; Razstava vozil. Gledališke predstave, koncertne prireditve v mest-ném parku in na razstavišču, velike športne prireditve, veselični park na razstavišču. eevLfCL N A RO DIN I TABO 14. Vlil. 19 38 ma bnLtaena eazistava ob prilike proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. V okviru proslave 20-letnice\ Jugoslavije v Mariboru se bo na razstavi „Maribor 1918—1938" v dnevih od 6. do 15. avgusta pokazala bilanca prosvetnega, kulturnegà in Socialnega razvoja Maribora in njegovega zaledja v jugoslovanski dobi. Na razstavi, ki je nameščena na razstavišču levo od vhoda v veliki dvorani in v vseh stranskih prostorih Uniona, sodelujejo vse mariborske prosvetne, kulturne in socialne organizacije, ki prikazujejo svoje delo in svoj razvoj; obenem s temi organizacijami prireja razstavo tudi mesto Maribor. Zgodovinsko društvo, Študijska knjižnica, Pedagoška centrala, Šolske sestre, Žensko društvo, Lavantinski škofijski ordinariat in Umetniški klub organizirajo kulturno razstavo, ki prikaže prevrat, literarno, pedagoško, šolsko in umetniško delo ter varstvo spomenikov. Sokol kraljevine Jugoslavije, Zveza fantovskih odsekov, Zveza dekliških krožkov, Prosvetna zveza. Zveza kulturnih društev in Vzajemnost organizirajo razstavo prosvetnega dela in življenja Maribora s Podravjem in Pomurjem. Prosvetno razstavo bodo izpopolnile specialno mariborske organizacije: Ljudska univerza, Francoski krožek, Narodna strokovna zveza in Slovensko trgovsko društvo. Važen del razstave bo zavzemalo socialno skrbstvo, katerega prikažejo Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine in Jadranska straža. Prehodni položaj med prosvetno in socialno razstavo bo zavzemala razstava gasilcev. Samostojna pa bo razstava lovcev. Na jubilejni razstavi „Maribor 1918—1938" bo prvič razstavila pri nas državna železnica, ki bo z razvojno sliko mariborskih delavnic državnih železnic združila tudi sliko prosvetnega in kulturnega življenja mariborskih železničarjev v času po svetovni vojni. Mesto Maribor pa bo nazorno predočilo urbanistični razvoj zelene metropole ob Dravi in tako povezalo kot pokrajinsko-gospodarsko, kulturno in prosvetno središče pokrajine vse gornje razstave v eno organsko zaključeno celoto. avLtci VII. MARIBORSKEGA TEDNA OD 6. DO 15. AVGUSTA 1938. IZDAJA „MARIBORSKEGA TEDNA". TISKALA PODRAVSKA TISKARNA, MARIBOR. - PREDSTAVNIK LOJZE STRAŠNIK, MARIBOR. VII. MARIBORSKI TEDEN Narodni tabor in jubilejna kulturna razstava ol) prililzi proslave 20~ Letnice Jugoslavije v Ut^ar ikoni od 6. do 15. avgusta 1938 POD POKROVITELJSTVOM NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA PETRA II. Častni predsednik: Dr. Anton Korošec, minister notranjih del; Častni odbor: Dr. Milan Vrbanič, minister trgovine in industrije, Beograd; Dr. Miha Krek, minister brez listnice, Beograd; Dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, Ljubljana; Dr. Albert Kramer, minister n. r. in senator, Ljubljana; Dr. Gregorij Rožman, knezoškof ljubljanski, Ljubljana; Dr. Ivan Jožef Tomažič, knezoškof lavantinski, Maribor; Div. gen. Djordje Lukič, komandant drav. div. oblasti, Ljubljana; Brig. gen. Čedomir Stanojlovič, komandant mesta, Maribor; Avgust Sedlar, direktor dravske finančne direkcije, Ljubljana; Dr. Anton Vagaja, direktor direkcije pošte in brzojava, Ljubljana; Dr. Fran Bončina, direktor železniške direkcije, Ljubljana; Dr.' Juro Adlešič, predsednik Mestne občine Ljubljana; Dr. Alojzij Juvan, predsednik Mestne občine Maribor; Alojzij Mihelčič, predsednik Mestne občine Celje; Dr. Alojzij Remec, predsednik Mestne občine Ptuj ' v Viktor Grčar, bivši predsednik Mestne občine Maribor; Dr. Josip Leskovar, bivši predsednik Mestne občine Maribor; Dr. Franjo Lipold, bivši predsednik Mestne občine Maribor; Nande Novak, predsednik Županske zveze, Kamnik; Dr. Rado Kušej, rektor Univerze Kralja Aleksandra v Ljubljani; Dr. Franc Kovačič, predsednik Zgodovinskega in muzejskega društva, Maribor; Engelbert Gangl, prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije, Beograd; Dr. Stanislav Žitko, predsednik Zveze fantovskih odsekov, Ljubljana; , Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Ljubljana; Martin Steblovnik, predsednik Kmetijske zbornice, Ljubljana; Lovro Jakomin, predsednik Delavske zbornice, Ljubljana; Dr. Anton Kodre, starešina Vseslovanske gasilske zveze in Gasilske zajednice, Ljubljana; Dr. Jožef Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze, Maribor; Janko Pirc, predsednik Zveze kulturnih društev, Maribor; Dr. Celestin Jelenec, predsednik Kulturne zveze Vzajemnost, Ljubljana; Stanko Virant, predsednik Jugoslovanskega novinarskega združenja, sekcija Ljubljana; Dr. Anton Dolar, predsednik Zveze Maistrovih borcev, Maribor; Anton Krejči, predsednik Olimpijskega odbora, Maribor. Načelstvo in nadzorstvo Mariborskega tedna: Dr. Franjo Lipold, odvetnik, načelnik; Rudolf Golouh, ravnatelj, podnačelnik; Josip Loos, ravnatelj Tujskoprometne zveze „Putnik”, tajnik; Alfonz Gilly, bančni pooblaščenec, blagajnik; Dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata; Dr. Alojzij Juvan, odvetnik, predsednik mesta Maribora; Henrik Saboty, podpolkovnik v p., posestnik; Ferdo Pinter, veletrgovec; Dragotin Roglič, industrijalec; Josip Šerec, kavarnar in posestnik; Fran Reicher, predsednik Združenja krojačev; Ing. Oskar Dračar, indù stri jalec; Viktor Grčar, šolski upravitelj; Miloš Oset, veletrgovec, predsednik Združenja trgovcev ; Fran Novak, predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj. NJEGOVO VELIČANSTVO KRAU PETER II. o cLvafiSeiLetnlcL &\sv&l&dltv&. s—'ll^.tasnja sedma revija naseda vsestvanslecja udejstvovanja je dvojna slovesnost, dvojno zaelsce : svojemu vsalaLetnemu yiovdarlu uose vita Inasti, li je lljub vs ala jahtu teen jem dav at j močna, yirikljucu jemo sva j ytosebni izraz čuvstva, izvoženega v lesedal dvajsetletnica J^uaosLavije. v—a j sta si %dt avlo a vsh teden Ln ta s La vesnast identična yiojma! (Mkejasi srna, čuvanji nase l&yie in baciate civade, jioLne zivLjenjslil salav, Li sa se zdaniti v yirvi utviyi sele v tvenutlu, la nani je usada nahaniLa svaj Lastni navadni in državni Ivav. v ^/^aLaCfama je yironicaLa in yivanica v nas zavest svajecj.a dastajanstva, sv a je plemenisle skupnosti, svajil saciaLnil ytvavic in dolžnosti, svajil Lastnil sposobnosti ; postopno je vastLa vat ja in a ptimizem v težnji za 'občim napredkom. v ^/^aLaCf.ama srna zLacj-ali lomen na lattten zitju pod nav im navadnim in državnim Ivavam tev izlus scili ves niča, da ni ta stavba iluzija, ampal nepremična veaLnast. {^J^vav tala s ma se macoli pr e pričatit da se mava ta veaLnast vazmalniti Le na lampanental saciaLne stavbe : na ustvavLtval matevijeLnecja in mavaLnecja značaja. ,,^H avibavsli teden je vevna s Lila tecja vazmala, nosil vazvezanil enevaeticnil sil; je nelal svetilnil nasecja v s est v ansietà vazcjibanja m udejstvovanja izza Let asvabaditve tev navavna predaci naša sevevna metvapala in njena alai je lat zivLjenjsla celica v nasi velili navadni Ln dvzavni družini, na loteva astone nase zitje večna vezana.. ^ -dvajset Let nase asvabaditve je vhesaLa (/UL a viba vu nav pvafiL m mu vLiLa nava zivLjenjsla sredino, li je bistvena označena v yividevlu „jugoslovanski (Mkanclestee , lalav se vabce naziva nase mesta. ^Spovedna z njegovim gospodarskim vazvajem v industrijskem je tudi nase kulturna življenje zavzela nav vazmal. tfaavavna, da sa tudi odtenki socialnega značaja zadabiLi nav laLavit. v—Stava yiatviavlaLna zasnovana naselje se m LLLL « # » Že več let je Mariborski teden mikal Čekun-čevo Trezo, toda ni se mogla utrgati. V službi pri vaškem gostilničarju in branjarju ji je vsak dan bilo treba v trg po kakšno potrebščino. Trinkaus ni bil tako neumen, da bi si v tem času nestalnosti cen natrpal svojo zalogo. Nakupiš, a potlej ti ostane. Tako te kmalu veletrgovec lahko spravi na nič. Zato pa naj rajši Treza vsak dan stopi v pol ure oddaljen trg ter prinese s košaro na rokah, kar zmanjka v šta-cuni: sol, vžigalice, petrolej, kvas ali sladkor. Včasih je Treza morala zapreči v koleselj tudi suho kljuse, ki je kosilo z zadnjo nogo. Zgodilo se je, da je kočijažka v počasnem pozibavanju zadremala. Ni bilo čudno. Vstajati je morala rano, počesati kobilo in kar še je bilo treba. Za vse so jo imeli pri hiši: za hlapca, za deklo, za kuharico, za sobarico in varučko. Če je bilo kdaj Trinkausa utraga ali pa se je pred njegovo krčmo ustavil kakšen kramar ali priganjač živine na semenj, je morala Treza namesto gospodarja hoditi za brano in bosa tlačiti trdo grudje. Treza je bila za vse kot nalašč. Trinkaus je z njo kaj zlahka shajal. Mesa sploh ni jedla. Živela je od zelenjave in juhe. Za zvišanje mesečne plače se ni pulila. Edino, kar si je rada privoščila, je bila božja pot — zdaj k Svetemu Juriju, drugič spet na Brezje, na Bistrico ali na jezero. Enkrat bi si tudi rada ogledala Mariborski teden. V istih dneh — na Veliki Šmaren — se vrši tudi romanje k Mariji milosti. Tako bi lahko opravila dve poti hkrati. Treza je bila že priletna devica. Bogsigavedi, kaj jo je tako vleklo na božja pota. Pobožna se ravno ni kazala na zunaj preveč, kakemu hlapcu ali celo gospodarju je večkrat zabrusila kakšno prav ščegetljivo, ki je dišala po nečistosti. Nekaterim se je zdelo bolj verjetno, da si hoče na božji poti izprositi moške hlače. Tako jo je namreč marsikdo podražil, ko mu je povedala, da spet gre na romanje. „Kaj boš pa na Mariborskem tednu, Treza? Ali misliš, da tam molijo?" jo je s posmehom vprašal sosed Buša. „Mislite, da znam samo moliti, kakor vi ne veste drugega, ko lukati v Slovenskega gospodarja?" se mu je odrezala s svojim jezikom Treza in se zakrohotala. Po tem njenem krohotu so jo ljudje imeli malo za neumno. Treza je pa bila neumna le v toliko, v kolikor je bilo za njo prav. V norca se je treba vreči in marsikdo se lahko pretiplje skozi stiske življenja. Trinkaus je pravočasno preskrbel dekli polovično vožnjo za Mariborski teden. Treza si je vse potrebno spravila v gostilničarjevo potno torbico, obula svilene nogavice, zavezala si pred zaprašenim ogledalom naglavno ruto in rekla zbogom vsem domačim. Kazalo se je že precej prijetno jutro. Sonce je pomežikavalo za megleno tenčico, ki si jo je nadelo vzhodno obzorje. Moten blesk je bil razlit okrog po poljih. V oči je ščemelo. Vlak je z žvižgom puhal od postaje do postaje. Zgodnji kosci so se ozirali za njim in nagibali iz steklenke žganico — človeško pomočnico — k svojim usahlim ustom. Treza je sedela ob oknu in z očmi lovila mimo švigajoče travnike, grmovja ob potokih, hiše, kolonije in marljive poljedelce. Ušesa pa je nastavljala govorici svojih sopotnikov v vozu. Njene misli so bile drugod. Nase jo je pritegnil Mariborski teden z vso nepoznanostjo. Najbrže se zahoče slednjemu človeku — pa naj bo še tako hribovski, zakoten in preprost — kdaj pa kdaj novega doživetja ali razodetja. Saj še stoječa mlaka osmrdi. Kako ne bi enoličnost utrujala? Trinkausova dekla si je obetala, da bo na Mariborskem tednu videla kaj takega, kar je bilo doslej njenim očem odmaknjeno. In navzlic temu, da je bila škilava, upala je, da bo nekaj videla in spoznala. . . Ni si sicer mogla jasno predočiti tega svojega novega odkritja, a preveč si tudi ni marala predstavljati. To rado razočara. Mislila si je, da bo približno nekaj takega, kar je že neštetokrat videla na proščenju. Kramarji ti ponujajo svojo robo, gneča je, žeparji stikajo po svoji sreči, ljudje bodo jedli, pili in se veselili. V ljudeh je itak samo poželjenje po dobrinah . . . Na mariborskem kolodvoru se je postavila še enkrat pred šumno vabljivi lepak in ga polglasno vsega prebrala. Zastave na visokih drogovih so ji mahale v pozdrav. Kažipoti s puščicami so jo privedli pred vhod. Tu so zahtevali od nje vstopnico in ji udarili pečat za veljaven povratek. Čekunčeva Treza je korakala z glavo pokonci po Mariborskem tednu. Debelo je gledala okrog. Ni ji bilo jasno, zakaj le temu pravijo Mariborski teden. Tedaj jo je okrogloličen možicelj s fesom poklical k svojemu šotoru: „Evo, gospodična, prstan imam za vas!" Kar sam je segel po njeni mesnati roki in ji natikal svetlikajoč se obroček na prstanec. Gor ga je že spravil. Doli pa ni šel Trezi preko členka. Barantala sta za ceno. Treza ni popustila. Črno zagoreli mali možakar z vrsto belih zob pa tudi ne. Smejal se je prsasü Trezi in delal poklone. K K skopuštvu se nagibajoča Trinkausova dekla bi imela prstan najrajši zastonj, češ, da jih Turek ima še dovolj. In ker se prstan nikakor ni dal sneti s prsta, je Treza stresla nekaj drobiža ter odšla z izgovorom, če mu je do prstana, naj si pride ponj tja in tja, ko ji je dolg čas in bo sama doma. Mešetar se je oziral za njo, maščevalno se zaklinjajoč: „O, le počakaj, cura, prstana ti kar tako ne pustim!" Bil je dan pred praznikom. Vrvež na prostoru je bil tudi predpoldne dokaj živahen. In Mariborskemu tednu so bile že ure štete. Veliki vrtiljak s hreščečim harmonijem, z opasanimi konji in krilatimi kočijami se je ravnokar ustavil. Čakal je, da si nabere novih potnikov. Tudi Trezo je obšlo, da bi se poizkusila spet enkrat peljati. Tu mora iti drugače nego tam, kjer zaganjajo kolovrat kakšni šolarji. Nekoč je tudi ona v Pušencih — hodila je v drugi razred — vrtela tako staro šklempo. Petkrat jo je morala z drugimi vred sukati, da se je enkrat peljala zastonj. In potem ji je bilo slabo, da se ji je obračal želodec. Nikdar od tistih dob se ni dala več zvabiti na vrtiljak. Zdaj pa je vzela iz denarnice dva dinarja in stiskajoč ga v pesti, sedla na sedež, ki se je gugal na štirih tenkih lancih. „Tri in sedemdeset kil bodo menda že držali!" je menila proti dečku, ki jo je zapel in pobral denar. Kmalu nato so zaplesali naokrog. Lepo po godbi. Treza je plavala, kakor na valovih. Dvigala se je in padala. Sukala se na vse strani. Tisti mladič, ki mu je plačala, jo je zgrabil za verigo, jo pridržal in spustil. Zletela je daleč ven iz kroga, da ji j§ veter odnesel skoraj ruto z glave. Nekaj fantalinov se je spodaj dobrodušno zasmejalo: „Dobro, da ima baba hlače!" Dolgo so se vrteli. In ko je Treza izstopila, je bila kakor pijana. Morala se je oprijeti kostanja, ki se ji je! ponudil v oporo tam v bližini. V temenu na glavi ji je nekaj boleče razbijalo. Na mnogih krajih je videla, da se toči vino, pivo, liker. Na misel ji je prišlo tisto zdravilo iz Trinkausove lekarne: Kdor ima glavobol, naj pije alkohol. . . In Treza — čeprav je bila vzdržna — je popila tri merice slivovice. Odleglo ji je, kot bi odrezal. Zaneslo jo je mirno k toboganu. Kakšen hudič pa je spet to? Ogledala si ga je, toda pošast je ležala mrtva pred njo. Ni se še zganila. Najbrže je še prerano. Ustavila se je na stopnicah v vrtnarijo. To je bila paša za njene oči! Stopila je po stezicah, posutih z drobnim gramozom, in se čudila travi, kako je lepo zelena. Doma je hodila na travnike, sama je kosila travo spomladi za svinje, pa še nikoli ni opazila, kako lepo zeleni. . . Pripognila se je ter potipala s prsti, če ni morda to umetna trava, ki tu raste. Pa ne! Bila je prava trava, tako hladilna in mehko božajoča kakor doma, če je gazila zjutraj bosa po njej. Potem je obiskala rejene zajce, ki so se leno stegovali v kletkah. Pridružila se je ljubiteljem pisanih ptic, ki so skakale in cvrkutale v ptičnicah. Zašla je med kure raznih pasem in jim drobila kmečkega kruha iz svoje ročne torbe. Neki gospod ji je razkazal valilnico in se z njo malo pošalil. Treza je bila vajena takih zabeljenih namigov in mu ni zamerila: „Gotovo ste oženjeni, da veste takšne kosmate izpelja-vati!" se je smeje poslovila od njega. Nato je poromala od hodnika do hodnika, od sobe do sobe, od enega okusno prirejenega razstavišča do drugega. Cene je niso zanimale, Saj ji Trinkaus ni dal za pot več ko bori stotak. „Kje pa, misliš, se mi bo zmagalo? Šla bi baba v Rim, če bi imela s čim!" jo je odpravil. Reklamne liste je Treza sprejemala povsod. „Bo že za kaj prav prišlo!" si je mislila. Imela jih je že natlačeno potno torbico. Ni se mogla ločiti od tiste čudovite zgradbe, ki jo je sestavil iz samih obgorelih vžigalic neki brezposelni. Pretaknila je vse kote. Nekje je dobila po reklamni ceni stekleničico parfuma: „Da vsaj ne bom smrdela po gnoju, kadar grem k maši!" Šlo je že proti poldnevu, ko se je Treza naveličala ogleda vseh teh mnogobrojnih razstavljenih predmetov. Pa kaj mi bo spalnica — si je govorila —, če nimam moža, da bi spala skupaj, kaj mi bo pisalni stroj, če nimam komu pisati. Ne očeta, ne matere nimam več. Že od mladih nog moram služiti pri stranskih ljudeh. No, obleko bi že rada imela; toda čemu bi se gizdalinila zdaj, ko me nihče več ne pogleda z dopadenjem. Pri Trinkausu spim v kuhinji že svojih petnajst let brez preprog in bom tudi spala vnaprej brez njih. Dober radio pa je Trinkausova žena, ki se zdira in vrešči nad mano od zore pozno v noč: „Ali si že spet dremala pri pomivanju? Spet je šel krožnik! Ali imaš telečje tace? Da bi te — !" A dekla se je že preupala v dolgotrajni službi. Začela je gospodinji odgovarjati. Nastal je med njima kreg, da se Bog usmili. In kaj bi še bilo treba radia. Trinkaus ima šestero negodne dece, da je Treza skoraj že oglušila od njihovega neprestanega drenja in kričanja. Potem pa vse druge drage reči, kaj hočejo meni — siroti? Kar zbežala je odtod po stopnicah na piano . . . Zdaj se je tista pošast že prebudila. Dvigala je ljudi na drsajočem se traku kvišku in potem so se spuščali, kakor nemarni otroci, da trgajo hlače na zadnji plati. Treza si je ogledala obrat in že se je postavila pred moža, ki jo je potegnil za roko na tobogan. In kakor da bi z njo hotel napraviti reklamo in presenečenje pri ljudeh, ki so spodaj samo zijalili. Samovoljno jo je spustil, da je padla vznak in pokazala pete. Krilo se ji je zavihalo nad glavo. Tako ni mogla videti obupno smešnega prizora, ki ga je nudila gledalcem. Bilo je smeha do solz. Treza je bila vsa rdeča od sramu, ko se je smučala z vrha navzdol : „Hvala Bogu, da me nobeden od teh ne pozna, ki tu stoje, kot bik pred novo leso!" se je tolažila. Izginila je čim-prej odtod, dalje po zabavišču. Kakor da ji še ni bilo tega dovolj. l/stavila se je pred neko igralnico za denar. Neki brijaški pomočnik, ali nekaj takega je moral biti, je dobival z'vsako krogljico. Trezo, ki je škilila zraven, je pritegnil k igri. Prvič se ji je sreča priklonila. Ta poklon jo je pridobil za igro. Igrala je sama. Zdaj je dobivala, nato zopet izgubljala. Rada bi prenehala, pa jo je nekaj držalo v oblasti. Strast po izgubljenem denarju. Še nikoli ni kaj takega občutila. Vso jo je prevzelo. „Poizkusite še srečo!" jo je podžigala lastnica. In Treza je spet vrgla kroglico. Posrečilo se ji je pridobiti pet dinarjev, toda potem jih je petkrat toliko izgubila. Igralska strast jo je čimbolj zaslepljevala. Ni opazila prej, dokler ni bila denarnica prazna. Šele, ko ni mogla več dalje igrati, je spregledala. V čemeru bi se malodane vrgla nad babnico in ji izpraskala zlohotne oči. „S hudičem ste v zvezi!" ji je siknila Treza skozi redke zobe in se pobrala z Mariborskega tedna. „Prvič in zadnjič me vidite tu!" se je zarotila ob izhodu nekam sama sebi. . . V rdeči frančiškanski cerkvi je zvonilo. Kazalo je čez poldne. Treza je prestopila prag, se poškropila z blagoslovljeno vodo in pokleknila v klop na ženski strani. Vdano je uprla oči v Marijin oltar. In bila je srečna . . . Tako je Treza našla srečo brez vsakršnega dinarja pri sebi. In morebiti se je v svojem ubogem življenju zavedla, da je postala za eno dragoceno spoznanje bogatejša. . . . POHORSKI VINTGAR ČRNO JEZERO POD VELIKIM VRHOM NOVA CESTA NA POHORJE SV. TRIJE KRALJI, CERKEV IN KOČA SV. TRIJE KRAUI, POGLED IZ CERKVE RAZGLEDNI STOLP NA VELIKEM VRHU KOČA NA SMREKOVCU KOČA NA PECI aceti ttct (SQibttlìsbi L v * CCL, Po blagodejni plohi, ki prežene neznosno poletno soparico in osveži telo in duha, zapiha pod večer zapadnik. Ozreš se proti Koroški. Tam, kjer je nebo najbolj umito, obstane oko na temnih, kopastih silhuetah, ki se ti bližajo in bližajo, da jih skoro dosežeš z roko. Ej, te silhuete in spomini in doživljaji pod vedrim pohorskim nebom!. . . Samo eno noč ali jutro na katerikoli jasi, v gozdu, na grebenu — in se vrneš tja spet in spet. V opojnem duhu po smrečju in smoli se ti zdi, da neprestano spremlja viteška pesem divjega petelina in hrepeneči lajež srnjakov, ko oba s silno ljubeznijo v srcih vabita oboževano družico novemu življenju naproti. . . Zaželim si miru in tišine daleč od omotičnega mestnega vrveža, ki s svojo vsakdanjo enoličnostjo tako mori in tlači. Le proč odtod! Nasmehne se mi stara znanka z zapadnega in zame najlepšega dela Pohorja — Ribniška koča. Kolikokrat sem že pešačil pozimi in poleti skozi prijazno planinsko vasico Ribnico pod temnim smrekovim pobočjem, a vsakikrat se mi zdi na novo pobeljena in prenovljena. Od tukaj si v treh urah pri koči. Poiščem prijatelja, ki se mi rad pridruži in izgineva v gozd. Menda je z vsemi tako, kot z menoj : v lesu izgine občutek osebnosti in zasanjaš o vsem, kar ti je najlepše in najdražje. Tako dobro je pri srcu, da bi objel vesoljstvo. Mimo škripa težko obložen voz, najtrša realnost. — Pa se spet dobro seka, kaj? — — Seka se že, a služi siromašno. . . Tako je: Nam delo, drugim zaslužek. Kdaj bo te postave konec?. . . Hiii! — Bilo kakorkoli, on ostane gozdar. — RIBNICA NA POH. Sva že mimo Pisnika. Pod njim se beli Ribnica, da razločiš vsako hišo. Noga zastane in občuduješ to lepo planinsko naselje z izredno ugodno lego in privlačno okolico. Lepšega letovišča si ne moremo misliti. Še dobro uro in sva pri koči. Prijazna oskrbnica Rozika nama takoj postreže s čajem. Gledava skozi okno, gledava smreke in trate, ki se svetijo in rdijo v večernem soncu. Nekje na Rovnjakovem vrhu zapoje petelin. Ne more biti daleč. Skok skozi okno in že se previdno plaziva v smeri petja. Zaslediva ga na visoki smreki. Na samem vrhu čepi in poje ves ožarjen od sonca. Prekrasna je njegova prastara pesem v temnem lesu in sončnih dolinah, pesem o mladih vitezih svojega rodu, ko so in še bodo peli v rožnatem jutru in bajnem večeru svojo neutešeno pesem. Peli jo bodo, izpeli nikdar! Hočeva se mu približati. Splaval je v modrikasto sivino dravske doline. Na Košnjakovem vrhu sva. Sonce je zašlo in zdi Se, kot da je umrlo življenje. Okrog in okrog mir in tišina. Na zapadu se vrhovi Savinjskih gora polagoma dvigujejo iz sivega obzorja in njih grebeni so obrobljeni z žarečo zlato nitjo. Na vzhodu obrisi daljnih gričev, na jugu neštevilno hribovje, molčeče in mrko, kot vojska pravljičnih velikanov. Na severu kipi iz modrikastih megel belo valovje avstrijskih Tur, ki se še svetijo v žarkih že zašlega sonca. Tisoči teh valov izpolnjujejo horizont in v večnem menjavanju si sledijo grebeni ter tonejo kot veličastne in nedoumne sanje. Dravska in Mislinjska dolina sta zastrti z gostim mrakom. Tu in tam prereže tišino pasji lajež ali ropot vlaka. Nebo je razkošno posejano z dragulji, ki po-mežikujejo tajinstvenemu šumenju lesa. Nemo strmiva s prijateljem v to nepopisno lepo sliko in nemo rešujeva večno uganko. Za tako noč na Ribniški koči ni besed. I^LOaSL L tiyL ĆŽV. Tudi človek je z ostalim organskim svetom vred podrejen izvestni prirodni zakonitosti, ki polaga njegove armade na skupno bazo, a istočasno kleše priroda vanje sama sebe. Vpliv njenih posebnosti — površinski značaj, podnebje, geološka struktura i. t. d. — izoblikuje človeka sicer neopazno, a neizbežno. Potrdilo za to imamo v pojmih „gorjan" (hribovec), „poljanec" (ravenc), „goričan". Trojica teh tipov predstavlja medsebojno različnost vnanje, a še bolj notranje ali duševne gradnje. Duševnost je izraz okolja, kjer se človek razvija, a ne le pozitivnih zakonov, oziroma člo- veške družbe, ampak tudi dotične neposredne prirode. To dejstvo je za pravilno presojo in razumevanje krajevnega tipa zelo važno. Ta dva činitelja — priroda in družba — mu oklešeta izvestné vnanje gibe in notranje zelo trdne, večkrat neizbrisne znake. Naša pokrajina s tako pestro prirodo ima vse tri tipe: gorjana, goričaoa in poljanca. Planinca zanima predvsem gorjan — naš Po-horčan, Kozjačan, Savinjčan, n katerim ga najčešće vodi pot. Spoznanje človeka pa ni tako lahka reč; česta samohvala v zmožnosti hitrega in točnega spoznanja je navadno preuranjena. SV. PETER T_e redki so tako tenkočutni psihologi, da prodró v človeka že s kratkim stikom. Vsako živo bitje, -zlasti pa človek, ima namreč prikrite sposobnosti za spretno izmikanje. Zato se kaj rado zgodi, da prav v trenutku, ko koga „pogodiš", spolziš sam na led. Zato je planincu, ki želi prodreti v dušo do-tičnega ljudstva, ' vedno in povsod potrebno in koristno pravilo: Sebe spoznaj, onega spoznavaj! Ta nauk pove dovolj, da je spoznavanje drugih najčešće kočljiva zadeva. Vzemimo za primer pohorskega gozdarja. Z lesom se ukvarja in z njim pogovarja, les mu šepeče, pronica vanj in riše v njegovi duši samega sebe — veličastnost in globino svoje tišine, pravljično tajno, resnost, moč. . . Sebi šepeče gozd v neizpremenjenem ritmu kot bi šel preko vsega z nekim trdno zapisanim pravom in resnico, otroško udano srka dobroto .sonca in prisluškuje luninim pomenkom. Sekira, žaga, zagvozda in bat pojejo vedno isto pesem, ki reže gozdno tišino, reže orjakom življenje, ga deli in drobi. Bolestno odjekne, ko se orjak onemoglo nasloni na soseda ali telebne na tla. In spet je tišina v lesu in gozdarjevi duši — uporna tišina. Gozdar molči, zaklenjen vase, molči iz dneva v teden in mesec. Kaj bi besedičil, komu in čemu, ko pa ni to v skladu z njegovo trdo. realnostjo! Sicer pa je vse okrog njega — les, gora, planina in nebo v tako veličastni harmoniji molka. Ali ni Pohor-čan v svojem bistvu verna slika te veličastne prirodne slike? Kolikokrat pa ga promatramo od te strani in se mu skušamo približati od njemu najbližje strani? Samo tod prodremo v njegovo sredino, ki je še vedno klena in se nanjo lahko oslonimo. — Ali naj vzporedimo tega človeka z onim s svetlih, sončnih goric? Le one redke temne proge, ki se v enakomernih presledkih vrsté po nizkih grebenih, spominjajo na resnost pohorskih in drugih višin. Pod vedrim nebom Slovenskih goric je živahnost, kri sili v poskočnost in razigrano voljo, ki je je ta zemlja polna. Kaj bi neprestano nihal med mujo in skrbmi! Zaukaj in zapoj, poskoči in zapleši, da se razživiš in bruhne iz tebe vsa vsrkana bujnost bogatih grudi te deviške zemlje! Pesem vsa ta zemlja, pesem v goričanu, a ona živa, čustvena pesem, ki vžiga. En starček je živel. . . Živel je in živi tod še vedno, živi v sebi, v sinu in vnuku. Iz prirodnega bogastva in socialnega siromaštva kipi svetla pesem, vzkipi in vedno bolj bolestno utone. Tako zahteva ta sončna zemlja. In poljanec? Z njim smo dobri znanci —- naš sosed je, ki spaja gorjanca z goričanom, nekak most za vez dveh bregov. Tudi on je s svojimi naselji na ravni ploskvi v živahnem medsebojnem prelivanju. Vodoravna tla mu lajšajo napor v boju za vsakdanji kruh. Vse izvrši z večjo lahkoto in hitreje nego ostala dva. Elementarne nezgode pa ga lahko tudi prej izigrajo, pa bilo to na bogatih ali bolj skopih tleh, kot je n. pr. naše Dravsko polje. Zato je poljanec bolj okreten in nadkriljuje ostala dva tipa v prilagodljivosti iri dostopnosti novotam in v — nestrpnosti. V svoji celotnosti in živahnosti nalikuje bolj goričanom. Večja naselja in česti stiki z mestom so ga razgibali in je bolj dostopen utripom novega časa. Tudi o njem moremo trditi, da je vkljub teži časa še vedno dovolj zdrav. Taki so sinovi naših planin, goric in ravnin. Mogoče motijo ta akord neprijetni pojavi iz družbe nezaželjenih gostov, ki senčijo pristnost, samoniklost in zdravo sredino te trojice. A to so le ekscesi. , JARENINA Jti :d diS Z ZCLtZCLVfe, dOuSa di O&dCliStvGi. Skoro ves teden smo kolovratili po strmih pohorskih poteh, kuhali si na prostem, spali v zasilnih kočah iz vejevja ali v najboljšem slučaju po senikih, skozi čisto ozračje nas je palilo solnce in vsi zagoreli smo se koncem ture spuščali v ravnino proti Račju. Tedaj smo opazili nekaj nenavadnega: od vseh strani so nam zadišali najrazličnejši vonji, zavdarjalo je po dimu in vlažni slami, z njiv se/je širil ostri in sladki zadah po gnoju in plodnosti. Že na daljavo smo zavohali dolinsko naselje in lahko bi se prepustili nosovom, da nas vodijo naravnost domov. Stvar je bila seveda priprosta: čisti pohorski zrak,, prost vseh primesi, ki smo ga uživali zadnje dni, nam je zostril čut vonja do popolnosti. Pohorski gozd s svojimi Smolnatimi smrekami in osvežujočim ozonom nam je pripravil to malo presenečenje. Ogromne zaklade zdravja, bogastva in lepote skrivajo v sebi naši štajerski gozdovi. Tipične spodnještajerske pokrajine, idilično-meh-kobne v ravnini in nizkem gričevju, zagonetno — mogočne v gorskih predelih, si ne moremo zamisliti brez njenih gozdov. Med njivami ih travniki se temnijo lise dolinskih gajev, vsi plodni griči nosijo temnozelene krpe svojih gozdičkov, a nad vso to živopisnostjo se dvigajo mrke mase Pohorja, Kozjaka, Boča in Donačke gore, kjer rasto ogromni iglasti gozdovi. Večina naših gozdov raste na absolutnih gozdnih tleh, ki se trajno ne dajo uporabiti za kako drugo vrsto kulture. Relativna gozdna tla, ki bi se z malo težkoč lahko porabila za drugo uspešnejšo kulturo, so le malo pokrita z gozdovi. Pridni naš Podravec izrabi čim koristnejše vsako krpo zemlje. V dolinah in po nizkem gričevju panonske flore, rasto mešani listnati gozdovi stasitih hrastov in cerov, črnih gabrov in jesenov. Ob vznožju višjih hribov rastejo bukve, pomešane s kostanji, višje gori, v območju predalpske flore, so čisti bukovi gozdovi, med njimi samevajo posamezna debla belih borovcev! Zgoraj pa pričenjajo skrivnostni smrekovi in jelovi gozdovi. Na večjih višinah se iglavci krivenčijo, pokrivajo z lišajem, ki visi z njih, kakor siva starčevska brada; posušena debla, ki jih je oplazila strela, s polomljenimi vejami jn vrhovi, štrlijo v zrak kakor stoječi nepokopani mrliči. Okrog pohorskih barij, pri Ribniških in Št. Lovrenških jezerih, kjer se zbira črnikasta voda, raste pritlikavi borovec; v čistem ozračju, daleč od naselj, daje ta pokrajina otožen vtis osamelosti. Gozd ni mrtev. Med ogromnimi debli stoletnih jelk, v gorskih zatišjih in divjini diha čisto posebno življenje. Ko oprezno korakaš preko gozdne jase, ugledaš živahno srnjo družino, ki se ti preplašena umakne. Divjačina visokega lova je številno zastopana. V skalovitih predelih živijo gamzi, po prostranih loviščih se skrivajo divji prašiči, lisice, jazbeci, kune in druga divjačina. V hladnih gorskih potokih, po tolmunih pod vodopadi živi potočna postrv. Ko bukva vzbrsti v dolinah, zabrusijo divji petelini, ruševci se togotno pozivajo na boj. Toda še nekdo je tu — človek! Gozdovi se ne razvijajo svobodno samo pod vplivom prirodnih sil — naš delavni slovenski človek je že v davnih stoletjih posegel v prirodni tok in ustvaril iz pragozda kulturno področje, ki mu služi v zadovoljevanje njegovih potreb; gozd je postal predmet njegovega gospodarstva. Glavni cilj vsakega gozdnega gospodarstva je čim boljše in trajnejše kritje potreb narodnega gospodarstva. Gozd daje dvojne koristi: individualne in kolektivne. Individualne, t. j. neposredne materialne koristi daje gozd s svojimi glavnimi pridelki — lesom, in postranskimi — drevesno skorjo, steljo, gozdnimi plodovi. Pretežno iglasti gozdovi osrednjega in severnega Pohorja spadajo med najbogatejše in najdonosnejše slovenske gozdove. Ob Bistrici, Lobnici, Velki, Poljskavi, Ložnici in še drugih potokih brni neumorno cela vrsta žag; nad koriti šumnih gorskih potokov se drzno vzpenjajo lesene vodne riže za spuščanje lesa, ki vežejo najoddaljenejše vrhove s prometnimi dolinami; lesna trgovina in industrija se razvijata v dravski dolini in drugod pod Pohorjem, po Dravi in Savinji veslajo splavarji in spravljajo lesno bogastvo v tujino — tja do spodnjega Podonavja. Kolektivne — idealne koristi od gozda uživa vsakdo, ki tudi ni lastnik gozda: gozd vpliva na podnebje kraja, regulira vodne izvirke in reke, ščiti zemljišča pred udari in katastrofami, učinki vetra in vode, vpliva na ljudsko zdravje in estetiko. Gozd učinkuje v večjih kompleksih kakor jezero: v svoji okolici ustvarja posebno podnebje. Od meteoroloških činiteljev, ki določajo klimo vsakega kraja, sta najvažnejša vlaga in toplota. Gozdni zrak je podnevi hladnejši, ponoči pa toplejši od zunanjega, ker drevesne krošnje preprečujejo večje spremembe temperature. Pozimi je zrak v iglastih gozdovih toplejši. Te svoje lastnosti gozd prenaša na svojo okolico — izenačuje torej prevelike temperaturne spremembe. Vlaga gozdnega ozračja je večja od vlage na prostem. Vendar gozda ne smemo smatrati za izvor padavin, temveč samo deluje na krajevno porazdelitev padavin. Gozdovi so neprecenljive zdravstvene važnosti/ posebno v bližini velikih naselij. V tem je velika prednost Maribora in drugih spodnještajerskih krajev, ki imajo v svoji bližini ogromne gozdne površine. V gozdnem zraku ni ubijalskih bolezenskih kali, ki ogrožajo naše življenje na vsakem koraku. Pri oksidiranju različnih eter-skih olj se poraja aktivni ozon, ki daje gozdnemu ozračju znano opojno svežost. Vdihavaš ga in veš, da vdihavaš zdravje samo. Opije te in opijani! Na eterskih oljih so posebno bogati iglasti gozdovi, njihov z ozonom prepojeni zrak direktno ubija kužne klice, tako, da tu ni pogojev za razvoj raznih bolezni. Naše gozdne turistične postojanke niso torej samo prehodne turistične in smučarske točke, temveč predstavljajo v sezoni stalna letovišča in odlična klimatska zdravilišča. Čisti gozdni zrak, poletni hlad in zaščita pred vetrovi so najprimernejši pogoji za okrepitev bolnikov in letoviščarjev, ki si v gozdni tišini iščejo počitka in rezervnih moči za nadaljnje delo. Estetski in etični pomen gozdov, ki v najvišji meri osvežuje človeški duh, vpliva na razvoj estetskega okusa, umetniškega smisla in na vse duševno življenje človeka. Vedro mladostno razpoloženje in dobra volja spremljata vsakega obiskovalca naših gozdov. Bivanje v prosti, nedotaknjeni prirodi oplemeniti vsa naša svojstva. Ta dobrodejni vpliv gozda postaja tem važnejši in potrebnejši, čim nervoznejše je naše vsakdanje življenje, ki v surovi borbi za obstanek izčrpava posameznika in skupnost. „Zemlja je obolela od pomanjkanja gozdov" — je rekel grški filozof Platon. To dobro vedo v modernih državah, ki svoja milijonska mesta obdajajo z umetnimi gozdnimi nasadi, da bi tako izboljšali težko, z dimom in bakterijami, nasičeno mestno ozračje. Zato ne bomo nikdar znali dovoljno cenit! svojih naravnih gozdov, ki po zdravju in lepoti daleč prekašajo ,vse umetne človeške tvorbe. dl cmllo-Kislo. mestno oleyilsevaleio cltuelstvo. Med najstarejša društva v našem mestu spada nedvomno „Mariborsko olepševalno društvo", ki bo kmalu praznovalo svojo 70 letnico obstoja. Temu društvu je bila poverjena naloga, da skrbi za mestni park, mestne nasade, da dela sistematično na olepšanju našega mesta. Iz skromnih početkov se je to društvo razvilo v pomembno mestno ustanovo. Naš lepi, naravnost impozantni mestni park in razni drugi nasadi zgovorno pričajo, da je to društvo zasledovalo svoj cilj z neumorno pridnostjo in široko razgledanostjo. Zlasti v povojnih letih je bilo mnogo novega. Mestno olepševalno društvo je uredilo in prevzelo čolnarno pri „Treh ribnikih", ki služi pozimi za javno drsališče, močno je pa tudi dvignilo in razvilo svojo vrtnarijo in drevesnico. Mestna vrtnarija in drevesnica sta danes že celo podjetje zase. Prevzelo je tudi skrb za olepšavo Kalvarije. Če bi bilo društvo vedno razpolagalo z zadostnimi sredstvi, bi bilo do sedaj uresničilo še marsikateri svoj široko zasnovani načrt. Pa že sama bilanca dosedanjega dela dokazuje, da je mestno olepševalno društvo izredno aktivno. Maribor je mesto zelenja. Najznačilnejši izraz mu daje ravno mestni park, ki mora zanimati vsakega poznavalca drevesnih posebnosti in vsakega prijatelja prirode vobče. Ne samo častitljiva drevesa, med katere štejemo izredne velikane, krasne vrbe, posamezne edinstvene raritete, tudi nasadi s svojim razkošnim, raznolikim cvetmm svetom vzbujajo občudovanje dovzetnega sprehajalca po njegovih urejenih drevoredih. Ta mestni park s svojimi „Tremi ribniki" je svet zase, ki je mogel nastati in se razviti le ob skrbnem delu in vztrajni negi Mariborskega olepševalnega društva. Mnogo je to društvo že storilo, še več pa bo storilo, ako bo našlo več razumevanja in podpore v naši javnosti. Če je zunanje lice Maribora po svojem zelenem okviru, po svojem parku in njegovih nasadih tako prijetno, tako privlačujoče, je to predvsem zasluga tega društva, ki se tako redko imenuje v naši javnosti. Še marsičesa sicer pogreša naše mesto v pogledu svojega nadaljnjega olepšanja. Toda če bo to društvo razpolagalo z dovoljnimi sredstvi, bo lahko svoje delo še bolj poglobilo' in razširilo še na marsikateri mestni predel. Za vse je pa treba predvsem sredstev. Zato priporočamo naši javnosti, da pristopi k „Olepševalnemu društvu", da podpre tudi samo, s svojo pomočjo in svojim sodelovanjem lepa stremljenja tega tako izrazito mariborskega društva. Pristopajte kot člani in podporniki k Olepševalnemu in Tmjskoprometnemu dmštvu za mesto ìttm in okolico, Vrtnarija in drevesnica v ki s svojo vrtnarijo in drevesnico vzdržuje mestne nasade in goji veslaški ter drsalni sport. Koroščevi ulici 29 Goji vse vrste cvetlic in vrtnic; sadna, drevo-redna, okrasna drevesa, okrasno grmovje, ko-nifere i. t. d. Izdeluje vence in šopke. Obiskujte koncerte v mestnem parku! POSOJILNICA r. z. z o. p. Maribor - Narodni dom Ustanovljena leta 1882. Stanje hranilnih vlog blizu 60 milijonov Din. Rezervni sklad nad 10 milijonov Din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Posojila se dajejo na hipotečni in osebni kredit. PONTOS CENTRALA d. z o. z. MARIBOR Meljska cesta 55 Telefon inierurban 23-78 Edinstvena izdelovalnica Pontos-aparatov k poiautomatskim tehtnicam po kr. Ministrstvu za mere in dragocene metale v Beogradu a ut o u' Ci yiopat je v sami Sloveniji nad 100 najuglednejših trgovskih tvrdk preizkusilo na svojih Berkel in Cito tehtnicah skozi več let in konstatiralo, da je aparat neobhodno potreben vsakemu ekonomičnemu in naprednemu trgovcu ! Na razstavi znižane cene ! Ljubljanska kreditna banka, podružn. Maribnr centrala v Ljubljani najstarejši domači bančni zavod se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune. - Kupuje in prodaja vrednostne papirje in valute. - Eskontira trgovske menice, daje trgovsko-industr. kredite pod ugodnimi pogoji. - Preskrbuje inkaso menic, kuponov in izžrebanih in amortiziranih srečk. - Devizne transakcije izvršuje najkulantneje. Telefon št. 22-58 in 21-46. Restavracija in pivovarna iminn Obiskovalci mariborskega tedna — ne porabite Restavrater: LOJZE LISJAK si ogledati naših izložb in naših za- umu» log, kjer Vam nudimo vse po ugodnih cenah! MARIBOR . ALEKSANDROVA C. 5 železnina Moderno urejeni prostori. Veliki senčnati vrt. Vedno sveže pivo. Izvrstna kuhinja. Vina od najbolj priznanih vinogradnikov Slovenskih goric. / / Zmerne cene! PINTER & LENARD MARIBOR / ALEKSANDROVA 34 Telefon 22-80, 22-82. 02 &cLyLlecLft& cL cLeLo. ! yListite cL odmeče L ilz rfisLfecinec ; cLLid£tae Lil ^Al CLttlb&K Kartonaža in litografija ’Benčina in dmg MARIBOR / MLINSKA ULICA 30 Telefon interurban 24-22 Brzojavi : Kartonaža m arikorska tekstilna tvornica d. z o. z. Tkalnica / Predilnica / Belilnica / ApreLura / Barvarna / Tiskarna Bcanin MARIBOR, MOTHERJEVA ULICA 40 Telefon interurban št. 24-15 / Brzojavi: „Tekstiltvor", / Železniška postaja: Maribor (Glavni kolodvor). Kdor pride na Mariborski teden-ere k WEKA II Aleksandrova cesta 15 Velika razstava stanovanjskih potrebšči n LESENO POHIŠTVO TAPECIRANO POHIŠTVO PREPROGE ZAVESE LINOLEJ STRAGULA »JUGOSVILA« družba z o. z. tekstilna tvornica MARIBOR Vsakovrstna modna blaga in tisk iz prave in umetne svile najboljše kakovosti Telefon int. 28-33 »JUGOTEKSTIL« družba z o. z. MARIBOR Popelin, blago za športne srajce, damsko blago Telefon int. 26-33 MARKO ROSNBR MARIBOR Tekstilno blago vseh vrst Telefon int. 22-32 Svoje najukusnejše mesne izdelke in raznovrstne konzerve priporoča Jos. Benlto tvornica mesnih izdelkov I. jugosl. proizvodnja ba~ conov in eksportno podjetje Murska Sobota, ki je glede obsega in konstrukcije eno znamenitejših svoje vrste. Podružnice : MARIBOR, Glavni trg 16, MARIBOR, Aleksandrova cesta 19, CELJE, Kralja Petra cesta 13. GORNJA RADGONA. ZAHTEVAJTE CENIK! naj- A ga-Ruše združene jugoslovenske tvornice acetilena in oksigena d. d. Ruše priporočajo svoje prvovrstne izdelke: KISIK (99.6%) DIS S O U S-P LIN (stisnjen in raztopljen acetilen v jeklenih valjih). APARATI in pomožni materijal za autogeno varenje vseh kovin. Bogato ilustriran cenik s podrobnimi navodili pošljemo na zahtevo brezplačno. — Interesenti se lahko vsak čas udeleže brezplačnega varilnega tečaja v Rušah. Pohištvo, preproge in posteljnina TEKSTA D. D. za tekstilnu proizvodnju Telefon int. 23-12 Izdeluje: vrvice, trakove, čipke in vsakovrstno pozamenterijo ter je največja tovarna te stroke v državi. Obrat: MARIBOR — TEZNO Sedež: ZAGREB, Praška ulica 1 Tvornica za dušik d. d. Ruše Telefon interurban 22-48 Telegr. Azot—Maribor ♦ izdeluje in dobavlja: UMETNA GNOJILA: apneni dušik, apneno sečnino, nitrofoskal-l, II, III in nitrofos ter karbid, elekfro-korund, ferokrom, suhi led, in amonjak. ♦ Vinogradništvo Vinske kleti Izdelovanje brezalkoholnih grozdnih in sadnih sokov. Najfinejše vermut vino. J os. Omig., Ptuj Zahtevajte samo Petan/s ko mineralno vodo katera je vir človeškega zdravja! Po svoji koncentraciji rudninskih soli in izredno prijetnem okusu prednjači PETANJSKA SLATINA pred vsemi sorodnimi mineralnimi vodami. Lastnika: Josip & Ivan VOGLER, Petanjci. Pošta in železn. postaja SLATINA RADENCI. Tel. int. 3. ŽIMNATE MADRACE Z VLOGO SO MEHKE IN TRPEŽNE! TAPECIRANO POHIŠTVO Z „ELITA" VLOGO JE ZELO LEPO IN TRPEŽNO, TUDI AUTO SEDEŽI Z „ELITA" VLOGO SO ZELO TRPEŽNI! ELITA IZDELUJE WEKA Maribor, Aleksandrova 15 »'ßjudska samopomoč« zavarovalno podjetje za Dravsko banovino MARIBOR . ALEKSANDROVA C. 47 (v lastni palači) nasproti glavnemu kolodvoru zavaruje: za pogrebnino vse zdrave os*.be ođ i7. do 70. leta do največ Din 10 000*— — za doto vse mladoletne cd l. do 16. leta do največ Din 25.000*—. Ustanovljena leta 1927, izplačala do danes nad 52 milijonov na pogrebninah in dotah in šteje nad 8000 članov. ^gZaupniki se sprejemajo za vsah hraj Dravske banovine proti primerni nagradi. — Rezervni fond znaša nad 7 milijonov dinarjev. — Zahtevajte brezobvezno in zastonj pri-i stopne izjave. Telefon 21-31 — Ček. račun: Pogrebnina 10.526, Dota 14.954. Inž. arh. JELENEG & inž. ŠLAJMER gradbeno podjetje in tehnična pisarna družba z o. z. Maribor, Vrazova ulica pri mestnem parku Telefon interurban 22-12 KAVARNA LJ B> .]R 3^ MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 36 (v neposredni bližini glavnega kolodvora) Moderno urejena terasa, shajališče vseh slojev, na razpolago tu- in inozemski časopisi. // Točna in solidna postrežba. JOSIP SEREC TELEFON ŠTEV. 21-70 VELIKA IZBIRA Oblek, petih, klobukov i. t. v KONFEKCIJI JAKOB LAH MARIBOR ^ìtLarihorsha mehanična Prijatelj za vse življenje je dobro in zvočno glasbilo. Pri njem pozabimo skrbi in težave, povsod nas imajo radi, v sili si z thalnica in ap retur a njim tudi lahko služimo kruh. Dobra godala kupujete izredno poceni pri svetovno znani firmi MEINEL & HEROLD, kjer jih dobite naravnost iz tovarne, oziroma iz tovarniške zaloge. y klavir, harmonike din 790.-, gitare od din 128.-enovrst. „ od „ 59.-, mandoline „ 90.- violine od din 65.— tambure „ „ 60.— Popolno jamstvo za vsako glasbilo. Brezplačno prejmete ilustrirani cenik, dovolj je kartica na Doctor in drug Meine! & Herold d. z o. ž., zal. tovarne glasbil in harmonik Maribor „SAVA" O B Č E Z AVA RO VALNA D. D. VZAGREBU GEN. ZASTOP ZA DRAVSKO BAN. V UUBUANI GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU Telefon 20-55 Brzojavni naslov: Sigursava Mar.bor Poštno čekovni račun v Ljubljani 13.200 Delniška glavnica Din 10,000.000.— popol- . noma vplačana. / Društveni garancijski fondi iznašajo Din 32,911.143.- / izplačane škode od ustanovitve društva Din 263,496.779.-. J^lv&VCUJMCL ^UlyiLGn LJUBLJANA —MARIBOR Priporoča svoje izborne izdelke: iSv&tL& in Generalni zastop za dravsko banovino: L J U B L J A N A / SV. PETRA CESTA 2/1 Glavna zastopstva : ceno, vtiva MARIBOR / ALEKSANDROVA C. 43/1 CELJE / CANKARJEVA ULICA 9 v sodih in steklenicah!! Zastopstva v vseh večjih krajih. Pekovski kvas, spirit vseh vrst! Vodi zavarovanja vseh vrst. Mestna podjetja Maribor Le s plinom skuhate hitro, dobro in poceni. M. P. Plinarna Vam najsodobneje uredi vse plinske naprave. Predno si uredite razsvetljavo svojega stanovanja in prej ko si nabavite električne in plinske aparate za gospodinjstvo, posvetujte se in oglejte si obenem veliko zalogo lestencev, svetilk, najnovejših izprašilcev, kuhalnikov i. t. d. v Prodajalni mestnih podjetij GLAVNI TRG 14. Udobna vožnja je pogoj dobremu razpoloženju na izletih. Poslužujte se pri skupnih izletih, kakor tudi pri opravkih v mestu autobusov Mestnega auto-busnega prometa Thoma & Co. mehanična tvornica svilenih izdelkov, barvarna, apretura in tiskarna Izdeluje različne vrste blaga in sicer: Crepe de chine, Crepe satine, Crepe mongol, Crepe marocaine, Crepe imprimé. Modna svila v različnih izdelavah. Svila za podloge za dame in gospode. Razni svileni brokati, vse vrste jacquard-nega blaga, brokat za odeje, satin za odeje, svileni naglavni robci, charpes in schwals. II Maribor -- Pobrežje Telefon 21-76 Telegram: Thoma, Maribor JULIO MEINL uvoz kave Obiščite nas v I. nadstropju trgovske raststave Kava, čaj, čokolada uvoz čaja Obiščite našo podružnico Gosposka ul. 7 Kolonijalno in špecerijsko blago JULIO MEINL MARIBOR, Gosposka 7 Radio -Therma, Laško Leži ob glavni železniški progi: Beograd-Zagreb-Maribor-Wien in Ljubljana-Maribor-Wien — Postanek brzovlakov — Najugodnejše zveze v vse smeri Odprto skozi vse leto. Radio-thermalni vrelci 37° C. Najučinkovitejše zdravljenje pri naslednjih indikacijah: revmatizmu vseh vrst, ženske bolezni, arterioskleroza, znižanje krvnega tlaka, obolenje in izčrpanost živčevja, rekonvalescenca. Dietetično zdravljenje — Elektroterapija — Masaža. Pred- in posezona. Pavšalna penzija: za 10 dni din 600.—, za 20 dni din 1.100.—. V tej pavšalni penziji je všteta hrana, stan, dnevno po ena kopel, zdravniška ordinacija in vse takse. Glavna sezona. Hrana à la carte po zmernih cenah. Prvovrstna kuhinja. Lepa okolica. Krasni izleti. Milo podnebje. Kopanje in veslanje v reki Savinji (29° C). Sončne in zračne kopeli. Senčnat park. Koncerti in ples. Avtobusne zveze. Brzojav in telefon, — Zahtevajte prospekte! „Gambrinus dvorana“ MARIBOR vogal Gregorčičeve in Gledališke ulice. Zbirališče vseh tujcev. Najlepši brezprašni vrt v Mariboru. Vedno sveže Tscheligi-jevo pivo. Izborna vina. Prvovrstna domača hrana. Moderno kegljišče na razpolago. Točna postrežba. Cene zelo solidne. Se priporoča RAČIČ. Gib t? UCL PRI CELJU Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! — Topli naravni vrelci ter vsa ostala zdravilna sredstva, ki vračajo človeku duševne in telesne moči. S planinskim zrakom nasičene livade in gozdovi, vabljivi nasadi, osvežujoči vetrovi bližnjih gora, krasni izprehodi in izleti, vse to ustvarja stopnjevano zavest življenjske moči vsakomur, ki je svoje sile izčrpal v trdi borbi za obstanek. Dobrna je eno izmed prirodno najlepših zdravilišč Jugoslavije. V spomladanski in jesenski sezoni kompletno 20 dnevno zdravljenje za znižano ceno din 1.100.- do din 1650.-. — Sezona od 15. aprila do 31. oktobra. Zahtevajte prospekte! SPLOŠNA STAVBENA DRUŽBA MARIBOR-TEZNO Telefon interurban 20-57 Brzojavi: Splostad Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje. / Oddelek za električno in autogensko varenje. / Tvornica vijakov, zakovic in drobne železne robe. / III Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. tovarne v Celju in Hrastniku proizvaja : Solno in žvepleno kislino Kalijev in natrijev soliter Kristalno sodo in pralni prašek Glauberjevo in grenko sol Žgano apno in klajno apno Rudninski in kostni superfosfat Fosfatno žlindro in mešano gnojilo KAS Železno-oksidne barve in zeleno galico Vodotopna olja za industrijske svrhe Sredstva za zaščito rastlin Alkaloide opiuma in druge farmaceutske preparate Vprašanja in naročila na naslov: Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d., Hrastnik. Dravska banovina SADNI SOK RENETA je izdelan na najnovejši higijenični način iz naravnega svežega sadja. R E N E T A je jabolčni sok brez alkohola, zato pijte dnevno R E N E T O. zahtevajte R E N E T O v vseh trgovinah in kavarnah. dđalbeet G INDUSTRIJA SADNIH SOKOV, MARIBOR August Ehrlich Maribor TEKSTILNE TOVARNE VIGOGNE PREDILNICA — TKALNICA IN TVORNICA VATE Telegr. naslov: TEXTILEHR, MARIBOR — Tel. interurban: 22-09 Bančni konto: Prva hrvatska štedionica, podružnica Maribor Konto Pošt. šted. Ljubljana: tkalnica 16.434, predilnica 10.909 Proizvodi v predilnici: vigogne preje in preje iz bombaževih odpadkov, surove in barvane, za tkalnice, pletilnice in trikotaže, bourrette preje, vozlane preje, flamme preje, češljane preje ter druge efektne preje. Proizvodi v tkalnici: bombažaste hlačevine, polvolneno blago, blago za damska oblačila, moški in damski bourrette, surov in barvan, damsko modno blago. Proizvodi v oddelku za vato: odejne vate iz bombaževih odpadkov, čistega kitajskega bombaža ter čiste ovčje volne, klejer.e konfekcijske in krojaške vate v vseh kvalitetah. Vse vrste zidne in streSne opeke kakor strešno zarezno, bobrasto, dvozarezno prešano opeko, luknjasto opeko, tlakovnike, votlo, opeko v 2 in 6 kratni velikosti navadne zidne opeke za štedljivo zidanje, specijalne medstenske plošče „Porolith", 3, 5, 8, 12 cm debeline za vzidavo podstrešnih stanovanj, vmesnih sten, za ognjevarno obloženje lesenih sten in za toplotno izolacijo dobavlja po najnižjih cenah in najboljši kakovosti Opekarna Laiteršberg 9vanc Vetmuschek Košaki pri Mariboru. Samo prvovrstna, na najmodernejši način strojno izdelana „Laporit"-strešna in zidna opeka, posebno velike trdnosti in izredne odpornosti proti vsem vremenskim vplivom. Ima najmanj trikratno trpežnost od navadne opeke iz ilovice in ni absolutno skrivljena! Lastni industrijski tir ali na željo dovoz do odjemalca ! Zahtevajte brezplačno prospekte in cenike! PUTNIK Vam nudi že 1 ali 2 dni pred potovanjem vse železniške karte po originalnih cenah, z vsemi možnimi popusti. PUTNIK Vam izdaja za vse evropske države vozne karte, veljavne 60 dni, po najugodnejših dnevnih tečajih, kar je spričo omejitev za izvoz denarja velikega pomena, neglede na ostale neprijetnosti, ki s tem odpadejo. Vozne karte se dobijo tudi za povratek. PUTNIK Vam preskrbi vize za vse države ter kupuje in prodaja marke, franke, lire, dolarje, penge in ostale valute vseh držav sveta po najugodnejših dnevnih tečajih. PUTNIK organizira izlete in društvena potovanja v poučne in zabavne svrhe z autokari, vlaki in parobrodi ter prodaja legitimacije za vse tu- in inozemske velesejme. PUTNIK Vam nudi brezplačno prospekte vseh krajev in daje vse informacije za Vaša potovanja, posebno glede raznih popustov. PUTNIK Vam daje zanesljive podatke o hotelih doma in v inozemstvu, rezervira sobe in izdaja hotelske kupone. Nudi Vam tudi podatke o letoviščih, planinskih kočah in zavetiščih. PUTNIK ima zastopstva: Jadranske plovidbe, Sušak; Dubrovačke parobrodske plovidbe, Dubrovnik; Jugoslavenskega Lloyda, Zagreb; Zetske plovidbe, Cetinje; Drž. rečne plovidbe Kraljevine Jugoslavije, Beograd; Lloyd Triestino, Trieste; Hamburg—Amerika Linie, Hamburg; Wagons Lits, Paris; Mitropa, Berlin; Aeroput, Beograd; Cidna, Paris; Lufthansa, Berlin; vseh večjih autobusnih prog ter vseh velikih evropskih potovalnih birojev: CIT, ČEDOK, IBUSZ, MER, ORBIS, ÖVB itd. PUTNIK prodaj a vozne rede ter raznovrstno potniško in turistično literaturo. PUTNIK ni nikako pridobitno podjetje, ker porabi vse svoje dohodke izključno le v prid pospeševanja tujskega promela ter vrši na ta način važno narodno - gospodarsko misijo. ZATO KUPUJTE VSE VOZNE KARTE, PRODAJAJTE IN KUPUJTE VSE VALUTE V LASTNEM INTERESU EDINOLE PRI „PUTNIKU“. S tem si prihranite mnogo časa in denarja! PUTNIK ima izključno pravico oddajati reklamne prostore na železniških objektih, in sicer na kolodvorih, v vlakih, v čakalnicah, vzdolž železniške proge itd. Poslužujte se te zelo ugodne in najučinkovitejše reklamne možnosti. Zahtevajte ponudbe! Društvo za promet potnikov in turistov v Kraljevini Jugoslaviji. Centrala: Beograd, Kolarčeva 1. Zastopstva v Sloveniji: Tujskoprometna zveza v Mariboru Maribor, Trg svobode, grad, tel. 21-22, dir. 21-29 Maribor, glavni kolodvor, tel. 26-69 Celje, Aleksandrov trg 1, tel. 119 Ptuj, Florjanski trg, tel. 23 Rogaška Slatina (sezonska), tel. 1 Št. lij (za avtomobiliste), tel. 6 Gornja Radgona, pri pošti, tel. 21 Dravograd, Hotel Komauer, tel. 2 Zveza za tujski promet v Ljubljani Ljubljana, Gajeva 3, tel. 24-72 Ljubljana, Hotel Metropol, tel. 33-84 Bled (sezonska), tel. 85 Jesenice, na kolodvoru, tel. 11 Planina pri Rakeku Kranj Podkorensko sedlo Ostala zastopstva v Jugoslaviji: Beograd, Banjaluka, Bitolj, Crikvenica, Dubrovnik, Kotor, Mostar, Niš, Novi Sad, Osijek, Petrovgrad, Rab, Sarajevo, Skoplje, Sombor, Split, Stari Bečej, Subotica, Sušak, Šibenik, Vel. Kikinda, Vrnjačka banja, Vršac, Zagreb. Oficijelni turistični biroji v inozemstvu: Berlin, Brno, Budapest, London, Paris, Praha, Salonique, Wien. 0Sm V^a<*Wlrat .•.•.v.y.v.'/.'v i««»” ‘.yüv.Vv V«*.V**VV»A S#?: .rX*vj .;r:^?- «OKS&- •$&§* lü ä ^tóggi IW^SsSC v^W'awj. gsMM&id AVAV*f'v‘*i*Vv Älf® v£%«cm& . •••■?fS:" je ^ zelo nadležna in v Sasu poletne .vročine mori človeka, jo prav težko prenaša. Da ublažimo notranjo .vročino, popijemo včasih vse, kar se nàm nudi pitnega,brez da pomislimo ha mogoče zle posledice. ... •i£:.'0- ,*,.... Znani prof. Kiohka je ugotovil, da je najbolj zdrava pijača za pogasitev žeje narava mineralna voda, katera vsebuje kolikor mogoče malo NaCl. Tej zahtevi prav idealno:odgovarja Rogaška slatina vrelca ’'Tempel". Razen tegft pa Rogaška slatina pospešuje še delovanje prebavnih organov in izmeno tvarin. Radi tega tudi ušiva neoporečen svetovni sloves kot zdravilna voda pri boleznih jeter, zölönih vodov, prebavnega trakta in izmene tvarin. Ako jo pijete samo, s sadnimi šoki ali r z vinom, vedno Vam bode Vaš organizem hvaležen za R 6 g $ š k slatino