gioielli - dragulji
4l?malalan
VRŠR DRRGUURRNA z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com
V Trstu praznovali dan civilne zaščite, Zgoniku novo protipožarno vozilo
V Gorici množičen poslednji pozdrav Mirku Špacapanu
Glasbena matica je s Slovensko prosveto priredila v Trstu večer s Pavletom Merkujem
ob njegovi 80-letnici >/26
Primorski
NEDELJA, 2. DECEMBRA 2007
št. 285 (19.068) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Skupno iskanje vizije
prihodnosti
Dušan Udovič
Čezmejni projekt Sapeva, ki se je včeraj uspešno zaključil s svežo bero zamisli in konkretnih pred lo gov, ima zlas ti eno te melj -no odliko. V enem letu, kolikor je trajal, je ustvaril vrsto priložnosti za srečevanje, skupno delo na več področjih in razmišljanje precejšnjega števila Slovencev iz naše dežele in Italijanov iz Istre. Kar je za obe skupnosti življenjskega pomena pri iskanju vizije prihodnosti, v trenutku, ko se z odpravo meja na severnem Jadranu ponovno oblikuje nekdanji skupni prostor. Ne sicer za vse enako, kajti premik schengenske meje na jug, med Slovenijo in Hrvaško, prinaša italijanski skupnosti v Istri vrsto komplikacij in zapletov, ki jih ne bo lahko reševati.
Kakorkoli, spajanje dveh teritorijev prinaša vrsto izzivov in priložnosti, da manjšini na novo premislita svojo vlogo in skupaj poišče-ta razvojne možnosti, ki jih ni malo. S tega vidika je bil enoletni projekt vsekakor ploden, manjšini sta skupaj delali intenzivno, kot morda še nikoli doslej. Drugo vprašanje je, kako sedaj naprej, da se vsakdo ne bo spet povrnil v svoj vrtiček in vsakodnevne posle. Kajti spremembe in novosti bo treba osvajati, jih zanesljivo spremlajti in izkoriščati njihov ugodni tok, samo tako bosta skupnosti nekaj od tega imeli.
V razpravi je (znova) zazvonil tudi alarmni zvonec, za katerega je poskrbel predstavnik mladih, ko je dovolj naravnost povedal krovnim organizacijam, da se mladim ne znajo približati. Kajti nesporno je res, da prej ali slej povsod pride trenutek za menjavo generacij in realno vprašanje je, ali sta manjšini na to pripravljeni.
slovenci v italiji - Včeraj ju je izdal občinski matični urad
V Števerjanu prvi
■	•	• V • • |	••
dvojezični izkaznici
Jutri bosta isto storitev zagotovili občini Doberdob in Sovodnje
trst - Včeraj zaključni posvet v okviru projekta Sapeva
Manjšini po Schengenu
Možnosti sodelovanja med slovensko manjšino v Italiji ter italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem
TRST - V Kulturnem domu v Trstu je včeraj dopoldne potekal zaključni posvet v okviru evropskega projekta Sapeva z naslovom Manjšini po
Schengenu. Projekt, ki sta ga v prvi vrsti vodili Slovenska kulturno-gospodar-ska zvez in Italijanska unij, je bil namenjen promociji bogastva slovenske
manjšine v Italiji ter italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem in ugotavljanju možnosti sodelovanja.
Na 3. strani
ŠTEVERJAN - V občini Štever-jan so včeraj začeli izdajati papirnate dvojezične osebne izkaznice. Prvi, ki je dvignil svoj dolgo pričakovani slovensko-italijanski osebni dokument, je bil števerjanski župan Had-rijan Corsi, ob njem pa je včeraj na matičnem uradu dobil svojo prvo dvojezično osebno izkaznico še en občan. Z jutrišnjim dnem bosta isto storitev zagotavljali tudi občini Sovodnje in Doberdob, kjer sta bila včeraj matična urada zaprta, v četrtek, 12. decembra, pa bodo v Gorici začeli izdajati elektronske dvojezične iz-ka zni ce.
Na 11. strani
Berlusconi vse bolj v sporu z ostalimi voditelji desne sredine
Na 2. strani
Nabrežina: pritožba proti kmetijski varianti
Na 5. strani
Goričanka se je smrtno ponesrečila
I	• V V	I I • v
na dvorišču pred hiso
Na 11. strani
Slovenske jasli v Gorici: dežela izdala odlok o financiranju obnove stavbe v ulici Rocca
Na 12. strani
Na Opčinah Dunajska cesta 17/A
lastnik Oriella Brugnera
Ženska in moška oblačila: POI BZ KRZVIA, BACI&BACI, GOOD MATCH, GUI&CO, RODRIGO, GIO FERRARI...
Perilo:
LOVABLE, FILA, SLOGGI, TRIUMPH Izbor mer za krepkejfe postave.
2
Nedelja, 2. decembra 2007
DNEVNE NOVICE
/
italija - Politično vrenje v desni sredini
Berlusconi hoče novo stranko, Fini in Bossi vse bolj nezaupljiva
Po vsej Italiji»referendum« o imenu nove desnosredinske formacije
RIM - Polemikam v desni sredini ni videti konca. Medtem ko je Silvio Berlusconi po vsej državi organiziral »referendum« za izbiro imena svoje nove stranke, so njegovi (bivši?) zavezniki vse bolj nezaupljivi. Ne samo Pier Ferdinando Casini in Gian-franco Fini temveč tudi vodja Severne lige Umberto Bossi, ki se boji, da bo Berlusconi prodal desno sredino »na oltarju« dialoga z Demokratsko stran ko.
A gremo po vrsti. Berlusconi je vče raj iz Pa ler ma, kjer je so de lo val pri izbiri imena nove stranke, ponovil, da ne namerava odstopati od tega projekta, v isti sapi pa je ponudil voditeljem ostalih opozicijskih strank neke vrste roko sprave. Da bi jih nekoliko pomiril je napovedal primarne volitve za izbiro liderja desne sredine, dobro ve-doč, da da na njih najbrž doživel plebiscit. Fini in Casini sta namreč že pove da la, da jih stvar ne za ni ma, ta ko da bi se morebitnih primarnih volitev ude le ži li v glav nem pri sta ši For za Ita -li a.
Bossija ne skrbi toliko nova ali stara Berlusconijeva stranka, pač pa volilni zakon. »Senatur« se boji, da je Berlusconi že pristal na izvedbo ljudske ga re fe ren du ma, ki bi v pri me ru kvoruma uvedel dvostrankarski sistem, to se pra vi pre vla do De mo krat ske stranke in Berlusconijeve Forza Italia (ali novega strankarskega subjekta). Liga hoče proporcionalni volilni sistem z vstopnim pragom, ki bi vseboval še določila v korist regionalnih strank, kot je Bossijeva.
Morebitni volilni referendum pa ne povzroča težav le v opoziciji, temveč tudi v levosredinskem zavezništvu. Veltroni ga ne podpira, a tudi ne odklanja, nasprotujejo pa mu ostale koalicijske stranke, posebno manjše. Za-čen ši s Stran ko ko mu nis tič ne pre no -ve, ki želi postati prvi koalicijski sogovornik Demokratske stranke, ne glede če bo us pe lo ali ne zdru že va nje na le -vici. Za se izogniti referendumu pa mora parlament kmalu odobriti nova volilna pravila. V senatu je postopek za novo volilno zakonodajo že stekel, vsa za de va pa je pro ce du ral no in po li tič -no gledano zelo komplicirana.
Po zor nost bo do kon ca le ta vse -ka kor na me nje na tu di fi nanč ne mu za ko nu. V po slan ski zbor ni ci, kjer ima Unija široko večino, ne bo težav, ki se bo do za če la ko se bo pro ra čun ski za -kon za drugo branje vrnil v senat.
Silvio Berlusconi je včeraj v Palermu sodeloval na referendumu za izbiro imena svoje nove politične stranke
ansa
belgija - 1 74. dan po parlamentarnih volitvah
Leterme kralju vrnil mandat za sestavo vlade
BRUSELJ - Zmagovalec belgijskih parlamentarnih volitev pred več kot petimi meseci, vodja flamskih krščanskih demokratov (CDV) Yves Leterme, je po 174 dneh opustil načrte za oblikovanje nove belgijske vlade, je sporočil njegov tiskovni predstavnik. Njegovo odločitev, da vrne mandat za sestavo vlado, je že sprejel belgijski kraj Albert II.
Leterme, ki si je od volitev 10. junija prizadeval oblikovati vlado, je omenjeno odločitev sporočil, potem ko mu ni uspelo premostiti razlik z morebitnimi koalicijskimi partnericami na francoskogovoreči strani. Včeraj se je namreč iztekel rok, ki ga je Leterme postavil za dogovor. Francos-kogovoreče stranke so zavrnile predloge za reformo države, s katerimi bi izgubile tako politično kot finančno.
Iz belgijske kraljeve palače je prišlo le skopo sporočilo, da je Leterme pozval Alberta II., naj ga razreši dolžnosti mandatarja, kar je kralj sprejel. Vendar pa zaenkrat ni znano, kako bo kralj skušal premostiti eno največjih političnih kriz, v kateri se je v zadnjega pol stoletja znašla Belgija.
Flamska in francoskogovoreča stran se že vse od volitev ne uspeta dogovoriti, kako bi vladali Belgiji, zato je država že 174. dan po volitvah še vedno brez vlade. Jabolko spora med skupnostima so jezikovna trenja, natančneje flamski načrti za omejitev volilnih pravic francoskogovo-rečih prebivalcev v bruseljskem okrožju. (STA)
Yves Leterme naznanja svojo odločitev
ansa
Eta v Franciji ustrelila španskega policita
MADRID - Domnevni pripadniki baskovske separatistične organizacije Eta so na jugozahodu Francije ustrelili španskega policista, enega pa ranili. Po besedah španskega notranjega ministra Alfreda Pereza Rubalcabe se je incident zgodil, ko sta policista zapuščala neko restavracijo v mestu Capbreton, nedaleč od meje s Španijo. Policista sta v Franciji sodelovala v operaciji proti pripadnikom organizacije Eta, ki so se zatekli na francosko ozemlje. Eta je junija letos preklicala premirje, tokratni napad pa je bil prvi odtlej, ki je terjal žrtev.
Turška vojska napadla kurdske upornike
ANKARA - Turška vojska je na severu Iraka posredovala proti skupini približno 50 pripadnikov uporniške Kurdske delavske stranke (PKK) in ji po podatkih generalšta-ba kurdske vojske prizadejala »velike izgube«. Po navedbah turške vojske so v napadu sodelovali topništvo in zračne enote, vendar pa vojska, če bo to potrebno, ne izključuje posredovanja kopenskih sil.
Nova eksplozija v ukrajinskem rudniku
KIJEV - V premogovniku Zasjadko na vzhodu Ukrajine, kjer je 18. novembra v eksploziji metana umrlo sto rudarjev, je včeraj zjutraj odjeknila nova eksplozija. Pri tem je bilo ranjenih najmanj pet rudarjev, med njimi dva huje. Kot so sporočile ukrajinske oblasti, je bilo v premogovniku v času eksplozije skupno 385 rudarjev, ki so jih medtem že vse rešili.
Po vsem svetu obeležili dan boja proti aidsu
NEW YORK - Po vsem svetu so se včeraj vrstili dogodki ob svetovnem dnevu boja proti aidsu. Po podatkih ZN zaradi te bolezni vsak dan umre 5700 ljudi. Število umrlih se sicer že dve leti zmanjšuje, kljub temu pa je aids v Afriki, kjer večina obolelih nima dostopa do ustreznega zdravljenja, še vedno prvi vzrok smrti. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon se je zavzel za prenehanje stigmatizacije obolelih z aidsom ter vlade pozval, naj v boju proti aidsu naredijo več. »Imamo sredstva, da mlade zaščitimo pred okužbo. Imamo tudi sredstva za zdravljenje obolelih. Do njih bi moral imeti dostop vsak, ne glede na to, kje živi in kaj dela,« je dejal generalni sekretar ZN. (STA)
slovenija - Včeraj sta ga slovesno odprla zunanji minister Dimitrij Rupel in direktor zavoda Brdo Iztok Purič
V dobrem letu zgrajen kongresni center Brdo čaka prve dogodke slovenskega predsedovanja EU
BRDO PRI KRANJU - Kongresni center Brdo, ki bo središče dogodkov v času slovenskega predsedovanja EU, je včeraj odprl svoja vrata. Sodobni konferenčni center, v katerem bo v prvi polovici prihodnjega leta potekalo okrog 130 dogodkov, sta slovesno odprla direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo Iztok Purič in zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je v slavnostnem nagovoru spregovoril o prioritetah predsedovanja. Mesec dni pred prevzemom predsedovanja pa so včeraj predstavili tudi logotip slovenskega predsedstva.
Kot je na novinarski konferenci pred slovesno otvoritvijo pojasnil Purič, je izgradnja 9000 kvadratnih metrov velikega objekta stala 15,3 milijona evrov, ob upoštevanju stroškov za nadzor pa je celotni znesek investicije 15,5 milijona evrov. Povedal je, da so pri objektu, ki sta ga oblikovala mlada arhitekta Matija Bevk in Vasa J. Perovic, zasledovali cilj čim večje funkcionalnosti z omejenimi finančnimi sredstvi. Kljub temu pa je bila zaradi kratkega roka izvedbe, saj se je gradnja začela avgusta lani in končala oktobra letos, zaradi konjunkture ter zaradi zahtevnosti projekta vrednost investicije na koncu višja od predvidene.
Izgradnja centra, ki je bila od ideje do realizacije končana v pičlih 18 mesecih, je bila zelo zahtevna in jo je spremljala vrsta težav, je spomnil Purič. V jav-
nosti je odmeval zlasti zaplet z izvedbo javnih naročil za nakup stolov. Vendar, kot je poudaril Purič, so bili podatki v javnosti nekoliko izkrivljeni in so le najdražji stoli stali 281 evrov, za vseh 1500 stolov pa so skupaj odšteli 189.000 evrov.
Ob koncu je Slovenija dobila takšen center za zahtevne naloge, kot ga še ni imela, je prepričan Purič. V.d. direktorja Urada vlade RS za komuniciranje Anže Logar pa meni, da je Kongresni center Brdo najsodobnejši konferenčni center v celotni regiji. Prepričan je, da je bila tudi izgradnja glede na velikost objekta relativno ugodna. Kvadratni meter objekta, ki v treh etažah med drugim vključuje glavno dvorano s 550 sedeži, veliko večnamensko dvorano za 200 udeležencev in prostor za delo sekretariatov držav udeleženk, je namreč stal 1600 evrov.
Kongresni center je funkcionalno zaokrožena celota, ki bo omogočala tudi delo spremljevalnega osebja in novinarjev, za katere sta bila preurejena bližnja oranžerija in bazen. Na Brdu se bo od približno 160 neformalnih srečanj, kolikor jih bo v okviru predsedovanja potekalo v Sloveniji, zvrstilo 130 dogodkov, med katerimi bo prvi na vrsti že 19 in 20. decembra, ko na srečanje s slovensko vlado prihaja konferenca predsednikov Evropskega parlamenta. (STA)
Minister Dimitrij Rupel nagovarja udeležence slovesnosti
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 2. decembra 2007
3
projekt sapeva - Včeraj v Kulturnem domu v Trstu zaključni posvet Manjšini po Schengenu
Predstavniki manjšin želijo biti protagonisti sprememb ob meji
Uvodni poročili predsednikov SKGZ in UI Rudija Pavšiča in Maurizia Tremula - Pozdravi gostov iz Italije in Slovenije
TRST - Po uvodnem posvetu v Gorici konec januarja letos, delu po komisijah in junijskim posvetom v Kopru na polovici opravljenega dela, se je včeraj dopoldne s posvetom Manjšini po Schengenu zaključil enoletni evropski projekt Sapeva, ki je bil namenjen študiji, analizi ter promociji kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Gre za projekt, ki ga je kot nosilka vodila Slovenska kulturno-gospodarska zveza s partnerstvom Italijanske unije, Sveta slovenskih organizacij, Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, italijanskega središča Carlo Combi iz Kopra, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenskega izobraževalnega konzorcija, pri čemer je po besedah predsedujočega na včerajšnjem posvetu Jureta Kufersina prišlo do poglobitve medsebojnega spoznavanja.
Uvodni poročili sta včeraj podala predsednika SKGZ in UI, Rudi Pavšič in Maurizio Tremul. Kot je dejal Pavšič, pobuda ni nastala sama sebi namen, ampak kot posledica širše politike povezovanja prostora, ki je zgodovinsko večjezičen in na njem prebivata tudi narodni skupnosti, italijanska in slovenska. Predstavniki obeh manjšin želijo biti protagonisti epohalnih sprememb, ki jih doživlja obmejni prostor, in zato želita tudi odigrati vlogo, ki jim ga čas in prostor ponujata, je dejal Pavšič. Predsednik SKGZ je v svojem posegu med drugim poudaril dobre odnose med Slovenijo in Italijo in pozitivne korake glede izvajanja zaščitnega zakona za našo manjšno, ustavil pa se je tudi pri nedavno sprejetem deželnem zaščitnem zakonu in pri zapletih z novim deželnim statutom. V Sloveniji se nadaljuje z aplikacijo zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja Republike Slovenije, zadovoljstvo pa vlada tudi ob uspehih italijanske manjšine. Drugače morata manjšini skupaj rasti in skupaj ponuditi svoj prispevek k ideji o evroregiji, ki postaja vse bolj otipljiva. V njej namreč vidita način boljšega in trdnejšega povezovanja območij, ki so si gospodarsko in tudi drugače slič-na, je še dejal predsednik SKGZ.
Za Maurizia Tremula pa padec meje odpira precejšnje možnosti, pri čemer pa se je zaustavil zlasti pri potrebi po spoštovanju pravic italijanske manjšine. Kar se tega tiče stvari v Sloveniji po njegovem mnenju niso rožnate, če jih primerjamo z zadnjimi pozitivnimi razpleti v zvezi z izvajanjem zaščite za slovensko manjšino v Italiji. Z vstopom Slovenije v schengensko območje se bo slovenska manjšina tudi končno združila z matičnim narodom, kar pa za italijansko manjšino velja le delno, saj se bo schengenska meja vzpostavila v Istri. Zato se je Tremul zavzel za uvedbo instrumenta, ki naj bi olajšal življenje ljudi ob slo-vensko-hrvaški meji, kot jo je svojčas Vi-demski sporazum olajšal ljudem na takratni italijansko-jugoslovanski meji (za rešitev tega problema se je zavzel tudi Pavšič).
Prvi del posveta je bil poleg uvodnih poročil posvečen pozdravom številnih gostov. Tako je deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz poudaril, da je danes mogoče spoznati novo renesanso, ki naj izkoristi bogastvo obmejnega prostora, zavzel pa se je tudi za poučevanje manjšinskih jezikov v šolah večinskih narodov. Iz Slovenije so prinesli pozdrave državna sekretarja pri zunanjem ministrstvu in pri vladi, Matjaž Šinkovec in Zorko Pelikan, in vodja Urada za narodnosti Stanko Baluh. Šinkovec se je povrnil k ugotovitvi, da dobri odnosi med Italijo in Slovenijo pozitivno vplivata na razvoj manjšin, Pelikan pa je izrazil zadovoljstvo ob bližnjem padcu meje in ob dejstvu, da sta manjšini zaznali ta trenutek in se aktivno vključili v spremembe. Za Baluha prinaša odpiranje meja stvarne priložnosti za manjšine, katerih pripadniki so spodbujevalci čezmejnega sodelovanja.
Prisotne sta pozdravila tudi deželna svetnica Tamara Blažina, ki je slovensko manjšino pozvala, naj ta trenutek izkoristi za razmislek o svoji dejavnosti in naj posveti skrb poznavanju, sporazumevanju in integraciji z večinskim narodom, in pred-
sednik tržaškega pokrajinskega sveta Boris Pangerc, ki je posvet označil za vzpodbudo za vsebinski napredek med tu živečima skupnostima. Koprski podžupan Alberto Scheriani je opozoril, da meje sicer padajo, vendar bodo določene stvari še naprej prisotne, zato morajo politični predstavniki, zlasti predstavniki manjšin, opraviti zelo resno in usklajeno delo. V imenu SSO pa je pozdravil Ivo Corva, ki je opozoril na odločilno vlogo manjšin pri vrednotenju in ohranjanju narodnih značilnosti in raznolikosti.
Zaključke je podal podtajnik pri ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino Miloš Budin, ki je zaželel, da bi manjšini uspešno nadaljevali delo in konstruktivno prispevali k procesu, ki ponovno gradi skupen prostor na severovzhodnem Jadranu. Danes kot vrednote prevladujejo tista zadržanja, ki ljudi različnih pripadnosti združujejo in so zaznavne kot negativna tista, ki ločujejo in izključujejo. Lahko smo ponosni, da stojimo za temi vrednotami, je dejal Budin.
Ivan Žerjal
Uvodni poročili sta podala Rudi Pavšič in Maurizio Tremul (levo in desno od predsedujočega Jureta Kufersina)
kroma
projekt sapeva - Iz poročil delovnih skupin na včerajšnjem posvetu
Od izvajanja zaščite v krajevnih upravah do skupne tiskovne agencije in spoznavanja mladih
področju kadrovske politike je bistveno vlaganje v mlade, a tudi v uveljavljene podjetnike; tretjič, tudi na področju raziskovanja in novih tehnologij manjšini lahko najdeta svoj prostor, in četrtič, pomembno je povezovanje podjetnikov v organizacije oz. višje oblike organiziranosti. Mediji in komunikacija Skupina, v imenu katere je včeraj govoril Silvio Forza, je ugotovila, da je pretok informacij med manjšinama ter med manjšinama in večinskima narodoma zelo pomanjkljiv, zato je na področju medijev in komunikacije nujna skupna strategija. Zato se predlagajo ustanovitev skupne tiskovne agencije in skupne revije, si-nergija med Primorskim dnevnikom in časopisom La Voce del Popolo, implementacija radiotelevizijskih programov ter televizijske oddaje in dvojezične oddaje v neposrednem prenosu, oblikovanje skupne spletne strani ter usposabljanje kadrov in ustanovitev skupnih novinarskih nagrad in združenja.
Šola, kultura, izobraževanje, jezik Na tem področju, je dejal poročevalec skupine Gorazd Pučnik, bi si morali predstavniki manjšin prevzeti odgovornost za sprejetje določenih odločitev. Glavno skrb predstavlja jezik, zato je potrebno njegovo nadgrajevanje med govorci ter širjenje med potencialnimi govorci, pri čemer je Pučnik naštel vrsto izsledkov, od svetovanja staršem do jezikovnih tečajev, promocijskega gradiva in kriterijev za izbor in zaposlovanje osebja. Šport
Skupina, v imenu katere je poročal Jure Kufersin, predlaga podporo športnim dejavnostim manjšin, pri čemer opozarja na pomembno vlogo, ki jo imata pri tem Olimpijski komite Slovenije in italijanski olimpijski odbor CONI. Treba je okrepiti stike klubov, posameznikov in ekip z matičnima domovinama, pa tudi medsebojno sodelovanje.
Mladi
Tu je David Peterin grenko ugotovil, da se mladi niso aktivirali, pri čemer nosita odgovornost tudi SKGZ in UI, ker nista znali vključiti mladih. Glavni problem je vsekakor ta, da mladi pripadniki obeh manjšin se med seboj sploh ne poznajo, zato je potreba po spoznavanju na prvem mestu in to z nudenjem številnejših priložnosti za srečanja, ki pa naj bodo neformalna oz. napol formalna. Prav bi prišla multitematska spletna stran, pri kateri bi imel osrednji pomen forum.
Vse te zaključke bodo v krovnih organizacijah analizirali in zbrali v brošuri, ki jo bodo predstavili po novem letu. (iž)
TRST - V izvajanje projekta Sapeva je bilo v zadnjem letu soudeleženih približno sto pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so o različnih vprašanjih razpravljali in potegovali zaključke v sedmih delovnih skupinah, katere so predstavili na včerajšnjem posvetu.
Krajevne uprave
O zaključkih te skupine je poročala Nadja Debenjak, ki je poudarila potrebo po izvajanju zaščite tudi pri vsakodnevnem upravljanju teritorija in pri upravnih postopkih. Gre za javnost, razpoznavnost in rabo jezika na vseh formalnih ravneh, pri čemer se predlaga ustanovitev obmejne-
VELE :[ tiiHuntrij: y iniit mu
SCHENGEN 21/12 SPOT Natečaj Zadružne kraške banke
za najboljši video spot ob priliki razširitve Schengenskega območja na Slovenijo
Žirija, ki jo bodo sestavljali filmski in televizijski ustvarjalci, bo podelila tri nagrade:
■	1.000,00 € za prvo mesto;
■	750,00 € za drugo mesto;
■	500,00 € za tretje mesto.
Za dodatne informacije: www.zkb.it
040/21491
Posveta so se udeležili tudi številni gostje iz Italije in Slovenije
kroma
ga foruma javnih upraviteljev, iz načelnih zahtev pa je treba iti v konkretne, sodobne pragmatične rešitve.
Gospodarstvo in teritorij V imenu te skupine je Boris Siega naštel štiri zaključke: prvič, območje od Krasa do Istre je strnjeno in ga gre obravnavati in predstavljati celovito; drugič, na
slovenska tv
Oddaji o padanju državne meje
TRST - Pred uveljavitvijo schengenskih pravil tudi na meji med Italijo in Slovenijo pripravlja slovensko uredništvo RAI dve posebni televizijski oddaji, posvečeni življenju in sodelovanju ob meji. V sredo, 5. decembra, bo takoj po TV dnevniku, okoli 20.50, na sporedu razprava v živo, h kateri so bili povabljeni župani iz Trsta, Gorice in Milj ter Kopra, Nove Gorice in Sežane.
Naslednji teden, v sredo, 12. decembra, pa bo okrogla miza v živo posvečena razmišljanju o tem, kaj bo sprememba prinesla Slovencem na tej in na oni strani mej e.
4	Nedelja, 2. decembra 
2007	TRST		/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
od leta 1904
GOSTILNA
praznik na velikem trgu - Laskava pohvala državnega vodje Bertolasa
»Furlanija-Julijska krajina ima zgledno civilno zaščito«
Nov operativni sedež na prefekturi - VZgoniku so dobili novo protipožarno vozilo
»V Furlaniji-Julijski krajini imate zgledno urejeno službo civilne zaščite.« Guido Bertolaso, vodja državne civilne zaščite, ni štedil s pohvalami na račun deželne ureditve tega sektorja, kije včeraj v Trstu imel praznik. Ob tej priložnosti so na prefekturi odprli nov operativni center civilne zaščite, Občina Zgonik in njena civilna zaščita pa sta dobili novo sodobno protipožarno vozilo.
Županu Mirku Sardoču je ob prisotnosti Bertolasa in vladnega podtaj-nika Ettoreja Rosata novo vozilo izročil deželni odbornik Gianfranco Moret-ton. »Izročam vam ga z voščilom, da ga boste uporabljali le na protipožarnih volitvah,« je Moretton dejal županu Sardoču. Med prvimi, ki je sedel na vozilo, je bil Bertolaso.
Predsednik Dežele Riccardo Illy in prefekt Giovanni Balsamo sta odprla nov operativni sedež civilne zaščite. Podobno strukturo imajo že v Pordeno-nu, pobuda pa je sad dogovora med deželno upravo, prefekturami in notranjim ministrstvom. Tržaška prefektu-ra bo po novem neposredno povezana z osrednjim sedežem civilne zaščite FJK, ki se nahaja v Palmanovi.
»Sistem javnih in lokalnih institucij je v Italiji še kar zapleten, na tako pomembnem področju, kot je civilna zaščita, pa smo razvili dobro sodelovanje raznih pristojnih teles,« je podčrtal Illy. Strukturo, ki jo je financirala Dežela, j e stala 291 tisoč evrov, od katerih so 165 tisoč evrov namenili zelo sofis-ticiranim aparaturam, brez katerih, kot je poudaril Illy, ni mogoče učinkovito in zlasti hitro poseganje v primeru naravnih nesreč in požarov.
Na srečanju, ki se gaje udeležil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, so sporočili, da bodo 28. decembra odprli prenovljeni odsek Furlanske ceste na območju v zgornjih Barkovelj, ki ga je svojčas prizadel plaz. Obnovitvena dela je financirala Dežela v soglasju z Občino Trst.
Srečanje na Velikem trgu (udeležilo se ga je približno štiri tisoč ljudi) je potekalo v prazničnem vzdušju. To je bilo snidenje ljudi-prostovoljcev, ki žrtvujejo svoj prosti čas za dobrobit celotne skupnosti.
Vodja državne civilne zaščite Bertolaso je prvi sedel na novi protipožarni kamion zgoniške civilne zaščite, spodaj pa pripadniki zgoniške zaščite pred novim vozilom
kroma
VALERIA
odprti vsak dan od 11.00 do 22.00
Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204
občina trst
Božična drevesa tudi na pločnikih
Pešci pozor! Trgovci bodo lahko v božičnem obdobju namestili drevesca in druge okrase v neposredni zunanjosti lastnega obrata (konkretno na pločniku), ne da bi morali za to plačati nobeno pristojbino in ne da bi morali vprašati ustrezno dovoljenje. Obveznega najmanj dva metra širokega območja za pešce, ki ga predvideva prometni zakonik, pa ne bo treba spoštovati. Jasno je torej, da bo morala s tem v zvezi pri trgovcih prevladati zdrava pamet. Drugače bo pešcem trda predla.
To pač predvideva sklep občinske uprave, ki sta ga pred dnevi predstavila občinska odbornika Piero Tononi in Paolo Rovis. Povedala sta, daje občinski odbor sklep sprejel soglasno. Mnogi trgovci so namreč izrazili željo po okrasitvi zunanjosti lastnih trgovin, po možnosti tudi z božičnim drevescem. Toda 20. člen prometnega zakonika predvideva, da mora pri raznih dejavnostih ostati na pločniku vsaj dva metra široka prosta površina, namenjena pešcem. Ni problema: v občinskem sklepu je predvidena izjema, ki bo v tem smislu veljavna do 6. januarja leta 2008. V ta namen so se sklicali na člen 18 občinskega pravilnika o zasedbi javnega odprtega prostora, po katerem so od ustrezne pristojbine odvzete pobude, ki v bistvu ne zahtevajo mnogo prostora in ki lepšajo oz. vrednotijo območje.
Tiskovno konferenco so sklicali, da bi potrdili politično linijo občinske uprave, je naglasil Rovis, se pravi pomagati vsem tistim, ki delajo, in torej tudi trgovcem. S tem sklepom se bodo trgovci tudi izognili birokraciji, ki predstavlja zanje enega izmed najhujših problemov, je dodal, in to je znak kulture liberalnosti. Od trgovcev pričakujejo vsekakor sodelovanje in, kot rečeno, malo zdrave pameti. Na pločnikih naj bo torej pešcem namenjenih najmanj 90 centimetrov, da se bodo lahko po njih peljali tudi prizadeti, ki se morajo posluževati vozička. Škoda le, da tega v občinski sklep niso zapisali, kot bi zdrava pamet sicer narekovala. (A.G.)
predstavitev - Včeraj v prostorih bivše železniške postaje pri Sv. Andreju v Trstu
Tržaški železniški muzej se lahko ponaša z novo bogato publikacijo o vlakih v naših krajih
V poslopju bivše železniške postaje pri Sv. Andreju (Campo Marzio) so včeraj dopoldne predstavili novo publikacijo o železniškem muzeju, ki že dobra tri desetletja domuje v teh prostorih. Za predavateljsko mizo se je zvrstila slaba desetina govornikov, med njimi avtorja publikacije Roberto Carollo in Leandro Steffe, direktor tržaških mestnih muzejev Adriano Dugulin, deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri, predsednik tržaškega odseka združenja Dopolavoro ferroviario Claudio Vianello in inženir RFI Mario Goliani.
Claudio Vianello je v svoji uvodni besedi na kratko predstavil zgodovino železniškega muzeja pri Sv. Andreju in težave, ki ga pestijo. Zaradi finančne krize državnega železniškega podjetja in napovedane prodaje stavbe je muzeju pred časom celo grozila izselitev. Le odločen poseg nekaterih javnih predstavnikov (med njimi Lupierija) je omogočil, daje spomeniško varstvo zaščitilo stavbo in zbirko, ki se v njej nahaja. Muzejska struktura je tako končno dobila svoje priznanje. V prihodnje pa bodo potrebna nova prizadevanja, saj bo treba železniški hram pri Sv. Andreju privesti pod varstvo tržaških mestnih muzejev. Tržaški železniški muzej cilja, da bi postal eden najpomembnejših v vsedržavnem merilu. V času padanja mej pa je seveda nujno potrebno iskanje čezmejnih stikov, konkretno z železniškim muzejem v Ljubljani, ki ga je v Trstu včeraj predstavljal
njegov ravnatelj Mladen Bogič.
Knjigo Il museo ferroviario di Trieste Campo Marzio je založila tržaška založba Edizioni Luglio, pomemben doprinos k njenemu izidu pa je dalo tudi vse-državno združenje Dopolavoro ferroviario in še posebno njegov tržaški odsek. Avtorja knjige, in sicer Roberto Carollo ter Leandro Steffe, se z železnicami ukvarjata že več desetletij. Publikacija izpod njunega peresa je razdeljena na tri dele. V prvem je govora o nastanku in pomenu železniškega prometa nasploh, drugi del obravnava železniške povezave v širši tržaški okolici, tretji pa je posvečen tržaškemu železniškemu muzeju in njegovim eksponatom. Knjiga je dragocena predvsem zato, ker je v njej moč dobiti izredno bogato fotografsko gradivo, publikacija pa predstavlja tudi nekatere do danes še neobjavljene fotografije.
Ob veselju za izid nove publikacije pa ni zmanjkal niti kanček grenkobe zaradi nedavno prezrte 150-letnice Južne proge Trst-Dunaj. Javne inštitucije, v prvi vrsti železniško podjetje in občina, sta se namreč po mnenju marsikoga na ta pomemben jubilej odzvali premlačno. Prihod železnice je bil za naše mesto ključnega pomena, saj je Trst poleg železnice 27. julija 1857 dobil tudi nov vodovod.
Primož Sturman
Avtorja knjige Roberto Carollo in Leandro Steffe, v sredi direktor tržaških muzejev Adriano Dugulin kroma
/
TRST
Nedelja, 2. decembra 2007
5
devin-nabrežina - Zaščitena območja Štivana, Cerovelj in Medje vasi
Priziv kmetov in jusarjev proti kmetijski »varianti«
Pritožbo na predsednika republike je vložil odvetnik Peter Močnik
Kmečka zveza, Zveza neposrednih obdelovalcev, Jus Medja vas, Združenje kraških lastnikov in dva domačina iz Medje vasi (Radetičeva in Peric) so vložili priziv na predsednika republike zoper t.i. kmetijsko varianto Občine Devin-Nabrežina. V njihovem imenu je pritožbo vložil od-vet nik Peter Moč nik. Kot do lo ča postopek je bil priziv poslan nabre-žinski upravi in Deželi, ki ga mora po-sre do vati predsed stvu repub li ke. Kmeč ka zve za in Zve za ne posrednih obdelovalcev sta upali, da se bo zoper de žel no tol ma čenje kme tij ske variante župan Giorgio Ret pritožil na Deželno upravno sodišče. Ret tega ni naredil z utemeljitvijo, da je treba prob lem reši ti po poli tič ni in ne po sodni poti, zato so se kmetje in jusar-ji odlo či li po svo je.
Močnik se je formalno pritožil zoper dva odloka predsednika deželne vlade Riccarda Illyja. Oba se nanašata na omejitvene ukrepe, ki po mnenju kmetijskih organizacij močno oškodujejo kmetijske dejavnosti na območjih Cerovelj, Medje vasi in Štivana. Gre za tako imenovani evropski zaščiteni območji SIC Timava in Grmada, kjer so nepoklicnim kmetovalcem onemogočili vsako dodatno go spo dar sko grad njo in raz ši ritev že ob sto ječih. Zelo bole ča so tudi ome -jitvena določila na območju 300 metrov okrog treh vasi. Tukaj po novem ni dovoljena nobena nova gradnja, naj huj še pa je, da so pre pove da ne vsakršne spremembe obstoječih obdelanih površin in nasadov.
Odvetnik Močnik v prizivu, poleg negativnih učinkov za kmetijstvo, omenja, da gre za ukrepe, ki direktno močno oškodujejo vse lokalno prebivalstvo. Pri tem se sklicuje tudi na zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki za večje posege na narodnostno mešanem ozemlju obvezuje uprave in institucije, da se posvetujejo s Slovenci.
Ret je, kot rečeno, pre pri čan, da se te prob le me da reši ti s poli tič ni mi pogaja nji z Deže lo. Pri tem se skli cu-je na določila, ki veljajo v drugih občinah tržaške pokrajine, kjer ni takšnih strogih omejitev, ki jih doživlja zahodni del devinsko-nabrežinske občine. Zastopniki kmetov, jusarjev in last ni kov kraških zem ljišč pa očit -no ne verjamejo v obljube politikov in poli ti ke, zato so se odlo či li za sod -ni pos topek.
Na oktobrskem sestanku so bili domačini Medje vasi, Cerovelj in Štivana zelo kritični do t.i. kmetijske variante
kroma
Petkovo praznično mašo je daroval openski dekan Tone Bedenčič
kroma
tihotapstvo - V poljskem kombiju
V dostavnem vozilu s poljsko registrsko tablico so finančni stražniki odkrili kar 1.650 paketov cigaret s po 10 zavojčki v skupni teži 330 kilogramov. Šoferja, poljskega državljana, so aretirali, vozilo pa skupaj s cigaretami zaplenili.
Ko so ga ustavili pri Zgoniku, je šofer prijavil, da prevaža epruvete za laboratorij, torej precej poceni artikle, ki ne upraviču-jejo tako dolgo poti. Odločili so se za temeljit pregled, vse so raztovorili in kmalu ugotovili, da je bil sum utemeljen: škatle so bile sicer vse enake, vendar so bile epruvete samo v nekaterih, v drugih so bile cigarete. Agenti opozarjajo morebitne kupce sumljivih cigaret, naj bodo pozorni, ker je možno, da gre za ponaredke.
Kradla sta v Upimu
Policija je aretirala hrvaška državljana, 40-letnega Zorana Pešiča in 47-letno Lil-jano Kalanj, ki sta kradla v Upimu na Kor-zu Italia. Prilastila sta si za okrog 500 evrov vrednih kozmetičnih konfekcij, v avtomobilu pa sta imela še za okrog400 evrov dru-
trebče - Devetdnevnica ob praznovanju zavetnika sv. Andreja
Versko in kulturno doživetje v domači župnijski skupnosti
V navodilu programa devet-dnevnice, ki smo jo v Trebčah obhajali v čast našega zavetnika sv. Andreja, nam je gospod župnik napisal: »Imejmo radi sami sebe, svojo družino in dom, svoje bivališče, kraj, svoj narod. Le tako smo NEKDO, brez tega pa le NEKAJ, t.j. predmet.« Darovanje sv. maše škofa Evgena Ravigna-nija, ki je tudi blagoslovil obnovljen oltar Brezmadežne, mašnikov bližnjega okoliša, škofovega vikarja Franca Vončine in dekana Toneta Bedenčiča, nam je tako ovrednotilo praznovanje, da smo v pol nos ti do žive li pomen far -nega zavetnika. Vsem izrekamo prisrčno zahvalo za prisotnost.
Homilija gospoda škofa nam je pre do čila ne lah ko življe nje sv. An dre -ja, ki nam naj bo svetel zgled, da bomo ob življenj skih težavah ime li pred očmi njegov križ in ga vdano prenašali v Kristusovem imenu. Spomnil se je tudi na god sv. Cecilije, ki je zavet-nica glasbe. Prisotni smo se ji radi poklonili z ljudskim petjem ob spremljavi mladega Samuela, kateremu želimo veliko zadoščenja in nadaljnjih us pehov.
Slovesno petkovo sv. mašo gospoda dekana je spremljal cerkveni pevski zbor sv. Jerneja z Opčin. Tudi njegova pridiga nas je spodbujala k spoštovanju sv Andreja, ki nas s svojim likom povezuje v župnijski skupnosti. Vse, kar smo dobrega slišali in ohranili v srcu, skušajmo po svojih zmožnos tih posre do vati dru gim, kot nam je priporočil gospod škofov vikar.
Med tednom so se dnevno odvijali obiski bolnikov in starejših z gospodom župnikom Miklavcem in člani župnijskega pastoralnega sveta. Veli ko užit ka so nam nudi li kul tur ni program in pritrkovalci ter srečanja v žup niš ču in pod šotorom.
Domača godba Viktor Parma, ki jo vo di mla di do ma či kapel nik Luka Carli, je brezhibno izvajala zahtevne skladbe. Otroški zbor Kraški cvet se je pod vodstvom sestre Karmen strnil v velik šop okoli oltarja in obogatil nedeljsko sv. mašo. V gosteh smo imeli nadvse hvalevreden MMPZ iz Trsta, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Za zaključek, bo v nedeljo po maši še žreb Andrejevega srečelova, ki ga marsikdo nestrpno pričakuje.
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način pripomogli in obogatili nadvse uspešno domače praznovanje. ( bo)
Agenti finančne straže odkrili 330 kilogramov cigaret
gih artiklov, ki sta jih ukradla v drugih trgovinah, med drugim tudi v Famili pri mejnem prehodu Škofije.
spustila na tla Miklavža. Zatem je dolga kolona motornih koles začela pot po mestnih ulicah in nosila darila otrokom.
Ranjena motociklista Protifašistična nedelja
S centrale 118 so včeraj okrog 18.30 napotili v Ul. Giulia kar tri rešilce, saj je prvi trenutek zgledalo, da je prišlo do trčenja med skuterjem in avtobusom. Zaletela pa sta se skuter in motorno kolo, pri čemer sta bila oba šoferja ranjena, enega so odpeljali v glavno bolnišnico, drugega na Katinaro. Na srečo nista utrpela posebno hudih poškodb.
Gasilci in Miklavž
Gasilci so se tudi letos spomnili na manj srečne otroke, ki so trenutno v raznih strukturah v mestu. Pridružili so se jim »Amici del Sidecar«, koordinacija motoci-klistov in pa krožek »R. Tommasi« mestne policije.
Posebna gasilska ekipa, usposobljena za reševanje v jamah, gorah in na rekah, je z 2. nadstropja županstva na Velikem trgu
Po napovedi, da bo skrajnodesničar-ska Fiamma Tricolore v Ul. San Michele odprla sedež, je v tamkajšnji mestni četrti zavladala precejšnja zaskrbljenost. V zadnjih letih je namreč četrt spet zaživela, s srečanji, glasbo in raznimi pobudami ter zelo različnimi izkušnjami. Sedaj se bojijo, da bodo desničarji kot edino govorico s seboj prinesli nestrpnost, aroganco in nasilje. Zato se bodo danes ob 9.30 zbrali v Ul. San Michele 24/4, da bi s svojo prisotnostjo pokazali, da so novi gostje nezaželeni.
Zaskrbljenost v Škednju
Gasilci in policija so včeraj prejeli številne telefonske klice zaskrbljenih prebivalcev iz Škednja in okolice. Iz železarne se je nekajkrat dvignil gost črn dim, naokrog pa se je širil smrad.
Adventni in božični koncerti
V	stolnici sv. Justa bo danes ob 18. uri prvi od adventnih in božičnih koncertov. Nastopila bosta sopranistka Eleonora Matijašič in organist Manuel Tomadin.
Glasbene matineje
V	muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 bodo danes na sporedu glasbene matineje. Ob 11. uri bo koncert zmagovalcev 1. mednarodnega natečaja za godala »mesto Pieve di Soligo«. Vstop je 5 evrov z možnostjo vodenega ogleda razstav.
Drevi srečanje skavtov
V	športni palači v Ul. Visinada 1 bodo skavtske organizacije danes ob 20. uri sklenile manifestacije ob 100-let-nici skavtizma. Vstop je prost.
Jutri Miklavžev sejem
Na Drevoredu XX. septembra bodo jutri ob 11. uri odprli tradicionalni Miklavžev sejem. Otvoritve se bo udeležil tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis.
Razprava in koncert v gledališču Prešeren
V	gledališču Franceta Prešerna v Bol-juncu bodo jutri na pobudo dolinske občinske uprave in Omizja miru ob 18.30 priredili srečanje in koncert ob pričetku »leta človekovih pravic«. V razpravo bodo posegli dolinska županja Fulvia Premolin, časnikar Franco Juri, goriški občinski svetovalec Andrea Bellavite, pokrajinski svetovalec Paolo Salucci, zdravnik Marino Andolina ter italijanski in slovenski sindikalisti iz Trsta in Kopra ter Dino Mancarel-la (humanistično gibanje). Ob 20.30 bo koncert skupine Fake Orchestra.
Koncert v Rossettiju
V	gledališču Rossetti bosta jutri nastopila znana violinistka Julia Fischer in pianist Martin Helmchen. Predstavila se bosta s Schubertovo glasbo. Koncert se bo pričel ob 20.30.
V Miljah o gledališču
Projekt »za novo obliko ljudskega gledališča«, ki ga vodi Paolo Rossi, se bo zaključil s 3. fazo delavnice (od 3. do 9. decembra od 15. do 18. ure v mil-jskem gledališču Miela) ter z zasedanjem, ki bo 10. t.m. Tako delavnica kot zasedanje bosta odprti javnosti. Projekt poteka v organizaciji Bona-wenture-gledališča Miela ter v sodelovanju z miljsko občino in podporo dežele FJK.
Srečanje z Ingom Schulzejem
Tržaški Goethe-Institut bo jutri ob 17.30 v Androna C. Marzio 10 priredil srečanje z Ingom Schulzejem, avtorjem knjige Neue Leben. Uvodno besedo bo imel Claudio Magris, srečanje bo vodil Luigi Reitani.
O alkoholu in varnosti
Na pobudo podjetja za zdravstvene storitve, tržaške pokrajine in trgovinske zbornice bo jutri ob 10.30 na sedežu trgovinske zbornice srečanje, na katere bo govor o novem zakonu o alkoholu in varnosti. Srečanja se bodo udeležili tudi upravitelji javnih lokalov.
Srečanje v morskem muzeju
V	morskem muzeju v Ul. C. Marzio 5 bo jutri ob 18. uri sklepni del manifestacije »Trst, zgodba, napisana na vodi«, ki jo organizira naravovarstveno združenje Marevivo v sodelovanju s tržaškim občinskim odborništvom za kulturo. Govorili bodo o priložnosti, ki se Trstu ponujajo v srednji Evropi.
O zasedeni Cisjordaniji
Na pobudo tržaškega odbora »Salaam Ragazzi dell'Olivo« ter Skp bo jutri ob 20. uri v kinodvorani Excelsior govor o kooperaciji, načrtih in političnih perspektivah zasedene Cisjordanije. Posegla bo tudi Hala Hanani iz »Medi-cal Relief« iz Nablusa.
6
Nedelja, 2. decembra 2007
TRST
	/
opčine - Ob štiridesetletnici tamkajšnjega Finžgarjevega doma

Glasbeni večer Bil je čas kot »revival« bivših ansamblov
V soboto, 8. decembra, bodo v Finžgarjevem domu ob 17. uri ponovno zadonele melodije Taimsov, Zvezd in Galebov
Marca leta 1967 so Opčine dobile novo dvorano in društvo, Finžgarjev dom. Takoj so se v njem začeli zbirati mladi, ti pa so se - posebno v tistih letih - navduševali nad t.i. lahko glasbo in njenimi ansambli. Tako je najprej nastal ansambel Pleiades, ki sicer ni imel prav dolgega življenja, vendar je pomemben, ker je odprl pot drugim, ki so od njega podedovali nekatere inštrumente, predvsem pa veselje do glasbenega druženja. Novi ansambel, Taims, je ubral nekoliko drugačno pot od prejšnjega. Usmeril se je namreč v na-rodnozabavno glasbo. Ime TAIMS izhaja iz začetnic prvih članov ansambla: Toni (Trento), Anica (Škerlavaj), Igor (Košuta), Marko (Lupinc) in Sergio (Guštin). Razlika s prejšnjim je bila tudi v tem, da je prevzel mentorstvo ansambla neutruden in izredno sposoben mentor, gospod Franc Pohajač, ki je potem stal ob strani vsem ansamblom, ki so se v razmiku nekaj let pojavljali ob Taimsih na odru Finžgarjevega doma. V naslednjih letih se je sicer sestav Taimsov spreminjal (nekateri so ga zapustili, drugi so se vključili vanj), ime pa je ostalo. V času njegovih največjih uspehov, ko so nastopali na vseh mogočih odrih v bližnji in daljni okolici ter v tujini, so vanj vstopili npr. Evald Creva-tin, Janez Beličič, Jožko Terčon, Boris Košuta, Zoran Lupinc, pevka pa je bila Nadja Fabris.
Komaj leto in pol po nastanku Taimsov, je nastal nov ansambel, Galebi, ki ga je sestavljala nekoliko mlajša generacija pevcev in glasbenikov (brata Vinko in Marjan Škerlavaj, David Lenisa, Peter Kuk, Franko Guštin, pevke Barbara Škerlavaj in Marta Fabris ter za nekaj časa tudi Magda Ferlat in Martina Repinc), še kakšno leto kasneje pa še mlajši ansambel Zvezde (edini, ki še nastopa združeno, vendar pod imenom MI), sestavljali pa so ga brata Robert in David Vidali, Franko Tavčar, Mario Garavello in Lucija Čač.
V sedemdesetih in osemdesetih letih so ti ansambli popestrili glasbeno sceno celotnega zamejstva, gostovali so tudi pri Slovencih v zdomstvu, odnesli kar nekaj nagrad na raznih festivalih, posebno še v Števerjanu. Ob njih so rasle in delovale tudi razne vokalne skupine, ki so nastopale večinoma z njimi, od teh najdalj dekliški tercet Mavrica. Vzporedno z Zvezdami je deloval tudi ansambel Rdeči nagelj, ki je imel sicer krajše življenje, zanimivo pa je, da sta v njem začela svojo javno glasbeno pot danes splošno znana glasbenika Marko Feri in Aleksander Ipavec.
Ob 40-letnici Finžgarjevega doma so
se člani teh zgodovinskih ansamblov odločili, da se po tolikih letih spet združijo in pripravijo glasbeni nastop za vse svoje bivše navdušence, pa tudi za mlajšo generacijo, ki jih sploh ni mogla spoznati. Čeprav so zaposleni v raznih službah (mnogi se tudi še vedno poklicno ali amatersko udejstvujejo na glasbenem področju), se je lepo število nekdanjih Taimsov, Zvezd in Galebov zavzelo za ta načrt in pripravilo večer z naslovom Bilje čas... Ta naslov ni samo simboličen, češ daje bil nekoč čas razcveta ansamblov, pač pa je tudi dokaz, da so še sposobni pripraviti kaj novega. Gre namreč za naslov popolnoma nove skladbe, ki jo bodo prvič zapeli na sobotnem večeru, in ki jo je na besedilo Evalda Crevatina uglasbil Aleksander Vodopivec. Novost bo tudi nastop Davida Lenise in Maria Garavella, ki bosta izvajala nekatere nove in izvirne skladbe. Tak »revival« je gotovo nekaj edinstvenega. Na sporedu bo to praznično soboto, 8. decembra, ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah.
Lučka Susič
Tudi najstarejši Taimsi bodo ponovno segli po instrumentih in stopili pred svoje oboževalce
šempolaj - Na pobudo SKD Vigred vrsta prireditev
Veseli december
Že jutri bo v Štalci Miklavžev prodajni sejem knjig in ročnih del
Slovensko kulturno društvo Vigred prireja tudi letos, v sodelovanju z osnovno šolo Stanko Gruden in otroškim vrtcem, vrsto različnih pobud, ki nosijo naslov »Veseli december 2007«. Jutri se bo na društvenem sedežu v Štalci začel Miklavžev prodajni sejem knjig in ročnih del, primernih za darila in za okrasitev domov v prazničnih dneh. Na sej -mu sodelujejo s svojimi izdelki tudi učenci osnovne šole. sejem in razstava sta odprta od 15.30 do 18. ure tudi v torek, 4., in v sredo, 5. decembra. Tudi letos je SKD Vigred natisnilo koledar z razglednicami in fotografijami, ki prikazujejo utrip življenja na Krasu v prvi polovici prejšnjega stoletja. V Štalci obiskovalci lahko izberejo tudi voščilnice. Društvo je poskrbelo za reprodukcijo starih prazničnih razglednic. Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. decembra, vedno od 15.30 do 18. ure, bosta ponovno odprta sejem in razstava, tokrat bo na razpolago tudi velika izbira božičnih venčkov in ike-ban. Vse dni bodo tudi na ogled fotografije na temo »Zima, zima bela«, članic Fotokrožka Foto video Trst 80 Marjetice Možina in Mirne Viola.
V OŠ Stanko Gruden pa bo v sredo, 5. decembra, ob 18. uri Miklavževanje. Dobrega svetnika bodo v družbi otroške pevske skupine Vigred
sprejeli tudi igralci otroške dramske skupine Jaka Štoka. Ti bodo uprizorili igrico Babica Marmelada. V Štalci bodo Miklavževi pomočniki sprejemali darila: v ponedeljek in torek od 15.30 do 18. ure, v sredo od 15.30 do 17. ure. V prvih dneh decembra bodo člani SKD Vigred postavili na šempolaj-ski trg božično drevesce, tokrat prihaja smreka iz Prečnika. SKD Vigred ter šola in vrtec so že pred leti nabavili tudi lučke, sedaj pa pripravljajo še okraske, tako da bo tudi letos božično drevesce obogatilo in polepšalo vas v prazničnem času. V petek, 14. decembra, bo na šempolajskem »Placu« ob 18. uri tradicionalna božičnica, na kateri bodo nastopili: malčki iz šempolajskega vrtca, učenci OŠ S. Gruden, otroci pevske skupine Vigred, plesna skupina Vigred ter Kremenjak in razni mladi glasbeniki. Posebna gosta večera bosta Dedek Mraz in Božiček. V sredo, 19. decembra, pa bo v Štalci ob 20.30 zaključni večer veselega decembra, z naslovom »Srečno«. Predstavili se bodo: instrumentalni kvintet Veseljaki, Zoran Lupinc, Duo Metlarji (iz Pliskovice), ansambel Domači Veseljaki in še nekateri drugi glasbeniki. Ta večer želijo organizatorji veselega decembra 2007 skupno s prijatelji nazdraviti novemu letu 2008.
gledališki vrtiljak - Danes
K najmlajšim prihaja sv. Miklavž
Namesto Stotisočnoge ga bo pričakal škratek Copatek
Spet nam je ušla! Kdo? Stotisočnoga vendar! Potem ko je že pred dvema mesecema pobegnila z obljubo, da bo prišla k nam skupaj s svetim Miklavžem, jo je tudi tokrat postalo strah hudičkov in je izginila. Nič niso pomagale obljube, da hudičkov sploh ne bo, da prihaja sveti Miklavž na Gledališki vrtiljak vsako leto čisto sam!
Pa nič! Zdaj je ne maramo več! Namesto nje smo poklicali na oder Marijinega doma pri Svetem Ivanu veselega škrat-ka Copatka, jokajočega Pedenjpeda in nagajivega Cefizlja, ki bodo nastopili v igri Juhuhu, gledališče je spet tu! Kratko igrico, ki jo je napisal in zrežiral Emil Aberšek, bo uprizorilo Gledališče na vrvici iz Nove Gorice. Avtorja glasbe sta Luka Ma-nojlovič in Matej Doljak, koreografijo sije zamislila Sara Ken-da, kostumografinja pa je Nevenka Tomaševič.
Otroci se bodo gotovo zabavali tudi s to igrico in ji bodo sledili kot ponavadi zbrano in pridno, saj vejo, da jih bo potem obiskal tudi sveti Miklavž. Pri Zadružni kraški banki so obljubili, da bodo pisali v nebesa, da so otroci, ki obiskujejo Gledališki vrtiljak, zelo pridni, zato lahko pričakujemo, da sveti Miklavž ne bo prišel praznih rok. Seveda priporočamo otrokom, naj bodo cel dan zelo pridni in naj ne pozabijo na risbico o Sapramiški.
Pred vsako izmed predstav pa si bodo obiskovalci lahko v spodnjih prostorih ogledali in nakupili ročno izdelana božična darilca, delo svetoivanskih otrok.
Lučka Susič
predstavitev - Na sedežu pokrajinskega poveljstva karabinjerjev pri Sv. Jakobu
koledar posvečen karabinjerjem športnikom priznanje tudi za Tržačanko Margherito Granbassi
Na sedežu tržaškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev je začasni poveljnik, podpolkovnik Massimiliano Pigato (slika desno), predstavil »zgodovinski koledar za leto 2008«, ki je tokrat posvečen karabinjerjem, ki se ukvarjajo s športom. S tem so se želeli oddolžiti vsem tistim tekmovalcem, ki so dali lesk italijanskemu športu v svetu.
Prestižni koledar prinaša komentarje znanih časnikarjev in fotografije, a tudi pripis kardinala Tarcisia Bertoneja, ki se zlasti do mladih obrača z vabilom, naj svoje zmožnosti pojmujejo kot dar, ki ga ne smejo zapraviti v ciničnem zaničevanju sebe in drugih, v posurovljenju moralnega nereda ali v varljivih nebesih alkohola in mamil.
V delu, ki je namenjen karabinjerjem sabljačem, je tudi zelo lepa podoba Tržačanke Margherite Granbassi, svetovne prvakinje v floretu, vidimo jo v trenutku slavja (slika levo). Povabili so jo tudi na predstavitev koledarja, vendar se vabilu ni mogla odzvati, ker je trenutno na rehabilitaciji v Rimu, operirali so jo namreč na levem kolenu. Na istem kolenu je bila operirana že leta 2001, zatem pa je dosegla najboljše rezultate v karieri in tudi sedaj upa, da bo spet segla po prestižnih uspehih.
Na tiskovni konferenci so poudarili izredno pomembno vlogo športa kot učitelja življenja, kjer so najboljši tudi zgled tistim, ki jih ne dohajajo. Vsi se namreč lahko udeležijo tekmovanja, vendar vsi ne morejo na najvišjo stopničko, zato je pomembno zavist in domišljavost premagovati s pošteno tekmovalnostjo in objektivnostjo.
/
TRST
Nedelja, 2. decembra 2007
7
zadružna kraška banka - 16. decembra v dvorani Tripcovich
Slovenski glasbeniki iz FJK na božično-novoletnem koncertu
Orkester GM bo vodil Črtomir Šiškovič, pel pa bo baritonist Damjan Locatelli
Koncert je lahko dragocen po-klon ob praznični priliki, trenutek srečevanja v prijaznem vzdušju in tudi zahvala za sodelovanje in zaupanje. Prav v tem duhu je Zadružna kraška ban ka vsa ko le to po bud ni ca slo ves ne -ga pred bo žič ne ga kon cer ta, s ka te rim si uslužbenci, stranke, sodelavci in prijatelji voščijo na praznično obarvanem glasbenem dogodku. Letos je Banka želela ovrednotiti velik potencial sloven skih glas be ni kov iz na še de že le in je zaupala organizacijo tega koncerta Glasbeni matici, ki bo ob tej priliki ponovno združila člane svojega simfoničnega orkestra, v katerem igrajo profesorji in učenci šole, profesionalni glasbeniki iz Italije in Slovenije. Orkester bo vo dil pri zna ni tr žaš ki vio li nist Črtomir Šiškovič, ki bo nastopil tudi solistično.
Ustrezno priložnosti bo program pester in raznolik, s skladbami iz slovenske in svetovne literature. Skupni imenovalec bodo žive barve obče znanih moj stro vin, od glas be za ba let
Hrestač Petra Ilijča Čajkovskega do suite iz Bizetove opere Carmen in obče priljubljenih plesov Johanna Straussa mlajšega. Ob glasbi enega od najbolj znanih violinistov 19.stoletja, Charle-sa de Beriota, bo publika lahko prisluhnila priredbi znanega motiva iz opusa Giuseppa Verdija in še uverturi iz operete Gorenjski slavček Antona Foer-sterja. Za dodatno popestritev prikupnega sporeda bo nastopil tržaški baritonist Damjan Locatelli, član opernega zbora gledališča Verdi v Trstu.
Glas be ni po klon Za druž ne kraš -ke ban ke, ki zr ca li stal no skrb usta no -ve za promocijo in podporo kulturnega razvoja na teritoriju, bo na sporedu v nedeljo, 16.decembra, ob 18.uri v dvorani Tripcovich v Trstu. Koncert ima brez plač ni vstop z va bi lom, ki bo vsem na razpolago pri bančnih okencih v Trstu (Trg Liberta in ulica Molino a vento), na Opčinah, v Sesljanu, Nabrežini, Bazovici, Dolini, Domju in Miljah od srede, 5.decembra, do četrtka, 13.decembra. (ROP)
izlet - Obiskali so tudi Prešernovo Vrbo
Dolinski 60-letniki v Begunjah pri Avsenikih
V soboto, 17. t. m., se nas je zbrala 42-članska skupina dolinskih in tudi nekaj okoliških 60-letnikov. Odpravili smo se v Begunje, k Avsenikom. Močna burja nas je spremljala vse do Loma, kjer je bil postanek za kavico. Nadaljevali smo pot proti Radovljici; med potjo nas je Marjan opozarjal, kje se nahajamo. Končno smo dospeli v Radovljico v čebelarski muzej, kjer nas je že čakala vodička in nam podrobno opisala življenje teh čudovitih živalic in zgodovino slovenskega čebelarstva. Očarala nas je lepota glavnega trga in sotočje rek Sava Bohinjka v Savo Dolinko. Vrba je bila naš drugi cilj izleta. Ob vstopu v Prešernovo hišo nas je prevzela velika spoštljivost do tega pesnika.Toplina prižgane krušne peči pa nas je ogrela, da smo vsi navdušeno zapeli slovensko himno. Vsi prisotni smo zbrano sledili pripovedovanju vodičke. Na koncu obiska je Vladimir deklamiral pesem o Vrbi. Še kratek postanek za skupno sliko (glej sliko) in odšli smo proti Begunjam. V gostilni pri Joževcu smo si ogledali muzej legende narodno zabavne glasbe: Vilka in Slavka Avsenik. Višek izleta je bilo slavnostno kosilo v njihovi prekrasni restavraciji. Že ob vstopu nam je zaigral hišni ansambel. Bilo je enkratno. Popoldan je mineval med plesom in dobrim kosilom. Višek zabave pa so bili naša slovenska pesem in razni skeči. Zadovoljni, da smo skupaj preživeli lep dan in z željo po vsakoletnem srečanju smo se srečno vrnili domov.
Udeleženka Marija
slovenski klub
V torek bo v gosteh Pino Roveredo
V torek bo v Slovenskem klubu potekal literarni večer, protagonist katerega bo znani pisatelj Pino Roveredo. Pogovor s tržaškim avtorj em, ki j e leta 2005 z zbirko novel Mandami a dire (Naj mi le kdo pove) prejel prestižno nagrado Campiello in ki je letos objavil nov uspešen roman, Ca-racretaura (Dragobitje), bo vodila Cristina Benussi, docentka sodobne italijanske književnosti na tržaški univerzi. Beseda bo tekla o težkem pisateljevem življenju, o padcu v brezno alkoholizma in o vzponu iz njega, o pisateljevanju in o njegovih vzgibih, o uspehu in njegovih posledicah. Večer bo popestrilo umetniško branje odlomkov iz Roveredovih delov, ki jih bo podal gojenec gledališke šole Art Studio Jure Kopušar. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30.
Tržaški baritonist Damjan Locatelli
dsi - Jutri
Dr. Sitar bo govoril o Resslu
V Tehniškem muzeju v Bistri se končuje razstava o izumitelju, ekonomistu in gozdarju Josefu Resslu, ki so jo priredili ob 150-letnici njegove smrti. Uredil jo je dr. Sandi Sitar, ki bo jutri gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Ressel je znan kot izumitelj ladijskega vijaka (preis-kusil ga je v Trstu) in pogozdovalec kraških področij na Primorskem, Dolenjskem in v Istri ter Dalmaciji, vendar se je ukvarjal tudi z ekonomijo, prometom, energetiko. Le malo zamisli je lahko sam uresničil, saj je prehiteval tehnologijo, ovirali pa so ga tudi nasprotniki-konkurenti. Več njegovih iznajdb kot tudi predlogov s področja ekonomije so speljali šele mnogo let po njegovi smrti, že pred več kot 150-imi leti pa je tržaške kroge opozarjal na konkurenco hambur-škega pristanišča. Svoje predavanje, ki se bo začelo ob 20.30 v Peterlino-vi dvorani, bo dr. Sitar obogatil s projekcijami dokumentov in maket.
stv rai
Film o Keku Bergnachu
Današnji televizijski večer na STV RAI je namenjen poklonu enemu izmed najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev naše skupnosti, beneškemu kantavtorju Keku Bergnachu. Šest let je minilo, odkar nas je Keko zapustil, njegove pesmi, njegova kitara in njegov glas pa so še vedno pomemben smerokaz za mlade in manj mlade iz slovenske Benečije. Prav pa bi bilo, da bi ga spoznali tudi v širšem slovenskem prostoru in v tem smislu je nastal dokumentarni film z naslovom ZA TE ZAHVALIT, katerega režijo je podpisala Marija Brecelj. Kar je Bob Dylan za mlade celega sveta, kar je bil Fabrizio de Andre za italijansko mladino, to je bil Keko za cele generacije Benečanov, ki so ob njegovi glasbi občutili in začeli bolje ceniti pomen svoje narodne in kulturne pripadnosti. To izhaja iz pričevanja številnih Kekovih prijateljev in sodelavcev, pa tudi iz njegove glasbe, ki prepleta njihove spomine in pripovedi. Dokumentarec z naslovom ZA TE ZAHVALIT bo na sporedu danes ob 20.50 po televizijskem dnevniku s ponovitvijo v četrtek, 6. decembra vedno ob istem času.
Križ se bo poklonil Albertu Sirku
Kriška vaška skupnost se bo danes spomnila slikarja Alberta Sirka ob 120-letnici rojstva in 60-letnici smrti. Ob 10.30 se bo znanemu slikarju in kulturnemu delavcu poklonil moški pevski zbor Vesna, in sicer pred obnovljeno ploščo na Sirkovi rojstni hiši. Sledila bo otvoritev razstave v kulturnem domu, ki nosi njegovo ime. Ob 18. uri bo kulturna prireditev v spomin na slikarja, na kateri bosta sodelovala osnovna šola Sirk in moški pevski zbor Vesna, o ustvarjalnosti slikarja našega morja pa bo spregovorila prof. Jasna Merku. Poklon Sirku je sad sodelovanja osnovne šole in SKD Vesna, ki uvršča slikarja med svoje ustanovitelje.
Teden posvečen Danilu Dolciju
Tržaška pokrajina v sodelovanju z Bo-nawenturo/gledališčem Miela ter Skupino 85 prireja teden, posvečen pred 10 leti umrlemu sociologu, pisatelju, pesniku, sociologu, mirovniku Danilu Dolciju. Jutri ob 18.30 bo v gledališču Miela najprej na vrsti pozdrav predsednika pokrajine Dennisa Visiolija, nakar bodo odprli potujočo razstavo. V torek ob 17. uri bodo predstavili Barone-jevo knjigo Nenasilna revolucija, ob 18.00 bodo delavnice, katerih se bo med drugimi udeležila tudi srednja šola Simona Gregorčiča iz Doline. Kot smo že poročali, bodo na pobudo prostovoljnega kulturnega animatorja Edoarda Canziana v sodelovanju z organizacijo Il Pane e le Rose ter centrom Niccolo Tommaseo jutrišnji večer (pričetek ob 20. uri) v društveni gostilni na Konto-velu posvetili Danilu Dolciju.
Rocklive v poklon
Luciu Battistiju
Društvo Musica Libera je postalo v zadnjih letih posrednik velikih dogodkov na področju lahke glasbe, s posebno pozornostjo do skupin, ki so zaznamovale italijansko pop in rock sceno 60. in 70. let. Najnovejši projekt društva v duhu glasbenega revivala bo v četrtek, 6.de-cembra, ob 21. uri v Športni palači Čar-bola: tri ure glasbe v živo z uspešnicami 70. let in posebnim poklonom kan-tavtorju Luciu Battistiju. Nastopili bodo med drugimi Le Orme, Maurizio Vandelli, Aida Cooper, Alberto Radius in Dario Salvadori. Predprodaja vstopnic poteka pri Ticketpointu (Korzo Italia 6/c), za informacije pa sta na voljo telefonska številka društva Musica Libera 333 1569663 in naslov elektronske pošte info@musicalibera.it. (ROP)
KOLEDAR ■ december
doma
|nagostovanju 3| sobota, 1. decembra J.B.P. Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
abonma
20.00 - SNG Nova Gorica
ponedeljek, 3. decembra
Pesniški večeri
SREČANJE Z ALENKO REBULA
20.30 - realizacija Janko Petrovec
četrtek, 6. decembra Saša Pavček AL EN AL DVA
predstave izven abonmaja
20.30 - Kulturno društvo F.Prešeren, Boljunec
petek, 7. decembra
Sylvia Plath ZASLEDOVANJE
21.00 - predstave izven abonmaja
nedelja, 9. decembra Pier Paolo Pasolini SVINJAK
16.00 - ponovitve
(predstava z italijanskimi nadnapisi)
četrtek, 13. decembra Glasbena matica GLASBENI SPLETI Klavirski recital Aleksandra Rojca 20.30
četrtek, 13. decembra
Alessandro Baricco DEVETSTO
ponovitve
16.00 - Gregorčičeva dvorana
Ivan Cankar ROMANTIČNE DUŠE
petek, 14. decembra
20.30 - abonma
Združeni abonmaji (Reda A, F) - z italijanskimi nadnapisi sobota, 15. decembra 20.30 - abonma Red B
nedelja, 16. decembra
16.00 - abonma
Združeni abonmaji (Redi T, C, K) - predstava z italijanskimi nadnapisi
ponedeljek, 17. decembra Mediterráneo Folk Club ARABSKO ANDALUZIJSKI ORKESTER
21.00
četrtek, 20. decembra
Pesniški večeri
ACE MERMOLJA in MARIJ ČUK
20.30 - realizacija Janko Petrovec
petek, 21. decembra
Neda R. Bric ALEKSANDRINKE
20.30 - predstave izven abonmaja
sobota, 22. decembra Maksim Gorki LETOVIŠČARJI
20.30 - Gledališče Verdi - Gorica
Abonma v Gorici - predstava z nadnapisi
otroške in mladinske predstave
Mjuta Povasnica OLGICA IN MAVRICA
nedelja 2.12.-10.30-11.30 Gledališče Orazio Bobbio torek 4.12.-9.00-10.30 KBcenter - Gorica sreda 5.12.-9.00-10.30 KBcenter - Gorica četrtek 6.12.-9.30-11.00 KD Igo Gruden - Nabrežina petek 7.12.-9.00-10.30 KBcenter - Gorica _ četrtek 13.12.-9.00-10.30 Župnijska dvorana, Romjan nedelja 16.12. -16.00 Orsaria (Premariacco) - Občinsko gledališče
Po zgodbah Josipa Vandota KEKEC
abonma zlata ribica
Slovensko mladinsko gledališče (Lj)
ponedeljek 3.12. - 9.30 -11.30 torek 4.12.-9.30-11.30 sreda 5.12. -10.00
info brezplačna telit. 800 214302
8
Nedelja, 2. decembra 2007	TRST
ZASLEDOVANJE
Sylvia Plath
Avtorski projekt Damir Zlatar Frey
Izvaja: Sonja Polanc
v petek, 7. decembra 21.00 ■ SSG Trst
info brezplačna tel.št. 800 214302

Na Opeinah obiščite
Predbožični likovni sejem
prodaja
darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk
V dvorani Zadružne kraške banke
na Opčinah do 9.12.2007 P0-PE 10-12,15-17; ob nedeljah 10-12
Včeraj danes


SKD SLAVEC
I f ^ \i Ricmanje-Log
prireja
v ricmanjski Babni hiši v torek, 4.12.2007 ob 20.00
3. Večer spominov
O Ricmanjih v vojnih in povojnih letih bo spregovorila gospa Zmagica Lorenzi Blazina, ki je aktivno sodelovala pri rekonstrukciji vasi.
Vljudno vabljeni
ŠKD C£ROVUE-MAmNJ£
prireja
tolKUNi^1*
v sredo, 5. decembra ob 17.30 na trgu v Mavhinjah.
Ti Angelčki bodo O zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah v torek, 4. decembra od 19. do 20. ure. Vljudno vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali Miklavža.
Danes, NEDELJA, 2. decembra 2007
BLANKA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.56. Luna vzide ob 1.09 in zatone ob 13.09.
Jutri, PONEDELJEK, 3. decembra 2007 FRANC
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 1016 mb raste, veter 7 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C. OKLICI: Paolo Šterpin in Barbara Gior-mani, Gianfranco Ulissi in Giuliana Monticolo, Giorgio Fonda in Alessandra Cuttini, Gianluca Bottai in Nataša Sponza, Stefano Braico in Maria Cris-
[I] Lekarne
Nedelja, 2. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec.
Le kar ne od pr te tu di od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (040390898), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim re cep tom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11
Boljunec (040 228124 ) - samo s pred-
KOT,
v sodelovanju z
•	DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU
•	ZVEZO INVALIDOV
•	PODPORNIM DRUŠTVOM V R0JANU
prireja tradicionalno
SREČANJE OB KONCU LETA
v petek, 21 .decembra, ob 17.00
v Slovenskem dijaškem domu "S.Kosovel"
ul.Ginnastica 72, Trst
Vstop z vabili, ki bodo na razpolago na sedežu krožka KRUT
tina Capuano, Carlo Bruschi in Valentina Posato, Paolo Lorenzoni in Anna Elisabetta Boccaccio, Fabrizio Macri in Martina Lazzari.
hodnim telefonskim pozivom in nujnim re cep tom.
NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303).
Od po ne delj ka, 3. de cem bra, do petka, 7. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00
in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim re cep tom.
Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim re cep tom.
NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (040 302800).
Sobota, 8. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči.
ZADRUZNA KRAŠKA BANKA
vabi cenjene člane in stranke na
BOŽIČNI KONCER
SINFONIČNEGA ORKESTRA GLASBENE MATICE
dirigent in violinist Črtomir Šiškovič
bariton
Damjan Locatelli
2 O
Koncert bo v Trstu, v dvorani Tripcovich, v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 18. uri.
Brezplačna vabila lahko dvignete na sedežu in v podružnicah od 5. decembra dalje!
7
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim re cep tom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim re cep tom.
Nočna služba Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (040 302800).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
HI Osmice
BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040229270 (do 23. dec. vključno).
OS MI CA
je odprta pri farmi Kraljič v Prebene-gu. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št. 57.
Odprta bo do 5. decembra 2007. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23.
V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni!
H Čestitke
Učiteljica MARIJA KORŠIČ je včeraj praznovala častitljivih 100 let. Da bi bila še naprej tako vedra in
SKD Lipa iz Bazovice
vabi
danes, 2. decembra ob 17. uri v dvorano
Gospodarske zadruge v Bazovici
delavcu „
Program:
Iztok Pečar
Vezni tekst:
Saška Metlika in Rudi Žagar Mepz Lipa in movs Lipa
Po prireditvi bo otvoritev razstave osebnih predmetov, dokumentov in lastoročnih zapisov Srečka Ražma in njegovega očeta Hrabroslava.
-/
Društvo slovenskih izobražencev
prireja jlltn srečanje s
Sandijem Sitarjem o Josephu RESSLU
ob 150-letnici njegove smrti
Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30.
Ob odlično opravljenem državnem odvetniškem izpitu se z
Alešem
veselimo in mu želimo čim več delovnih uspehov.
Tamara, Toni in Milojka
Naš
Aleš Kapun
je uspešno opravil državni odvetniški izpit. Prisrčno mu čestitajo
mama, tata in nona Mira ter stric Drago z družino
V četrtek je na medicinski fakulteti v Trstu uspešno diplomiral iz zdravstva
Edvin Carli
Novopečenemu doktorju čestitajo vsi domači
Jutri bo naša Škedenjka
Marina
praznovala 60. rojstni dan.
Vse najboljše!!! Sergio, Elena in Andrea
Na tržaški fakulteti je uspešno dokončala študij za medicinsko sestro
Sendy Indelicato
Iz srca ji čestitamo
vsi domači
zdrava ter uživala v krogu njenih dragih, ji želi družina Fabec.
VNabrežini slavi danes okroglo življenjsko obletnico gospa SILVIJA KRIŽMANČIČ. Cerkvene pevke ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let.
Kontovelska pritrkovalska skupina iskreno čestita MARTINUŠTO-KI ob pomembnem življenjskem uspehu. Novopečenemu geometru voščimo vse najboljše na novi poklicni poti, ki jo bosta prav gotovo kot doslej začrtali požrtvovalnost in delavnost.
OBČINA DOLINA
ODBORNIŠTVO ZA KULTURO -
v sodelovanju z društvi in organizacijami v občini
{Decembrski koncerti... in mir na zemlji
Nedelja, 2. decembra 2001
ob 18.30 - v cerkvi Sv. Urha v Dolini
Koncert vokaino-inštrumentainih
skupin iz Novega Mesta NOVOMEŠKA POMLAD
Ponedellek, 3. decembra 2007
ob 18.30 - v gledališču F.Prešeren v Boljuncu Svetovno leto o človekovih pravicah - okrogla miza
»Prihodnost brez jedrskega orožja« ob 20.30 - v gledališču F.Prešeren v Boljuncu Koncert »Fake Orchestra« glasba etno-jazz (SLO)
Torek, 4 decembra 2001
ob 18.00 - vfojerju gledališča F. Prešeren v Boljuncu Otvoritev slikarske razstave »Vento dell'Ovest, vento dell'Est - Veter z zahoda, veter z vzhoda«
I
M
smsek«
Sreda, 5. decembra 2007
ob 16.30 - v občinski knjižnici v Boljuncu Lutkovna predstava dijakinj »A.M. Slor ob 17.30 - na trgu v Boljuncu Otvoritev »BOŽIČNEGA SEJMA« prižig luči, pozdrav županov občin Dolina in Kočevje
prihod Sv. Miklavža z mažoretkami in godbo na pihala iz Kočevja
Četrtek, G. decembra 2007
od 16.30 dalje - na trgu v Boljuncu Prihod čarodeja, klovvna, animatorja na drogih Nastop kotalkarjev društva PAT iz Trsta Koncert Godbe na pihala Ricmanje Srečanje z županom in odborniki Občine Brtonigla - Verteneglio (Hrvaška)
Petek, 7. decembra 2007
od 16.30 dalje - na trgu v Boljuncu Koncert Godbe na Pihala Breg Nastop plesne šole SKD F.Prešeren ob 18.30 - v dvorani občinskega sveta občine Dolina Predstavitev koledarja »Pod oljkami v Bregu -2008«
sodeluje MePZ Venturini - Domjo ob 20.30 - v cerkvi Sv. Jožefa v Ricmanjih Koncert komornega orkestra iz BRESTa (Bjelorusija)
s sopranistko N. Zubarevo
Sobota, 8. decembra 2007
od 16.30 dalje - na trgu v Boljuncu
Plesni nastop »Roli's Christmas Day« športno-
rekreacijskega krožka »G. Roli«
Animacija z žonglerji
Koncert Godbe na pihala iz Ilirske Bistrice Srečanje lovcev iz Brtonigle, Kočevja, Doline in Hrpelje-Kozina.
Pogostitev vseh prisotnih s klobaso in zeljem
Nedella, 9. decembra 2007
od 16.30 dalje - na trgu v Boljuncu Nastop kotalkarskega društva POLET s koreografijo »Škrati v jami Vilenici« Koncert Godbe na pihala Herpelje-Kozina
tre otur
F1MJ VJHiTli LjLVl
/
TRST
Nedelja, 2. decembra 2007
9
Bari	SS	S7	78	66	SD
Cagliari	76	79	44	8S	S8
Firence	6	B6	46	4D	6D
Genova	77	81	24	6B	B9
Milan	76	2D	81	4B	9D
Neapelj	6	19	2D	S8	86
Palermo	SB	69	S2	12	16
Rim	BD	88	64	11	S4
Turin	2S	17	B2	47	28
Benetke	17	84	81	6	B4
Nazionale	7D	46	67	B9	66
Super Enalotto Št. 144
6 19 30 53 55	76 jolly 17
Nagradni sklad	3.785.001,22 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 10.674.529,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
16 dobitnikov s 5 točkami	47.312,52€
1.917 dobitnikov s 4 točkami	394,88€
72.894 dobitnikov s 3 točkami	10,38€
Superstar
7D
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitnikov s 4 točkami	39.488,00 €
267 dobitnikov s 3 točkami	1.038,00 €
3.164 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
20.329 dobitnikov z 1 točko	10,00€
42.712 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
H Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14
TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst
ALCIONE - 14.45, 17.00, 19.15, 21.30 »Un'altra giovinezza«.
AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Winx - Il segreto del regno perduto«.
ARISTON - 16.00, 20.00 »Il vento fa il suo giro«; 18.00, 22.00 »Elisabeth - The golden age«.
CINECITY-10.50,12.45,14.55,16.45,18.35, 20.25, 22.15 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 11.00, 13.05, 14.50, 18.30 »The Nightmare before Christmas«; 15.15, 17.40, 20.00 »La musica nel cuore«; 10.45, 17.20, 19.45, 22.05 »Nella valle di Elah«; 10.56, 13.00, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »The Kingdom«; 16.20, 20.00, 22.15 »La leggen-da di Beowulf«; 10.50, 15.15, 19.55, 22.00 »1408«; 11.00, 12.50, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Matrimonio alle Bahamas«; 17.40, 22.00 »Lezioni di cioccolato«; 10.45, 13.00, 15.00 »Ratatouille«; 13.00 »Lo Spaccacuori«.
EXCELSIOR -16.15, 18.30, 21.15 »Nella valle di Elah«.
EXCELSIOR AZZURRA-
16.00, 18.15, 21.00 »Ai confini del paradiso«.
FELLINI -16.10,22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicere«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 14.45 »Shrek terzo«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Lezioni di cioccolato«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 14.45 »Il risve-glio delle tenebre«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La musica del cuore«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30, 21.00 »Beowulf«; 18.00 »Instalacija ljubezni«; 16.20, 17.20, 18.20 »3D manija«; 15.50, 20.00, 22.00 »The Invasion«; 19.20, 21.20 »Ko žogice pobesnijo«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.40, 20.20 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 22.15 »La leggenda di Beowulf«; Dvorana 2: 18.15, 20.15, 22.15 »Milano Palermo - Il ritorno«; 16.30, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 11.00, 14.15, 15.50, 17.25, 20.40 »Il diario di una tata«; 19.00, 22.20 »Factory girl«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.20 »Fred Claus - Un fratello sotto l'albero«; 18.15 »Come tu mi vuoi«.
SUPER -11.00,14.30,16.00 »Ratatouille«; 17.50, 21.00 »Matrimonio alle Bahamas«; 19.25, 22.30 »Mein Fuhrer - La veramente vera verita su A. Hitler«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Winx - Il segreto del regno perduto«; Dvorana 2: 16.00 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.00, 20.00, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 4: 15.50, 17.40, 20.10, 22.10 »Lezioni di cioccolato«; Dvorana 5: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »La musica nel cuore«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA sslo-venskim učnim jezikom na Tržaškem, povezana v mreži, so sklicala jutri, 3. decembra, ob 13. uri kandidate iz ravna-teljskih lestvic za podelitev suplenc na osnovnih šolah in vrtcih s slovenskim učnim jezikom na sedežih, dodeljenih do nastopa upravičenega do imenovanja. Dodeljevanje je potekalo na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od četrtka, 29. novembra, na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj tržaške pokrajine objavljene dokončne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja.
DPDL ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole še danes, 2. decembra (od 9.30 do 11.30) ter v soboto, 15. decembra (od 14. do 17. ure) in v nedeljo, 16. decembra (od 9.30 do 11.30).
M Izleti
SPDT organizira danes, 2. decembra 2007 izlet v »neznano...«. Odhod avtobusa s trga Oberdan bo ob 7.30 in izpred hotela Danev na Opčinah ob 7.45.
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 28. decembra 2007 do 4. januarja 2008. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiram do 20. decembra 2007 na št. 040 567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it
Pogreb
Cvetke Ravbar
v
vd. Škabar
bo v torek, 4. decembra.
Zara bo v domači hiši od 11.30 dalje, ob 13.30 bo krenil pogreb na domače pokopališče.
Sin Bojan, sestra Zofija z družino, svakinje Julija z družino, Zora in Marija ter ostalo sorodstvo.
Sežana, Col-Repentabor, 2. decembra 2007
ZAHVALA
Andrea Krizmancic
Ob izgubi našega dragega očeta, no-nota in brata se iskreno zahvaljujemo župniku Zarku, nosilcem sveč in cvetja, pevcem za petje v cerkvi ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti.
Svojci
Bazovica, Melbourne, 2. decembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
ZAHVALA
Antonio Razem
Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
Svojci
Bazovica, 2. decembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
ZAHVALA
Ivan Knez
Zahvaljujemo se sorodnikom, domačim ter iz Avstralije, prijateljem in znancem, ki so pospremili našega dragega na zadnji poti.
Žena Lidia in sin Edi z družino
Zgonik, Koludrovca, 2. decembra 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
ZAHVALA
V nedeljo, 18. novembra nas je zapustil
Lino Orel
Zalujoči
žena Ana, hčerka Kristina, brat Franko
se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so jim izrazili sožalje in dragega pokojnika pospremili na njegovi poslednji poti.
Trst, 2. decembra 2007
ZAHVALA
Servo Zobec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega.
Svojci
Boljunec, Sesljan, 2. decembra 2007
t
23. novembra je preminil naš dragi
Benedikt Tul
Zalostno vest sporočajo
teta Amalia in stric Guido ter sestrični Daniela in Anastasia z možem Gianpaolom in malo Michelo
Pogreb bo v torek, 4. decembra. Pokojnik bo ležal v cerkvi v Mačkoljah od 10.30. Pogrebni obred bo ob 13.00.
Mačkolje, 2. decembra 2007
Žalovanju se pridružuje
prijateljica Laura
^ Zapustila nas je naša draga
Eleonora Danieli
Zalostno vest sporočajo
sestra Vera, brat Alfredo z Marijo, Darinka, Davorin, Romilda in nečaka.
Pogreb bo v torek, 4. decembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v kontovelsko cerkev.
Prosek, 2. decembra 2007
Kraško pogrebno podjetja Lipa
t
Zapustila nas je draga mama
Ljudmila Fortunat vd. Piscanc
Zalostno vest sporočajo
hčerki Adi z Egidijem ter Divina z Giulianom, vnukinji Cristina z Markom, Nadja z Oliverjem ter Sabrina in ostalo sorodstvo
Od nje se bomo poslovili v torek, 4. decembra od 10.00 do 11.20 v ulici Co-stalunga.
Zarni pogreb bo v četrtek, 13. decembra ob 14.15 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Konkonel, 2. decembra 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Ob boleči izgubi drage Ljudmile izrekata svojcem iskreno sožalje
družini Maver in Perčič
ZAHVALA
Anton Pečar
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega počastili in pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala nosilcem sveč in cvetja ter MePZ Lipa.
Svojci
Bazovica, 2. decembra 2007
t
Mirno je zaspala naša draga
Stefania Raccar por. Petaros
Zalostno vest sporočajo
mož Franc, hčerki Mira z Eziom in Tončka z Brunotom, vnuka Francesco in Deva s Cristianom
in Magdalo, sestra Ana z Marčelotom in drugo sorodstvo
Pogreb bo v sredo, 5. decembra ob 10.15 v cerkvi v Borštu.
Boršt, 2. decembra 2007
Za drago Stefanijo žalujeta
negovalki Dušica in Marica
t
V večnost je nenadoma odšel naš dragi
Virgilij Radetti
(Pepi)
žalostno vest sporočajo
žena Marta, otroci Irene z Albertom, Katja, Dimitrij z Aretto, Daniel, Darja s Štefanom, vnukinji Samanta in Sara ter sestre in bratje z družinami
Pogreb bo v sredo, 5. decembra ob 13.00 uri iz ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Opčine, Sabliči, 2. decembra 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Žalovanju svojcev se pridružuje družina Giannotti
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi očeta izrekamo najgloblje sožalje Danielu in družini Radetti
vsi pri Vzgojnozaposlitvenem središču in pri Skladu Mitja Čuk
Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo Danielu in družini iskreno sožalje
Sandi z Manuelo, Radha, Alma, Malina in Tamara z Alešem
Ob izgubi dragega moža sočustvujemo s kolegico Marto
ravnatelj, neučno in učno osebje šole Srečka Kosovela z Opčin in s Proseka
Žalovanju se pridružujeta tudi Vojka in Irma
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Da-nielu in družini iskreno sožalje
Vanja, Leo, Alex, Ivana, Dario Martina in Tomaž
Ob nenadni smrti dragega očeta izražamo Danielu in vsem prizadetim svojcem občuteno sožalje.
ŠD Grmada
38	Nedelja, 2. decembra 2007
aomaZA ZDRUZENO LEVICO
V TOREK, 4. DECEMBRA OB 18.30, V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU
O pomenu združevanja levih sil bodo spregovorili
FABRIZIO DORBOLO' (Demokratična levica) IGOR KOCIJANČIČ (SKP) MARKO MARINČIČ (Zeleni) STOJANSPETIČ (SIK)
Razpravo o političnem trenutku in vlogi Slovencev v nastajajoči Združeni levici pred Glavnimi stanovi levice, ki bodo v Rimu konec istega tedna, bo uvedel MARIO LAVRENČIČ
Vse slovenske levičarje, ne glede na to, ali so člani kake stranke, vabimo, da se shoda udeležijo in povedo svoje mnenje.
SKD TABOR
od 3. Ar 5 Mm 2007, V PROMETNEM DOMU NA OPČtNAU
PRODAJNO-RAZSTAVNI MIKLAVŽEV SEJEM
odprtje, jtM, 3. DECEMBRA 7007. OB 16. UR/,
ZBORA OSNOVNE ŠOL^F.BEVK« z OPČIN SEJEM BO v torek, 4. in sredo, S. decembra ODPRT MED 16. IN 19.UR0
Sklad Mitja Čuk in Goriška Mohorjeva družba
vabita na predstavitev knjig
B&
Vas na jasi in druge čudne zgodbe
avtorice Marjanke Rebula
in
Dragi Srečko... Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu
ki jih je zbrala in uredila Tatjana Roje
Dvorana Zadružne Kraške banke na Opčinah V torek, 4. decembra 2007, ob 17. uri
Sklad Mitja Cuk
vabi ob „Ta veselem dnevu kulture" v Bambičevo galerijo na odprtje razstave akvarelov
SVETLOBNI TRESLJAJI ClaudieRaza
Jutri, 3. decembra 2007 ob 20. uri
Umetnico bo predstavila mag. Jasna Merku
EMOCIJE OB LJUDSKIH ZVOKIH bo na diatonični in klavirski harmoniki priklical mojster Zoran Lupine
Pesmi iz zbirke Claudie Raza Sottili inquietudini 2 bo umetniško podal Aleksij Pregarc
10. GLEDALIŠKI VRTILJAK
Radijski oder Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto Gledališče na vrvici
JUHUHU, GLEDALIŠČE JE SPET TU
Predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
danes ob 16. uri (RED SONČEK) in ob 17.30 (RED ZVEZDA). Po vsaki predstavi bo otroke obiskal sv. Miklavž
Ob podpori ^^ Zadružne kraške banke.
13 Obvestila
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA IN SPD MAČKOLJE prirejata koncert ženskega okteta Lira iz Idrije z naslovom »V pričakovanju božiča«. Toplo vabljeni danes, 2. decembra 2007, ob 16.00 v župnijsko cerkev v Mačkoljah.
SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO prirejajo v torek, 4. decembra 2007 ob 18.30, v goriškem Kulturnem domu (ul.Brass) razpravo o vlogi Slovencev v nastajajoči združeni levici pred Glavnimi stanovi levice, ki bodo v Rimu konec naslednjega tedna. Uvedel bo Mario Lavrenčič; zaključne misli bodo podali Fabrizio Dor-bolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK). Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu združevanje levice.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vljudno vabi na dobrodelni sejem, ki bo danes, 2. de-
cembra 2007 v Marijinem domu pri sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Urnik: od 11. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Na razpolago bodo izdelki, ki so jih pripravili svetoivan-ski otroci in župljani.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja jutri, 3. decembra, predavanje dr. Sandija Sitarja o izumitelju ladijskega vijaka in pogozdovaljcu Krasa Jo-sephu Resslu ob 150-letnici njegove smrti. Predavanje s projekcijami bo v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal jutri, 3. decembra 2007, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159).
SKD VESNA IN OŠ ALBERTA SIRKA iz
Križa vabita danes, 2. decembra na prireditev »Albert Sirk: 1887-1947«. Ob 10.30 poklon MoPZ Vesna pred Sirko-vo rojstno hišo in otvoritev priložnostne razstave. Ob 18. uri bodo večerni program v domu Alberta Sirka sooblikova-
TRST		/
SKD Vesna in OŠ Alberta Sirka iz Križa
vabita
danes, 2. decembra
na prireditev
ALBERT SIRK
1887-1947 Ob 10.30 pred Sirkovo rojstno hišo;
pevski poklon MPZ Vesna, nato otvoritev razstave v domu A. Sirka
Ob 18.00 v domu Alberta Sirka:
VEČERNI PROGRAM
Nastopajo: učenci OŠ Alberta Sirka, prof. Jasna Merku in MPZ Vesna
li učenci OŠ Albrta Sirla, MoPZ Vesna in prof. Jasna Merku.
SLOVENSKA CERKVENA SKUPNOST
pri Korošcih nad Miljami prisrčno vabi na praznovanje zavetnice sv. Barbare, ki bo danes, 2. decembra 2007 ob 15.uri v cerkvici sv. Barbare. Sv. mašo bo daroval škofov vikar msgr Franc Vončina skupno s patrom Bogomirom. Po maši sledi prijateljsko srečanje v prostorih bivše osnovne šole z domačim prigrizkom in pijačo.
KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) prireja v torek, 4. decembra 2007 ob 19.30 prijetno srečanje s sv. Miklavžem. Radodarni mož, ki vsega sam ne zmore, naproša vaščane, naj ob priliki darujejo čimveč živeža za reveže za katere skrbijo patri frančiškani na Montuci, da bi bolje preživeli božične praznike.
SKD BAR KOV LJE (Ul. Bonafata 6) vabi vse otroke na »Pravljični popoldan« v torek, 4. decembra 2007, ob 15. uri. Otroke čaka majhno presenečenje.
SKD SLAVEC prireja v torek, 4.decembra, ob 20.00 v društvenih prostorih v Ricma-njih 3. Večer spominov. Na tretjem srečanju bo o svoji mladosti v Ricmanjih v vojnih in povojnih letih spregovorila gospa Zmagica Lorenzi Blažina. Z domačinko, ki je aktivno sodelovala pri rekonstrukciji vasi, se bo pogovarjala Mairim Cheber; primerna pozornost pa bo seveda namenjena vprašanjem s strani prisotnih. Izkupiček večera bodo odborniki tudi tokrat nakazali na račun za obnovo bolnice Franje. Toplo vabljeni.
SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 4.decem-bra 2007, s pričetkom ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, na srečanje s Pinom Roveredom. Pisatelja bo predstavila prof. Cristina Benussi, docentka sodobne italijanske književnosti na tržaški univerzi, nekaj odlomkov iz njegovih del pa bo prebral Jure Kopušar.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 4. decembra 2007, ob 20.45 na sedežu v Padričah redna pevska vaja.
OBČINSKA KNJIŽNICA vBoljuncu vabi v sredo, 5. decembra, ob 16.30 na lutkovno predstavo »Pinka Polonca«,v izvedbi skupine »Tipitapi« iz liceja A.M. Slomšek. Toplo vabljeni!
OPZ A. M. SLOMŠEK iz Bazovice bo v sredo, 5. decembra 2007, ob 17. uri v ki-nodvorani v Bazovici priredil Miklavže-vanje. Mali pevci bodo uprizorili Hudo-bina in Potepina. Sodelovali bodo tudi otroci otroškega vrtca Vrabec in OŠ Tru-bar-Kajuh iz Bazovice. Toplo vabljeni!
SKD BAR KOV LJE (Ul. Bonafata 6) vabi v sredo, 5. decembra 2007, od 15. ure do 18.30 na »Sladki popoldan«. Na vrsti bo razstava, pokušnja in prodaja domačih sladic.
SKD TABOR obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za prodajno-razstavni Miklavžev sejem, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od jutri, 3., do srede, 5.decembra 2007. Za podrobnejše informacije 040/211923 (Živka, v večernih urah) ali pa lahko pišete na info@skdta-bor.it.
ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja Miklavževanje v sredo, 5. decembra, ob 17.30 na trgu v Mavhinjah. Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah v torek, 4. decembra, od 19. do 20. ure. Vljudno vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali Miklavža.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v četrtek, 6. decembra ob prazniku sv. Miklavža bo inženir Pino Rudež vrtel svoje filme. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni!
SKD V.VODNIK: začeli bomo s tečajem
slovenščine. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 6. decembra, ob 19.30 v društvenih prostorih. Za informacije klicati od 13.00 do 14.00 na tel. št.: 338 5722967.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni!
AŠDSKBRDINA obvešča, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanjem, izkaznic FISI in pripravo smuči. Društvo še sporoča, da se na urad, samo še do torka, lahko zgla-sijo tudi tisti, ki nameravajo nabaviti sezonske smučarske karte v predprodaji in za katere rok zapade 7. decembra. Za informacije lahko kličete na št. 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbr-dina.org.
SKGZ v sodelovanju s SKD Lonjer-Kat-nara vljudno vabi v petek, 7. decembra 2007, ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Lonjerju na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«.
SKD J. RAPOTEC - Prebeneg prireja v soboto, 8. decembra »Popoldan v pričakovanju Miklavža«. Od 17.30 dalje ustvarjalna delavnica-priprava risbic za Miklavža, ob 18.30 glasbena pravljica v izvedbi igralca Danijela Malalana nato pa obisk Miklavža. Miklavževi pomočniki bodo darilca zbirali istega dne od 14.30 do 15.30 v društvenih prostorih. Vabljeni.
KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) vabi v petek, 7. decembra ob 20.30 na koncert »V pričakovanju božiča«. Nastopata: ŽPS »Dekleta s Škofij« in ŽPS »Ivan Grbec«. Vodi Marjetka Popovski. Po koncertu se odpre razstava »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta še v soboto, 8. decembra 2007 od 16. do 19.ure in v nedeljo, 9. decembra 2007 od 10. do 13. ure in od
16.	do 18. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE obvešča cenjene bralce, da od 1. decembra 2007 deluje s sledečim, zimskim urnikom: torek in sreda od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, četrtek pa od 14. do
17.	ure.
SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.-17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007.
OTROŠKI VRTEC na Proseku vabi jutri, 3. decembra, od 10. do 16. ure na dobrodelno akcijo, kjer bomo s prodajo punčk iz cunj zbirali sredstva za nesrečne otroke iz Bangladeša.
SKD TABOR v decembru vabi od jutri, 3., do srede, 5. decembra 2007, med 16. in 19. uro na prodajno-razstavni miklavžev sejem v Prosvetnem domu na Opčinah z nastopom šolskega zbora osnovne šole »F.Bevk« z Opčin; v petek, 7. decembra 2007, od 20. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah na obletnico ustanovnega občnega zbora »Bil je 7. december 1967... - Skok v preteklost z misijo na prihodnost« z družabnostjo, glasbo v živo in veliko presenečenj; v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P.Tomažiča in tovarišev.
0 Prireditve
RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 2. decembra, na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Juhuhu, gledališče je spet tu« - škratljiva igra z jokom in petjem za otroke v izvedbi Gledališča na vrvici Nova Gorica, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). Po vsaki predstavi bo otroke obiskal sv. Miklavž.
SKD LIPA iz Bazovice vabi danes, 2. decembra ob 17.uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na kulturno prireditev: Srečko Ražem-poklon prosvetnemu delavcu. Program bodo oblikovali člani SDK Lipa, Iztok Pečar ter MpPZ in MoVS Lipa. Po prireditvi bo otvoritev razstave osebnih predmetov, dokumentov in lastnoročnih zapisov Srečka Ražma in njegovega očeta Hrab-roslava. Vabljeni!
-/
SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) vabi jutri, 3. decembra 2007 ob 19. uri, na nastop učencev glasbene matice Trst-Gorica.
SKLAD MITJA ČUK IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita v torek, 4. decembra 2007, ob 17. uri v dvorano Zadružne Kraške banke na Opčinah na predstavitev knjig »Vas na jasi in druge čudne zgodbe«, avtorice Marjanke Rebula, in »Dragi Srečko... Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu«, ki jih je zbrala in uredila Tatjana Rojc.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 8. decembra 2007 ob 17. uri na glasbeni popoldan z naslovom »Bil je čas«. Ob 40-letnici Finžgarjevega doma nastopajo člani bivših ansamblov Taims, Galebi in Zvezde.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Na razpolago je slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klobučevi-na in še marsikaj. Razstava je odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure.
SKD VI GRED, COŠ S. GRU DEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempolaj na »Veseli december 2007«. Program: V Štalci bo jutri, 3., torek 4. in sredo, 5. decembra od 15.30 do 18. ure Miklavžev sejem ročnih del in knjig; v osnovni šoli v sredo, 5. decembra, ob 18. uri Miklav-ževanje z nastopom OPS Vigred in ODS Jaka Štoka z igrico »Babica Marmelada«; v Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 15.30 do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri božičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«.
S Poslovni oglasi
DRVA MEŠANA metrska prodam. Tel. 00386-41870716
PRODAM NISSAN PRIMERA 1.800, prevoženih 75.000 km, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel. 0481-884077.
UPOKOJENA SLOVENKA z večletnimi izkušnjami nudi 24. urno nego-varovanje otrok ali starejših v Gorici (Italija) in za nekaj urno čiščenje - likanje na dan. Ponudbe na tel. 0038631539150
0 Mali oglasi
DNEVNA SOBA v domačem stilu, kredenca, klop na vogal, miza in stolice, vse v hrastovem lesu, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 04054390, 040-575145 ali 348-2801144.
KMEČKI TURIZEM SKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 16. decembra, tel. 040 - 229253.
LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste in lesene, prodam po ugodni ceni, nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144.
NUJNO IŠČEMO štiri izkušene cvetličar-ke. Poklicati na tel. št.: 340-9676901.
ODBOR FEŠTEANTIKANE prireja tudi letos tradicionalni praznik v Pečini. Priskrbljeno bo za točeno pivo in jedi na žaru. Vabljeni vsi!
PO UGODNI CENI prodam avto Fiat 600 Hobby, letnik 2000 s prevoženimi 155.000 km. Telefon: 348-5289453.
PRODAJAM repo za kisanje. Tel. 040232209.
PRO DAM hišo v Dolini z dvoriščem in vrtom. Tel. št. 040-228390.
PRO DAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrov-ce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529.
V DOLINSKI OBČINI dajem v najem opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom in delom vrta. Pred vhodom je avtobusna postaja. Tel. št. 3394484840.
ZA SVOJE DRAGE, ki so doma bolni ali onemogli, izkušena bolničarka nudi pomoč na dom v dopoldanskih urah. Tel.: 040-3478895.
Nedelja, 2. decembra 2007 1 1
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
števerjan - Prvi italijansko-slovenski osebni dokument je včeraj dvignil župan Hadrijan Corsi
Števerjanska občina izdala
t I	•	t V t	I	• •
prvi dvojezični osebni izkaznici
Jutri na potezi tudi sovodenjska in doberdobska občina - V sredo, 12. decembra, dvojezične elektronske izkaznice v Gorici
V Števerjanu so včeraj začeli izdajati papirnate dvojezične osebne iz-ka zni ce. Pr vi, ki je dvig nil svoj dol go pričakovani slovensko-italijanski osebni dokument, je bil števerjanski župan Hadrijan Corsi, ob njem pa je včeraj na matičnem uradu dobil svojo prvo dvojezično osebno izkaznico še en občan. Z jutrišnjim dnem bosta isto storitev zagotavljali tudi občini Sovodnje in Doberdob, v četrtek, 12. decembra, pa bodo v Gorici začeli izdajati elektronske dvojezične izkaznice.
»Gre za povsem naravno zadevo, ki bi mo ra la bi ti ures ni če na že pred dolgimi leti. V občinah, kot so naša, so vo denj ska in do ber dob ska, je ved -no živel pretežno slovenski živelj, to je zgo do vin sko dej stvo,« je po ve dal števerjanski župan Hadrijan Corsi in nadaljeval: »Brez polemik ali slavos-pevov je treba priznati, da se z javno upravo vedno tako dogaja, tudi v drugih državah. Vsi se borimo in se sklicujemo na človekove pravice, pred domačim pragom pa ne znamo pometa ti.«
Občina Števerjan bo odslej vsem občanom izdajala dvojezične osebne
izkaznice; enojezične dokumente bodo do bi li le tis ti, ki bo do za nje iz rec -no zaprosili. »Seveda gre za osebno izbiro in čutenje. Če bi nekdo raje imel enojezični dokument, mora zanj enostavno vprašati. Odločitev je popolnoma pro sta,« je še po uda ril Cor si.
V Sovodnjah in Doberdobu, kjer so bi li ob čin ski ura di vče raj za pr ti, pa bodo papirnate dvojezične izkaznice začeli izdajati jutri. V Sovodnjah imajo na razpolago približno petsto vzorcev, z istim številom pa razpolaga tudi ob či na Do ber dob. Go ri ča nom bo -do dvojezične elektronske izkaznice na voljo od četrtka, 12. decembra dalje. Na razpolago je 2.000 plastičnih vzor cev, ki jih je ob čin ske mu ma tič -ne mu ura du po sre do va la go riš ka pre -fek tu ra. Z raz li ko od treh slo ven skih občin je treba v Gorici za dvojezični do ku ment iz rec no za pro si ti. Ob ča ni go riš ke ob či ne, ka te rim je za pad la ve -ljavnost osebnega dokumenta ali so ga izgubili, se lahko obrnejo na pristojno okence in vprašajo za dvojezično elektronsko izkaznico. Postopek naj bi trajal od deset do dvajset minut.
Aleksija Ambrosi
Župan Corsi z dvojezično izkaznico
bumbaca Županova dvojezična izkaznica
bumbaca
gorica - V cerkvi sv. Ignacija se je včeraj velika množica udeležila pogrebne maše za preminulega deželnega svetnika
Poslednji pozdrav Mirku Špacapanu
Velika množica se je včeraj zbrala v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kjer se je poslovila od preminulega pediatra, politika, kulturnega delavca in športnika Mirka Špaca-pana. Praznina, ki jo pušča za sabo prerana smrt mnogostranske osebe, kot je bil Špaca-pan, je bila med včerajšnjim obredom otipljiva, obenem pa so žalost blažili občutki iskrene hvaležnosti in spoštovanja, ki so jih prisotni gojili do pokojnega. Pogrebni obred, ki so se ga udeležili najbližji, je sicer že potekal v prejšnjih dneh v Vidmu, po upepelitvi pa so Špacapanu v slovo včeraj darovali zahvalno mašo.
Špacapanovo vsestransko udejstvova-nje je odražala raznolikost množice, ki se je včeraj strnila okrog svojcev. Ob ženi Manu-eli Quaranta, materi najmlajše Špacapano-ve hčerke Angelice, so bili prisotni sinovi iz prvih dveh zvez Tomaž, Veronika, Mirjam in Alenka, brat Bernard z družino in bivša žena Katy Kostnapfel. Navzoči so bili prijatelji in znanci vseh starosti z Goriške, Tržaške in drugih krajev, Slovenci in Italijani, somišljeniki in politični nasprotniki. Mnogo je bilo kolegov, pripadnikov stranke SSk, predstavnikov obeh krovnih organizacij, skavtov, šolnikov ter članov kulturnih in športnih društev, med katerimi so izstopali predstavniki ŠZ Olympia v društvenih dresih. Številčna je bila prisotnost političnih veljakov, od podtajnikov Rosata in Budina do podpredsednika deželnega odbora Morettona in deželnega tajnika DS Zvecha. Obreda so se udeležili tudi goriški župan Romoli, števerjanski župan Corsi in predsednik pokrajine Gherghetta, številni deželni, pokrajinski in občinski odborniki ter kolegi v deželnem svetu. Prisotna je bila tudi viceprefekt Rita Ilda Riccio.
Špacapanovi ljubezni do glasbe so se poklonili pevci številnih pevskih zborov goriške pokrajine. Ob vhodu v cerkev ga je s pesmijo Večerni Ave pričakal moški zbor, v katerem so se združili člani različnih sestavov. Pri oltarju je nato zbor Podgora zapel pesem K tebi želim, moj Bog, dlje pa je pod vodstvom Zdravka Klanjščka več pesmi zapel sestav, v katerem so bili člani zborov Hrast, Lojze Bratuž, Rupa-Peč, Štandrež, Štmaver, F.B. Sedej in Mirko Filej. Na orgle je igral David Bandelj, zadnjo pesem, Ave verum, pa so zaigrali učenci glasbene šole Komel.
Množica pred cerkvijo sv. Ignacija
bumbaca
Mašo je daroval duhovnik Ivan Mer-lak ob asistenci Marjana Markežiča, Karla Bolčine, Vojka Makuca, Tvrtka Tadiča, Robina Schweigerja, Cvetka Žbogarja in Oskarja Simčiča. »Smrt in življenje sta preveliki poglavji, da bi jih človeški razum in občutki lahko dojeli,« je v pridigi povedal duhovnik Marjan Markežič in nadaljeval: »Zato smo ljudje, tudi odrasli, ko govorimo o smrti, podobni otroku ob koncu prvega razreda osnovne šole. Pozna abecedo, lahko tudi tekoče bere, ne zna pa še prav povezovati besede in razvozlati njihovega pomena. Predvsem pa ne znamo najti odgovora, ki bi utemeljeval smrt 54-letne osebe. V človeški nemoči se sprašujemo, zakaj ravno Mirko, ki je bil še poln življenja in načrtov. Ne pozabimo, da za sajenje tudi mi zbiramo le najboljša semena.« Vsem prisotnim, ki so se včeraj še zadnjič zbrali ob Špacapanu, se je po maši zahvalila žena Manuela: »Zahvaljujem se vsem v Mirkovem imenu, ne pozabite ga.« Ob koncu naj še povemo, da so se Mirka Špa-capana spomnili tudi na četrtkovi seji glavnega odbora Agrarne skupnosti za tržaško pokrajino. (Ale)
gorica - Včeraj popoldne tragična nezgoda v ulici Brigata Lambro
Ženska umrla v jašku
80-letna Antonia Bulli zdrsnila je v jamo, na glavo pa ji je padel težak kovinski pokrov - Pred enajstimi leti je ubila moža
Skušala je dvigniti težak kovinski pokrov, ki je pokrival jašek na domačem dvorišču, pri tem pa je izgubila ravnotežje in padla v jamo. Včeraj popoldne je v ulici Brigata Lambro na Majnicah prišlo do tragične nesreče, v kateri je izgubila življenje 80-letna Antonia Bulli. Upokojenko so zadnjič videli pri življenju ob 13. uri, nezgoda pa se je po vsej verjetnosti pripetila uro kasneje. Bullijeva je na dvorišču svojega doma skušala dvigniti težak kovinski pokrov, ki je pokrival jašek. Pri tem je 80-letnica izgubila ravnotežje in zdrsnila vanj. Usoden je bil pokrov, ki je žensko skoraj obglavil. Pred srhljivim prizorom se je znašel starejši moški, kije ob 16. uri prišel na dom 80-letnice, da bi ji pomagal pri hišnem opravilu. Na kraju so posredovali rešilna služba 118, gasilci in leteči oddelek goriške policije, za žensko pa že zdavnaj ni bilo več pomoči. Naj še dodamo, da je bila Bullijeva pred enajstimi leti že protagonistka odmevnega dogodka iz črne kronike. 14. januarja 1996 je namreč z valjarjem ubila moža, 69-letnega Terenziana Pon-tremolesija, in si potem skušala vzeti življenje. Sodišče jo je takrat obsodilo na šest let in osem mesecev zaporne kazni. (Ale)
Prizorišče nesreče v ulici Brigata Lambro
bumbaca
12
Nedelja, 2. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Opravljen pomemben korak v smeri uresničitve slovenskih jasli
Dežela prižgala zeleno luč, spet na potezi goriška občina
Pristojni deželni urad izdal odlok o financiranju obnove stavbe v ulici Rocca
Pristojni deželni urad je izdal odlok z obvezo, da bo dežela zagotovila goriški občini 260.000 evrov izrednega prispevka za obnovo poslopja v ulici Rocca v Gorici, kjer naj bi uresničili slovenske jasli. Vest je po-sre do val pred sed nik kon zul te za vprašanja Slovencev pri goriški občini Ivo Cotič, ki je izrazil zadovoljstvo, daje končno prišlo do sklepa, ki omogoča nadaljevanje postopka za uresničitev jasli s slovenskim učnim jezikom.
»V dobrih treh tednih se je zaplet z jas li ne sa mo pre mak nil z mrt -ve to čke, pač pa je pri šlo do do konč -ne obveze dežele, da nameni 260.000 evrov obnovi poslopja v ulici Rocca,« pojasnjuje Cotič in nadaljuje: »Pobuda konzulte, da se že na prvi seji sooči s problemom odprtja slovenskih jasli v Gorici, se je torej obrestovala. Prav člani konzulte in slovenski občinski svetniki so namreč spodbudili pristojno občinsko odbornico Silvano Romano, naj postopa in poskrbi, da teh nič ni urad go riš ke ob či ne čim prej izdela manjkajočo dokumentacijo z izračunom stroškov, potrebnih za uresničitev jasli.« Po Cotičevih besedah bi brez komaj podpisanega sklepa izgubili denar, ki ga je obljubila dežela, saj bi rok za vložitev dokumentacije zapadel s 1. januarjem.
»Potem ko je dokumentacija o jaslih obtičala več mesecev v predalih tehničnega urada, se je prav po srečanju s konzulto in z rajonskimi svetniki odbornica Silvana Romano aktivirala in poskrbela, da je dokumentacija šla že naslednji dan na pristojno pokrajinsko direkcijo za javna dela, ki je po par dnevih posredovala svoje pozitivno mnenje deželni direkciji za zdravstvo in socialo, ta teden pa je pristojni deželni urad potrdil, da je po natančnem pregledu prošnje izdal odlok z obvezo po kritju stroškov (»impegno di spesa«) v višini 260.000 evrov,« pojasnjuje Cotič. Po njegovih besedah je zdaj spet na po te zi go riš ka ob či na, saj mo ra čim prej sprožiti postopek za odprtje gradbišča in za začetek gradbenih del. »Občina mora izpeljati javno dražbo za izbiro gradbenega podjetja, zatem pa mora vložiti prošnjo za posojilo za ostalih 100.000 evrov, ki so potrebni za obnovo poslopja v ulici Rocca,« zaključuje predsednik konzulte za vprašanja Slovencev pri goriški občini Ivo Co tič. ( dr)
gorica - Jutri namesto pravljice lutkovna predstava
Živel sv. Miklavž!
V Feiglovo knjižnico prihaja Mala dramska skupina števerjanskega društva Frančišek B. Sedej
Pravljice se dotikajo tihih skrivnosti vsega stvarstva in so žive in barvite prispodobe duhovnega in duševnega razvoja človeka in človeštva. Otrok najde stik s skrivnostmi duhovnega sveta skozi podobe, ki v njegovi duši nezavedno vzniknejo ob poslušanju pravljic. Te podobe spodbujajo harmonično rast otroške duše, jo krepijo in ji dajejo moralne spodbude ter hkrati hranijo sile domišljije. Knjižničarke, ki se ukvarjajo s pripovedovanjem pravljic se dobro zavedajo važnosti tega trenutka in se stalno izpopolnjujejo v načinu pripovedovanja, ki naj bi bil čimbolj popoln: ne le beseda ampak tudi kretnje, čustva in ton glasu. V Fe-iglovi knjižnici se s to veščino ukvarjajo že dolgo let in svojim zvestim malčkom ponudijo vsakič novo zgodbo. Prejšnji ponedeljek je pravljico Nekega zimskega dne posredovala Luisa Gergolet, ki je s pomočjo različnih rekvizitov deloma zaigrala zgodbo, da bi bil njen potek še bolj dojemljiv. Najmlajšim otrokom, ki jim v nekaterih primerih slovenščina ni materini jezik, je manj znane besede razložila ne da bi uporabljala ita-
Pravljična urica izpred dveh tednov
lijanščine. Napor je vedno poplačan, saj se v otrokovih očeh jasno razbere prevzetost pravljičarki. Jutri ob 18. uri je na vrsti posebno srečanje s pravljico, ne zato, ker bi ob svetem Andreju poleg »ringelšpilov« ponudili tudi kaj drugačnega, ampak zato, ker priha-
bumbaca
ja Miklavž in je Mala dramska skupina SKPD Frančišek B. Sedej iz Števerjana pripravila lutkovno predstavo z naslovom Živel sv. Miklavž! Vabljeni so vsi otroci, ki se želijo umiriti po popoldanskem dirjanju po vrtiljakih in si privoščiti pravljični trenutek.
Slovenci in Združena levica
V goriškem Kulturnem domu bo v torek, 4. decembra, ob 18.30 razpravo o vlogi Slovencev v nastajajoči združeni levici pred glavnimi stanovi levice, ki bodo v Rimu konec tedna. Razpravo bo uvedel Mario Lavrenčič. Zaključne misli bodo podali Fabrizio Dorbolo' (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK).
V Doberdobu Pet pepelk
Miklavževe sani nekje tam daleč nad nami so se že začele počasi spuščati na zemljo. Otroci bodo v kratkem zaslišali veselo pesem kraguljčkov, ki naznanjajo prihod dobrega svetnika. Kot je znano, bo sv. Miklavž obiskal vse otroke. In ustavil se bo po vseh vaseh. Tudi v Doberdobu že tradicionalno pričakujejo sv. Miklavža prav vsi otroci. Čas nestrpnega pričakovanja je seveda v kraški vasici že tradicionalno pester. V organizaciji SKD Hrast se namreč pripravlja miklavževanje. Otroci bodo sv. Miklavža v Doberdobu pričakali v sredo, 5. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani. Miklavžev prihod bodo malčki uvedli z dramsko igrico Pet pepelk, priredbo, ki je nastala po predlogi istoimenskega dela slovenskega vsestranskega kulturnika Žarka Petana. V režiji Mateje Černic se bo na odrskih deskah izkazalo 44 otrok od 6. do 12. leta starosti. Gre za zgodbo mladega kraljeviča, ki se ob neprestanem branju pravljic želi poročiti s pravo pravcato Pepelko. Na »razpis« se seveda prijavi več deklet, tako da kraljevič skupaj z ministri prosi za pomoč celo policijo. Potem ko se bodo otroci izkazali na odrskih deskah, bo sv. Miklavž prevzel glavno besedo in obdaril vse otroke, ki so si to zaslužili in bili primerno pridni. Miklavžev urad bo odprt v prostorih župnijske dvorane od 18. ure dalje.
gorica - Natečaj za nagrado Pecar
Najboljša je bila
Rusinja Čistjakova
gorica - Andrejev sejem še danes in jutri
Mesto zaživelo
Včeraj se je na razstavišču začel tudi sejem tipičnih dobrot Regalo Ruralia
Irina Čistjakova je zasedla drugo mesto na klavirskem natečaju Pe car, ker ni so po de li li pr ve ga mesta, pa je bila mlada Rusinja najboljša tekmovalka. Natečaj, ki je po te kal čez ves te den v go riš kem kulturnem centru Lojze Bratuž, se je zaključil včeraj. Na tretje mesto sta se za Rusinjo z enakim številom točk uvrstila Tržačan Lorenzo Cos-si in Srb Štefan Čiric, medtem ko sta diplomo prejela ukrajinska pianista Anna Tišajeva in Timur Ga-sratov. V okviru natečaja za nagrado mesta Gorica sta v kategoriji pod devetnajstim letom starosti z
enakim številom točk zmagali srbski pianistki Ivana Damjanov in Marija Dikic; v kategoriji pod osemnajstim letom starosti je prvo mesto zasedla Avstrijka Irina Vater-l, pod petnajstim letom starosti Rusinja Diana Borčeva, pod dvanajstim letom starosti pa Giulia Toni-olo iz kraja Mogliano Veneto. Žirijo so sestavljali Eugen Jakab iz Gra-za, Vincenzo Balzani iz Milana, Igor Lazko iz Pariza, Luigi Tanga-nelli iz Peruge in Sijavuš Gadžijev, sicer umetniški vodja goriškega natečaja, ki ga prireja združenje Flo re stan.
ronke - Orgelski koncert v cerkvi sv. Lovrenca
Mojster iz Krakova
Bialko navdušil z vrhunskim nastopom - Društvo Jadro pripravlja glasilo ob 20. obletnici delovanja
V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah je prejšnjo sredo nastopil vrhunski glasbenik s krakovske akademije Andrzej Bialko, ki je poskrbel za edinstven orgelski koncert. Predstavil se je s skladbami Bacha, Mendelssohna, Francka, Liszta in Boellmanna ter navdušil številno občinstvo. Bialko, rojen leta 1959 v Krakovu, je naprej študiral klavir na državnem glasbenem liceju, nato pa orgle na krakovski glasbeni akademiji v razredu Joachima Grubicha. Leta 1981
Bialko v Ronkah
bumbaca
je dobil prvo nagrado na mednarodnem orgelskem tekmovanju v Rimu, leta 1985 pa je zmagal narodno orgelsko tekmovanje v kraj Bydgoszczy-Gdansk. Koncert sta priredila slovenski ženski pevski zbor iz Ronk in društvo Jadro v sodelovanju z župnijo orgelski koncert. Večer je bil vključen v pobude, s katerimi društvo Jadro obeležuje 20-letnico delovanja. Pred koncem leta naj bi obletnico praznovali še z izdajo novega društvenega glasila.
Andrejev sejem (zgoraj) in župan Romoli ob doberdobski stojnici
bumbaca
Gorica je včeraj zaživela v barvah in vonjih Andrejevega sejma. Ulice in trge, ki bodo do jutri ob vrtiljakih gostile tudi tržnico, je že v dopoldanskih urah preplavila množica ljudi. Živahen začetek je doživel tudi sejem tipičnih dobrot Regalo Ruralia, ki se bo na goriškem sejemskem razstavišču zaključil jutri. Med drugimi so se z značilnimi dobrotami predstavili tudi trije doberdobski kmečki turizmi. Še danes bo na Raštelu mogoče obiskati sejem antikvariata.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 2. decembra 2007
13
gorica - Kulturni dom praznoval svojo 26-letnico s skupino Putokazi
Istrsko-kvarnerske viže z galaktičnim priokusom
Mlade pevke z Reke predstavile tudi pesmi v jeziku vil in pravljičnih bitij
Šestindvajset let je že minilo od slavnostnega odprtja Kulturnega doma v Gorici, hrama, ki je v vsem tem času postal eno glavnih zbirališč goriških Slovencev. Prostori doma so bili in so vselej odprti tudi kulturnim krogom meščanov italijanskega jezika, središče pa je postalo tudi eno od prizorišč, ki jih vedno pogosteje obiskujejo tudi prebivalci Nove Gorice. V zadnjem desetletju so na odru doma nastopili glasbeniki svetovnega slovesa, ki so v malo Gorico »zašli« tudi zaradi povezav, ki jih je uprava Kulturnega doma uspela vzpostaviti s sorodnimi ustanovami in glasbenimi krogi v raznih državah Evrope. Tako je zahtevna goriška publika lahko v minuli sezoni v okviru festivala Across the border pozdravila sardinsko skupino Andhira, ameriškega bluesmana Erica Sardinasa, ukrajinskega glasbenika Vladimirja Denissenka, pa naš odlični Trio Entoploč. O tem in še o marsičem je med svojim priložnostnim nagovorom povedal ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je s tega vidika ocenil kot zelo uspešno tudi to leto.
Poslastico večera je predstavljala skupina Putokazi z Reke, ki je tudi tokrat prikazala vse svoje sposobnosti zelo posrečenega podajanja priredb »zimzelenih« komadov iz svetovne glasbene zakladnice, kot tudi skladb, ki svoj melos črpajo iz bogatih istrsko-kvarnerkih ljudskih viž. S posebnim zanimanjem je publika, kije napolnila dvorano doma, prisluhnila pesmim, ki so nastale na domačem zelniku in bi jih po besedilih ter glasbeni zasnovi lahko uvrstili med skladbe galaktično-vsemirskega žanra. Pri nekaterih je uporabljen izmišljen jezik, ki naj bi ga govorile »vile« in druga pravljična bitja. Dekleta iz Kvarnerja so predstavila nekaj skladb iz njihove zadnje CD plošče Androjda. Skupino Putokazi, kar bi po naše pomenilo »kažipoti«, sestavlja sedem zelo mladih deklet, ki so svoj odličen pevski nastop podkrepile še s kopico posrečenih plesnih korakov in gibov. S kombinacijo vseh teh elementov skupini uspe ustvariti zelo razgibano sceno z nastopom, ki ga je goriška publika na koncu nagradila z dolgim aplavzom. V svoj program so Rečanke uvrstile tudi venček slovenskih narodnih pesmi. Spomniti velja, da je skupina Putokazi v Kulturnem že gostovala februarja 2003. K uspehu večera je pripomogla tudi lepo pripravljena scena z veliko številko 26 v sredini ter nadvse posrečena igra luči. (vip)
Pevke skupine Putokazi so navdušile občinstvo tudi s plesnimi koreografijami
bumbaca
Poklon Danilu Dolciju
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 21. uri v okviru mirovniške pobude goriške pokrajine Mesec miru predstava »E' vietato digiu-nare in spiaggia«, ki je posvečena spominu na političnega in kulturnega delavca Danila Dolcija. Med nastopajočimi bo tudi tožilec na deželnem računskem sodišču Giovanni De Luca, ki se bo predstavil v vlogi enega izmed očetov italijanske ustave Pietru Calamandreiu. Dolci je bil rojen v Sežani, njegova mama pa je bila Slovenka. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil pomembna osebnost v italijanski politiki, na Siciliji pa se je boril proti mafiji in za pravice nižjih slojev. Dolcija so večkrat predlagali za prejemnika za Nobelovo nagrado za
Prijavili nasilneža
Gradeški karabinjerji so prijeli nasilneža, ki je pred dnevi skušal posiliti 24-letno domačinko z motoričnimi težavami. Gre za 36-letne-ga ribiča B.G., ki je se je pred dnevi oglasil pri ženski. Le-ta mu je odprla vrata, ker je mislila, da je šlo za tehnika, ki bi moral popraviti kotel. Ribič je žensko prijel za roko, nato pa jo fizično napadel in jo poskusil posiliti. 24-letnica se mu je uspela izmuzniti, zatem pa je moški zbežal iz stanovanja. Na podlagi zbranih obvestil so karabinjerji moškega izsledili in ga prijavili.
S koncerta v pevmski cerkvi
bumbaca
pevma - Začel se je niz koncertov sakralne glasbe društva Sabotin
Orgle ubrano zazvenele
Ob orgelskem virtuozu Tilenu Drakslerju so zapeli pevci domačega pevskega zbora
V okviru projekta »Vsi verujemo v enega Boga«, ki je nastal na podlagi zbliževanja med katoliškim in pravoslavnim svetom, je bil v petek v pevmski cerkvi na sporedu zanimiv koncert sakralne glasbe katoliškega verskega izročila. Šlo je za uvodni glasbeni večer od treh programiranih (ostala dva bosta 24. decembra v cerkvi v Štmavru in 5. januarja v prostorih domačije Kusič na Oslavju). Zamisel za zanimiv niz koncertov je dal muzikolg Franc Policardi iz Tržiča, ki že veliko let na raznih področjih sodeluje s štmaver-skim društvom Sabotin. Osrednja točka vseh treh večerov je namenjena orglam, ki se jim na vsakem koncertu pridružijo pevci oz. zbori. V pevmski cerkvi je publika lahko prisluhnila orgelskemu koncertu, ki ga je mojstrsko izvedel mladi Ti-len Draksler iz Ljubljanske akademije za glasbo, prisluhnila pa je tudi domačemu pevskemu zboru, ki se je za priložnost ojačil s pevci in pevkami iz Podgore. Zbor, ki je zapustil nadvse dober vtis, je vodil domači dirigent Franc Valentinčič. Večer je uvedel član društva Sabotin in predsednik krajevnega sveta Lovrenc Perso-glia, kije izrekel dobrodošlico ter prisotne pozval k enominutnem molku v počastitev na pred dnevi umrlega politika, družbenega delavca in glasbenika Mirka Špacapana. Pevmska glasbena prireditev je bila na sporedu prav na predvečer pogreba Špacapana, ki je bil med drugim dolgoletni pevovodja podgorskih pevcev, tako da je bila misel na pokojnika prisotna skozi ves potek koncerta in je z občutkom izzvenela kot poslednje slovo. Domači župnik Marjan Markežič je ob tem izrekel nekaj priložnostnih misli.
Pevmski koncert je bil razdeljen na tri de le. V prvem de lu se j e z ze lo zahtevnim programom soočil orgelski virtu-oz Tilen Draksler, ki je mojstrsko predstavil vrsto skladb znamenitih skladateljev, kot sta Friedrich Kaufmann in Wolfgang A. Mozart. Škoda, da pevmska cerkev ne premore pravih orgel na piščali, ki edine omogočijo, da skladbe iz sakralnih zvrsti zadonijo v vsej njihovi lepoti in mogočnosti. V drugem delu so se Drakslerju pridružili še pevci, ki so zapeli niz pesmi iz zelo bogate slovenske zakladnice cerkvenih skladb. Večer je zaključil Tilen Draksler s serijo motivov, ki so jih v dolg seznam sakralne pesmi prispevali Vinko Vodopivec, Risto Savin in Johan S. Bach. Prisotnim in nastopajočim se je na koncu zahvalil predsednik društva Sabotin Jordan Figheli, ki je naslovil povabilo k udeležbi še na preostalih dveh večerih. (vip)
gorica - Odprli razstavo Umetniki za Karitas
Pot dobrote
Izkupiček prodanih del bo namenjen domu za ostarele
Z odprtja razstave
bumbaca
izlet - Obiskali so podjetje oljarstva v Brisighelli v Romagni
Prijetno v družbi upokojencev z Goriškega in iz Solkana
V okviru sodelovanja ob 25-letnici obstoja obeh društev so člani DSU za Goriško in Društva upokojencev Solkan priredili v soboto, 17. novembra, prijetno in zanimivo srečanje, ki je potekalo na izletu v deželo Emilijo Romagno. Glavni namen te pobude je bil utrditi prijateljske stike goriških upokojencev z Društvom Solkan, s katerim je DSU pobrateno. Udeležence sta najprej nagovorila predsednika obeh društev, Božidar Markič in Emil Devetak, ki sta poudarila pomen sodelovanja naših društev. Za program potovanja je poskrbel odbornik Saverij Rožič. Med dolgo vožnjo proti Bologni in Faenzi je predsednik DSU govoril tudi o zgodovinskih in kulturnih značilnostih lepih ter bogatih italijanskih dežel in mest. V mestu Brisighelli, jugozahodno od Faenze, v pokrajini Ravene, so se najprej v oljčnem gaju seznanili z načinom nabiranja oljk, nato so v veliki zgradbi gledali potek dela v torklji. Prijazni vodnik je upokojence pospremil tudi na ogled mesta, ki je osredotočeno ob podnožju treh značilnih gričev.
Izletniki ob oljčnem gaju pri Brisighelli
Prisluhnili so razlagi o mestnih posebnostih (o ulici Osličkov, utrdbah itd.) in poku-sili kruhke, namazane z oljem, in domača vina. Mnogi so si kupili dobro oljčno olje in sadje. Tudi pri kosilu je bilo zelo prijetno in živahno, zlasti ob petju in zvokih har-
monike prijatelja Silva. Na poti proti domu so si upokojenci izmenjavali vtise in mnenja, potem ko so spoznali nove zanimive kraje, saj je dežela Emilija Romagna ena najbogatejših italijanskih dežel tako po kulturi kot po gospodarstvu. (ed)
Umetnost je odkrivanje lepote, je pa lahko tudi pot dobrote. O tem so prepričani organizatorji projekta Umetniki za Karitas, ki so letos poleti že trinajstič priredili na Sinjem vrhu umetniško kolonijo. Dela, ki so tam nastala, so v petek predstavili na odprtju likovne prodajne razstave v dobrodelne namene v galeriji Ars na Travniku.
Po glasbenem uvodu Kvinteta Ventus iz Vipavske doline in po pozdravu Franke Žgavec v imenu prireditelja je vodja projekta, Jožica Ličen, med prisotnimi najprej pozdravila goriškega umetnika Andreja Ko-siča, enega izmed desetih letošnjih udeležencev kolonije, potem pa je razložila, da bo izkupiček od prodanih del namenjen domu za ostarele in bolne, ki ga Karitas načrtuje na Ajdovskem. Kolonija je danes prepoznavna, je povedala. Goriška razstava je 133. po vrsti od leta 1995, ko so s kolonijo začeli. Doslej je sodelovalo 628 umetnikov, ki so darovali 1081 likovnih del. Projekt podpirajo tudi galeristi in drugi ljudje na različne načine, prav gotovo pa tudi tisti, ki dela kupijo. Umetnostna kritičarka Anama-rija Stibilj Šajn je podrobneje orisala likovne govorice posameznih slikarjev, ki so se kolonije udeležili. Zahvalila se je tudi številnim umetnikom, ki darujejo svoja dela za projekt. Tudi oni s svojo dobroto delajo pobudo takšno, ki nima primere v vsem slovenskem prostoru in širše, je poudarila. Razstava na Travniku bo odprta do konca meseca decembra po urniku Katoliške knjigarne.
14
Nedelja, 2. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
vrtojba - Občinski svetniki določili možno lokacijo
Načrtujejo center za potrebe starostnikov
Dom bo zagotavljal dnevno varstvo tudi za mlajše invalidne osebe
Ideja o izgradnji centra za socialne dejavnosti v Vrtojbi, je stara več let, leta 2003 so možno lokacijo za center potrdili tudi občinski svetniki, leto kasneje pa je občina Šempeter-Vrtojba na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vložila prijavo namere za izgradnjo omenjenega centra. Ta bi poleg institucionalnega varstva starejših v domu zagotavljal tudi dnevno varstvo in klubske dejavnosti za starejše, celodnevno in dnevno varstvo dementnih in mlajših invalidnih oseb, pomoč na domu, socialni servis, soorganizacijo varstva na daljavo, delovno terapijo s fizioterapijo in terapijo za nepokretne, svetovanje in drugo pomoč starejšim ter varovana stanovanja. K projektu je stopila tudi občina Mi-ren-Kostanjevica kot soustanoviteljica bodočega centra za socialne dejavnosti. Na šempetrsko-vrtojbenski občini ugotavljajo, da občani potrebujejo dnevni center v domačem okolju, potrebe po posteljah v domovih za ostarele pa tako ali tako presegajo obstoječo ponudbo. V bližnjem domu upokojencev v Novi gorici čakalna doma za posteljo traja od 6 do 18 mesecev.
V občini Šempeter-Vrtojba je delež oseb, starih med 65 in 79 kar 13,43 odstoten. Načrtovani center bi tako ponudil 150 postelj v domskem centru. Občini ustanoviteljici centra za socialne dejavnosti v Vrtojbi sta sprva računali na to, da bo sredstva za izgradnjo centra zagotovilo pristojno ministrstvo, vendar se je kasneje izkazalo, da temu ne bo tako. Zato je občina Šempeter-Vrtojba pripravljena kot svoj del vložka prispevati komunalno opremljeno parcelo v velikosti 5.000 kvadratnih metrov v vrednosti 650.000 evrov, kar pomeni približno 10 odstotkov celotne investicije, poleg tega pa poiskati še druge možnosti za povečanje sofinanciranja. Občina predlaga tudi ustanovitev zasebnega zavoda za iz-gradjo centra, preko katerega bodo potekale vse aktivnosti in ki bo zudi postal lastnik objekta. Če bodo ustrezne odločitve okrog načrtovanja centra sprejete v najkrajšem roku in če se tudi nadaljnji postopki ne bodo zavlekli, v občini računajo, da je center možno zgraditi in predati namenu do konca leta 2009. (km)
šempeter-vrtojba, renče-vogrsko
Skupne koristi
Občini sta ustanovili skupno občinsko upravo
Občini Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko sta se na podlagi pred dvema letoma sprejetega zakona o financiranju občin odločili, da ustanovita skupno občinsko upravo na področju inšpekcijskega nadzorstva in redarstva ter skupni notranji in finančni nadzor in proračunsko računovodstvo. Občini bosta na račun skupnih služb privarčevali, poleg tega pa bo država za takšne skupne službe primaknila polovico denarja, tako da se zadeva dvojno izplača. Organ skupne občinske uprave se bo imenoval medobčinska uprava občin Šem-peter-Vrtojba in Renče-Vogrsko, financiranje skupnih organov pa bo razdeljeno glede na število prebivalstv. Ključ za izračun
bo torej takšen: 60 odstotkov bo prispevala občina Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogr-sko pa 40. Občini bosta tako skupaj imeli dva redarja in dva inšpektorja za prekrške in ceste. Občina Šempeter-Vrtojba se pozitivnih učinkov skupnih služb nadeja v proračunu za leto 2009. Sedaj namreč namenja 45.000 evrov za delovanje komunalnega redarstva. »Ob upoštevanju dejstva, da bo država zagotovila dodatna sredstva iz svojega proračuna v višini petdesetih odstotkov v preteklem letu realiziranih odhodkov za opravljanje nalog skupne občinske uprave, lahko ugotovimo, da bodo prvi pozitivni učinki vidni v proračunu za leto 2009,« menijo na občini. (km)
Klas in Novina v Štandrežu
Na trgu pred štandreško cerkvijo bodo danes ob 11. uri podelili nagrado Klas domačinu Rudiju Budalu. Pred tem bo ob 10. uri maša, ki jo bo daroval msgr. Jurij Bizjak. Ob 18. uri bo v cerkvi dobrodelni koncert tria Novina.
Razpravljali so o pokopališču
Prostorska stiska na pokopališčih v Pev-mi, Podgori in Štandrežu, s katero se že več let soočajo prebivalci teh vasi, je ponovno predmet razprave. Po napovedi občinskega odbornika Sergia Cosme o širjenju podgorskega pokopališča so se o štandreški stiski pogovarjali na srečanju, ki je potekalo na pobudo štandrežkega rajonskega sveta v četrtek, 29. novembra v župnijski dvorani. Na srečanju je bila napovedana prisotnost odgovornega iz tehničnega urada goriške občine za upravljanje pokopališč, ki pa se zaradi drugih obveznosti srečanja ni mogel udeležiti. O nujnosti širjenja štandreškega pokopališča se razpravlja že več kot dvajset let in, kot je povedal predsednik rajonskega sveta Mario Brescia, obstajajo za to še precejšnje ovire, ki jih postavljajo predvsem zakonski predpisi. Med drugim je Brescia iznesel predlog, da bi del grobov z desetletno koncesijo, ki so jih svojci preminulih uredili lahko postali družinski. (vas)
Romjansko miklavževanje
Združenje staršev iz Romjana prireja jutri ob 17. uri v Kinemažu v Tržiču mi-klavževanje za otroke iz romjanskega vrtca in osnovne šole.
nova gorica - Obeležili svetovni dan boja proti aidsu
Brez prevencije ne gre
V središču mesta so o nevarnostih prenosa virusa HIV osveščali predvsem mlade
Prvi december je proglašen za svetovni dan boja proti aidsu, zato tega dne po vsem svetu potekajo razne aktivnosti s poudarkom na osveščanju in preventivi v zvezi s to boleznijo. Tudi novogoriški Mladinski center se je pridružil svetovni kampanji boja proti aidsu in ji posvetil dva dneva. Skupaj z Rdečim križem Slovenije - Območnim združenjem Nova Gorica in Goriško dijaško sekcijo so pripravili akcijo, posvečeno preventivi. »Ker se zavedamo, da je preventiva boljša kot kurativa, smo mla-
Stojnica na Bevkovem trgu
bumbaca
de osveščali o nevarnostih prenosa virusa HIV in drugih spolno prenosljivih bolezni,« sporočajo z Mladinskega centra. Prvi dan prireditve, v petek, so stopili v stik z dijaki; po srednjih šolah so delili kondome in rdeče pentljice, včeraj pa so v središču mesta na Bevkovem trgu na stojnici delili informativno gradivo, pentljice in kondome ter odgovarjali na vprašanja, povezana z aidsom. Prostovoljci so do mimoidočih pristopali tudi na rolerjih in jim tako delili omenjen material. (km)
svetogorska četrt - Obisk iz Solkana
Prometne povezave potrebne prenove
Pred dnevi je potekala skupna seja rajonskega sveta Sveta Gora-Placuta in krajevne skupnosti Solkan. Srečanje je bilo prvo uradno po zadnjih goriških volitvah, sicer pa imata omenjeni organizaciji redne stike preko za to zadolženih svetovalcev. Obe strani sta se seznanili s problematikami, ki tarejo sosednji skupnosti, v družabnem delu sestanka pa so se prisotni dogovorili o skupni zdra-vici na solkanskem mejnem prehodu ob vstopu Slovenije v schengensko območje in s tem dokončni odpravi meje med Goricama.
Uvodna beseda rajonskega svetnika SSk Miloša Čotarja je bila namenjena spominu na nedavno preminulega Mirka Špacapana. »Mirkova smrt ne pomeni velike izgube samo za vso slovensko manjšino temveč tudi za celotni goriški prostor, za katerega se je pokojni vedno zavzemal z vsemi močmi,« je po minuti molka, posvečenemu Špacapanu, poudaril Čotar. V nadaljevanju sta predsednika sosednjih skupnosti predstavila dosedanje delo in težave, s katerimi se ubadata. Predsednik krajevne skupnosti Solkan Mihael Ravnik je napovedal, da bodo v decembru predvidoma otvorili težko pričakovano no-
vo obvoznico, kar bo za za Solkan zelo pomembna pridobitev. Krajani nanjo čakajo namreč že tri desetletja. Obvoznica bo namreč omogočila, da bo težki tovorni promet središče kraja obšel, manj bo tudi ostalega prometa. Solkanci tako že razmišljajo o preureditvi središča kraja in bodo v ta namen razpisali natečaj ustreznih urbanističnih rešitev. Prisotni so se ob tej tematiki navezali na možnosti skupnih urbanističnih načrtov, ki bi, denimo, predvideli skupne kolesarske steze. Te bi povezale goriško severno četrt s Solkanom in okolico. Prisotni so pretresali še ostale možnosti skupnega reševanja težav in ugotovili, da je enotnih pobud veliko: predlagali so skupno obrtno cono, razvoj in ovrednotenje levega brega Soče in poudarili potrebo po posodobitvi prometnih povezav, po katerih se bo čez manj kot mesec dni pretakal povsem prost promet med državama. Ob koncu uradnega dela sestanka pa so se med sproščenim pogovorom predstavniki sosednjih skupnosti dogovorili, da se 20. decembra srečajo na solkanskem mejnem prehodu, kjer bodo ob 23. uri skupaj nazdravili dokončni odpravi meje. (km)
vrh - Svečanost ob križišču treh gozdnih poti renče - Domačini nočejo novega daljnovoda
Tablica spet opozarja na kurirsko postajo
Družba za distribucijo elektrike bo posegla po zakonskih ukrepih
Štirideset oseb je prejšnjo nedeljo na Vrhu, pravzaprav za Škofriikom, sodelovalo pri ponovni namestitvi napisa, posvečenega partizanski kurirski postaji, ki so ga dežurni neznanci najprej pokvarili, nato pa pred poldrugim mesecem odnesli neznano kam. Kovinska tablica ima pod rdečo zvezdo enostavno oznako P 15 in letnico 1943. Pritrjena je na koničasto kraško skalo na križišču treh gozdnih poti, v bližini sicer zaraščenega kraja, kamor so med vojno prihajali in odhajali svežnji letakov, pisma, časopisi in ustna obvestila. Postaja je do leta 1945 občasno menjavala lokacijo zaradi varnosti in konspiracije. Tabla je bila prvič postavljena pred tremi leti po tisti v smeri Brstovca, kjer je tudi delovala kurirska karavla in se je tam zaključil dolg celodnevni 55 km dolg pohod mimo štirih kurirskih postaj od Vrš nad Čepovanom do te najzahodnejše točke v celotnem slovenskem kurirskem sistemu. Prisotne je nagovoril Aldo Rupel, pobudnik tedanjega pohoda in dveh postavitev, pozdravila sta nekdanja borca Mario Vižintin in Virgil Černic, borbeni pesmi pa je zapela ženska pevska skupina Danica. Društvo je tudi sicer poskrbelo za novo tablo, namestitev, obveščanje in zaključno nazdravljanje. (ar)
Eles - Elektro Slovenija že nekaj let pripravlja različne aktivnosti za obnovo visoko napetostnega daljnovoda Gorica-Di-vača, ki je bil zgrajen že pred 2. svetovno vojno in je že močno dotrajan. Vendar pa pri pridobivanju dovoljenj za tako veliko rekonstrukcijo daljnovoda krajanov Renč niso vprašali za mnenje, kot ti trdijo. Z gradnjo se ne strinjajo, saj bi po njihovem mnenju daljnovod bistveno poslabšal kakovost življenja, kraj pa razdelil na dva dela. Zato so v krajevni skupnosti Renče predlagali dve rešitvi: vkopanje električnih vodov v zemljo na delu, ki gre skozi Renče, ali pa preselitev trase na območje opuščenega kamnoloma Goriških opekarn, ki je nenaseljeno in zato po njihovem mnenju boljša rešitev. Krajani so proti gradnji daljnovoda zbirali tudi podpise.
Krajane je podprla tudi novo ustanovljena občina Renče-Vogrsko. Poleg omenjenega pa so krajani opozorili še na nekatere nepravilnosti: izpostavili so predvsem moč obstoječega daljnovoda, ki naj bi že pred rekonstrukcijo bil 110 ki-
lovatov, kljub temu, da je v prostorskem planu vrisan kot 20 kilovatov, po rekonstrukciji pa bi imel moč dvakrat po 110 kilovatov. Opozorili pa so še na to, da so nekatere stanovanjske hiše bližje daljnovodu kot je to predvideno v prošnji za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato je po njihovem mnenju poročilo o vplivu na okolje napačno.
Po drugi strani pa Eles opozarja, da je zaradi zapletov na območju Renč zastala načrtovana prenova daljnovoda Di-vača-Sežana in da je zaradi tega že ogroženo zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev na območju severne Primorske, pa tudi priključitev nove čr-palne elektrarne Avče na omrežje. Eles zato opozarja, da bo uporabil zakonske možnosti in do konca leta znova vzpostavil vsaj obratovalno stanje, kot je bilo pred začetkom prenove. V Elesu na predlog krajanov o vkopanju dela daljnovoda v zemljo ali pa o prestavitvi trase odgovarjajo, daje za takšen zahteven poseg premalo časa ter da so postopki za pridobi-
tev nove trase v Sloveniji dolgi tudi po več let. Eles bo tako v skladu z možnimi zakonskimi ukrepi še letos vzpostavil stanje pred začeto obnovo, za manjkajoče usluž-nostne pravice obnove daljnovoda pa je pri pristojni Upravni enoti že vložil zahtevke za ustanovitev prisilne uslužnostne pravice. »Po prejemu ustreznih odločb bo Eles pridobil še manjkajoči del gradbenega dovoljenja in tako najpozneje do marca 2008 dokončal rekonstrukcijo dvakrat 110 kilovatov daljnovoda skozi naselje Renče. Ta ukrep je namreč nujen za pravočasno vključitev črpalne hidroelektrarne Avče v električno omrežje,« sporočajo z Elesa, kjer še navajajo, da so pri rekonstrukciji daljnovoda dosledno upoštevali vse predpise. Za sofinanciranje predlagane kabelske izvedbe ali za odpoved plačilu odškodnine za služnost kot alternativne finančne rešitve je Eles zaprosil tako Mestno občino Nova Gorica kot tudi novonastalo občino Renče-Vogrsko, »vendar do usklajene rešitve še ni prišlo,« sporočajo. (km)
Tablico so pritrdili na kraško skalo
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 2. decembra 2007
15
Slovenska knjižnica "Damir Feigel" Založništvo tržaškega tiska
vabita
na predstavitev knjižne uspešnice Alenke Rebula
BLAGOR ŽENSKAM
V torek, 11. decembra, ob 17.30, v čitalnici knjižnice v KB centru
Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturni dom Gorica ŠZ "Dom"
vabijo na
Miklavževanje^
s pravljico
¡rfetev MMi feipiVd?'^
Nastopa: Gledališče UNIKAT Ljubljana dom Gorica - sreda, 5. decembra ob 17. uri
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
tret Danila Dolcija v izvedbi skupine »Teatro della cooperativa« iz Milana. Vstop prost.
~M Koncerti
KONCERT IZ NIZA OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bo v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 uri v sejni dvorani županstva v Šlovrencu. Nastopila bosta mezzosopran Barbara Jernej-cic Furst in Trieste Guitar Trio. Vstop prost.
U Kino
~M Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 8. decembra glasbena predstava »Peer Gynt«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 7. decembra »R 60 Ballata ope-raia« (Monica Morini in Bernardino Bonzani). Glasba: 4. decembra, ob 20.45 kvintet Bibiena; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 21. uri gledališka predstava z naslovom »E' vietato digiunare in spiaggia« - por-
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.40 »Winx - II segreto del regno perduto«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.00 »Seta«.
Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.00 »Lascia perdere Johnny«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »The Kingdom«. Modra dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »La musica nel cuore - August Rush«.
Rumena dvorana: 17.45 - 20.00; »Matrimonio alle Bahamas«; 15.30 - 22.15 »1408«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -19.00 - 21.00 »Winx - Il segreto del re-gno perduto«.
Dvorana 2: 16.00 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.00 - 20.00 -22.15 »1408«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.10 -22.10 »Matrimonio alle Bahamas«. Dvorana 4: 15.50 - 17.40 - 20.10 -22.10 »Lezioni di cioccolato«. Dvorana 5: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.10 »La musica nel cuore«. NOVA GORICA: 18.00 »Zvezdni prah«; 20.30 »Zlata vrata«.
fí Razstave
M Izleti
¿j Čestitke
Danes praznuje 50. rojstni dan ADRIANA. Veliko sreče, zdravja in veselja ji želijo Peter, Matej, Rado, Toni in Leo.
Krožek Abraham naznanja, da ima novega člana. Draga ADRIAN-ČI: dobrodošla in vse najboljše.
Danes je pri Zntvih veselo, ker je GABRIJELA 60 let objelo. Naj ti vsak dan sije sonce sreče, zdravja imej polne vreče. Naša ljubezen naj te še naprej spremlja na poti tvojega življenja. S tabo se veselimo, zato ti vse najboljše in še mnogo let želimo. Mirjam, Ksenija, Kristina, Dino in Edi.
□ Obvestila
DRUŠTVO ARS obvešča, da bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič.
FOTOGRAF TARCISIO SCAPPIN razstavlja v baru Cicchetteria v ul. Petrarca v Gorici do 9. decembra.
NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
PRODAJNA RAZSTAVA »CORMONS LIBRI« bo med 6. in 23. decembrom v dvorani Italia na drevoredu Friuli 28 v Krminu ob četrtkih in petkih od 16. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure.
V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 2. decembra, ob 16. uri in ob 17.30 brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Grassi in Alessandro Puhali.
ZSKD IN KD PAGLAVEC vabita na sedež KD Paglavec v Podgori danes, 2. decembra, med 10. in 13. uro na predstavitev šestih likovnih ustvarjalcev s svojimi povsem različnimi zamislimi in proizvodi. Pobuda sodi v niz drugačnih srečanj in razstavljanj z naslovom Ustvarjalnost 2007. Mitja Rupel bo prikazal vrsto ikon o mitih postin-dustrijske dobe z naslovom REICH 23; Tanja Curto bo predstavila nenavadne in prijetne fotografske barvne občutke; Petra Pavšič bo razstavljala karikature obrazov; Rebeka Bernetič vabi na ogled svoje tokratne pripovedi; domačin Mitja Morgut bo prikazal inštalacije, ki jih oblikuje in gradi; Claudio Colussi bo iz prehrambenih snovi pripravil dve okrasni torti.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v nedeljo, 9. decembra, na izlet na elegantno piramido Amariano nad Tolmečem v Karni-ji, ki se dviga kar 1600 m nad obsežnimi prodišči reke Tilment. Sestanek v četrtek, 6. decembra, na društvu. Vodi Miranda Čotar. Podrobnosti na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si.
SPDG obvešča udeležence izleta v neznano, 2. decembra, da bo avtobus odpeljal s parkirišča pri Rdeči hiši ob 9. uri. Informacije o morebitnih prostih mestih nudi Vlado tel. 0481-882079 v opoldanskem času.
DRUŽBA se dobi danes, 2. decembra, ob 13. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Šolskega doma v Novi Gorici. Novoletno prijetno srečanje bo ob primernem vzdušju popestrila glasba prijatelja Silva. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih na tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-390688 (Sa-verij), 0481-21361 (Ema), 0481882302 (Veronika) in 0481-78061 (Ana K.).
RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prirejav soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Ru-bijski grad in Francet.
SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je na spletu pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, www.spacapan.com na razpolago link, na katerem kdor želi lahko zapiše svojo misel ali spomin.
ZVEZA UPOKOJENCEV CISL prireja tradicionalno božično srečanje v soboto, 15. decembra; informacije in vpisovanja na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici med 9. in 11. uro ob delavnikih ali na tel. 0481-533321 do zasedbe razpoložljivih mest.
ŠTANDREŠKI ŠTIRIDESETLETNIKI so vabljeni, da se udeležijo praznovanja obletnice v soboto, 15. decembra. Zbirališče na »placu« v Štandrežu ob 18.30, ob 19. uri bo maša, nato bo sledila družabnost v gostilni Turri. Obvezna je predhodna prijava do 7. decembra na tel. 348-5856977 (Marko), 329 -0738424 (Ma rijan) in 333 -1581015 (Dino).
ŠZ SOČA vabi vse člane na delovni izredni občni zbor jutri, 3. decembra, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, Prvomajska ulica 120/A v prvem sklicanju ob 19. uri in v drugem ob 20. uri.
KD DANICA vabi na Miklavževanje v torek, 4. decembra 2007 ob 19.30 v ŠKC Danica na Vrhu. Nastopajo mladinska in otroška skupina Danica z igrico »Vžigalnik« in OPZ Vrh sv. Mihaela. Toplo vabljeni!
PD RUPA-PEČ prireja Miklavževanje v sredo, 5. decembra ob 20. uri. Za informacije Ivo Kovic (0481-882285).
KMEČKA ZVEZA obvešča, da rok za prijavo grozdja in vina zapade 10. decembra. Tisti, ki tega še ni opravil, naj se čim prej oglasi v uradu zveze.
Prireditve
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIM DRUŠTEV GORICA, Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom pripravljajo že tradicionalno Miklav-ževanje, ki bo v sredo, 5. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici.
MIKLAVŽEVANJE PD Podgora bo v sredo, 5. decembra, ob 18. uri v žup-nijšču v Podgori. Nastopil bo otroški pevski zbor.
SKD HRAST prireja tradicionalno mi-klavževanje v sredo, 5. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Na sporedu bo otroška dramska igrica Pet Pepelk avtorja Žarka Petana. Miklavžev urad bo odprt od 18. dalje. Vabljeni!
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ
OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
BLAGOR ŽENSKAM - zadnja knjižna uspešnica Alenke Rebula, bo goriški publiki ob prisotnosti avtorice predstavljena v torek, 11. decembra, ob 17.30, v čitalnici knjižnice v KB cen-tru.Na srečanje vabita knjižnica Da-mir Feigel in Založništvo tržaškega tiska.
GORICA KINEMA,Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 6. decembra »Yasamin ki-yisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kinemaxu ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja.
RAZPRAVA SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO bo v torek, 4. decembra, v goriškem Kulturnem domu (ul. Brass) ob 18.30. Sodelovali bodo Mario Lavrenčič, Fabrizio Dorbolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK).
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 3. decembra, od 16.30 do 18. predavanje z naslovom »Esperienze di pre-morte«. Večer bo povezovala Carmela Gerin.
0 Mali oglasi
PRO DA JA MO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121.
V	PODTURNU V GORICI ODDAM V NA JEM popolnoma novo opremljeno stanovanje s parkirnih prostorom in avtonomnih ogrevanjem. Tel. 3495252201.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete in svakinje
Magde
se žalujoči
Nežka, Matija in Majda
iskreno zahvaljujemo Magdinim prijateljicam, sosedom, pevcem, gospodu župniku, darovalcem cvetja in sveč ter vsem, ki ste nam na kakršen ko li na čin pomagali v težkem trenutku.
Oslavje, 2. decembra 2007
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z deželnim združenjem pevskih zborov USCI [USjč=[]
TRŽIČ
9.12.2007, ob 17.30
Župnijska dvorana Sv. Nikolaja
"Božična kantata"
Nastopajo:
OPZ Romjan, Ronke
Mali romjanski muzikanti, Ronke
OPZ Fran Venturini, Domjo
G D Viktor Parma, Trebče
napoveduje niz koncertov revije Nativitas
LAZE, PODBONESEC 14.12.2007, ob 20.30
Cerkev v Lazah "Božični koncert" Nastopajo:
OPZ Mali lujerji, Špeter Solopevci Glasbene Matice, Špeter MePZ Fran Venturini, Domjo
BOLJUNEC 16.12.2007, ob 17.30
Občinsko gledališče F. Prešeren "Božična kantata" Nastopata:
OPZ Fran Venturini, Domjo GD Viktor Parma, Trebče
TREBČE
3.1.2008, ob 20. uri
Cerkev Sv. Andreja "Novoletni koncert" Nastopajo:
MePZ Primorec, Trebče VS Grgar, Nova Gorica MePZ Skala Slovan,
Gropada in Padriče
BOČEN
5.1.2008, ob 20.45
Cerkev »Cristo Re« "Božični koncert" Nastopata: MePZ Lipa, Bazovica Zbor Castel Flavon, Bočen
rraikH
MILJE
6.1.2008, ob 15.00
Stolnica "S pesmijo vam. želimo..." Nastopata: MoVS Lipa, Bazovica Girotondo d'Arpe, Trst
MISFeRO
pot do ugodnosti
AKCIJA
PODCENO
PROSTI STREL NA CENO
149,00
üi'.í-í
Tortehni SpodeNobiN
FINI
»»ts*^
EkilTDdeviik« oljčno olje
LA COLOCARA
Mleko J HI
CANCHA
Pijača
PEPSl iltr*U J
O.lM/ikr
Pecivo Poneltonc Tutto Moíeiolc
BAUil
IHi/rt
Prašek
10 pralni stroj
DUfAN
Kava
Qualifá Ro»a
LAVAZZA
ÍJOI^kííí,

TíjmTOrtl
Prenosni
navigacijski
jijtem
TO M TOM ONE V3 i Mu ^«i t? 9? id M1^
■	3,1" Ho.b siHH KJ»
- jrtdu ¡I tÍMJÍA «rtdift
■	k j-; hík
uU^-üvwtrf
Jeep Qoutho fioíkin'
■Bt	^Ifl BMfHt
—¡- - ----■1
■ 2 prt** h ■ ■i- ;-yi--nrrra -tato p p prk yi A ^^nm? p nM
4S-delni pribor Se rija flOO
INOWftIV
IJ.uitv 17¡*Aiírt

vedno odprto, tudj ob


do 9. decembra 2007 - Hipermarket Emisfero
MONFALCONE/TRŽIČ (GO)
Kroj Son Poolo, uli« Pocar - U 0481/4)6740 URNIK: ponedeJfet 14.30 - 20.30' ■ od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30
20.00
/	NEDELJSKE TEME
Nedelja, 2. decembra 2007 1 Q
Primorski
r	dnevnik
M
To kar sem napisal seveda ne sodi v sklepno dokumentacijo ob koncu bogatega prelomnega dela slovensko-itali-janske komisije za maloobmejni promet (Videmski sporazum), marveč je to ležeren opis začetka videmskih pogajanj že decembra leta 1954. Bil sem pač zraven od samega začetka, roko na srce pa so mi tedanji organizatorji naložili kar nekaj bremen, od sestavljanja predlogov do predavanj, stika z javnostjo in podobnega. Včasih je bilo kar naporno. Vodja tedanje jugoslovanske delegacije je bil Miloš Bučar (italijanske pa dr. Capon), z Bučarjem pa se je dalo sodelovati ne le gladko, temveč včasih tudi tako, da si se kar z veseljem lotil določenega preučevanja. V jugoslovanski delegaciji nas je bilo sedem, toliko tudi v italijanski.
Zdaj pa že bolj konkretno. V italijanski delegaciji so bili zvečine takorekoč domačini (poleg dr. Capona, še dr. Fabiani, dr. Gerin in drugi, osebnosti, ki so bile že prej v Trstu na pomembnih mestih v italijanskih institucijah in so še kako dobro poznale probleme. V jugoslovanski delegaciji smo bili trije Slovenci, ostali pa: dva Srba in Hrvat-dalmatinec. Včasih je bilo nekoliko težje, ker nekaterih problemov niso poznali natanko, pri njih pa so ne-glede na temeljne beograjske in ljubljanske napotke, kako naj tečejo pogajanja, pogosto prevladovale izkušnje iz služb, ki so jih opravljali.
Naj kar na začetku povem, da sem se tri leta prej vrnil iz Trsta, kjer sem bil dopisnik Tanjuga in sem moral kljub predlogom, da bi šel na ministrstvo za zunanje zadeve naravnost v Beograd, ostati v Kopru kot civilna osebnost na vojaški upravi, s kar zahtevno nalogo tudi za stike s tujino. Od tam sem se kot časnikar odpravil na koprski radio, toda so me brž kar domala nasilno vključili v videmsko delegacijo, kljub temu, da se je Bojan Kardelj upiral. Bojan Kardelj je namreč tedaj bil direktor Radia in ko sem mu sporočil, da ne vem, kako naj bi se odločil, je vprašal brata, jugoslovanskega zunanjega ministra, ta pa mu je preprosto rekel, da bodo pogajanja v Vidmu pomembnejša od dela na Radiu. Tudi tako sem končal v Vidmu.
Pogajanja so se pričela, kot mož za stike z javnostjo (moram sicer opozoriti, da je to bil še čas znanih »no comment«, ki pa sem jih pogosto moral prezreti) se z veseljem spominjam stikov, ki sem jih imel z Bogom Samso iz Primorskega dnevnika, z Mitjo Volčičem (poznejšim slovitim italijanskim časnikarjem in evropskim poslancem) ter tudi z vrsto jugoslovanskih časnikarskih asov, med njimi Mladenom Gavri-lovičem, ki je pozneje postal diplomatski urednik Tanjuga in Ratko Zvrkom, znanim časnikarjem iz zagrebškega Vjesnika, pa tudi boksarjem, evropskim prvakom srednje kategorije, ki pa mu je najbolj ležala literatura za otroke. Skratka, zanimivo.
Pomembna podrobnost: pred pogajanji je bilo že dogovorjeno, da se bodo odvijala v Italiji ter sta krožila predloga za Trst in Gorico, pred Vidmom. Obe mesti pa sta odpadli, češ, da je Trst problematičen (to je bilo stališče obeh strani), za Gorico pa je bilo rečeno, da je preblizu nove meje. Karakteristika za Videm je bila, da je to sicer čudovito mesto, vendar znano po nenehnem deževju. Pri vsem tem pa je bistveno, da so se pogajanja za Vi-
demski sporazum (o katerem so predstavniki dveh držav med potekom javno poudarjali, da gre za najpomembnejši člen Londonskega memoranduma, saj je zadeval neposredno prebivalce in politiko na obeh straneh) začela v posebnih okoliščinah. Namreč nekaj več kot leto dni potem, ko se je na jugoslo-vansko-italijanski meji, potem ko so angloameričani sporočili, da bodo preprosto odšli iz STO, češ, da so ga v bistvu siti, zbralo na obeh straneh pet najbolje opremljenih in oboroženih vojaških divizij, pripravljenih za spopad. Trenutki so bili napeti in nevarni. Toda - in to je vredno poudarka - že prvo srečanje med dvema delegacija je je bilo v drugačnem duhu, sproščeno, v znamenju dobrega razpoloženja, domala že prijateljskega odnosa. Ta novost je sicer napovedala težo pogajanj, obenem pa tudi namen, da se
srečno končajo. Res pa je, da so trajala kar osem mesecev.
Reči moram, da smo tako eni kot drugi izkoristili pogajanja tudi za nekaka spoznavalna potovanja in sicer tako, da je slovenska delegacija parkrat obiskala Beneško Slovenijo, kjer sta ji razmere pojasnjevali zlasti domači osebnosti Izidor Predan in Vojmir Tedoldi, italijanska delegacija pa se je podala v Istro. Za slovensko delegacijo je bil dobrodošel pogovor z znanim slovenskim zdravnikom Alojzijem Dolharjem na Trbižu.
Glede razpoloženja na pogajanjih bi rad navedel sicer bežno, pa vendar zanimivo spoznanje, da sta bila predstavnika notranjih zadev, to je policije na obeh straneh, v bistvu še bolj in hitreje dovzetna za podpis sporazuma kot ostali člani, denimo tisti, ki so zastopali carinsko upravo. Spominjam se italijanskega pred-
stavnika Andreassija, simpatičnega moža, ki je bil šef vsega italijanskega obmejnega območja, po končanih pogajanjih pa so ga premestili v An-cono kot prefekta.
Začelo se je ob sicer neprepro-stem zapletu, namreč o tem, ali bomo obravnavali veljavnost tega sporazuma samo za bivši coni A in B STO (kot so zahtevali Italijani), ali pa kar za vso prejšnjo mejo od Bovca do Novigrada, ki je sicer že bil v coni B. Predlog so iznesli Jugoslovani in je bil domala senzacionalna novost, takšna, da so ga Italijani zavrnili. Toda to je trajalo le nekaj dni. Vmesni urgentni pogovori z Beogradom, Ljubljano in Rimom, so na srečo prinesli rešitev in sicer, da se sprejme jugoslovanski predlog. Naši so prišli z njim na dan, češ, ne moremo sprejemati sporazuma, ki bi ignoriral dobršen del primorskega obmejnega prebivalstva. Italijanska stran pa
spomin udeleženca pogajanj za videmski sporazum
Podpis so pozdravili, kot da je šlo za konec vojne
Miro Kocjan
je, vsaj tako mislim, končno privolila, češ, področje morebitnega diskretnega italijanskega vpliva se bo na ta način lahko razširilo na vso nekdanjo mejo. Za ta del meje je obveljala, kakor vemo, širina več ali manj desetih kilometrov. Nastala je najbolj odprta meja v Evropi. Čez 10 let smo imeli že več kot 20 milijonov prehodov letno.
Res pa je, da smo se na začetku včasih zadrževali pri nekaterih vprašanjih, ki so izhajala iz dolgoročnih namenov. Dejstvo je, da smo skoraj celo zadnjo dekado novembra uporabili za dogovor o tem, ali bodo novi mejni prehodi »meja, črta, demarkacijska črta«, ali bodo poimenovani kako drugače. Razlog je bil preprost. Italijanski strani je šlo za začasno rešitev (Istra), slovenski pa za stalno. Končali smo pri »prehodnem mestu« (punto di passag-gio). Na mizi smo razstavili več kot 10 slovarjev za razne jezike, da bi ugotovili, kakšna mejna črta naj bi to bila. Res je tudi, da smo začeli s tem, da smo omogočili s prepustnico eno potovanje tedensko, toda čez štiri leta smo za prepustnice odprli mejo vsak dan. Pa še nekaj, vendar na škodo slovenščine; v izvirnem tekstu je govor o »propustnici«, ne pa o prepustnici. Vemo, da propu-stnica pomeni »propust«, kar je nekaj povsem drugega kot prepust.
Nadvse značilno je bilo tudi, da sta oba predsednika delegacij v svojih nagovorih ob podpisu sporazuma naglašala, da upata, da bodo olajšave, predvidene s tem sporazumom, v kratkem še daleč večje. Spominjam se, da smo obiskali tedanjega predsednika Slovenije Viktorja Avblja, ki pa je glede olajšav šel še dlje: »Zakaj«, je rekel, »ne bi takega sporazuma potegnili vse do Benetk, podobno pa tudi na slovensko stran?«. Skratka, razpoloženje za sprostitev, za novo politiko med dvema sosedoma, je bilo že očitno, kljub temu, da so nekateri poznejši dogodki to na srečo samo deloma demantirali.
Podpis je tisk v obeh državah, zlasti ob meji, pozdravil kakor, da bi šlo za konec vojne in začetek miru. Mastni naslovi in podnaslovi. Praznovali smo ga tudi (obe delegaciji skupaj) v znani gostilni »Alla Vedo-va« v okolici Vidma. Italijanska televizija nas je predstavila na prvem mestu. Pa še nekaj, čisto na koncu: v hotelu, kjer je prebivala naša delegacija, smo bili pogosto v gosteh pri natakarjih, ki so nas prijateljsko vabili na kako skromno, pa vendar izrazito furlansko večerjo v videm-sko periferijo. Privadili so se nas in so nas spoštovali. Imeli smo tudi več stikov. Obiskala nas je denimo slovita srbska košarkarica, ki je bila italijanska prvakinja (igrala je za Videm) in si je zaželela tak sporazum za vso državo. Redno so nas vabili na videmski stadion, ko je igrala vi-demska ekipa, ki je tedaj slovela kar kot prva na lestvici in smo seveda morali navijati zanjo.
Skratka, bilo je veliko dela, toda Videm se je izkazal tudi do slovenske delegacije. Ta pa je, skupaj z italijansko, na pobudo dveh vlad resnično zaorala ledino v nove celinske razmere, kljub temu, da smo še živeli med blokoma. Dokaz? Mimo pozornosti prebivalcev in domala prijateljskih odnosov s člani italijanske delegacije in oblastjo, ne gre pozabiti, da so bila pogajanja v palači »Belgrado« (danes bi lahko rekli »Ljubljana«), razen tega pa smo domovali v hotelu »Evropa« nasproti železniške postaje. Kot nalašč za zdajšnji čas, ko smo akterji nove Evrope.
1 8 Nedelja, 2. decembra
2007
NEDELJSKE TEME
/
ekskurzija goriških dijakov - Dijaki 3. in 5. razreda tehničnega zavoda Žige Zoisa in 3. razreda
Poučni spreh

^	*	•	«red vhodom
Ob 930 nas ,e ^	sp ^
rvtp	liompare' lin so se
tpvemvVa do ^ velvlca v ^' blle po-
s:sSas^ss?!

nato peljali čez
■r-aaai-iss'
SfiESSfS
^ V rneio samo z
ara. |U
X
sreča n-
mm*
P°d4> vsa?' Vsi°ven\ii*OVol^h za ^ da
J

l
I
it/i
I
va-
<	rp Mestne 1
. a občini ^rsušmelii-
občine	organi «g v svstem
Ukovvto ^tnienouvf^6 darske
ooiiške obcme1 ktonca gp v ^ ^ zbornice x^amBozic,Pa xbornice
Gotici. &a"M„Lti območne	w
so nam P® vpisovan,
datkovvmat^n	pc
SO'ihtknaanomo&o'
nika-	¿rzavl)anu>
venskem^	k
en0tt	UsonamtudM
pokazali so	t
♦»t.

' ¿5
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 2. decembra 2007 1 Q
i turističnega zavoda Ivana Cankarja obiskali Upravno enoto in Bevkovo knjižnico v Novi Gorici
hod čez mejo
g "sko občin.
nam P«nU<
.dili ra-
*« P1' ; .,d„biBn,n«;; „„kll,
memc ter zgošo
m
ivi •a\i me
i re-optó
lde\-voter
l0 dvorano-^
,t starega, se
1 osebni P0'
f se seznam s £«£oU up—r
vja.
r r
ri
k1
iie
fijSiV;
hüpoB

fililí ^
V
4JU '

Pini in sZ nRazdel*ismoTvT1,azni
"b ¿udo val i crn nastropr ,0^^a
ÍUch ^katere drZ?JmaJo s^an,ene
kovne knjiga ln °ddelekza^stro-
Preseneti, , ,

smo se
j «™ko«k»liin| vicims l-o "S":f" » S»» P°sB'mo dol-
20
Nedelja, 2. decembra 2007
NEDELJSKE TEME
/
pomembne, a nam nepoznane tržačanke
Ljudmila Modic Prunk (1878 -1947) mladinska pesnica in pisateljica
S Trstom dvajsetega stoletja, in življenjem v njem, je do konca prve svetovne vojne tesno povezano ime mladinske pesnice in pisateljice Ljudmile Prunk, ki je bolj znana s svojim pesniškim imenom Utva. Rodila se je sicer v Ljubljani, vendar bi brez Trsta tudi Utve ne bilo. Njena razvojna pot je nekaj izjemnega, saj se sliši skoraj kot pravljica. V sebi je združevala dolenjsko tenkočutnost, gorenjsko odločnost in primorsko narodno zavednost. Njen oče je bil Dolenjec doma iz Velikih Lašč, mati Gorenjka, mož pa zelo aktiven tržaški Slovenec, dolgoletni tajnik dramatičnega društva in časnikar. Iz neizobraženega dekletca se je Mila v Trstu razvila najprej v pesnico čustveno obarvanih in sanjavih pesmic, ki so se pa že opirale na pristno in resnično doživljanje otroške duše. V tistih prvih začetkih je bila še pod močnim vplivom nemškega pesnika Heineja. Po poroki se je zresnila in njene pesmice so dobile nove tone.
Če hočemo danes izvedeti o pesnici in pisateljici Utvi kaj več, bomo naleteli na prazne, nepopisane liste. Slovenska literarna kritika se ni nikdar poglobila v mladinsko pesništvo, vedno ga je obravnavala samo mimogrede, površno in mu v literarnih zgodovinah posvetila le besedo ali dve. Zdi se mi, da je edina izjema Oton Župančič, čigar Ciciban je bil deležen temeljite obdelave. Utve seveda ne moremo primerjati z Župančičem, prav gotovo pa bi zaslužila vsaj nekaj besed tudi v literarnih ocenah in zgodovinah, posebno še, ker je zrastla samorastniško, tako rekoč sama iz sebe.
Minka Govekarjeva je v knjigi Slovenska žena l.1926 zapisala, da otroku njena »pesem še dolgo drhti v srcu, saj je vse naslikano tako pristno in resnično, da kar ne more brez trajnega vpliva mimo otrokove duše. Pa tudi odrasli najdemo užitek v njih«. To je ena redkih ocen iz prve dobe Ut-vine pesniške ustvarjalnosti, ko je začela objavljati v mladinskem listu Vrtec. Pot do teh prvih objav pa je zelo nenavadna.
Ljudmila Modic se je rodila 4. julija l.1878 v Ljubljani. Njen spomin seže daleč nazaj med drugo in tretje leto, ko je toliko zrastla, »da sem se že lahko z noskom oprla ob stol, na katerem so bile razpostavljene lesene ovčke, smrečice in hišice, ki mi jih je prinesel Miklavž«, je povedala v intervjuju l. 1932 za revijo Žena in dom (str. 17). »In ta spomin je najsvetlejši iz moje otroške dobe«, je še dodala. Njen oče je bil takrat davčni uradnik v Radovljici. Po več dni skupaj je v tistih letih preživela pri svoji babici, po materini strani, v Dvorski vasi pri Begunjah. Tistih časov se rada spominja. »Pozimi je sedela babica na za-pečku, jaz pa na peči, in pomenkovali sva se važne reči. Poleti pa sva imeli opravka na vrtu v sadovnjaku pod hruško medenko, ki je cvetela in rodila samo za čebelice in naju. Ko je prišla potovka skozi vas, mi je babica kupila blago za novo obleko in ga dala sešiti po moji želji pri vaški mojškri. Dolgo, široko krilce in kučemajko. In ko se je bilo treba vrniti domov v Radovljico,...me je oblekla v novo kmečko obleko... Posadila me je v poljsko cizo in poklicala bajtar-jevega ta Janezastega, da me je odpeljal k staršem.« Izpisala sem si ta odlomek iz intervjuja, ker bolje kot karkoli drugega priča o njenih toplih čustvih, ki so ji petdeset let pozneje privrela na dan ob spominu na babico. »Z babico vred je preminul zame lepi detinji čas, kajti nikjer ni bilo več zatočišča, in doma je bilo hudo«, končuje Utva svoje misli na babico.
Še preden je začela hoditi v
šolo, je bil oče prestavljen v Kamnik, pozneje pa v Novo mesto. Tam so ji v šoli »vtepali nemščino v glavo«, dokončala je osnovno šolo v Kostanjevici, pa še to je obiskovala neredno, zaradi česar je bila mati vedno v sporu s šolskimi oblastmi. Doma se je morala učiti naskrivaj, zgodaj zjutraj, dokler mama ni vstala. Potem je morala knjige skrivati pred njo. Materi se je zdelo, da so zanjo dovolj »burklje in motika«, zato je ostala do svojega štirinajstega leta doma, čeprav si je želela nadaljevati šolanje.
pesmi. Najljubše pa so ji bile Prešernove poezije, ki jih je takrat dobila v dar. Tudi baron Peter se je začel zanimati za nadarjeno Milo in ji je dal na razpolago knjige iz svoje bogate knjižnice. Mohorjevke, in med njimi Iz življenja svetnikov, je začela prebirati že zgodaj, potem pa Schillerjevo Devico Orleansko. Naučila se je na pamet cele odlomke in ob njih pretakala solze. Brala je tudi Shakespeara, Goetheja, Klopstocka, Burgerja in še druge. Posebno Lenau in Heine sta ji prirastla k srcu.
Mira. Zelo vesten in natančen sodelavec SBL v Ljubljani France Koblar, (kratica Kr), ki je podpisal prispevek o Ljudmili Prunkovi, navaja kot so-avtorico Miro Šega. Ker Marica Gre-gorič ni nikdar pisala pravljic, je zelo verjetno v njeni bibliografiji v Trstu napačno navedena kot soavtorica Ut-ve. Pravljice je ilustriral Viktor Cotič, poznejši tržaški akademski slikar, ki je v svojih mladih letih nastopal tudi v tržaškem gledališču v Narodnem domu in imel po pričevanjih precej igralskega talenta. Zaman pa iščemo nje-
Takrat pa se je zanjo življenje popolnoma spremenilo. Zaradi žalostnih družinskih razmer jo je vzela k sebi v Trst materina sestra, ki je gospodinjila dvema poslednjima potomcema stare tržaške patricijske družine. Njuna mati je bila sestra pesnika Miroslava Vilharja. Med temi starimi, a dobrimi ljudmi je živela več let. Teta ji je bila druga mati, učila jo je gospodinjstva, kuhe in vseh hišnih opravil. S teto je hodila vsak dan k maši, ob nedeljah pa sta vse popoldne romali od cerkve do cerkve, od prvih do zadnjih večernic. V Trstu je imela Mila tudi več priložnosti za branje in izobraževanje. Tetina prijateljica, sestra nekega župnika iz Istre, ji je prinašala mladinska lista Vrtec in Angelček. Ko ji je doma nepričakovano umrl najmlajši brat, je napisala v spomin nanj pesmico Prvi snežec. Njen leto starejši brat, ki je bil takrat tudi v Trstu, je to pesmico brez njene vednosti poslal v Vrtec. Urednik Kržič je pesem pohvalil in objavil, hkrati pa jo je spodbujal, naj še piše. Tako je postala so-trudnica Vrtca, ki ga je za nagrado za svoje prispevke poleg Angelčka prejemala brezplačno na svoj naslov v Trst. Tudi teta je bila ponosna nanjo in je Vrtec pokazala vsem svojim znancem. To je bilo l.1897. Pri Vrtcu in Angelčku je potem sodelovala do l.1908. Njeni prvenci so podpisani Ljudmila M. in Ksaverija. Brat ji je svetoval psevdonim Goska. »Nu, naj bo«, mu je odgovorila, »samo bolj poetično se sliši Utva, in pri tem je ostalo«, je sama povedala.
Tetina prijateljica ji je začela prinašati Dom in svet, iz katerega si je prepisovala Medvedove in Opekove
V tistem času je pospremila svojo štiriletno sestrico k očetovim sestram na Dunaj. Tam je ostala dva meseca in se marsičesa naučila, ker so bile tete izobražene in ljubeznive. Po po-vratku v Trst, ji je teta pustila več časa za branje, pisanje in izobraževanje. Očetov bratranec, ki je živel v Trstu, pa jo je na prošnjo dunajskih tet uvedel v slovensko družbo, kjer je spoznala svojega bodočega moža Josipa Prunka. Ko je začela l.1897 izhajati Slovenka, je bila kmalu tudi Mila med njenimi sodelavkami. V petem in šestem letniku je pod psevdonimi Mila, Trst in Utva, Trst objavljala pesmi. V istem času srečamo njeno ime tudi že v Ljubljanskem Zvonu, (v letnikih 1903 do 1910), pozneje v Slovanu, (v l.1903 do l.1911); v Edinosti in Slovenskem narodu pa je objavljala podlistke. Ob vsem tem pa se je hotela osamosvojiti in si poiskati službo. Pridno se je sama učila in l.1900 opravila v Gorici privatni izpit za otroško vrtnarico. Takoj potem se je našlo zanjo mesto na Ciril-Metodovem zavodu na Greti.
L.1904 se je poročila in se poslej poleg pisanja vsa posvetila družini. Naslednje leto se ji je v Sežani rodila hčerka Ksenija, poznejša mladinska pisateljica in ilustratorka številnih knjig, med katerimi so tudi Kra-guljčki njene matere Utve, v drugi povečani izdaji l.1924. Prvo izdajo Kra-guljčkov je že l.1915 založila knjigarna J. Štoka v Trstu, v njej so zbrane najboljše pesmi iz Vrtca.
Poleg pesmi pa je Utva pisala tudi že pripovedke in pravljice, ki so izšle l.1913 pri Mohorjevi družbi v Celovcu z dvema imenoma Utva in
govo ime v široko zasnovanem pregledu Artisti Triestini Contempora-nei, ki ga občasno v razširjeni in izpopolnjeni verziji izdaja Claudio Mar-telli. Sama imam doma njegovo olje iz l.1921. Takrat je bil profesor risanja na Realni gimnaziji v Mariboru in pozneje nekaj časa tudi moj profesor.
Ob izidu Pravljic je živela Utva s svojo družino v Rimu, kamor je bil njen mož premeščen v začetku l.1912. Tam so ostali še polovico naslednjega leta. Tudi tisto poldrugo leto je Ut-va izkoristila za širjenje svoje izobrazbe. V Rimu je bil njen mož dopisnik c. kr. dopisnega urada v Trstu.
Na pobudo Jaka Štoke, o katerem pravi, da je bil »človek in pol« je uredila in spisala prvi Gospodinjski koledar, za katerega je potem skrbela še dolga leta v Ljubljani, kamor se je družina preselila že l.1919, saj av-stro-ogrskega dopisnega urada ni bilo več. Na poziv narodne vlade je Josip Prunk v Ljubljani organiziral Dopisni urad Pokrajinske uprave za Slovenijo in ga vodil do ukinitve l.1922. L.1921 je izdajal in urejal ilustriran list Plamen, v katerega je pisala tudi njegova žena. Isto leto je objavljala pesmi tudi v Vesni, v Našem rodu, Grudi in Cicibanu, včasih pa še v Mladem Jutru, Zvončku in Vrtcu, pri katerem je začela. Njene lirično erotične pesmi so raztresene po raznih revijah. Ut-vine pesmi so pritegnile kar lepo število slovenskih skladateljev. Uglasbi-li so jih V. Mirk, E. Adamič, B. Ipavec, V. Ukmar in J. Pavčič. P. Hugolin Sattner je uglasbil štiri pesmi iz Kra-guljčkov za troglasni mladinski zbor. Založilo jih je pevsko društvo Ljubljanski Zvon.
Kljub pisateljevanju in pesnjen-ju pa je bila prepričana, da je za ženo najpomembnejši dom in družinska sreča. Zato se je v zadnjih letih v veliki meri posvečala gospodinjskim člankom in jih objavljala v Življenju in svetu ter v Ženi in domu.
O Utvinem življenju in delu je pisal l.1925 Srečko Kosovel (Ženski svet, III. letnik, str. 177 - 180). Dve leti pred tem so izšle v njeni priredbi Andersenove pravljice. Že prej v Trstu in pozneje v Ljubljani je pripravila več priložnostnih spevoiger za šolske prireditve. Avgusta Danilova se spominja, da je Prunkova iz ljubeznivosti večkrat suflirala v Narodnem domu. Že l.1923 je bila v Ljubljani poverjenica uprave in uredništva Ženskega sveta. Pridobivala je sotrudnike in nabirala naročnice (P. Hočevar: Pot se vije, str. 124). Kamorkoli pogledam, odkrijem kaj novega iz življenja te zanimive žene, ki je ostala vse življenje skromna in varčna gospodinja, skrbna, ljubeča žena in mati. Zanimalo jo je gospodinjsko delo in veselila kuha. Ponosna je bila, če ji je kdo povedal, da se je po njenem receptu pripravljena jed posrečila. Vesela je bila, če je srečala otroka, ki je deklamiral kako njeno pesem. Od l.1922 do l.1932 je urejala za Jugoslovensko Matico Gospodinjski koledar, in tudi sama objavljala v njem. Potem ga je do l.1937 izdajala v samozaložbi. Javne delavke je cenila samo, če so bile tudi dobre gospodinje in matere. Bila je prepričana, da potrebuje tudi izobražen mož (Prunk je bil pravnik) ob sebi ženo, ki mu je tovarišica, ki ga v vsem razume, in mu vse zaupa. »Poleg tega pa mu mora biti obenem mati, gospodinja, varuhinja, kuharica, perica, likarica, šivilja - z eno besedo žena«. Tako je njeno mnenje o vlogi žene v družini. »Z zmernimi dohodki svojega moža«, je še povedala, »sem uredila dom in gospodinjila varčno, dobro se zavedajoč, da nisem v zakon prinesla drugega kakor ljubezen in delavne roke, in oboje sem morala voditi z razumom«. Zrastla je v domu, kjer ni bilo razumevanja, se v življenju kalila in ostala vseskozi skromna, pravo nasprotje marsikatere svoje sodobnice.
Njene Otroške pesmi je že po njeni smrti uredil l.1951 Mile Klopčič. Istega leta je izšla njena slikanica Krtek Buc, l.1953 pa še slikanica Kaj je videl Mižek Figa (MK). To njeno pesem, ki jo je ilustriral D. Petrič so otroci še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja radi prebirali, medtem ko je ona umrla že 29. marca l.1947.
O njenem literarnem delu je še najbolj kritično in poglobljeno pisal Srečko Kosovel v že prej omenjenem Ženskem svetu. »Njene prve pesmi so nežno čustvene, odete v lahno tenčico sentimentalnosti, pristen izliv nežnega ženskega srca«, pravi Kosovel. Kadar hočejo biti vesele pa so premalo plastične. Mnoge so bolj lirična razpoloženja kot pristne otroške pesmi. V svojih feljtonih nam kaže Prunko-va življenje iz hudomušno smešne strani. Njene pravljice bi se lepo brale, ko bi ne bile tako vsiljivo preobložene, še zapiše. Pesmi iz druge izdaje Kraguljčkov (l.1924) pa Kosovel s popolnoma mirno vestjo uvršča med naše dobre otroške pesmi, saj imajo vse lastnosti dobre mladinske pesmi. Zbirka je vredna priporočanja, pravi.
»Delo in življenje Utve združuje v sebi vse one značilne poteze naše kulturne delavke - žene: talent, čustveno lirično naturo in ne do viška razvite zmožnosti. Kajti pot do razcveta in razmaha ženinega talenta vodi preko njene osvoboditve«, končuje svoje razmišljanje Srečko Kosovel.
Lelja Rehar Sancin
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 2. decembra 2007 1 Q

spomin na partizansko zdravnico dr. pavlo jerina - lah
Široko srce in topel pogled v zavetju Trnovskega gozda
Primarij dr. Pavla Jerina -Lah (15. 2. 1915 - 12. 11. 2007) se je rodila v želez-ničarski družini v Borovnici. Mladostna leta in začetno šolanje je obiskovala v Borovnici in na Vrhniki.
Vzgojena v družini s socialnim čutom in človeško ljubeznijo se je vpisala na medicinsko fakulteto v Ljubljani in študij dokončala v Zagrebu leta 1940.
V Ljubljanski bolnišnici se je posvečala kirurgiji, njeni priljubljeni stroki.
Ob razpadu Jugoslavije in okupaciji se je vključila v delo Osvobodilne fronte in pomoč prvim ranjenim partizanom. Jeseni 1943 je po nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine skupaj s sošolko in prijateljico dr. Franjo Bojc zdravila ranjene partizane v bolnici v Ribnici. Doživela je prvo nemško sovražno ofenzivo. Pri reševanju ranjencev, sta bili obe zajeti in po večmesečnem zaporu izpuščeni. Decembra 1943 sta se pridružili partizanom v štabu 9. korpusa NOV na Primorskem. Z njima je prišla pomembna zdravniška pomoč , ki je obogatila partizansko sa-niteto na Primorskem. Dr. Pavla je prevzela vodstvo prve partizanske bolnice, postavljene v Trnovskem gozdu, ki jo je zgradil dr. Aleksander Gala -Peter, prvi partizanski zdravnik na Primorskem. Pred dnevi, dne 16. novembra, smo se od naše drage dr. Pavle Je-rina - Lah poslovili na ljubljanskih Žalah in v Ložu.
Spoznal sem jo januarja 1944 ob njenem prihodu v komaj zgrajeno barako za ranjence. Takrat je prevzela vodstvo Partizanske bolnice, imenovane po njej - bolnica Pavla.
Slovo od najdražjih, s katerimi sem delil svojo mladost, ustvarjalnost, požrtvovalnost in trud za zmago in osvoboditev domovine, je boleče in polno čustvenih spominov , veselja , strahu in upanja.
Ob slovesu se mi vrača spomin na ves čas partizanstva v bolnici, v kateri sem kot okrevajoči ranjenec postal njen spremljevalec , pomočnik , tovariš in prijatelj.
Bil je čas veličastnega doprinosa mlade zdravnice , ki je v skromnih barakah sredi Trnovskega gozda reševala življenja, lajšala bolečine in invalidnost ranjenim partizanom. Prihajali so iz oddaljenih in bližnjih borb, okrvavljeni, izmučeni, lačni in prezebli. Bili so borci za svobodo Primorske, osvobojeni ujetniki iz italijanskih in prebežniki iz nemških taborišč, Rusi, Čehi, Poljaki in Francozi ter številni italijanski antifašisti iz partizanskih brigad.
Prišli so v njeno partizansko bolnico, ki jo je vedno imenovala »naš dom«, dom v katerem so ranjenci na novo zaživeli v varnem zavetju, polnem ljubezni, skrbi, nege in požrtvovalnosti dr. Pavle in njenih pomočnikov , partizanskih bolničark in bolničarjev.
Dr. Pavla, naša rešiteljica , je bila širokega srca, polna ljubezni , ki jo je razdajala med ranjence, bila je toplega in pomirujočega pogleda , ki je vzbujal upanje in zaupanje ranjenim in bolnim partizanom.
Ob njej smo okrevajoči ranjenci spoznali vso veličino naše zdravnice, naše učiteljice medicinske spretnosti in vrednosti ponovnega življenja.
Mladi, okrevajoči ranjenci, neuki medicinske vede ,smo bili deležni osnovne zdravniške vzgoje, nege in pomoči. Postali smo bolničarji , njeni pomočniki. Ves čas vojne vihre nam je bila vzor njena velika strokovnost, požrtvovalnost, ljubezen in človeška toplina, ki jo je razdajala preko 1600 ranjencem in bolnikom v številnih njenih postojankah.
Neštete ofenzive, ki so jih Nemci sprožili z namenom, da odkrijejo in uničijo varno zavetje ranjencev, so na-
Na fotografiji desno dr. Pavla Jerina - Lah, spodaj transport ranjenih partizanov s konjsko vprego na letališče pri Ložu, od koder so jih zavezniška letala prevažala v Bari. Na drugi fotografiji prenos ranjencev v zasneženem Trnovskem gozdu
rekovale ne samo evakuacije in skrivanje ranjencev v varna skrivališča, pač pa še večje napore in trud za njihovo varnost. Barake so bile so zgrajene sredi Trnovskega gozda, trikrat zapuščene zaradi dekonspiracije in ponovno zgrajene v težko dostopnih in pred sovražnikom varnih soteskah idrijskih gozdov.
Koliko napornih pešpoti so tedanje okoliščine zahtevale od naše Pavle odpravljala se je v oddaljena skrivališča in okrevališča in ko je tam oskrbela ranjence, jo je čakala dolga in tvegana pot vrnitve v centralno bolnico. To so bile njene dnevne dolžnosti in poti od operacijske barake in težkih operacij do nevarnih poti, kjer je bil pogosto prisoten sovražnik.
Dr. Pavlo je vzljubil ves primorski narod. Poimenovali so jo - naša legendarna zdravnica dr. Pavla. Njen doprinos k osvoboditvi Primorske bo ostal izpisan z zlatimi črkami. Dr. Pavla je bila vedno v središču spomina in pietete do padlih in ranjenih za svobodo Primorske.
Kmalu po osvoboditvi je bila premeščena v Beograd, kjer je postavila na noge odlično organizacijo transfuzijske službe v Srbiji .
Ponovno sva se srečala tu, v naši Ljubljani, ona upokojenka , vendar polna moči in zagona, da v življenju naredi še kaj dobrega. Ustanovila je Sekcijo partizanskega zdravstva pri Slovenskem zdravniškem društvu. Desetletja je kot predsednica združevala še živeče partizanske zdravnike.
Skrbno je preučila zgodovino nastanka, dela in organizacijo partizanskega zdravstva na Slovenskem, ki je bilo edinstveno v okupirani in podjar-mljeni Evropi. Številni so njeni strokovni prispevki v medicinski literaturi, bogati z izkušnjami partizanskega zdravstva , ki so danes lahko učna snov mladim zdravnikom. Postala je častni član Slovenskega zdravniškega društva.
Njena aktivnost je zgodovinsko pomembna za strokovno in organizacijsko delo pri preučevanju partizanskega zdravstva v NOB. Nastal je
obširen strokovni arhiv partizanskih izkušenj. Sekcija in njeno dolgoletno predsedovanje je združilo in povezalo partizanske zdravnike. Spodbudilo je tudi primorske rojake, ranjence, invalide in njihove svojce k obujanju in ohranitvi spomina na pot reševanja
ranjencev in invalidov iz bolnice Pavle in Franje na letališče na Notranjskem in dalje z zavezniškimi letali v urejene bolnice v Italijo.
Dr. Pavla ni nikoli pozabila na svoje ranjence, ki so v poznih letih iskali pomoč. Našla je čas za obisk in
pogovor z bolnikom in zdravnikom in tako dala pogum in moč trpečim. Imela je široko srce , ki bije tudi za druge, poznane in nepoznane.
Dr. Pavla je ves čas po vojni nosila v sebi željo, da vse to bogato življenje , ki ga je doživljala v partizanski bolnišnici , opiše v knjigi o življenju ranjencev in njihovih rešiteljev. S srčnostjo in trudom je napisala knjigo, tudi s prispevki ranjencev in osebja. Knjiga nosi naslov Partizanska bolnišnica v Trnovskem gozdu in je izviren ter bogat prispevek k zgodovini partizanske sanitete na Primorskem.
Druga njena dolgoletna želja je bila , da se postavi , tam kjer je stala partizanska bolnica sredi Trnovskega gozda, spominsko obeležje bolnici Pavla. Želji za postavitev spominskega obeležja sta prisluhnili občina Idrija in Zveza borcev. Dr. Pavla ga je odkrila avgusta 1999 ob navzočnosti številnih prijateljev Kluba bolnice Pavla in Franja, še živečih ranjencev in njihovih svojcev, primorskih rojakov in borcev.
Veder in vesel obraz naše Pavle ob izpolnitvi njenih želja so vsi navzoči prisrčno pozdravili. In še zadnjič, bila je že v letih, ko je naša Pavla aktivno podoživljala prehojeno pot, pot po poteh trnovskega gozda, v katerem je zdravila in reševala ranjene partizane, jim vračala zdravje, mir in zavetje.
Izpolnila je svoje poslanstvo, svoje želje in hrepenenja. Izmučeno telo je mirno zaspalo. Za njene zasluge v NOB je bila proglašena za častno občanko občin Idrija in Logatec. Pogosto in nadvse dobrodošla je prihajala tudi na Tržaško ob srečanjih med pobratenima občinama Logatec in Re-pentabor. Bila je nosilka Spomenice 1941 in številnih državnih in družbenih odlikovanj.
Dr. Pavla je imela moč, pogum , vztrajnost in široko srce, polno ljubezni do drugega, do vsakogar, čigar življenje je bilo ogroženo in potrebno pomoči.
V Ljubljani, 16. novembra 2007.
Dr. Ivan Cibic
KULTURNI
IM.
bil je 7.december 1967..."
STIRIDESETLETNICA KULTURNEGA DRUŠTVA TABOR NA OPCINAH
osebna izkaznica
IME: SKD Tabor
KRAJ IN DATUM ROJSTVA: Opčine, 7.12.1967
NASLOV: Ul. Ricreatorio, 1 / Narodna, 51 KONTAKTI: info@skdtabor.it DEJAVNOSTI: moški pevski zbor, knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, rekreacija, krožek »Ob pletenju še kaj«, gledališka, koncertna in razstavna dejavnost ODBOR: Živka Persič (predsednica), Silvano Ferluga (podpredsednik), Dun-ja Sosič (tajnica), Martina Kosmina (blagajničarka), Karlo Bratoš, Dimitrij Brundula, Boris Sosič (gospodarji), Nori Jerič, Melita Malalan, Ivana Sossi, Primož Stranj, Branko Hrovatin, Alda Sosič, Tanja Spacal, Andrej Šuligoj (odborniki)
POSEBNI ZNAKI: solata (!), medgeneracijsko soočanje
"V četrtek, 7.decembra je bil skupni občni zbor prosvetnega društva »Opčine«, prosvetnega društva »Andrej Čok« in Mladinskega krožka na Opčinah. Na tem občnem zboru so se vsa tri omenjena društva združila v eno samo prosvetno društvo, ki se imenuje TA BOR. Ob čni zbor je le po po te kel, kar potrjuje visoko zavest Opencev ter željo po okrepitvi prosvetne dejavnosti.« Tako se je začenjal članek, s katerim je Primorski dnevnik 10. decembra 1967 poročal o ustanovitvi društva, ki
dejavnosti, od zborovskega petja do amaterskega gledališča, od razstav do telovadbe in joge, od pletenja do razstav. Na se de žu druš tva v cen tru va si deluje od leta 1983 tudi društveni bar, kije živahno zbirališče članov, njihovih prijateljev in gostov. Tudi stiki z javnostjo so deležni zelo učinkovitega obravnavanja; društvo izdaja svoje glasilo in ima ažu ri ra no splet no stran ( -www.skdtabor.it), kjer so na razpolago podrobne informacije o vseh dejavnostih.
VSE V ENEM DRUŠTVU:
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
Odgovorna: Stanka Hrovatin
Knjižnica je z ustanovitvijo društva združila knjižnice treh openskih društev in s tem nadaljevala poslanstvo čitalnice, ki je delovala v vasi od polovice 19.stoletja in do razpustitve vseh slovenskih društev v fašistični dobi. Obnovljeno knjižnico so odprli decembra leta 1981. Danes hrani nad 11.000 knjig. Redno dejavnost dopolnjujejo srečanja s književniki, orkogle mize, dokumentarne razstave, sodelovanja s šolami in izdajanje društvenega Glasnika od leta 1983.
MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR
Predsednik: Armando Škerlavaj Zborovodkinja: Mikela Šimac
Zbor deluje od leta 1969, nastopa v okviru domačega društva in ob kulturnih prireditvah v Italiji in Sloveniji. Pobraten je s tremi zbori iz Slovenije in enim iz Avstrije, s katerimi redno sooblikuje potujočo revijo »Od Korota-na do Jadrana«. Program zbora obsega narodne pesmi in skladbe slovenskih avtorjev. Pred sedanjo zborovodkinjo sta skupino vodila Sveto Grgič in Aleksander Sluga. GLEDALIŠKA DEJAVNOST
Dramska dejavnost je od ustanovitve društva odigrala pomembno vlogo. Nešteto mladih in manj mladih ljubiteljskih igralcev se je zvrstilo na open-skem odru v predstavah za otroke, mladino in odrasle.
RAZSTAVNA DEJAVNOST
V skoraj štiridesetih letih se je zvrstilo v društvenih prostorih veliko umetniških, zgodovinskih in dokumentarnih razstav. V zadnjih letih je društvo posvetilo posebno pozornost poletnim razstavam, ki prikazujejo del preteklosti naših krajev. IN ŠE...
...koncerti resne, lahke in etno glasbe (tradicionalna sezona Openskih glasbenih srečanj, poletna pobuda »Poletje pod kostanjem«), ženski krožek »Ob pletenju še kaj«, tečaji telovadbe, aerobike, aktivne joge
Letošnji jesenski pohod po vaških ulicah
je po štiridesetih letih še vedno živo in aktivno z razvejano, ustrezno organizirano dejavnostjo, ki povezuje nad šesto članov. Društvo Tabor j e eden od redkih kulturnih krožkov, pri katerih redno deluje knjižnica, kjer se vsako leto obnavlja tradicija prirejanja koncertne sezone s profesionalnimi glasbeniki in ki ob tem ponuja svojim članom široko paleto razvedrilnih in kulturnih
agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda
SKUPAJ ZA BOLNICO FRANJO ZSKD OBVEŠČA ČLANICE, DA JE ŠE V TEKU SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA OBNOVITEV BOLNICE FRANJA
NADALJEVALNI TEČAJ SLOVENŠČINE
bo potekal v prostorih osnovne šole Albin Bubnič v Miljah. Odvijal se bo vsak četrtek od novembra 2007 do aprila 2008.
PRIMORSKA POJE 2008
21. decembra 2007 zapade rok za oddajo prijavnic. Prijavnice so na voljo v izpostavah ZSKD ali na spletni strani www.zpzp.si.
TEČAJI ZA PEVOVODJE v priredbi USCI se bodo odvijali od januarja do maja 2008 v Spilimbergu, Pordenonu in Vidmu. Teme predavanj: dirigiranje in zborovska interpretacija, vodenje vaj, osnovna tehnika dirigiranja, vokalna tehnika in telesno izražanje. Rok prijave zapade 22. decembra 2007.
»ALPI GIULIE CINEMA« v okviru istoimenskega natečaja bodo 7. decembra 2007 ob 20.30 v gledališču Miela predvajali slovenski film »Skiing seven summit, Rezija«. Več na spletni strani www.monteanalogo.net
ZA ZBORE, GODBE, DRAMSKE IN PLESNE SKUPINE 31.12.2007
ZAPADE ROK ZA ODDAJO OBRAZCEV ZA REDNO DELOVANJE. ZAMUDNE PRIJAVE BODO ZAVRNJENE. ZAPADE ROK ZA PRIJAVO REDNIH PROJEKTOV V LETU 2008
UMETNIKI, ki so razstavljali na razstavi »Hommage Spacalu« naj prinesejo njihova dela na ZSKD najkasneje do srede, 5. decembra 2007.
KONCERTI
V SKLOPU REVIJE NATIVITAS
NEDELJA, 9. DECEMBRA 2007 OB 17.30
TRŽIČ, ŽUPNIJSKA DVORANA SV. NIKOLAJA "BOŽIČNA KANTATA"
OPZ "Romjan" / Ronke dir. Aljoša Saksida "Mali romjanski muzikanti" / Ronke dir. Silvia Pierotti
OPZ "Fran Venturini" / Domjo, Dolina (TS)
dir. Suzana Žerjal Godbeno društvo "Viktor Parma" / Trebče (TS) dir. Luka Carli
PETEK, 14. DECEMBRA 2007 OB 20.30
LAZE, PODBONESEC (UD), CERKEV V LAZAH "BOŽIČNI KONCERT"
OPZ Mali lujerji / Špeter (UD)
dir. Davide Clodig
Solopevci Glasbene Matice /
Špeter (UD)
prof. Krisztina Nemeth
MePZ "Fran Venturini" / Domjo,
Dolina (TS)
dir. Cinzia Sancin
NEDELJA, 16. DECEMBRA 2007 OB 17.30
BOLJUNEC / DOLINA (TS), OBČINSKO GLEDALIŠČE "FRANCE PREŠEREN" "BOŽIČNA KANTATA"
OPZ "Fran Venturini" /Domjo, Dolina (TS) dir. Suzana Žerjal Godbeno društvo "Viktor Parma" / Trebče (TS) dir. Luka Carli
ČETRTEK, 3. JANUARJA 2008 OB 20. URI
TREBICIANO/ TREBČE (TS), CERKEV SV. ANDREJA "NOVOLETNI KONCERT"
MePZ "Primorec" / Trebče (TS) dir. Martina Feri
Vokalna skupina "Grgar" / Nova Go-
VSE NAJBOLJŠE, TABOR!
»V društvu smo mlajši člani skoraj popolnoma neobremenjeni s preteklostjo. Društvo doživljamo tu in zdaj z napotki in idejno zasnovo, ki sega v preteklost, je še vedno aktualna in nam omogoča, da smo v današnji družbi subjekti in ne samo objekti, da gremo po pred 40 leti začrtani poti naprej, a z novimi prijemi, ki so odraz nas samih in ne »samo« neke tradicije. Zato smo obletnico začutili kot priložnost: za poklon našim prednikom, za ustvarjalno in vsebinsko (po)polno zabavno proslavo z glasbo iz nekega časa, ki jo tako radi poslušamo še danes, za estetske in »potrošniške« posege, za skrb za arhiv, za zapis današnjega stanja našega društva.«
Živka Persič
spominov. Glavni protagonisti večera bodo prvi odborniki, ki bodo v pogovoru z mlajšim članom društva povedali, kako se je vse začelo in v kakšnih družbeno-zgodovinskih okoliščinah. Živo raziskavo o zgodovini društva bo popestrilo petje moškega zbora Tabor in več presenečenj, sledila pa bo družabnost z glasbo v živo in loterijo.
iz oci v oci
V teh dneh je dogajanje v okviru društva posebno pestro, saj se bliža dan obletnice ustanovitve, ki jo bodo odborniki in člani počastili »z utrinkom iz preteklosti in mislijo na bodočnost«. V pe tek, 7.de cem bra ob 20.00 v Pro svet -nem domu na Opčinah ne bo običajne, priložnostne slavnosti s pokloni in govorniki, temveč prijateljsko srečanje in združevanje ob sproščenem obujanju
rica (SLO)
dir. Andrej Filipič
MePZ "Skala Slovan" / Gropada in
Padriče (TS)
dir. Herman Antonič
SOBOTA, 5. JANUARJA 2008 OB 20.45
BOLZANO/ BOCEN, CERKEV "CHIESA CRISTO RE" "BOŽIČNI KONCERT«
MePZ »Lipa« / Bazovica dir. Tamara Raseni Zbor »Castel Flavon di Bolzano« dir. Loris Bortolato
NEDELJA, 6. JANUARJA 2008 OB 15.00
MILJE, STOLNICA »S PESMIJO VAM ŽELIMO...«
MoVS »Lipa« / Bazovica dir. Anastazija Purič »Girotondo d'Arpe di Trieste« / Trst dir. Tatiana Donis
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
Ime in priimek: Ivana Sossi Kraj in datum rojstva: Trst, 5.8.1984
Zodiakalno znamenje: lev Kraj bivanja: Opčine E-mail: sossivana@yahoo.it Stan: srečno zasedena Poklic: prodajalka Najboljša in najslabša lastnost: sem trmasta v obeh smislih Nikoli ne bom pozabila: 38. Kraškega pusta, ko smo Openci prvič zmagali
Hobiji: razmišljanje, poslušanje glasbe, družim se s prijatelji, rada spim,... šport ni zame Knjiga na nočni omarici: Memo-rie di una geisha Najljubša risanka: L'era glaciale Najljubši filmski igralec/ igralka: Robert De Niro in Julia Roberts Najljubša skupina: Green Day in Cranberries
Kulturnik/ osebnost stoletja: Dalai Lama
Ko bom velik, bom... se še iščem. morda bom nadaljevala študij in postala bolniška sestra Moje društvo: SKD Tabor Moja vloga v njem: odbornica Svojemu društvu želim: VSE NAJ NAJ NAJ BOLJŠE ZA 40. ROJSTNI DAN in veliko uspehov Moj življenjski moto: ko gre prav »uživaj vsak trenutek«, če pa gre slabo »jutri bo boljše« Moje sporočilo svetu: Naj se menja... več spoštovanja do človeka in
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 2. decembra 2007 1 Q
v petek in soboto bo sejem agromin na dolgi kroni
Plodno sodelovanje Kmečke zveze in koprske Skupnosti Italijanov
nasveti strokovnjaka
Kmetijska opravila v mesecu decembru
Nositelja čezmejnega projekta Agromin - kmetijstvo manjšin Deželna kmečka zveza in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper vabita na Sejem Agromin, ki se bo vršil v petek 7. decembra 2007 in v soboto 8. decembra 2007. Set em t e pot membna prireditev v okviru tega projekta, ki si postavlja kot prvenstveni cilj promocijo, uveljavljanje in širjene poznavanja tipičnih kmetijskih pridelkov in izdelkov čezmejnega tržaško istrskega območja.
Drugi pomemben cilj, ki ga nositelja projekta zasledujeta, je utrjevanje in širjenje sodelovanja med manjšinama, ki se lahko razvije v zajemno korist in v korist celotne skupnosti na obeh straneh izginjajoče meje, v pomemben dejavnik sožitja, kulture in gospodarske rasti.
Sedež sejma, katerega odprtje bo v petek 7. decembra ob 11. uri, bo na novo urejeni Center za promocijo in po-kušnjo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter njihovo prodajo na Dolgi kroni v dolinski občini. Za ureditev Centra je pos-
krbela zadruga Dolga krona, ki ga namerava trajno koristiti za vrsto pobud, vezanih na že omenjene pobude ter na dejavnosti na področju kmečkega turizma. Center bo tudi skrbel za promocijo krajevnih naravnih lepot, zanimivosti in po seb nos ti.
Na sejmu bodo sodelovali pridelovalci, kot posamezniki ali v zadružnih oblikah, iz obeh strani meje. Predstavili bodo svoje pridelke iz vseh najbolj razširjenih in na tem območju tradicionalno prisotnih proizvodnih usmeritvah: vinarstva, oljkarstva, sirarstva, zelenja-darstva, sadjarstva, čebelarstva in suhih mes nin.
Prireditev bo torej izredna prilika za spoznavanje našega sicer po količini majhnega, a po kakovosti edinstvenega kmetijskega prostora, ki se lahko ponaša s pridelki in izdelki izrednih organo-leptičnih lastnosti.
Prireditelji bodo v zelo bogat spored, ki spremlja dvodnevni sejem, vnesli tudi vodeno pokušnjo domačega olja in vina, da na ta način nudijo ceniteljem
domačega olja in vina možnost strokov-nejšega in kritičnejšega pristopa do teh dveh proizvodov, biserov območnega kme tij stva.
Deželna kmečka zveza se zahvaljuje vsem proizvajalcem, ki bodo sodelovali na prireditvi s svojimi kmetijskimi dobrinami, ker bodo s tem dokazali vitalnost in kakovost našega primarnega sektorja ter istočasno nudili možnost širšem krogu ljudi, da spoznajo našo kmetij sko stvar nost.
Utrjevanje in širjenje poznavanja te stvarnosti pa je učinkovito sredstvo za uveljavljanje kmetijske dejavnosti, ki ji širša javnost, predvsem zaradi nezadostne osveščenosti, ne priznava vedno v zadovoljivi meri nenadomestljive vloge, ki jo kmetijstvo ima kot proizvajalec dobrin ter kot varuh narave in hranitelj bogate podeželske kulturne dediščine.
Razlogov za obisk sejma, ki ga bodo spremljale tudi kulturne prireditve, je torej več kot dovolj, zato prireditelja računata na številno prisotnost vseh, ki jim je pri sr cu na ša kme tij ska stvar nost.
ljubljana - Poziv k spoštovanju varnostnih ukrepov
Izbruh prašičje kuge na Hrvaškem in v Sloveniji
LJUBLJANA - Veterinarska uprava RS (Vurs) je včeraj prejela obvestilo hrvaških veterinarskih oblasti, da so potrdili izbruh klasične prašičje kuge v kraju Podbrezovica Gornje, ki je od slovenske meje oddaljen približno tri kilometre. Ogroženi 10-kilometrski pas obsega tudi nekatera naselja v Sloveniji, zato je Državno središče za nadzor bolezni že določilo ukrepe za ogroženo območje. Na tem se v skladu z registrom živali nahaja 185 gospodarstev s skupno 659 prašiči, so sporočili iz Vursa.Ogroženi 10-ki-lometrski pas obsega nekatera naselja v občinah Majšperk (Kupčinji vrh), Rogatec (Dobovec pri Rogatcu, Donačka Go-
ra, Log, Rogatec, Sv. Jurij, Tlake, Trlično in Žahenberc) in Žetale (Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale).
Takoj seje sestalo Državno središče za nadzor bolezni, ki je določilo ukrepe za ogroženo območje in lokacijo lokalnega središča za nadzor bolezni, ki je na Ptuju. Med ukrepi, ki veljajo v 10-ki-lometrskem območju, so identifikacija in popis gospodarstev, ki redijo prašiče, velja prepoved premikov in prevoza prašičev, čiščenje in dezinfekcija prevoznih sredstev, rejec mora prijaviti vsak pogin prašiča uradnemu veterinarju, prepovedan je promet z merjaščevim semenom, nujna je postavitev dezinfekcijskih bari-
er na vhodih in izhodih na gospodarstvo ali v objekt.
Slovenske rejce prašičev, posebej ob hrvaški meji, Vurs znova poziva, da upoštevajo že večkrat objavljene splošne preventivne ukrepe, kot so dosledno spoštovanje prepovedi krmljenja prašičev s pomijami, preprečevanje stika divjih prašičev z domačimi prašiči, ustrezna označitev in evidentiranje živali, tako da je mogoče spremljanje živali od rojstva do pogina oziroma zakola, zagotavljanje zdravstveno neoporečne pitne vode in krme za živali in zagotavljanje predpisanih higienskih razmer v objektih, kjer se redijo živali. (STA)
December je zadnji, a tudi eden najhladnejših mesecev v letu. Kmetijskih opravil je sedaj vedno manj. Zato se posvetimo opravilom, za katera v drugih mesecih ni časa. Razno orodje in pripomočke očistimo in preverimo njihovo stanje. Žage in rezila nabrusi-mo. Na vrtu ali njivi preverimo stanje ograj, kolov, vezi in oporo pri mladem drevju. To je v naših krajih z burjo še posebej pomembno.
VINOGRAD - Če ni premrzlo, začnemo ali nadaljujemo z zimskim obrezovanjem trte, pa čeprav to opravilo raje prenesemo na konec zime. Sedaj obrezujejo le večji vinogradniki, a le, če ni prehladno.
V tem času preverimo stanje kolov in žic, posebno pa njihovo stabilnost, saj morajo biti kos bodisi teži proizvodnje v prihodnjem letu, kot tudi burji. Na ta način ugotovimo, koliko jih bomo morali zamenjati in imamo do pomladi čas, da si jih nabavimo. Lahko tudi pregledamo, koliko trt nam manjka in če še ni mraza, pripravimo luknje za nove trte. Vinograd gnojimo s fosforjem in kalijem. Sedaj je tudi čas, da po potrebi gnojimo s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili.
KLET - V kleti občasno nadzorujemo mlado vino. Najbolje je, da to opravimo z laboratorijsko analizo. V primeru drugih problemov se posvetujemo s strokovnjaki.
OLJČNI NASAD - S pobiranjem oljk smo po vsej verjetnosti povsod že končali. Po pobiranju škropimo z bakrovimi pripravki, bodisi proti morebitni oljčni kozavosti, kot tudi, da enoletne veje bolje olesenijo in postanejo tako bolj odporne zimskim nizkim temperaturam.
Tudi v oljčnem nasadu lahko gnojimo s fosforjem, kalijem in po potrebi s hlevskim gnojem.
Mladi oljčni nasadi so v zimskem času pogostokrat izpostavljeni obiskom srn. Najbolj so jim všeč mladi vršički. Da zaščitimo mlade oljke pred srnami, jih lahko pokrijemo z mrežastimi vrečami. Pokrijemo vse zelene dele in zavežemo na spodnji strani. Lahko uporabljamo tudi pajčevinasto vlakno, ki obenem brani rastline pred poze-bami. Spomladi zaščito snamemo. Lahko tudi nasad ogradimo. Pred mrazom zavarujemo mlada oljčna drevesa s pajčevinastim vlaknom. Tla približno nad koreninami posujemo s suhim listjem ali s kakim drugim organskim materialom.
OLJČNO OLJE - Po končani predelavi hranimo olje v posodah iz inertnih polietilenskih smol ali iz nerjavečega jekla. Olje lahko hranimo tudi v temnih steklenicah. Tudi prostor, v katerem hranimo olje, naj bo čim temnejši, da se s svetlobo ne bi pokvarilo. V prostoru poleg tega naj ne bo močnih vonjev. Temperatura prostora, kjer hranimo olje, naj bo okrog 15°C.
SADNI VRT - Skrajni čas je, da sadna drevesa sadimo, a le, če ni premrzlo. Tudi sadni vrt gnojimo. Pobiramo še zadnje sadje, če ga je še kaj, vendar pred hujšim mrazom.
ZELENJAVNI VRT - V decembru zelenjadni vrt še vedno nudi nekaj svojih pridelkov. Če ni prehladno, dobro rastejo solata, sladki janež, špinača, motovilec in ohrovt. Skrajni čas je, da poberemo cvetačo. Če jo hočemo pred mrazom zavarovati za nekaj dni, zvežemo liste nad glavo. Vse zelenjadnice, ki jih gojimo sedaj, bolje
rastejo v tleh, kjer voda odteka hitreje. Bolje je, da so gredice rahlo dvignjene za približno 15 do 20 cm. Gredice naj bodo ravne, da voda ne zastaja. Gredice lahko tudi uredimo, da so nekoliko ukrivljene, tako, da je sredina gredice na najvišji točki.
Vrtnine zavarujemo tako, da zgradimo preprost tunel. Da jih zavarujemo za krajši čas pa jih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom. Lahko jih zavarujemo tudi z oljčnimi vejicami ali slamo. V slučaju, da rastline potrebujejo vodo, moramo zalivati zelo preudarno in pazimo, da ne močimo rastlin.
Vrt sedaj lahko obdelujemo. Nikoli ne smemo obdelovati prevlažne zemlje, da se ne bi pokvarila njena struktura. Pred obdelovanjem zemljo gnojimo s fosforjem in kalijem, pa tudi z morebitnimi organskimi gnojili. Med obdelovanjem gnojila pokopljemo.
Če mi premrzlo, lahko še sejemo motovilec, bolje pod tunelom ali v rastlinjaku. Prav tako lahko sejemo radič. Sladki janež poberemo 2 do 3 tedne po beljenju,pobrati ga moramo, preden gre v seme.
V shrambi bodimo pozorni na pridelke, kot so krompir, čebula, buče, jabolka, kivi. Odstranjujemo gnile in poškodovane primerke. Poškodovane, a še užitne pridelke porabimo najprej. Shrambo občasno zračimo. Pazimo tudi, da zrak v prostoru ni presuh. Občasno moramo zato ovlažiti ozračje. Paziti moramo tudi, da niso jabolka preblizu krompirja, saj etilen, ki se sprošča iz njih, povzroči hitrejše kal-jenje krompirja. Če smo spravili korenček, gomoljno zeleno in druge korenovke v pesek, mora slednji biti vedno vlažen, a ne moker, da ne bi pridelki začeli gniti. Po navadi trajna zelišča, ki jih običajno gojimo, dobro prestanejo zimo v zunanjih prostorih, posebno v bolj zavetnih krajih in v Bregu. V primeru temperatur okrog ničle spravimo vaze v notranje prostore. Postavimo jih na svetel in ne prehladen prostor. Pred tem jih lahko nekoliko obrežemo, posebno mrtve in poškodovane dele in liste. Enkrat na teden jih zmerno zalivamo.
OKRASNI VRT - Okrasne lončnice, ki niso trpežne za mraz, spravimo v zaveten prostor. Velikim rastlinam pokrijemo krošnjo s pajčevina-stim vlaknom, zemljo pa s suhim listjem ali drugim organskim materialom. Če je zelo mraz, zaščitimo tudi vrtnice. Poletne čebulice očistimo, posušimo in shranimo.
Odpadlo listje pograbimo in ga spravimo na kompostni kup ali pa ga uporabimo za zastirko med grmovni-cami in trajnicami. Če pa je listje zdravo, ga lahko tudi pustimo vse do pomladi, da je prepuščeno deževnikom in vsem mikroorganizmom, ki skrbijo za reciklažo organskih snovi.
Za konec še par nasvetov, če za božično drevo uporabljamo smreko s koreninami. Drevo naj raste v primerno veliki vazi. Za na primer meter visoko smreko uporabljamo vazo s premerom 22 cm. Božično drevesce v vazi postavimo na svetel prostor in daleč od grelca. Smreka ne trpi dosti suhega zraka, ki je v stanovanju. Zato jo moramo po malem zalivati. Dobro ji dene tudi, da jo občasno orosimo. Po končanih praznikih moramo smreko polagoma prilagajati hladnejšim temperaturam. V marcu, ko je hujši mraz mimo, jo zopet postavimo na prosto.
Magda Šturman
24
Nedelja, 2. decembra 2007
NEDELJSKE TEME
manjšine - Doutzen Kroes posodila obraz kampanji za jezik
Slavna manekenka promovira frizijščino
/
Doutzen Kroes, manekenka, ki je posodila svoj obraz kampanji za promocijo frizijščine
Nastopa na naslovnicah najbolj znanih modnih revij na svetu, tudi Vogue ji je namenila platnico; snubijo jo vse najuglednejše modne hiše in znane so njene fotografije za znanega italijanskega kreatorja Valentina; svoj obraz je dala »na posodo« znameniti francoski znamki kozmetike L'Ore-al; je tudi daleč najbolje plačana manekenka na Nizozemskem. Sedaj je 22-letna Doutzen Kroes svoj obraz dala na razpolago kampanji za promocijo frizijščine Praat mar Frisk in se s tem oddolžila svoji rodni deželi, Friziji. »Pokazati želim ljudem, kako lepa je frizijščina in jih prepričati, da imamo nešteto razlogov, da smo lahko ponosni na svoj jezik,« je dejala na predstavitvi kampanje, ki jo prireja frizijska organizacija Afuk.
Doutzen Kroes sicer živi v New Yorku, vendar s prijatelji in sorodniki vsakodnevno po telefonu in po elektronski pošti komunicira v frizij-ščini. Nova kampanja za frizijski jezik se začenja v teh dneh v frizijski grofiji Tytsjerksteradiel, natanko v kraju, kjer je Doutzen Kroes doma. K tej pobudi sta znano manekenko privabila predsednica uprave v Tyt-sjerksteradielu Houke Rypstra in frizijski deželni minister za kulturo Jannewietske de Vries.
Namen kampanje je spodbujanje Frizijcev, da pogosteje govorijo v frizijščini; to velja predvsem za področja, kjer je frizijski jezik redkeje v rabi. »Frizijci se ne smejo nikoli sramovati rabe svojega jezika,« je manekenka izjavila v pogovoru za frizijsko televizijo Omrop Frislan. »Prav tako ne smejo biti zaskrbljeni, če je pri njihovi nizozemščini občutiti frizijski naglas,« je dodala. Po mnenju Doutzen Kroes imajo ljudje na Nizozemskem še vedno nekaj neupravičenih predsodkov do Frizije in Frizijcev, zlasti glede izgovarjave: »Nizozemščina je trd jezik, frizijščina pa zveni mehkeje, glas je prijaznejši in prijetnejši,« je dejala.
Potovanja po svetu in življenje v tujini, daleč od Frizije in tudi od Ni-zo zem ske, so pri Dout zen Kro es utr -dili zavest o vrednosti njenega izvora in svojega jezika. V njenem primeru ta zavest verjetno nikoli ni odmrla. Njen stari oče Čibbe Leistra je pisal romane v frizijščini, ona sama zelo rada bere frizijske knjige in v višji srednji šoli je uspešno opravila zaključni izpit iz frizijščine. »Razlika je
Doutzen Kroes
v tem, da ljudje sedaj poslušajo, kaj govorim, ker sem postala slavna. Dejstvo, da govorim v frizijščini spodbuja številne ljudi, da tudi sami
govorijo frizijščino, predvsem s svojimi otroki, in to me res veseli,« je deja la.
Kampanja pa se ne omejuje samo na manekenko Doutzen Kroes, ampak jo sestavlja vrsta pobud. Ena izmed teh so baloni v obliki ustnic, na balonih pa piše Praat mar Frisk (govori frizijsko). Kroesova pravi, da bo balone ponesla s seboj po svetu in se z njimi povsod nastavila fotografom. Namen nove kampanje je, da bi dvignila zavest med Frizijci, spodbujala dvojezičnost in torej večjo rabo frizijščine v zasebnem in v javnem življenju. V več kot desetih letih je to prva kampanja za promocijo frizijščine.
Doutzen Kroes je prepričena, da ima frizijščina prihodnost. »Jasno je, da se jezik spreminja in da se vanj uvajajo nove besede, vendar je jezik kljub temu živ. Če sem jaz lahko ponosna na frizijščino, so nanjo lahko ponosni tudi drugi,« je še dejala frizijska manekenka.
Onno Falkena
švedska - Nezadovoljstvo
Nove težave za finsko skupnost
Švedski ombudsman za preprečevanje etnične diskriminacije se mora ponovno ukvarjati z vprašanjem pravice do rabe finščine na delovnem mestu. Uslužbenka urada za razvoj zaposlovanja in za izobraževanje odraslih pri županstvu v Up-psali Tiina Kivelio se je namreč na om-budsmanov urad pritožila, ker so njej in njeni kolegici prepovedali, da se na delovnem mestu pogovarjata v finskem jeziku.
Za zadevo se je takoj pozanimala sindikalna organizacija in predstavnik sindikata se je pogovoril z vodstvom podjetja, vendar je bil neuspešen: podjetje vztraja, da v prostorih in tudi v notranjem bifeju oddelka za socialne storitve v Up-psali uslužbenci lahko govorijo samo v švedščini.
Odvetnica prizadetih uslužbenk zatrjuje, da bo sedaj ombudsman za preprečevanje etnične diskriminacije uradno posegel in poskusil ugotoviti, ali ima delodajalec tehtne razloge, da vztraja pri stališču, da je švedščina edini dovoljeni jezik na delovnem mestu. Zveza Fincev
na Švedskem, nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena za zaščito pravic finske skupnosti na Švedskem, pa je sklenila, da bo z zadevo seznanila sekretariat Evropske listine o manjšinskih ali regionalnih jezikih pri Svetu Evrope v Stras-bourgu.
S Švedske prihaja tudi novica, daje šolski urad v kraju Sodertalje protestiral proti odprtju finske šole na Švedskem; organizacija finskih šol na Švedskem je namreč zaprosila za dovoljenje za odprtje finske šole v tem kraju. Ta prošnja pa ni naletela na veliko podpore. Vse krajevne politične stranke, tudi socialdemokrati in zeleni, ji nasprotujejo, nasprotuje ji krajevni šolski urad, vendar ni rečeno, da ne bi ministrstvo prošnji le ustreglo. Na krajevni ravni pravijo, da bi odprtje take šole lahko predstavljalo segregacijo etničnih skupin. Na ministrstvu za šolstvo pa še preučujejo, ali je tako nasprotovanje odprtju nove šole v skladu z ustavo. Če bodo šolo odprli, jo bodo otroci lahko obiskovali začenši s prihodnjim letom.
Katriina Kilpi
Severni Irci protestirajo v Bruslju
Evropska poslanka severnoirske katoliške stranke Sinn Fein Bairbre de Brun in senator Pearse Doherty sta bila na čelu 25-članske delegacije, ki se je v Bruslju zavzemala za jezikovne pravice v šestih severnoirskih grofijah. V delegaciji so sodelovali predstavniki vseh najpomembnejših irskih jezikovnih organizacij, namen obiska pa je bil spoznavanje stanja drugih manjšinskih jezikov v Evropski uniji in razprava o nujni potrebi po zakonodaji, ki bi zaščitila irsko govoreče prebivalce Severne Irske. Delegacija se je sestala s predstavniki Evropske unije, z evropskimi poslanci in s predstavniki nevladnih organizacij.
V zvezi s tem obiskom j e poslanka Bairbre de Brun dejala, da bi bila najučinkovitejša zaščita za irsko govoreče prebivalstvo posebni zakon o irskem jeziku. »Žal pa je ministrstvo za kulturo zamudilo priložnost, da bi se zavzelo za irski jezik in da bi na pozitiven način osvetlilo predstavilo jezikovno in kulturno različnost na Severnem Irskem,« je še dejala poslanka.
švica - EUROPEADA 2008 bo tik pred evropskim prvenstvom
Tudi manjšine se gredo svoje nogometno prvenstvo
Leta 2008 se bo v Avstriji in v Švici odvijalo evropsko nogometno prvenstvo. Približno v istem času pa bo v Švici zaživela popolnoma nova pobuda, ki bo nogometnemu prvenstvu zelo sorodna, čeprav na njej ne bodo nastopali veliki evropski šampio-ni. Pobuda nosi naslov Europeada 2008, organizatorji so Retoromani, najmanjša od štirih jezikovnih skupnosti v Švici, dejansko pa bo to evropsko nogometno prvenstvo manj šin.
Pobuda je nastala na retoromanskih tleh: sprožila sta jo dve krajevni organizaciji: mednarodni kulturni forum Disentis in turistična organizacija Sedrun Disentis. Takoj jo je podprla retoromanska krovna družbeno politična organizacija Lia Ruman-cha, na mednarodni ravni pa je pokroviteljstvo prevzela federalistična unija evropskih narodnosti FUEN, sicer tudi najstarejša manjšinska organizacija v Evropi.
Načrt temelji na sodelovanju med manjšinami, nosi pa pomenljiv naslov Narodne manjšine ima-
jo žogo. Uradno ime pobude je Europeada 2008, podnaslov pa je Nogometni festival evropskih narodnih manjšin.Gre za nogometni turnih, ki bo potekal v čvicarskem re-toromanskem kantonu Grisuns (v nemščini Graubunden) tik pred začetkom »pravega« evropskega nogometnega prvenstva.
Organizatorji pričakujejo, da se bo festivala udeležili 16 nogometnih ekip. Napovedujejo gotovo udeležbo Nemcev iz Danske, Dancev iz Nemčije, Lužiških Srbov iz Nemčije, Ladincev in Slovencev iz Italije, Okcitancev iz Francije ter Retoromanov in
Italijanov iz Švice. Skorajšnjo prijavo naj bi že napovedali Nemci iz Belgije, Nemci in Ukrajinci iz Poljske, Hrvati in Slovenci iz Avstrije Aromuni iz Romunije in majhna manjšina Kerneweg iz Cornwalla v Veliki Britaniji. Pričakujejo pa tudi udeležbo nekaterih drugih manjšin, tako Valižanov iz Velike Britanije kot Kataloncev in Baskov iz Španije. Rok za prijavo vsekakor zapade konec decembra, tako daje časa še na pretek.
Tekmovanje bo sila podobno evropskemu prvenstvu. Ekipe bodo razdeljene v štiri skupine, prvi dve izb vsake skupine se bosta uvrstili v drugi krog, nakar bo tekmovanje potekalo z neposredno izločitvijo, vse do finalnih tekem za prvo in za tretje mesto.
Cilji, ki so si jih zadali organizatorji, so dokaj zahtevni: Manjšinam v Evropi želijo zagotoviti stičišče, kjer se bodo lahko spoznavale; predstaviti želijo Švico, še zlasti pa kanton Graubunden kot kulturno raznoliko, manjšinam prijazno in inovativno deželo; gorato območje želijo s to obrobno priredit-
vijo vključiti v sklop evropskega nogometnega prvenstva EURO 08; vključiti to prireditev v ekonomski okvir evropskega nogometnega prvenstva in pridobiti ustrezno dodano vrednost za svoj kraj. Imenovali so že pripravljalni odbor, iščejo pa še pomembne osebnosti za častni odbor.
Kot se za vsako športno tekmovanje spodobi, pripravljajo tudi Švicarji ustrezen kulturni program, seveda strogo na manjšinsko temo; odvijal se bo v času Europea-de, to je prvin teden junija 2008.
Seveda so prireditelji pripravili spletno stran www.europeada2008.net, na kateri bodo na razpolago vse informacije o tem nogometnem turnirju.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 2. decembra 2007 1 Q

pino roveredo - V torek bo gost tržaškega Slovenskega kluba
Pino mato, Pino galera, Pino bibita...Pino Campiello
Pisatelj Pino Roveredo je sogovornik, ki bi ga najbrž vsak novinar želel intervjuvati: postaviš mu vprašanje in iz njegovih ust se vsuje pravi plaz besed. Umirjenih, na prvi pogled nikoli nepremišljenih, a iskrenih besed, ki te popeljejo po natančno zarisanem zemljevidu, na katerem se življenje in knjige prepletajo. Kot v tistih avtobiografskih »prevalih navkreber«, ki jih je tako realistično opisal v svoji prvi knjigi Capriole in salita. Pinovo nikoli dolgočasno pripoved le občasno prekine njegovo vprašanje: Lahko nadaljujem? Sicer pozabim, o čem sem govoril... Prosim, kar nadaljuj: tudi tikanje je s triinpetdesetletnim Tržačanom, danes priznanim italijanskim pisateljem, ki je svoj prvi roman prebral v ko-ronejskem zaporu, skoraj obvezno. Uspeh, ki so mu ga v zadnjih letih navrgla njegova dela (leta 2005 tudi prestižno literarno nagrado Campiello), mu na srečo ni spodnesel tal. In čeprav ga v mestu ne poznajo več z vzdevki Pino mato, Pino bibita ali Pino galera, ni pozabil na svojo preteklost in svoje nekdanje »sotrpine«. Literarnih krožkov se izogiba (»ko bom postal dober literat, se jim bom oglasil«) in svoje knjige raje predstavlja v zaporih in šolah: v marsikateri so postale celo obvezno čtivo (»najbrž zato, ker pripovedujem in ne ponujam razlag«). Ko pripoveduje svojo neverjetno življenjsko zgodbo, imaš skoraj občutek, da ji tudi sam težko verjame, da mu je zaradi uspeha skoraj malce nerodno. V istem hipu pa se spomniš tistih njegovih besed: tistim, ki trdijo, da živimo samo enkrat, jaz rečem ne. Če ti pomagajo verjeti, lahko svojo življenjsko zgodbo zavrtiš tudi dvakrat. Da, tudi dvakrat.
Kako se je pravzaprav prvič zavrtelo življenje Pina Rovereda?
»Tako kot življenje številnih drugih v tem mestu. Rodil sem se v zelo revni družini, čeprav v obdobju ekonomskega buma, ki pa ni eksplodiral za vse. Bil sem privilegiran, saj sem imel gluhonema starša: kasneje se je to izkazalo kot velika sreča. Naša revna družina je bila v resnici zelo srečna, verjetno tudi zato, ker se otroku zdi vse normalno: ne zna primerjati in tudi trpljenje mu je tuje. Pri šestih letih se je ob vstopu v zavod za reveže v Ulici Pascoli vse spremenilo. Povedali so mi, da moram, če želim spregovoriti, dvigniti roko in prositi za dovoljenje. Oblekli so nas v črne uniforme, s katerimi smo marširali po dvorišču, na katerem je pisalo Credere, obbedi-re, combattere (Verjeti, ubogati, boriti se). Predvsem pa: vcepiti so nam želeli disciplino. Po njihovih izračunih bi morali postati visoki, močni, inteligentni fantje, v resnici pa sem v naslednjih letih 70% takratnih gojencev srečal v psihiatričnih bolnišnicah, zaporih .in na pogrebih.
In vendar ne bom trdil, da tiči razlog za moja najtemnejša leta samo tu, ampak tudi v dejstvu, da sem introvertiran tip z zelo krhko osebnostjo. Človek, ki je raje izbral bližnjico alkoholizma, kot da bi se spopadel z vsakdanjim življenjem. Alkohol je tista čudna ev-forija, ki ti podari, kar želiš: ko hočeš pogum, ti da pogum, ko hočeš evforijo, ti da evfori-jo, na koncu pa ti predloži tudi račun. Spust v alkoholizem je bil zelo nagel: pri sedemnajstih letih sem bil alkoholik, danes se to dogaja tudi mlajšim. Odvisnost je imela svoje obvezne etape, ki so veljale tako za sedemnajstletnega fanta kot za petinšestdesetletnico: preživeti noč v prisilnem jopiču v temni kletki na oddelku za prvo pomoč, naslednje jutro pa naravnost v umobolnico, ki ni še poznala reforme Franca Basaglie. Tu se je v meni rodila želja po drugačnem življenju: posvetiti svoj obstoj pisanju o zadnjeuvrščenih, med katerimi sem bil tudi sam.«
Tu se je torej rodila želja po pisanju.
»Želja po pripovedovanju in po-doživljanju lastnih in tujih zgodb. Gluhonemi imajo veliko prednost: vedno jih moraš gledati v oči in jih ne moreš prekiniti. Moja sposobnost poslušanja izvira mislim tu; poslušanje pa je tudi zdravilno, čeprav se tega vse manj zavedamo.
Pomembna etapa tega prvega življenjskega kroga je bil zapor, ki sem ga doživljal kot poveličevanje in ne kot kazen; ob izpustitvi si se z zaporom lahko bahal. Zapor po-
stane po drugem ali tretjem obisku že navada, v mojem primeru k sreči ni bilo tako. Zapor pa je bil in je še danes kraj, v katerem kraljuje nasilje, instutucionalizirano nasilje: 75% zapornikov bo ponovilo kaznivo dejanje, zato je očitno, da zapor nima nobene vzgojne funkcije. Koronejski zapor se je v mojem primeru spremenil v srečo: stari zaporniki se še danes spominjajo, da je bil z njimi nek »Pino letterato«, seveda v nizkem pomenu besede, ki jim je v zameno za cigarete pisal pisma: v tistem obdobju sem res veliko kadil. Tudi to je bila šola, v kateri sem uril predvsem sposobnost poosebljanja, »vstopanja« v misli in čustva drugih. Tu sem prvič iz lastnega zanimanja prebral knjigo, Cronache di poveri amanti (avtor: Vasco Pratolini; op. nov.), res čudovito delo, predvsem pa najbrž najpomembnejšo knjigo v svojem življenju: Primo Levi - Se questo e un uomo. Posodil mi jo je star zapornik in me pošteno razjezil, ko mi je rekel: Pino, raje preberi to knjigo, ti ne boš nikoli dober bandit!
To knjigo sem nato trikrat kupil, vsakič ko je eden mojih sinov dopolnil štirinajsto leto. Pri nas doma ne molimo, občasno pa se spomnimo na tiste Levijeve uvodne besede: Voi che vivete sicuri nelle vostre tiepi-de case .
In ker se med spuščanjem v globino občasno pojavi tudi luč, se je v mojem življenju pojavila luč z imenom Luciana. V brlogu nepridpravov z neprijetnimi zadahi, kakršen je bil Dancing Paradiso, sem srečal angela in ga povabil na ples: skupaj pleševa že trideset let, predvsem po zaslugi njene vzdržljivosti in sposobnosti prenašanja mojih padcev. Tudi zato sem svoj najnovejši roman Caracreatu-ra posvetil ženskam: one imajo mišično moč, ki je moški nimajo. Vedno ponavljam, da je Luciana kriva za to, da sedaj tu pripovedujem svojo zgodbo. Res sem ji dolžnik.
Med temi prehodi je bilo tudi nekaj bolečih trenutkov: v razmahu petnajstih dni sem izgubil starše, kar sem izrabil kot alibi in se ponovno prepustil pitju. A tudi srečnih, na primer rojstvo mojih treh otrok. Lahko nadaljujem? Sicer pozabim, o čem sem govoril .«
Prosim.
»Ta rojstva ponazarjajo tudi moj spust proti dnu, moj padec v zasvojenost. Ko se je rodil Alessandro, sem v bolnišnico prišel z orhidejami in plišasto živalico, ob Marcovem rojstvu sem se predstavil samo z vrtnicami, ko se je rodil Andrea, me ni bilo zraven.
So pa tudi trenutki, ko se mimo tebe pripeljejo nove priložnosti in jih ti pogumno zagrabiš. Po vnovični hospitalizaciji na oddelku za zdravljenje alkoholne odvisnosti, ki je bil, usoda pač, v isti stavbi kot umobolnica, v katero so me pred leti zaprli in v kateri sem srečal Basaglio, so me nekega popoldneva obiskali Luciana in otroci. Ob pogledu na An-dreo, ki je bil pravkar shodil, sem se vprašal, kaj za vraga ima on opraviti z vsem tem. Razjokal sem se in jokal dobre pol ure .tu pa se začenja drug krog v mojem življenju, ki ga označuje predvsem zavest, da se stiske ne rešiš z zdravili ali po zaslugi čudežev, temveč takrat, ko odločiš, da boš plačal svoj dolg. Ta cena je vedno zelo visoka, in jo plačuješ ob vsakem koraku, jaz osebno že štirinajst let in vem, da je ne bom nikoli popolnoma izplačal.«
Kdaj si se zavestno odločil, da boš pisatelj?
»Spadam med tiste, ki so dolga leta pisali predvsem zase. Nikoli nisem mislil, da bom postal pisatelj, sanjal sem pevsko kariero, ali zaposlitev v delikatesni trgovini. Želel sem postati »salumier«, ker sem bil večkrat lačen in sem bil prepričan, da bi lahko tam jedel zastonj: že po nekaj dneh vajeništva pa sem ugotovil, da mi vsako rezino pršuta odštejejo od plače. Pevec pa sem želel postati, ker ljubim petje in zelo rad pojem .. «
Pod tušem?
»Ne samo pod tušem, doma vedno pojem, pa tudi v avtu in drugje. Rad se spominjam anekdote: ko so na dom prihajali moji prijatelji, jih je moj oče spraševal, kako pojem. Oni so, ker sem jih tako prosil, vedno trdili, da dobro. Moj oče je bil prepričan, da sem dober pevec, seveda pa me ni nikoli slišal peti in niti dočakal kakega nastopa. Predsta-
vljam si, da bi oče, če bi me videl na nagradi Campiello v beneškem gledališču Fenice, prišepnil mami: mislili smo, da bo pevec, zdaj pa se predstavlja kot pisatelj. Najbrž ne bi bil zadovoljen...
Pišem zase, iz nuje, ker mi je v užitek. Samo moji spisi poznajo vse moje zgodbe, med nami vlada veliko zaupanje. Kako se je rodila prva knjiga? Ko sem našel izhod iz svoje zasvojenosti, sem, ironija usode, prvo zaposlitev dobil v tovarni, ki je proizvajala za-maške za vinske steklenice. Sin Marco je imel takrat hujši zdravstveni problem, zaradi katerega je rabil steznik, ki pa nam ga zdravstveno podjetje ni nudilo. Zato sem nekega večera pisal Mauriziu Costanzu (ki je v tistih letih vodil vsakovečerni talk show; op. nov.)
založba Lint, meni pa je bilo skoraj nerodno: noč pred izidom sem nekemu tovarišu v tovarni le zaupal, da sem napisal knjigo, v odgovor pa dobil samo »Ja, in jaz sem naslikal Giocondo«. No, knjigo je želel Co-stanzo predstaviti v svoji oddaji, kar bi ji nedvomno zagotovilo vsedržavni uspeh, žal pa sem nekega večera videl prizor, ki me je zelo razjezil: na odru je bila prizadeta oseba in Costanzu je prišla briljantna ideja, da je začel zanjo nabirko med občinstvom. Napisal sem mu dve strani dolgo pismo, prva stran je bila polna psovk, na drugi pa sem mu zaželel, da bi tudi njega doletelo kratko obdobje revščine, v katerem bi morda razumel, koliko je vredno dostojanstvo. Co-stanzo me seveda ni nikoli več poklical v
in nekaj dni kasneje mi je telefoniral in me povabil v oddajo. Šel sem v Rim, namesto da bi govoril o mojem problemu pa je Costanzo hvalil moje pisanje. Po nekaj dneh mi sporočijo, da so gledalci iz vse Italije nabrali okrog štirideset milijonov lir: denar sem odklonil, saj nisem prosil miloščine, ampak pravico. Co-stanza je to tako šokiralo, da me je začel redno vabiti v oddajo: bil sem njegov "kolumnist siromaštva" in pripovedoval o življenju delavske družine, istočasno pa me je spodbujal, naj napišem knjigo.«
Capriole in salita so torej tudi Co-stanzova zasluga.
»Krivda je nedvomno njegova. Naposled sem napisal knjigo, ki jo je založila
oddajo, moj založnik je skoraj poskusil samomor, osebno pa se tistega dogodka spominjam s ponosom. Ko sem zmagal Campiello mi je Costanzo seveda telefoniral, ampak zgodba je bila takrat že zaključena.
No, tako sem stopil na pisateljsko pot in dokler se nihče ne zave, po njej tudi nadaljujem ...«
Kdo so bili ob Primu Leviju tvoji vzorniki na tej poti?
»Ljubim Dostojevskega, a tudi Georgesa Simenona, Claudia Magrisa. Moje branje je kot vidiš konfuzno. Žal sem postal velik bralec rokopisov, saj ljudje mislijo, da sem literarni izvedenec. Motijo se, zaključil sem tretjo srednjo in zato lahko po prebranem ro-
kopisu samo ocenim, ali je v meni vzbudil kako čustvo .. «
Prijateljstvo s pisateljem Claudiom Magrisom je na nek način zaznamovalo tvoje nadaljnje pisateljevanje.
»Spoznala sva se pred leti, se spoprijateljila in se začela ceniti. Po zaslugi intervjuja, ki mi ga je naredil za Corriere della Sera, so moja dela spoznali pri založbi Bompiani, na katero me sedaj veže pogodba. Od tu se je rodila zgodba nagrade Campiello, s katero pa se nisem preveč obremenjeval: iskreno povedano, zmaga se mi je zdela pretirana. Dolga leta so me označevale etikete: sin gluhonemih, Pino mato, Pino galera, Pino bibi-ta, sedaj mi zaporniki pravijo Pino Campiel-lo. Zato Campiella nisem zmagal sam, ampak si ga delim z vsemi, ki verjamejo v preporod. Inštitucije so me v sedemdesetih letih definirale »nerešljiv problem«: sedaj sem tu, ki pripovedujem ne o knjigah, ampak o življenju, ki je največji uspeh, s katerim se lahko človek ponaša. Jezi me, ko me skušajo prikazati kot izjemo: seveda, vsi ne moremo pisati knjig in zmagati Campiella, okrog nas pa je veliko »nerešljivih« ljudi, ki postanejo »rešljivi«, ki se vsakodnevno borijo z življenjskimi padci, ki se preživljajo s štiristo evri mesečne plače, ki zmagujejo vsak dan: oni so pravi umetniki življenja, ne jaz. Nihče pa jim ne prizna zmage, o njih nihče ne poroča, časopisi nimajo prostora za dobre novice.«
Tem ljudem posvečaš veliko svojih energij: gledališka skupina Compagnia Instabile, časopis Volerevolare...
»Nisem radodaren, prej sem egoist; sem človek, ki se želi rešiti tako, da rešuje druge, ki se jim posveča, zato da ne bi pozabil, kakšen je. Tak primer je časopis Volerevola-re, ki je nastal kot glasilo narkomanov, in se počasi spremenil v časopis, pri katerem sodelujejo številni različni subjekti. Podobno je z gledališko skupino, integracija je terapevtska. Tak časopis, ki noče razlagati, ampak pripovedovati, je terapevtski tako za tiste, ki ga pišejo, kot za tiste, ki ga berejo, kajti prepričan sem, da moramo vsi poznati bolečino ljudi, ki nas obdajajo. Samo tako bo ta bolečina, če nas bo doletela, manj boleča .«
Iz vseh tvojih del izhaja posebno občudovanje do žensk, zadnje, Caracrea-tura, si celo napisal v ženski obliki.
»In ga posvetil vsem tistim ženskam, ki so me s svojimi solzami, mišicami, molitvami, prošnjami, krvjo, pljunci, strahovi, in predvsem ljubeznijo naučile »biti mati«. S temi ženskami, na primer mamami narkomanov, ki z vso močjo zasledujejo upanje, že vrsto let živim in delam. Na zadnji platnici je natisnjenih okrog štirideset ženskih imen: o vsakem lahko nekaj povem.«
Kdo je Nevenka?
»Nevenka je bila eno mojih prvih deklet. Obiskovala je šolo Fonda Savio. Kdo ve, kam jo je popeljalo življenje ... «
Kakšen bi rad bil Pino Roveredo čez trideset let?
»Kdor se, tako kot jaz, rešuje dan za dnem, nima dolgoročnih načrtov. Rad bi prišel do februarja, ko bo najstarejši sin postal oče. Sam nisem doživel zgodnjega otroštva svojih otrok, takrat nisem bil zanje dober oče. In čeprav sem jim kasneje skušal stati ob strani, mi tisti začetek manjka.«
Kaj pa literarni načrti?
»10. decembra bo z dnevnikom Sole 24 ore izšla knjiga o podjetjih v naši deželi. Predlagali so mi, naj pišem o podjetju Nonino, ampak se mi je zdelo neprimerno, da bi avtor knjige Capriole in salita pisal o žganju. Izbral sem podjetje Dukcevich - Principe, v katerem sem delal vrsto let: vrnil sem se v tovarno in se pogovarjal z gospodarji, ki pa so mi prigovarjali, naj stopim med delavce. Bilo mi je nerodno, skoraj neprijetno: bivši delavec, ki se vrne kot pisatelj ... Naposled sem pristal in naletel na delovnega tovariša, ki je pokleknil pred mano in mi v tržaščini dejal: »Non te fa piu un cazzo, te son pien de bori e te ga babe a capei«. Kaj sem hotel: da mu ne bi uničil sanj o delavskem razredu, sem mu pritrdil ...«
Poljanka Dolhar
26
Nedelja, 2. decembra 2007
KULTURA
/
trst - Srečanje s skladateljem ob 80-letnici v priredbi Glasbene matice in Slovenske prosvete
Merku: Srž vsake umetnosti je resnica
Pogovor s slavljencem je vodila Rossana Paliaga, njegove skladbe so izvajali učenci Glasbene matice
»Stvar je zelo preprosta. A prav zato, ker je zelo preprosta, sem porabil celo življenje, da sem jo doumel. Čutil sem jo od nekdaj, to vem, a danes jo lahko z nekaj preprostimi besedami tudi izrazim. Srž vsake umetnosti je resnica.« S tem pomenljivim citatom, ki ga je v eni od svojih knjig zapisal Pavle Merku, je Rossana Paliaga predvčerajšnjim sklenila prijetno srečanje s skladateljem, glasbenikom, jezikoslovcem in etnografom. V Peterlinovi dvorani je namreč v petek zvečer občinstvo lahko prisluhnilo srečanju, na katerem sta se prepletali Merkujeva beseda in glasba, namen druženja pa je bil poklon Pa-vletu Merkuju, ki letos praznuje osemdeseti rojsti dan. Glasbeni večer, naslovili so ga »Pavle Merku vis a vis«, je pripravila Glasbena Matica v sodelovanju s šolo Marija Kogoja ter s Slovensko prosveto, navzoče občinstvo pa je lahko iz sproščenega pogovora izvedelo marsikaj zanimivega iz Merkujevega zasebnega in ustvarjalnega življenja, gojenci Glasbene Matice pa so prepričljivo predstavili kanček bogatega skladateljeva opusa.
Po uvodnih besedah Bogdana Kralja sta se s Preludijem za flavto in klavir predstavila mlada Carlo Venier in Alenka Cergol, nakar je sledil pogovor s slavljencem. Pavle Merku nas je popeljal v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z glasbo in pisanjem skladb za mladino. Spomnil se je očeta, ki mu je prvi v roke položil violino, mame, ki je kot učiteljica odlično obvladala več instrumentov. V pogovoru ni pozabil niti velikega Marija Kogoja. Na srečanju je do izraza prišel Merkujev veder značaj, ki mu je pomagal, kot je sam dejal, prebroditi marsikatere težke trenutke v življenju. Glasba je za Merkuja sredstvo, s katerim želi ljudem ponuditi nekaj lepega, nepozabnega. »Nikoli nisem glasbe pisal, da bi bil slaven ali da bi me ljudje počastili, temveč zato, ker sem jo ljubil«, je poudaril Merku, ki je navzočim staršem tudi toplo priporočil, naj pri otrocih ne začnejo s študijem glasbil pred šestim letom starosti. Da je Pavle Merku celovit skladatelj, malodane vseh glasbenih sestavov in zvrsti, je znano, voditeljica večera Rossana Paliaga pa je izpostavila tudi, da je skladatelj reprezentančni skladatelj za našo deželo, saj številni zbori in skupine izvajajo njegove skladbe.
V nadaljevanju prijetnega druženja smo lahko prisluhnili še nekaterim skladateljevim skladbam, iz katerih
Pavle Merku odgovarja na vprašanja Rossane Paliaga
kroma
preveva samosvoja govorica. Petkov program je zaobjel petdeset let Merkujevega ustvarjanja, v okviru katerega se je Merku preizkušal v več smereh. Iz pogovora smo tudi slišali, da mora človek, ki želi komponirati, izhajati iz ideje. Ta je po Merkujevih besedah temeljni in nepogrešljiv element, ki marsikomu pomaga ustvariti bogat in odmeven opus, ki je v pričujočem primeru postal nepogrešljivi del slovenske in tuje so-
dobne glasbe ter širše kulture. Tehnična ideja je torej najpomembnejša komponenta pred začetkom skladanja, je povedal govornik in ob tem še dodal, da je glasba od vseh umetnosti najmanj logična, saj skladatelj potrebuje veliko več strokovnega znanja kot drugi umetniki.
Kot ko ris ten na potek za nad -obudne skladatelje naj ob koncu omenimo še eno Merkujevo misel, ki jo je
bilo slišati v petek zvečer: »Vsak skladatelj mora biti najprej razumski človek. Še tako hladen mislec lahko postane odličen skladatelj«. Da je temu tako, dokazuje bogat opus Pavletaa Merkuja, ki je v svoji karieri ustvarjal za različne glasbene sestave in zvrsti: od solističnih, komornih, simfonično koncer-tantnih, vokalno instrumentalnih, samospevov, zborov, vse do opere Kačji pastir. (sč)
adriaticfestival
Niz
koncertov v Boljuncu
Jutri (ponedeljek, 3.12) bo v gledališču Prešeren v Boljuncu društvo Glasba brez meja odprlo drugo izvedbo glasbeno-kulturne pobude Adriaticfestival. Niz koncertov je nastal lani na pobudo flavtista Ettoreja Michelazzija in generalnih konzulatov Republike Slovenije in Republike Hrvaške v Trstu, v duhu prijateljskega sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Novosti letošnje izvedbe bosta izbira različnih lokacij za koncerte, ki se bodo odvijali s sodelovanjem občin Trst, Dolina, Devin-Nabrežina in Zgonik, ter povezava s posveti na temo združevanja narodov in kultur.
Prvi koncert bo posvečen »Letu človekovih pravic« z okroglo mizo »Prihodnost brez atomske« v organizaciji Občine Dolina (ob 18.30), kateri bo sledil koncert priznane etno-jazz skupine Fake Orchestra. V torek, 11., na sedežu Krožka Podčastnikov (Circolo Sot-tufficiali) v Ul. Cumano v Trstu bo najprej na vrsti posvet »Glasba kot element združevanja ražličnih ljudstev in kultur«, nato koncert Pasión Tango s pevko Gabrielo Alarcon iz Buenos Airesa. Festival se bo zaključil v nedeljo, 16. decembra, z dvojnim koncertom dua, ki ga sestavljata flavtist Ettore Michelazzi in kitarist Marko Feri, ob 12.00 v cerkvi v Mavhinjah, ob 17.00 pa v cerkvi v Samatorci. Vstop bo prost, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni Fundaciji Luchetta-D Ange lo-Ota-Hrovatin. ( ROP)
Pesniška večera SSG v Trstu
Prvi natis uspešnice Alenke Rebula so Slovenke razgrabile, še preden smo jo uspeli predstaviti v Trstu. Ob ponatisu zdaj že razvpitega »Blagra ženskam« bo SSG v ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 v goste povabil v Kulturni dom v Trstu ne le avtorico knjige, temveč tudi prof. dr. Manco Košir, prof. med. Tatjano Zorko ter glasbenici Tanjo Tuta in Jelko Bogatec. Vabilo je namenjeno ne le ženskam, ampak tudi moškim - a pozor, tokrat bodo one imele glavno besedo!
V četrtek, 20. decembra, pa bodo ob 20.30 prebirali nove verze pesnikov Aceta Mermolje in Marija Čuka. Z nepogrešljivima pričama življenja tod in danes bo kramljal gostitelj pesniških večerov Janko Petrovec.
zgodovina - V priredbi Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja ter Združenja Concordia et pax
V Trstu predstavili dve knjigi o povojni zgodovini naših krajev: I campi di Tito Costantina di Santeja in Borovnica '45 Giannija Barrala
Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja IRSML in Združenje Concordia et Pax iz obeh Goric sta v četrtek popoldan v prostorih tržaške Državne knjižnice priredila predstavitvi dveh knjig, ki se podrobneje tičeta povojne zgodovine naših krajev. To sta publikacija Nei campi di Tito: soldati, deportati e prigionieri di guerra italiani in Jugoslavia izpod peresa Costantina di Santeja in knjiga spominov, ki jo je spisal Gianni Barral, naslov pa nosi Borovnica '45 - Al confine d'ltalia, memorie di un ufficiale italiano.
Uvodni pozdrav je pripadel pod-predsed ni ku IR SML Rao lu Pu pu, na -kar je sledil poseg Franca Miccolija, ki je spregovoril v imenu goriškega združenja Concordia et Pax. Miccoli je poudaril, daje združenje nastalo z namenom našim krajem dati izbistren zgo-do vin ski spo min, ki naj ne bo več pod vplivom dnevne politike. Vse se je začelo leta 1994, ko je združenje poskrbelo za prevoz posmrtnih ostankov nekaterih italijanskih žrtev, ki so med voj-
no izgubile življenje na slovenskem ozemlju.
Raoul Pupo je nato predstavil vsebino Di Santejeve knjige. Italijanske vojne ujetnike, ki so se po vojni znašli na jugoslovanskem ozemlju, je moč razdeliti v tri večje skupine. Eni so bili zajeti ob koncu vojne, drugi so bili že ves čas po kapitulaciji Italije jeseni 1943 ujeti v nemških taboriščih na Balkanu in so po maju 1945 enostavno zamenjali svoje paznike, tretje pa so zajele jugoslovanske oblasti po vrnitvi iz nemških taborišč, in sicer ob njihovem prehodu po slovenskem ozemlju. Na območju tedanje Jugoslavije je bilo taborišč, v katerih so bili zaprti italijanski ujetniki, petinštirideset, največ v Srbiji. Njihov povratek v domovino se je zavlekel tja do začetka petdesetih, saj so na to zelo veliko vplivale tedanje politične razmere. Komunistična partija Italije je v tistem času, ko so bili uradni stiki med državama na ničli, prav gotovo odigrala zelo pomembno vlogo.
Costantino di Sante iz mesta Asco-li Piceno pa je podrobneje predstavil sa-
mo vsebino knjige Giannija Barrala. Barral je bil po rodu iz severozahodne Italije, imel je provansalske korenine. Zato se je v njem kmalu rodila sla po spoznavanju drugih kultur. V času vojne je bil na-stanjem v Posočju oz. Baški grapi. Kljub tedanjim vojnim razmeram se je zelo približal slovenskemu življu. Po kapitulaciji Italije mu je uspel povratek v rodne kraje, že januarja 1944 pa se je vključil v oborožene enote Salojske republike. Pot gaje znoval zanesla v Posočje, kjer je bil nastanjen kot pripadnik bersaljerskega bataljona Mussolini. Po koncu vojne se je nekaj časa uspešno skrival, nato so ga zajeli in ga poslali v Borovnico. V svojem delu je Barral z natančnostjo opisal življenjske razmere v tem taborišču, v katerem je bilo zaprtih veliko italijanskih vojakov. Te so poslali domov povečini že leta 1945, taborišče pa je delovalo do sredine leta 1946. Kljub vsem vojnim grozotam se je Barral v šestdesetih vrnil v kraje, ki jih je spoznal med vojno, ter s tamkajšnjimi ljudmi znova vzpostavil prijateljske vezi.
Primož Sturman
Z desne Raoul Pupo, Franco Miccoli in Costantino di Sante
kroma
w
Nedelja, 2. decembra 2007 2 7
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
nogomet - Milan - Juventus, derbi tekma 14. kroga A-lige
San Siro za Milan še začaran Juventus še naprej tik pod vrhom
Milan doma še ni zmagal - Trezeguet zadel vratnico - »Fair-play« na višku - Buffon in Dida najboljša
Milan - Juventus 0:0
MILAN (4-3-1-2): Dida; Oddo (Bonera), Nesta, Kaladze, Serginho (Maldini); Gattuso, Pirlo, Ambrosini; Seedorf; Kaka, Gilardino (Inzaghi). TRENER: Ancelotti.
JUVENTUS (4-4-2): Buffon; Ze-bina, Legrottaglie, Chiellini, Molinaro; Salihamidzic (Marchionni), Nocerino, Zanetti, Nedved (Palladino); Trezeguet, Iaquinta (Del Piero). TRENER: Ranie-ri.
SODNIK: Morganti.
MILAN - Končni izid brez zadetkov prav gotovo ni zadovoljil 76 tisoč glave množice na San Siru, ki ostaja tako za Milan začaran, saj v letošnji sezoni na domačem igrišču še ni zmagal. Vsekakor borbena tekma in »fairplay« na višku. Zelo dobro je svojo nalogo opravila tudi sodniška trojka.
Če bi na kratko orisali potek si-nočnjega srečanja, bi tekmo razdelili na dva dela: v prvem polčasu so bolje igrali črno-beli, v drugem delu pa so prevzeli vajeti igre v svoje roke varovanci trenerja Carla Ancellottija. V 12. minuti se je zatresla Didova leva vratnica. Streljal pa je David Trezeguet. V 36. minuti je moral po Pirlovem strelu prvič resneje poseči Buffon. V prvem polčasu je bilo to tudi vse.
V drugem delu - v 3. minuti - je bil takoj od začetka nevaren Bosanec Salihamidzic. Na sredini igrišča je prei-gral Odda in zatem streljal proti vratom. Brazilski vratar Dida je bil izredno zanesljiv in je žogo preusmeril v kot. Že dve minuti kasneje je moral svoja vrata reševati Buffon. Ubranil je Kaka-jev strel v polobratu, a hitro zatem je sodnik dosodil Gilardinu nedovoljeni položaj. Milan je igral vse bolj napadalno in v 14. minuti je moral Buffon še enkrat odločilno posredovati (prosti strel Pirla). Po 26. minutah je Ranieri poslal na igrišče Del Piera, ki pa sinoči ni bil najbolj učinkovit (dve izgubljeni žogi). Tik pred iztekom srečanja je bil še enkrat nevaren Kaka. Branilcu Le-grottaglie je uspelo žogo odbiti v kot.
Brazilec Kaka' se je sinoči izkazal, danes pa bo po vseh napovedih v Parizu dobitnik letošnje Zlate žoge
ansa
Naše ocene
Najboljša na igrišču sta sinoči bila prav gotovo vratarja Gi-gi Buffon in Dida (oba 8). Bila sta odločilna, ker sta večkrat res mojstrsko posredovala. V Juven-tusovem napadu je dobro igral David Trezeguet (tudi v obrambni fazi), čeprav ni imel veliko uporabnih žog in priložnosti za gol. Pri Milanu soliden nastop Kakaja (7), ki bo danes dvignil Zlato žogo. Dobro oceno si zasluži še Bosanec Salihamidžič (7), ki je bil zelo dejaven na desnem krilu.
89
Toliko je Juventu-sovih zmag na derbijih z Milanom. Sinočnji je bil že 250., Milan pa je bil doslej uspešen 88-krat. Če vzamemo v poštev samo prvenstvene tekme je bilo teh 177, Juventus pa na lestvici zmag vodi z 62:54. Najboljši strelec derbijev je Jose' Altafi-ni. Dosegel je 14 zadetkov, od teh trinajst v Milanovem dresu, zadnjega pa v Juventuso-vem .
Sampdoria - Reggina 3:0 (1:0)
STRELCI: Bellucci v 5., Sam-marco (S) v 10. dp in Bellucci v30. dp.
Premoč Genovežanov je bila očitna. Nepredvidljivi Cassano je tokrat igral dobro od prve minute.
Vrstni red: Inter 28, Juventus 26, Roma in Udinese 25, Fiorentina 24, Sampdoria 20, Napoli, Atalanta, Palermo in Milan 18, Catania 15, Torino in Genoa 14, Lazio 13, Parma in Livorno 12, Reggina in Empšoli 10, Siena in Cagliari 9. Danes: ob 15.00 Atalanta - Napoli, Ca-gliari - Livorno, Catania - Palermo, Fiorentina - Inter, Parma - Empoli, Roma - Udinese, Siena - Lazio, ob 20.30 Torino - Genoa.
uefa
15 tekem pod
drobnogledom
preiskovalcev
LUZERN - Evropska nogometna zveza (UEFA) je primer prirejanja izidov na 15 tekmah v vzhodni Evropi predala policijski organizaciji Europol. Nemški magazin Der Spiegel je zapisal, da so bile pri teh nečednih poslih udeležene ekipe iz Bolgarije, Gruzije, Srbije, Hrvaške, Litve, Estonije in Latvi-je. Dosje, ki ga je o tem primeru pripravila UEFA, vključuje kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2008, ligo prvakov, pokal UEFA in pokal intertoto. Po navedbah Der Spiegla se je pet uradnikov UEFA napotilo v centralo Europola v Haagu že v začetku novembra in policiji predalo dosje na 96 straneh. Evropska krovna nogometna organizacija je raziskala 26 tekem, 15 od teh j e bilo v obdobju med julijem 2005 in novembrom 2006.
ŽREB PO TV - Danes bo žreb skupin za sklepno fazo EP 2008 v Avstriji in Švici. Neposreden prenos ob 12. uri po raidue.
PREGLED SRCA - Nogometaši, ki bodo zastopali svoje države na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2008 v Avstriji in Švici, bodo morali pred začetkom tekmovanja obvezno opraviti zdravniški pregled, ki bo osredotočen na iskanje srčnih napak. Prav tako bo morala vsaka reprezentanca na vseh tekmah na klopi imeti zdravnika, ki bi lahko pomagal ob morebitni odpovedi srca. Tako so se je na svojem zasedanju pred žrebom skupin prvenstva odločili vodilni možje Evropske nogometne zveze (UEFA).
nogomet - V Modeni tretja zaporedna zmaga Triestine
Doslej najboljši nastop
Strateg Maran presenetil nasprotnika z začetno postavo in posrečeno menjavo - Odličen prvi polčas, v drugem pa se je izkazal tudi vratar Dei
B-liga IZIDI 15. KROGA Albinoleffe
-	Treviso bo v torek, Bari - Bologna 1:1, Brescia
-	Chievo 0:2, Cesena - Spezia 1:1, Grosseto -Ascoli 1:1, Mantova - Frosinone 3:2, Messina -Avellino 1:0, Modena - Triestina 1:2, Pisa - Lecce 1:1, Ravenna - Rimini 0:1, Vicenza - Piacenza 0:1
Pisa	16	10	3	3	29:23	33
Albinoleffe	15	10	2	3	29:15	32
Bologna	15	9	5	1	20:7	32
Chievo	16	9	4	3	28:19	31
Lecce	15	8	5	2	23:12	29
Rimini	16	8	4	4	26:17	28
Brescia	16	8	3	5	23:18	27
Mantova	16	7	4	5	24:16	25
Frosinone	16	7	3	6	25:22	24
Ascoli	15	6	4	5	23:17	22
Modena	16	6	4	6	24:21	22
Messina	16	6	4	6	13:19	22
Triestina	16	5	5	6	22:28	20
Piacenza	16	6	1	9	13:20	19
Grosseto	16	4	6	6	12:18	18
Bari	16	3	7	6	16:22	16
Spezia (-1)	16	3	7	6	21:21	15
Treviso	15	4	1	10	16:24	13
Vicenza	16	2	6	8	16:28	12
Ravenna	16	3	3	10	19:31	12
Avellino	16	3	3	10	14:23	12
Cesena	15	0	8	7	13:26	8
PRIHODNJI KROG (8.12. ob 16.00)
Albinoleffe - Piacenza, Bari - Ascoli, Brescia -Modena, Cesena - Frosinone, Grosseto -Treviso, Mantova - Lecce, Messina - Ravenna, Pisa - Avellino, Spezia - Chievo, Triestina -Rimini, Vicenza - Bologna
Modena - Triestina 1:2 (0:1)
STRELCI: Granoche v 23.; Rossetti v 16.dp, Koffi v 45.dp.
MODENA (4-4-2): Frezzolini; An-tonazzo, Frey, Gozzi, Tamburini; Giampa' (17.dp Koffi), Bolano (30.dp Luisi), Longo, Pinardi; Bruno, Okaka (35.dp Colacone). Trener: Mutti.
TRIESTINA (4-4-2): Dei 7; Milani 7, Lima 7, Kyriazis 7, Pesaresi 7,5; Sgrigna 6,5, Piangerelli 7,5, Allegretti 7, Šedivec 6 (31.dp Da Dalt 6); Graffiedi 6 (13.dp Rossetti 7), Granoche 6,5 (27.dp Della Rocca 6). Trener: Maran.
SODNIK: Tommasi iz Bassana del Grappa 6,5; OPOMINI: Frey, Lima, Anto-nazzo, Allegretti; GLEDALCEV: 5.000.
Novica dneva: s tretjo zaporedno zmago je kriza v taboru Triestine dokončno mimo. In tokrat se je Triestina dokopala do novih treh točk z zelo solidnim nastopom, morda najboljšim letos.
Trener Maran je z začetno postavo resnično presenetil, saj je v enajsterico vključil tudi Graffiedija. Triestina je torej imela dva prava napadalca, polšpico Šediv-ca pa je postavil v vezno vrsto. Nasportni-ku je hotel jasno pokazati, da Triestina ni prišla v Modeno postaviti barikad pred De-ievimi vrati.
Začetek tekme je bil nadvse prijeten,
saj sta obe ekipi igrali zelo odprto, tako da je bil ritem igre dokaj visok. Obe vezni vrsti
sta bolj mislile na gradnjo svoje igre kot na
uničevanje nasprotnikove. Glavno besedo so imeli Allegretti in Piangerelli (s Pesare-sijem najboljši na igrišču) na eni strani ter Bolano in Pinardi na drugi. Nevarnih strelov proti vratom sicer v tem obdobju nismo beležili, vendar je bilo srečanje res dopa-dljivo. Modena je imela nekoliko več časa posest žoge, Triestina pa je vsakič, ko je pre-stregla kako podajo, hitro prešla v fazo napada. Prvo pravo priložnost je tudi na najboljši način izkoristila. Tekla je 23.minuta, ko je Graffiedi (ki se je izognil ofsajd zanki) lepo zautavil podajo v globino Šedivca in se znašel sam pred Frezzolinijem: silovito je streljal, a zadel vratnico, do žoge je prišel Granoche in jo zlahka potisnil v prazen gol in še enajstič v sezoni zadel (in vsakič le po en gol!). S taktičnega vidika je bila prva polovica srečanja Tržačanov dobesedno brezhibna. Vedno odlično postavljena obramba, hitra predaja žoge v vezni vrsti in bliskovito odpiranje na pasove, kjer sta Sgrigna in Šedivec večkrat povzročala težave nasprotnikovim krilnim branilcem, ter stalno pomikanje dvojice Granoche-Graffiedi, ki je precej otežila delo srednjim branilcem Modene. Zlasti po golu so domači »kanarčki« izgubili umir-
Enajsti zadetek Granocheja kroma
jenost uvodnih minut in z visokimi podajami večkrat le pomagali tržaški obrambi. Edino priložnost za domačo enajsterico si je priigral Pinardi v 44. minuti, ko je silovito streljal in Deiu je le s težavo uspelo žogo zadržati z Giampajem, ki je bil že na preži v njegovi bližini.
Na igrišče se je vrnilo istih 22 igralcev, ki ga je petnajst minut prej zapustilo, a pristop je bil nekoliko različen. Triestina se je morda nekoliko preveč zaprla v svojo polovico. Modena je pritiskala in v desetih minutah trikrat ogrozila Deia s Tam-
burinijem, Bunom in Antonazzom, medtem ko bi Tržačani skorajda presenetili s hitrim protinapadom Sgrigne, ki je žal nenatančno podal Granocheju. Maran je opazil, da je ekipa v težavah in takoj zamenjal Graffiedija z Rossettijem. Z menjavo je zadel v polno, saj je le tri minute po vstopu na igrišče prav vezni igralec Triestine podvojil. Na razdalji šestnajstih metrov je ciljal zgornji desni kot Frezzolinijevih vrat, čeprav obkoljen od domačih igralcev, in ga tudi zadel. Modena pa se niti po tem udarcu ni predala. V 25.minuti je Dei bravu-rozno rešil nad Brunom, a v 32.minuti bi Triestina skorajda tretjič zadela po protinapadu Sgrigne, ki pa je zatresel mrežo z zunanje strani. Prav v devetdeseti minuti je Koffi s kratke razdalje znižal na 2:1. A gol je bil pomemben le za to, da Modena sinoči ni prekinila serije domačih nastopov, na katerih je dosegla vsaj gol (z včerajšnjo tekmo sedemnajst).
Top: Tokrat moramo pohvaliti trenerja Marana za izbiro začetne postave: tvegana poteza, ki pa je imela kot posledico verjetno najboljši letošnji prvi polčas Trie-stine. In zadel je tudi z menjavo Graffiedi-Rossetti.
Flop: Nihče, saj so res vsi igrali na zadovoljivi ravni.
Iztok Furlanič
28
Nedelja, 2. decembra 2007
KULTURA
/
odbojka - Predhodne kvalifikacije za Peking 2008
Italija danes v finalu proti Nizozemski
Grčijo so ukrotili brez težav - Černic in podajalec Meoni se odlično ujemata
CATANIA - Italijanska odbojkarska reprezentance se je na predhodnih olimpijskih kvalifikacijah v Catanii po lahki zmagi proti Grčiji uvrstila v današnji finale, v katerem se bo, s pričetkom ob 18. uri, pomerila z Nizozemsko, ki je v drugi pol-finalni tekmi s 3:0 (25:22, 25:18, 27:25) odpravila Hrvaško. Zmagovalec te tekme se bo uvrstil na evropske kvalifikacije, ki bodo od 7. do 13. januarja prihodnjega leta v Turčiji.
Po dramatičnem razpletu v četrtek proti Hrvaški si »azzurri« proti objektivno slabšim Grkom niso privoščili nobenega podcenjevanja. Igrali so zbrano in učinkovito, bili so bolj ali manj stalno v vodstvu, nasprotnik pa jih ni nikoli spravil v težave, ker je sam veliko grešil. Tako je bil prvi set enosmeren tudi zato, ker Grki niso dosegli niti ene točke ne z blokom ne s servisom, v napadu pa so bili skromni. Nekaj več so pokazali v drugem setu, a le do druge tehnične minute odmora. Še prej je igrišče zaradi udarca v oko zapustil center Tenca-ti, a Bovolenta ga je do konca tekme nadomestil več kot enakovredno. Tretji set je bil spet enosmeren.
Čeprav je dvoboj s Hrvaško pokazal, da je Italija tudi ranljiva, ni mogoče spregledati pozitivnih aspektov njene igre odkar jo vodi Anastasi. Tako se zaenkrat zdi zelo posrečena izbira Marca Meonija za podajalca, saj njegova uigranost z vsemi tol-kači in tudi obema centroma rase iz dneva v dan, zelo blagodejno pa menda vpliva prav na Mateja Černica, s katerim se zdi, da se izvrstno ujema, tako daje naš repre-zentant zdaj prava gonilna sila italijanskega napada, ob tem, da zelo dobro servira in sprejema servis. Dobro je spet igral tudi Loris Mama, ki je na dosedanjih treh uradnih tekmah nekaj težav imel le na začetku dvoboja proti Hrvatom. Če pomislimo, daje Loris brez pravih mednarodnih izkušenj, lahko rečemo, da nas je vnovič presenetil.
Italija - Grčija 3:0 (25:15, 25:19, 25:19)
ITALIJA: Meoni, Černic 10, Tenca-ti 4, Fei 14, Cisolla 14, Mastrangelo 4, Mania (L). Bovolenta 6, Perazzolo, Zlatanov, Martino, Coscione. TRENER: Anastasi.
GRČIJA: Karipidis 3, Sharagdis 4, Roumeliotis 5, Giourdas 5, Chatziantoniou 3, Prousalis, Papadimitriou (L); Karagian-nis 1, Armenakis 6, Kournetas 1, Ioakei-midis 1, Gkortsaniouk 3. TRENER: Leonis.
OSTALI - Predhodne kvalifikacije se odvijajo še v dveh krajih. Na turnirju na Madžarskem sta finalista Poljska in Finska, na Portugalskem pa Češka in Nemčija. Francija, ki jo je Češka včeraj premagala s 3:0, je že izpadla iz boja za OI.
smučanje
V mrazu prva Vonn, to je Kildow
LAKE LOUISE - Na prvem smuku nove sezone, tekmovalke je motil hud mraz, saj so namerili -26 stopinj Celzija, je bila prepričljivo najboljša 23-letna svetovna podpr-vakinja Lindsey Vonn. Pred letošnjim septembrom, ko se je poročila z ameriškim smučarjev Thomasom Vonnom, se je pisala Kildow ter s tem priimkom osvojila sedem zmag, tri od teh v Lake Louisu. Do četrte zapored v Lake Louisu in skupno osme je prišla na 2814 metrov dolgi moški olimpijski progi, ko je 40 vratc presmučala daleč najbolje med vsemi. Druga je bila Avstrijka Renate Gotschl, ki je zaostala 78 stotink, tretja pa Kanadčanka Britt Kanyk. Najbolj se ji je približala Gotschlo-va, dobitnica malega kristalnega smukaškega globusa v prejšnji sezoni. Nemška veteranka se je po poškodbi tako znova vrnila v sam svetovni vrh v hitrih disciplinah.
Danes bo še superveleslalom.
Števerjanec Loris Mania ima za sabo le štiri prijateljske in tri uradne nastope za reprezentanco, vendar igra že zelo samozavestno
Brazilija že na OI
TOKIO - Brazilska odbojkarska reprezentanca je postala prva ekipa v tem športu, ki si je zagotovila olimpijsko vozovnico za Peking. Svetovni prvaki Brazilci so na tekmi svetovnega pokala s 3:0 (22, 22, 18) premagali Ruse in si tako kot prvi zagotovili olimpijski nastop. Za ostali dve mesti, ki vodijo v Peking se potegujejo Rusija, ZDA in Bolgarija. Prvi dve se bosta v današnjem zadnjem krogu pomerili med sabo, poraženec pa bo izločen, če bo Bolgarija, kot je pričakovati, premagala Argentino. Italija kajpak navija za Ruse in Bolgare. Če zmagajo, jih namreč ne bi bilo na kvalifikacijah v Turčiji...
Vrstni red: Brazilija 18, Rusija, ZDA in Bolgarija 16, Španija 12, Argentina in Portoriko 10, Avstralija 8, Japonska 6, Egipt 4, Tunizia in J. Koreja 2.
kolesarstvo - Predstavitev 91. dirke po Italiji
Največja novost je kronometer v zadnji etapi
MILAN - 91. kolesarska dirka po Italiji, ki bo od 10. maja do 1. junija prihodnjega leta, se bo začela na Siciliji brez prologa. V 23 dneh bodo spravili pod streho 21 etap, prevozili pa 3.423 kilometrov. Obiskali bodo 16 dežel, kar je celo več kot ponavadi, a jih tokrat ne bo v Furlaniji Julijski krajini. Enkrat se bodo podali tudi v Švico, »tujino« predstavlja tudi San Marino. Na sporedu so štiri gorske etape, revolucionaren pa je konec. Namesto »zmagoslavnega sprehoda« za zmagovalca bo na vrsti 23,5 kilometra dolga etapa na kronometer od Cesana Maderna do drevoreda Cavour v Milanu. Lahko bi bila odločilna. Trije cilji bodo v reber (Fedaia, Alpe di Pampeago in vrh Pora), zanimiv pa bo tudi gorski kronometer do vrha Corones (13,5 km, do 24% naklona). Vrh Cop-pi bo Gavia (2.618 m), v isti etapi - 30. maja, se bodo povzpeli še na Mortirolo. Povsem ravninskih etap je sedem. Paolo Bettini bo o nastop na Giru odločil šele čez en mesec, pravi, daje dirka zelo zahtevna, ker je brez lahkih etap. Glede dopinga so se odločili za uvedbo »biološke izkaznice«
Potek Gira 2008 je iz Rima v povezavi s studiom v Milanu komentiral tudi ministrski predsednik Romano Prodi, velik ljubitelj kolesarstva
ansa
hokej »in-line«
Pot Edere se je ustavila v polfinalu
VALLADOLID - Tržaška Edera je v sinočnjem polfinalu lige prvakov v hokeju na rolerjih visoko izgubila proti domači peterki. Španski Valladolid, pri katerem nastopa kar nekaj čeških hokejistov, j e zmagal s 5:1. Prvi polčas je bil izenačen. Po vodstvu domačinov je izenačujoči zadetek dal Kos, gostitelji pa so pred koncem povedli na 2:1. Valladolid je v drugem polčasu še trikrat premagal vratarja tržaške ekipe. V drugem polfinalu je Asiago, pri katerem igra slovenski vratar Penko, s 6:2 premagal Rethel in bo v današnjem finalu (14.30) igral prav proti španskemu Valladolidu. Edera (ob 13.00) bo na tekmi za 3. mesto igrala proti Rethelu.
Košarka: v B2-ligi
vsi v gosteh
Današnji spored moške košarkarske B2-lige (ob 18.00): Atri - Falconstar Tržič; Senigallia - Nuova Pallacanestro Gorizia in Trento - Acegas Aps Trst.
A-LIGA - Napoli - Benetton Treviso 64:69, Scafati - Avellino 86:89.
V Sloveniji
NOGOMET - 1. liga: Interblock - Celje 1:1, Maribor - Hit Gorica 0:3, Nafta - Livar 4:2, Domžale - Koper 1:1. Danes:Pri-morje - Drava. Vrstni red: Domžale 43, Hit Gorica 35, Koper 34, Nafta 30, Interblock 29, Maribor 26, Celje 25, Primorje 21, Drava 19, Livar 11.
ODBOJKA - 1. moška liga: Triglav - Salonit 0:3 (-21, -22, -23), Prvačina - Olimpija 3:1 (17, -15, 20, 20). 1. ženska liga: Luka Koper -Ptuj 3:1 (-20, 13, 22, 28), Bled - Epic Sloving Vital 0:3 (-22, -20, -19).
KOŠARKA - Liga NLB: Zagreb - Union Olimpija 85:98, Slovan - Cibona 85:81, Domžale -Crvena zvezda 85:67, Vojvodina -Split 75:65, Partizan - Široki Bri-jeg 81:71, FMP - Buducnost 76:79, Zadar - Hemofarm 78:65. Vrstni red: Partizan 23, Crvena zvezda 21, Zadar 21, Hemofarm 19, Union Olimpija 19, Cibona 19, Buducnost 18, Vojvodina 18, FMP 17, Split 17, Geoplin Slovan 16, Domžale 15, Zagreb 15, Široki Brijeg 14.
1. moška liga: Luka Koper -Šentjur 85:66, Geoplin Slovan -Kraški zidar Jadran 82:65.
tenis - Finale
Davis cup: ZDA na pragu zmagoslavja
PORTLAND - Ameriška moška teniška reprezentanca je prvi dan velikega finala Davisovega pokala z Rusijo v Portlandu zaključila s 100-odstotnim izkupičkom. V prvem dvoboju je Andy Roddick premagal Dmitrija Tursunova s 6:4, 6:4 in 6:2, v drugem pa je bil James Blake boljši od Mihaila Južnija 6:3, 7:6 (4), 6:7 (3) in 7:6 (3). Američani so na pragu zmagoslavja v najbolj prestižnem reprezentančnem teniškem tekmovanju, saj za končno zmago potrebujejo le še točko. Varovanci kapetana Patricka McEnroeja, brata slovitega teniškega genija in velikega nergača Johna, so do vseh potankosti izpolnili zadane načrte v uvodnem dnevu, »taktična odločitev« prvega strokovnega moža ruske izbrane vrste Šamila Tarpiševa, da v posamičnem obračunu ne ponudi priložnosti prvemu igralcu Nikolaju Davidenku, sicer četrtemu igralcu na svetu, pa se je izkazala za zgrešeno.
smučarski tek - Klasični šprint na Finskem
Zmaga Petre Majdič
Slovenka premagala vse tekmice, čeprav njen trener meni, da
KUUSAMO - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na tekmi svetovnega pokala v Kuusamu prepričljivo ugnala vse tekmice in se veselila prve zmage v letošnji sezoni. Majdičeva je v klasičnem sprintu ponovila lansko zmago na tem prizorišču, potem ko je v finalu gladko ugnala Norvežanko Astrid Ja-cobsen na drugem in Slovakinjo Aleno Prochaskovo na tretjem mestu. Dobro sta nastopili tudi drugi dve slovenski tekmovalki, Katja Višnar je bila na koncu 28., Vesna Fabjan pa 30., s čimer sta se prav tako prebili med dobitnice točk. Majdičeva je od kvalifikacij, preko četrtfinala, polfinala do finala, nadzorovala tek tekmic ter jih vedno znova razorožila na zadnjem vzponu, kjer je do izraza prišla (-pre)moč slovenske tekmovalke.
»Petra me je izredno presenetila. Računal sem, da bo tekla v velikem finalu, upal sem, da bo osvojila tretje mesto. Dokazala je, da je velika tekmovalka, iz preizkušnje v preizkušnjo je tekla boljše, kar je na koncu na našo srečo in veselje zadostovalo za zmago. Mislim, da še ni
Petra Majdič
v 'top' formi, tako da lahko letos teče še boljše. Reči moram, da so bile smuči zelo dobro pripravljene, vidi se, da ekipa zelo dobro dela. Zelo dobro sta tekli tudi obe drugi tekmovalki, morda bi si želeli še kakšno mesto višjo uvrstitev, a vseeno smo zelo veseli novih točk svetovnega pokala,« je iz Kuusama povedal prvi trener ekipe Ivan Hudač.
V moški konkurenci je zmago slavil Norvežan Johan Kjoelstad pred Švedoma Emilom Joenssonom in Matsom Larssonom.
Danes bosta na sporedu desetkilo-
še ni v optimalni formi
metrska klasična preizkušnja za ženske in 15-kilometrski klasični tek za moške.
BREZ SUPERVELESLALOMA -
Mednarodna smučarska zveza (FIS) je su-perveleslalom alpskih smučarjev za svetovni pokal, ki je bil predviden včeraj v ameriškem Beaver Creeku, zaradi slabega vremena odpovedala in ga bo skušala izvesti jutri ob 18. uri po našem času.Da-nes je v tem zimskošportnem središču, ki ga je zajel val slabega vremena, na programu moški slalom (ob 17.45 in 20.45).
SKOKI - Thomas Morgenstern je zmagovalec uvodne posamične tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev. Avstrijec je s skokoma 146,5 in 137 metrov (308,8 točke) slavil tesno zmago pred Norvežanoma Bjornom Einarjem Romornom (143/139; 306,6) na drugem in Tomom Hildejem (142/138,5; 298,9) na tretjem mestu. Slovenski finalisti Jernej Damjan (135,5/119,5; 254), Primož Peterka (133/121,5; 251,6) in Robert Kranjec (132,5/120; 247) so nastopili slabše od pričakovanj in se zvrstili od 22. do 24. mesta.
/
ŠPORT
Nedelja, 2. decembra 2007
29
nogomet - Pokrajinski derbi 11. kroga elitne lige med Muggio in Vesno
V Miljah nič novega Vesna ostaja pri dnu lestvice
Zanimiva in pestra tekma - Nedosojene enajstmetrovke - Izključen Venturini
JfflšiiiSi
Muggia - Vesna 2:2 (2:1)
STRELCI: Vigliani v 7., Venturini v 32., Busletta v 41. in Mervich v 49. min.
MUGGIA: Premate, Gili (88), Aubelj (v 79. Cerar), Pacherini, Busletta, Fadi, Fantina, Depangher, Vigliani, Bertocchi, Rosero (89). TRENER: Corosu.
VESNA: Donno, Tomizza, Milenkovič (88), Fichera (89), Degrassi, Ervigi, Mon-tebugnoli (v 83. min. Matteo Cheber), Martin Cheber, Mervich (v 70. min. Cermelj), Leone, Venturini. TRENER: Calo.
IZKLJUČEN: Venturini v 94. min.; RUMENI KARTONI: Degrassi, Ervigi, Leone; Aubelj, Fadi.
Po trikratnem sodnikovem žvižgu ni nihče dvignil rok v znak veselja. Precej grenkobe v obeh taborih. Točka bistveno ne pomaga ne Vesni ne Muggii, tako da ostaja položaj na lestvici - v pričakovanju današnjega kroga - nespremenjen. Obe ekipi sta še v spodnjem delu.
Pokrajinski derbi elitne lige se za Vesno ni začel najbolje. Že v 7. minuti so gostitelji z Viglianijem izkoristili gnečo v kazenskem prostoru in prvič zatresli Don-novo (zaradi poškodbe je bil odsoten kar nekaj tekem) mrežo. V naslednjih dvajsetih minutah so se v obeh kazenskih prostorih zvrstile številne nevarne akcije. V 11. minuti je Mervich (včeraj je postal oče malega Manuela, čestitamo), lepo podal do aktivnega Venturinija, ki pa je neuspešno streljal mimo vrat. Minuto kasneje je Donna rešila prečka: ankaranski branilec v dresu Muggie Tilen Aubelj je podal do Cristiana Fantine (nedvomno najbolj nevaren nogometaš miljske ekipe), ki je silovito streljal. Do konca polčasa je isti nogometaš še dvakrat zaposlil vratarja Vesne (v 15. in v 23. minuti). V 21. minuti so nogometaši Vesne zahtevali (upravičeno) enajstmetrovko: Leone je visoko podal v kazenski prostor in domači branilec se je dotaknil žogo z roko. V Miljah je tako zadišalo po Vesninem zadetku. V 25. minuti je sledila generalka, saj je Venturini zgrešil le za las, po lepi podaji v globino Tomizze. Kmalu zatem je ekipa kriškega društva končno izenačila: mali Venturini je v malem kazenskem prostoru skočil najvišje in s pomočjo vratnice zadel v polno. Pred odhodom v slačilnice je Mug-gia še enkrat povedla. Z glavo je bil uspešen branilec Busleta. Tudi tokrat po visoki podaji z boka v kazenski prostor.
Povratek iz slačilnic (med odmorom je nad Miljami celo poletela eskadrilja Frec-ce tricolore) je bil za Vesno zelo pozitiven, saj so »plavi« izenačili že po dveh minutah. Montebugnoli je po preigravanju streljal proti vratom, domači vratar ni zadržal usnja in Mervich je nemoteno potisnil žogo v
Tako je Vigliani v 7.
minuti dosegel prvi gol za Muggio
kroma
mrežo. Tekma je bila zatem še naprej živahna (kot v prvem delu). V 9. minuti je znova poskusil Fantina, ki je včeraj povzročil precej preglavic tudi solidnima branilcema Degrassiju in Tomizzi. Fantina je nekaj minut kasneje padel v kazenskem prostoru Vesne. Sodnik ni dosodil najstrožje kazni (prekršek pa je najbrž bil). Najlepšo priložnost je proti koncu tekme imel Cermelj, ki je sam pred nasprotnikovim vratarjem streljal visoko čez prečko. Pred koncem tekme še ena dvomljiva epizoda: Venturini je padel v kazenskem prostoru in zahteval enajstmetrovko. Sodnik mu je zaradi ugovarjanja pokazal rdeči karton. Po tekmi je Venturini povedal, da je bil prekršek čist kot solza.
NAŠE OCENE - Pri miljski ekipi je bil prav gotovo najboljši Cristian Fantina, ki si zasluži čisto 8 (kriški navijači sicer ni-
nogomet
Visoka zmaga
mladincev
Juventine
Juventina - Sevegliano 5:0 (3:0)
STRELCI: Černic, Moho-ric, Peric, Manni, Cadez.
JUVENTINA: Kardas, Fici (Manni), Lamanda, Patrone, Ci-polla, Lorusso, Černic (Cadez), Galliussi, Simonetti (Stasi), Peric (Bevilacqua), Mohoric (Paziente). TRENER: Currato.
Deželni mladinci Juventine so brez večjih težav odpravili zadnje uvrščeni Sevegliano, ki se je v Štandrežu, predvsem na začetku prvega polčasa kar dobro upiral. Po vodstvu Černica so se domačini razigrali in pred odmorom še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu so varovanci trenerja Luigija Cur-rata stalno držali vajeti igre v svojih rokah in dosegli še dva gola.
Po tekmi je bil trener zadovoljen s svojimi varovanci. »Igrali smo dobro, bodisi v obrambni kot v napadalni fazi. Pohvalil bi vse fante, ki so vseh devetdeset minut igrali zelo požrtvovalno.«
DEŽELNI NAJMLAJŠI -Pomlad bo v torek v Križu ob 18.30 igrala zaostalo tekmo proti Donatellu.
8
-krat je že v letošnji sezoni kriška Vesna igrala neodločeno. »Plavi« ne uspejo zmagati. Zadnjič so vse tri točke odnesli domov oddaljenega 30. septembra in to v Palmanovi (3:5). Odtlej sta minila že dobra dva meseca. Zaskrbljujoče pa je, da Calojevi varovanci še niso zmagali na domačem igrišču v Križu.
so bili najbolj veseli, ko je slednji večkrat nekoliko gledališko izsilil kar nekaj prostih strelov). Pri Vesni je dobro opravil svojo nalogo srbski nogometaš Marko Milenkovič, ki je prvič letos začel od začetka (7,5). V napadu je veliko pretekel Venturini (prihaja v pravo formo), čeprav je na koncu dober nastop skazil z izključitvijo.«
IZJAVE PO TEKMI - Trener Vesne Ruggiero Calo: »Neodločen izid je navsezadnje pravilno plačilo. Jezi me, da bomo v prihodnjem krogu igrali brez Ventu-rinija in Leoneja, ki sta danes (včeraj op. ur.) prejela rdeči in četrti rumeni karton). V obrambi smo slabo igrali posebno pri visokih žogah.«
Tilen Aubelj, branilec Muggie: »Dobro smo vedeli, da je Vesna zelo dobra ekipa, čeprav ima kar precej težav s poškodbami. Tekma je bila zanimiva tekma in gledalci so najbrž uživali, saj so videli številne zadetke. Neodločen izid pa je pravičen.«
Marko Milenkovič, branilec Vesne: »V prvem polčasu je Muggia igrala bolj napadalno, v drugem delu pa smo mi prevzeli pobudo v naše roke. Lahko bi tudi zmagali.« (jng)
OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI - Promocijska liga: S. Lorenzo - P. Gorizia 1:1, P. Romans - V. Corno 1:3; 1. AL: Gallery -San Canzian 3:1, Ruda - Aquileia 1:3, S. Giovanni - Ponziana 2:2; 2. AL: Mossa -Piedimonte 0:1; 3. AL: Castions - Romana 3:0.
nogomet - Začetniki in cicibani
Dober nastop Pomladi A Napredek cicibanov Brega
Mladost B končala jesenski del z visoko zmago
ZAČETNIK111:11 Costalunga - Pomlad A 4:5 (1:1, 1:2, 2:2)
STRELCI ZA POMLAD: Bo-lognani, Arduini 2, Krečič 2.
POMLAD: Puntini, Perko, Kante, Pertot, Simeoni, Renar, Rebula, Bolognani, Krečič, Arduini,
Vatovac. TRENER: Ridolfi.
Lepa in pestra tekma. Nogometaši Pomladi so zgrešili številne priložnosti za gol, tako da bi bila končna zmaga lahko še višja. V taboru Pomladi so bili po tekmi zelo zadovoljni in so pohvalili celo ekipo. Na krilu pa je zelo dobro igral Erik Rebula.
CICIBANI
San Luigi - Kras 9:3 (4:2, 3:0, 2:1) - STRELCA ZA KRAS - Koc-man (2), Vidali. KRAS: Gregori, Perelli, Kosovel, Suppani, De Castro, Leghissa, Kocman, Vidali, Udovič.
To je bil šele drugi poraz ma-
Začetniki Pomladi A
kroma
Telovadba in meti na koš
Nekateri se že zgledujejo po košarkarjih Brega: to so najmlajši, ki prve športne izkušnje nabirajo pri otroški telovadbi. 20 otrok vadi
pod vodstvom Tineta Kraševca, ki mu pomaga Katja Spetič. Otroci spoznavajo osnove gibanja: začetek vadbe poteka v obliki igre, osrednji del je namenjen najrazličnejšim vajam za ravnotežje in ostale psihomotorične spo-
sobnosti. Prevale, skoke in tek prepletajo tudi z osnovnimi igrami z žogo. Najuspešnejše pa je končno tekmovanje med deklicami in dečki, ki tekmujejo v metih na koše ... kot starejši društveni košarkarji.
lih krasovcev, bil pa je zaslužen, saj so igralci San Luigija (vsi letniki 1998) pokazali odlično pripravljenost. Kras ni igral slabo, je celo po-vedel z 1:0, nato pa je prišla na dan premoč gostiteljev.
Domio - Vesna 10:1 (3:0, 5:0, 2:1)
VESNA: Paoli, Covarelli, Ghersinich, Rovelli, Rossi (1 gol), Sartore, Nabergoj, Majcen, Košuta, Blasi, Buri. TRENER: Bencich.
Domio je bil tokrat boljši nasprotnik in je zasluženo slavil.
Ronchi C - Mladost B 3:16 (0:5, 0:6, 2:5)
MLADOST B: Zanier, Gergo-let (4 gole), Juren (4), Čevdek (5), Petejan (1), Lavrenčič (1), Trevisan (1), Faidiga. TRENER: D. Gergolet.
Doberdobska Mladost je tudi tokrat zanesljivo zmagala. Trener Dario Gergolet je pohvalil vse svoje varovance. S to tekmo je Mladost B zaključila jesenski del prvenstva. Gergoletovi varovanci se bodo na igrišča vrnili šele na začetku marca.
Breg - Montebello Don Bosco 6:4 (2:0, 2:4, 2:0)
BREG: Ducci, Baggedda, Se-gulin (1 gol), De Luisa, Mesar, Gla-vina (2), Genzo (1), Kofol (1), Gruden, Smotlak, Giacca, Bandi, Tul (1), Antinozzi. TRENER: Stojkovic.
Brežani so osvojili dve tretjini, eno pa so zmagali gostje. Bregovi cicibani so pokazali lep napredek.
58
Nedelja, 2. decembra 2007
KULTURA
/
moška c-liga
Val drugič zmagal, Tabor KO proti Prati
Basiliano - Val Imsa 0:3 (30:32, 19:25, 21:25)
VAL IMSA: Pantič 11, Lavrenčič 12, Ombrato 15, Mucci 8, Berzacola 6, Masi 5, Plesničar (L), Nanut 0, Florenin 0, Sancin, Povšič, Corva. TRENER: Jerončič.
Valovcem se je, kot kaže, res odprlo. Po prvi zmagi proti Vivilu so včeraj premagali še bolje uvrščeni Basiliano, odigrali svojo doslej najboljšo tekmo in pokazali napredek. Ekipa je tokrat delovala zelo samozavestno. Napad je bil bolj prodoren kot doslej, precej manj je bilo napak, igro je krasil tudi agresiven servis, tako da je bil Basilia-no vedno pod pritiskom. Valovci so bili praktično v vodstvu v vseh treh setih, nekaj več težav pa so imeli samo v prvem, ko so se pustili ujeti pri 21. točki. V izjemno dolgi in razburljivi končnici (32:30) je imel Basiliano samo eno zaključno žogo, vse ostale so pripadle Valu. V preostalih dve setih pa so na začetku pridobljeno prednost obakrat obdržali. Podajalec Berzacola je ustrezno zaposlil vse tolkače, ki so se izkazali, še kar solidne je bil tokrat tudi sprejem servisa. na mreži je bil zelo učinkovit center Mucci (71% storilnosti v napadu). Prvič od vsega začetka je v diagonali z njim igral Masi. Prata - Sloga Tabor Televita 3:1 (21:25, 25:18, 25:21, 25:23)
SLOGA TABOR TELEVITA: Vasilij Kante 6, Peterlin 8, Slavec 12, Sorgo 7, Igor Veljak 14, Vanja Veljak 2, Privileggi (L); Mirko Kante, Riolino 3. TRENER: Božič.
Sloga Tabor Televita se je srečala z najboljšo ekipo doslej. Domača Prata se ponaša z zelo homogeno ekipo, vsa mesta so odlično pokrita, na mreži izstopa Iud, ki je lani igral z Bibionejem v B2-ligi, poleg vsega pa je tudi obrambna vrsta vedno na mestu.
Našim odbojkarjem nimamo kaj očitati, saj so tudi sami opravili dober nastop. Podobno kot v prejšnjem krogu je bila tudi tokrat zelo uspešna igra preko centrov, dobro sta se odrezala tudi krilna napadalca, nekoliko bolj medli pa so bili napadi s korek-torskega mesta, ki so bili manj prodorni kot običajno in jih je velikokrat domača obramba prestregla brez večjih težav.
Sloga Tabor Televita je srečanje zelo dobro začela in domačine presenetila že z ostrim servisom, ki jim je povzročal precej težav. Dobro so se naši igralci odrezali tudi v ostalih elementih in set povsem zasluženo osvojili. V nadaljevanju se Prata, ki seveda cilja vsaj na play off, ni več pustila presenetiti. Tekma je bila vsekakor zelo izenačena, polna atraktivnih akcij tako v polju kot na mreži, v odločilnih trenutkih pa so bili boljši domači odbojkarji. V zadnjem so se Slogaši borili vse do konca, v končnici pa sta jih »pokopali« dve nerodni napaki in jim tako preprečili, da bi izsilili tie break in osvojili točko, ki bi si jo po prikazani igri prav gotovo zaslužili. (INKA) Buia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:21, 29:27, 25:23)
SOČA ZBDS: Ma. Černic 5, S. Čer-nic 14, I. Černic 6, Valentinčič 15, J. Černic; Košir (L), Braini, Devetak. TRENER: Batti-sti.
Okrnjena šestreka Soča se iz gostovanja v Buii vrača praznih rok. Zaradi službenih obveznosti je bil odstoten Gregor Testen, Daniele Braini pa je moral zaradi lažje poškodbe srečanju slediti s klopi. Vsi trije seti so bili zelo izenačeni, kot zgovorno kažejo že posamezni izidi, škoda le, da v končnici setov Sočani niso bili dovolj prisebni, da bi zaključili niz v lastno korist: še posebno v drugem setu, ko so varovanci trenerja Bat-tistija že vodili z 26:25, toda v nadaljevanju so napravili nekatere naivne napake in niz je splaval po vodi. Med posamezniki velja gotovo omeniti Igorja Valentinčiča, ki je igral zelo dobro tako v napadu (s 15 točkami je bil tudi »top-scorer« srečanja) kot v bloku. V vrstah Buie pa se je na mreži izkazal slo-gaš Ambrož Peterlin, ki je bil za blok in obrambo gostov nerešljiva uganka.
Ostali izidi: VBU - San Vito 3:0, PAV Natisonia - CUS Trieste 3:1, Vivil - Faedis 0:3.
Vrstni red: VBU 17, Prata 14, San Vito 13, Buia in PAV Natisonia 11, Sloga Tabor Televita 10,Faedis 8, Basiliano 7, Val Imsa in CUS 6, Soča ZBSD 4, Vivil 1.
ženska c-liga - Derbi 9. kroga
Sloga List na koncu z blokom Chiare Fazarinc do novih treh točk
Virtus bi skoraj izsilil peti niz - Živčnost prevladala nad lepo igro
Sloga List - Virtus Ts 3:1 (25:21, 25:23, 23:25, 27:25)
SLOGA LIST: Pertot 8, Fazarinc 18, Ciocchi 6, A. Spangaro 5, Cvelbar 19, Starec 4; Chirani (L), Gantar 1, M. Spangaro, Maurovich. TRENER: Maver.
Sloga List je po treh zaporednih porazih prišla do novih, zlata vrednih treh točk. Zlata vrednih, ker je šlo za tržaški derbi in predvsem, ker je Virtus direktni tekmec Sloge v boju za obstanek. Derbi 9. kroga je tako v opensko telovadnico privabil lepo število ljubiteljev te panoge (čeprav se je telovadnica napolnila šele na koncu prvega niza), vendar srečanje je bilo vse prej kot do-padljivo. Igra je bila zelo raztrgana, saj je bilo veliko napak na eni in drugi strani mreže. Sloga je Virtusu podarila 40% točk, Virtus pa Slogi 39%). Šesterko Virtusa je ponavadi krasila izredno borbena in dinamična igra v obrambi, včeraj pa so mogoče igralke trenerja Norbeda zatajile prav v tem elementu igre. V napadu pa je bila šesterka trenerja Norbeda vse preveč odvisna od korekto-rice Belian. Zelo malo je bilo blokov, tako na eni kot na drugi strani. Prvič je z blokom zaustavila napad (akcija se je sicer nato nadaljevala) podajalka Sloge Daniela Ciocchi in to šele v drugem setu pri izidu 9:6.
Slogašice so z zmago na lestvici prehitele tržaške konkurentke
kroma
Prva dva seta sta bila izenačena, vendar je Sloga vedno imela 2-3 točke prednosti, kar ji je omogočilo,da je spravila pod streho oba niza. Virtusu sta največ težav povzročali Chiara Fazarinc s krila (postregla je z nekaterimi lepi udarci v paralelo) in Staška Cvelbar s centra. Vsekakor že v teh dveh setih se je v določenih trenutkih zataknilo predvsem v sprejemu, tako da je imela podajalka Ciocchi kar nekaj težav pri gradnji igre. Naravnost presenetljiv pa je bil tretji niz. Slogašice so
pričele udarniško in z ostrimi servisi Per-totove povedle kar s 7:1 in z napadi Faza-rinčeve in Cvelbarjeve prednost obdržale vse do izida 23:19. Nato so napaka na servisu, neprodoren napad in napaka v sprejemu Virtusu omogočile, da je z delnim izidom 6:0 osvojil niz. Dramatična pa je bila tudi končnica zadnjega seta. Potem ko so bile slogašice večji del seta v vodstvu, se je pri izidu 24:22 pri Slogi znova nekaj zataknilo. Zgrešen servis Cvelbarjeve, nato še uspešen napad s krila in oster servis
Belianove in Virtus je prešel v vodstvo s 25:24. Toda slogašice so ohranile mirno kri in po napaki Tržačank je Chiara Fazarinč z blokom Slogi priigrala tri nove točke in nič ne de, če igra ni bila navdušujoča, saj včeraj so bile prva skrb tri točke.
Izjave po tekmi
Trener Sloge Martin Maver:»Občutili smo pomembnost srečanja, tako da igra ni bila ravno najbolj navdušujoča. Na servisu nismo bili dovolj učinkoviti, čeprav moram priznati da je bilo boljše kot na prejšnjih srečanjih in tudi blok bomo morali popraviti.«
Trener Virtusa Diego Norbedo:»Naša glavna hiba je pomanjkanje izkušenj. Ta ekipa ima velik potencial in iz tekme v tekmo je viden napredek. Treba je samo delati in rezultati bodo prišli čez nekaj krogov.«
Rado Šušteršič
Ostali izidi: Martignacco - Teor 3:0; Talmassons - Libertas TS 2:3; Volleybas - Vivil 3:0; Biesse PN - Palazzolo 3:0; Lucinico - Cormons 3:0; Porcia - Chions 3: 1.
Vrstni red: Porcia 23, Lucinico 21, Biesse PN in Martignacco 20, Palazzolo 16, Libertas TS in Volleybas 12, Talmassons 10, Chions 9, Cormons in Sloga List 7, Teor 6, Virtus 5, Vivil 0.
moška d-liga - Edini letošnji slovenski derbi
Olympia TMedia prepričljivo
Z igro pa sta bili nezadovoljni vodstvi obeh taborov, saj je bilo na obeh straneh mreže preveč napak
Olympia Tmedia - Sloga 3:0 (25:23, 25:15, 25:16)
OLYMPIA TMEDIA: Hlede 7, Fa-ganel 12, Mania' 4, Dornik 5, Lango 12, Bernetič 13, Maraž (L), Šfiligoj 0, Terčič 2, Devetak, Hlede, Callegari. TRENER: Conz.
SLOGA: Iozza 7, Štrajn 0, Romano 9, Rožac 5, Tavčar 2, Cettolo 4, Jernej Šček 5, Jakob Šček 0, Rauber (L). TRENER: Štrajn.
V prvem četrtoligaškem derbiju deželnega odbojkarskega prvenstva so povsem upravičeno slavili domačini Olympie, ki so po samih treh nizih igre premagali tržaške goste. Srečanje ni zadovoljilo publike, še manj pa tehnični vodstvi obeh ekip. Trener Claudio Conz se lahko veseli treh osvojenih točk, ne pa predstave svojih varovancev, ki so malo bolje igrali le v tretjem nizu. V prvih dveh nizih smo bili priča na obeh straneh mreže številnim napakam in predvsem apatični igri v polju. Preveč je bilo napak tako v napadu kot na servisu, ki jih lahko pripišemo pomanjkljivi zbranosti s strani odbojkarjev obeh ekip.
Srečanje se je začelo s prevlado domačinov, ki so si kot prvi priigrali vodstvo 7:3, nakar so prepustili gostom pet zaporednih točk. Od tu naprej sta se eki-
Najboljše sta ekipi igrali v tretjem setu
prinčič
pi izmenjavali v vodstvu vse do izenačenega stanja pri 23. točki, ko so bili gostitelji prisebnejši in z dvemi napadi zapečatili niz v lastno korist.
V drugem nizu so Dornik in soigralci izboljšali blok in si tako takoj priigrali znatno vodstvo, ki so ga brez težav obdržali do konca niza, tudi s pomočjo premalo zbranih gostov.
Tehnično najboljši je bil tretji niz, ko sta se ekipi potrudili in omejili na pet število neizsiljenih napak za posamezno ekipo. Stanje je bilo izenačeno vse do rezultata 15:13, ko so si domači igralci, tudi s pomočjo učinkovite režije podajalca Filipa Hledeta, priigrali delni izid 10:3 in tako zaključili srečanje v lastno korist.
Kot že navedeno, sta bila ob koncu srečanja oba trenerja brez besed glede prikazane igre in predvsem pristopa igralcev do tekme. (J.P.)
Ostali izid: Volley UD - Porcia 1:3; Pallavolo TS - Cordenons 0:3; Rigutti -San Quirino 3:1; Cervignano - Broket TS 2:3; Club Altura - Fincantieri bo danes.
Vrstni red: Porcia 18, Rigutti 15, Fincantieri* 14, San Quirino in Olympia TMedia 10, Club Altura* in Sloga 9, Pallavolo TS 8, Broker TS 5, Cervi-gnano 4, Cordenons 3, Volley UD 0 (* s tekmo manj) .
zenska d liga
Do točk spet samo Bor Breg Kmečka banka
Bor Breg Kmečka banka - Buia: 3:2 (25:19, 16:25, 25:15, 21:25, 16:14)
BOR BREG KMEČKA BANKA: Flego 15, Vodopivec 10, Spetič 13, Del-la Mea 13, Colsani 8, Gruden 2, Con-tin (L), Grgič 3, Zerjul 0, Legovich 0, Sancin, Sadlowski, TRENER: Kalc.
Združena ekipa Bora in Brega je kljub slabši igri podaljšala zmagovito serijo in se teko še dodatno oddaljila od nevarnih mest na lestvici. Naše igralke so dobro začele in z uspešnimi napadi preko centra preprečljivo osvojile prvi set. V drugem nizu je Buia zaigrala odlično v polju s kratkimi žogami pa povsem spravila iz tira domačo obrambo. Plave so v tem setu tudi veliko grešile in s tem še olajšale nalogo nasprotni ekipi.V tretjem setu je Buia spet boljše začela, a so se domačinke po vstopu Grgičeve zbrale in z bolj agresivno igro zasluženo prevladale. Na začetku četrtega seta je zgledalo, da bo tekme konec, saj so Kalčeve varovanke povedle 9:3, Buia pa se ni predala in je zelo borbeno igro izsilila peti niz. V zadnjem setu je bilo do konca zelo napeto. Nasprotnice pa je v končnici zme-del sodnik. Naše igralke so to spretno izkoristile in se tako veselile nove zmage. (T.G.)
Kontovel - Paluzza 1:3 (25:23, 19:25, 22:25, 23:25)
KONTOVEL: Bukavec, Verša, Micussi, Milič, Pertot, Verša, M. in N. Starc , A. in V. Zuzič , Kapun (L). TRENER: Cerne.
Kontovelke so proti premagljivi Paluzzi izgubile priložnost za nove točke, saj so v četrtem nizu skorajda izsilile peti niz. Prvi niz so Cernetove varovanke z dopadljivo igro prevladale. S preciznimi sprejemi so bili tudi napadi učinkovitejši. V nadaljevanju pa so nasprotnice zaigrale prepričljivejše, v napadu so bile prodornejše, v obrambi pa dinamične. Starčeva in varovanke pa so v nadaljevanju zaigrale statično v obrambi, z napadi pa so s težavo do-
segale točke. V zadnjem nizu sta si ekipi zamenjali vlogo: če je v drugem in tretjem nizu Kontovel zasledoval gostje, so v četrtem vse do rezultata 21:20 vodile gostiteljice. V končnici pa je Paluzza z napadi prevzela vodstvo in naposled tudi osvojila vse tri razpoložljive točke. Pri domačih igralkah pa je vseskozi dobro deloval blok.
Pasian PN - Govolley Kmečka banka 3:1 (28:26, 14:25, 27:25, 25:19)
GOVOLLEY KMEČKA BANKA: M. Zavadlav 9, Danielis 4, Uršič 26, Bressan 1, Černic 18, Visintin 2; Turus (L), Alberti 6, M. Petejan. TRENER: Petejan.
Govolley je v pordenonski pokrajini doživel že peti zaporedni poraz. Tokrat so Goričanke nastopile z nekoliko spremenjeno postavo, saj je bila odsotna Isabel Mama, tako da je na centru igrala Bressanova. Ključ sinočnje-ga poraza je nedvomno slaba igra v obrambi, saj je preveč enostavnih žog padlo na tla, ampak predvsem nepro-dorni napad. V ključnih trenutkih varovanke trenerja Petejana žoge niso namreč uspele spraviti na tla. V tretjem setu na primer niso znale izkoristiti kar v dveh zaključnih žog, kar jih je seveda potrlo, tako da je bil zadnji niz povsem enosmeren. V ostalih setih pa so se enakovredno borile. Na mreži se je tokrat izkazala Paola Uršič, ki je bila s 26 točkami najboljša tolkačica, predvsem pa je bila edina, ki je igrala konstantno skoz celo srečanje, kar pa je bilo za zmago vsekakor premalo.
Ostali izidi: Manzano - Rovere-do 3:1, Cordenons - Fiume Veneto np, Reana - Il Pozzo 3:1, Cervignano - Tar-cento 0:3.
Vrstni red: Tarcento 24, Cervi-gnano 20, Cordenons* in Bor Breg Kmečka banka 14, Reana 13, Rovere-do in Il Pozzo 12, Buia 10, Manzano in Paluzza 11, Pasiano PN in Fiume Vento* 8, Govolley Kmečka banka 5, Kontovel 3 (* s tekmo manj).
/
KOŠARKA
Nedelja, 2. decembra 2007
31
c2-liga - Lahka zmaga
□ Obvestila
Jadran Mark se je s Tricesimom le poigraval
Šibki gostitelji niso bili dorasli na začetku zelo zbranim gostom - Vsi so se vpisali med strelce
Tricesimo - Jadran Mark 64:93 (15:27, 31:46, 43:64)
JADRAN MARK: Oberdan 12 (4:4, 4:6, 0:1), Slavec 23 (4:4, 5:5, 3:5), Franco 13 (-, 2:7, 3:5), Vitez 13 (3:4, 2:3, 2:4), Umek 2 (2:4, -, -), Marusič 4 (-, 2:5, -), Zaccaria 2 (-, 1:2, -), Se-mec 9 (1:2, 3:4, 0:1), Malalan 10 (0:1, 5:5, 0:1), K. Ferfoglia 2 (-, 1:2, -), Uk-mar 3 (-, -, 1:1). TRENER: Popovič.
Že po prvih potezah se je pokazalo, da Tricesimo ne bo dorasel ja-dranovcem, težko pa se bo tudi obdržal v ligi. Doslej je zmagal le enkrat.
Za Oberdana in tovariše je šlo torej za trening tekmo. Našo ekipo-še vedno brez Saše Ferfoglie (Andrej Šušteršič pa je, kot znano, prestopil ta teden v vrste Kontovela Sokola), je treba vseeno pohvaliti, da nasprotnika ni podcenjevala in ga je takoj potisnila v kot.
Že po treh minutah je bil izid 8:2, v 5. 15:4 in je prednost do prvega odmora še narasla. Christian Slavec je samo v tem delu dosegel 12 točk, a Dean Oberdan si je nabral tri osebne napake, tako da sta v nadaljevanju kot organizatorja igre nastopila predvsem Vitez in Kristjan Fer-foglia.
Najslabše je Jadran igral v drugi četrtini, ko je izgubil kar 10 žog, tega pa šibki gostitelji niso znali izkoristiti. V 3. četrtini je Jadran spet pritisnil na plin in v 26. minuti dosegel prednost 26 točk.
V zadnjih osmih minutah je Jadran igral s postavo Vitez, Ukmar, Zaccaria, Umek in Seemc, slednjega je nato zamenjal Malalan. Ta postava je proti rezervam Ticesima Jadra-novo prednost le še povečala, v 35. minuti je znašala celih 32 točk (88:55). Med strelce se je vpisalo vseh 11 j adranovcev. Fizična in tehnična premoč gostov je bila ves čas očitna, tako da je bil potek tekme povsem enosmeren, še posebej ker so gostje hitro zaustavili edina nekoliko bolj nevarna igralca nasprotnikovega moštva, ki nista mogla priti do izraza. Edina negativna nota tekem: 26 izgubljenih žog, sicer bi Jadran sinoči gotovo dosegel »stotico«.
Ostali izidi: Ronchi - Ardita 88:78; Basket Time - Cervignano 70:72; Latisana - ACLI Fanin 94:86; Santos - CUS Udine 69:82; Cormons - CBU 82:76. Danes: Portogruaro -San Vito, Aviano - Muggia
Christian Slavec je samo v prvi četrtini dosegel 12 točk
kroma
c1-liga
Težko gostovanje za Radensko
Košarkarje Bora Radenske čaka v današnjem krogu državne C1-lige težko gostovanje pri Tre-visu proti Roncadam. Nasprotniki iz Veneta imajo na lestvici dvakrat toliko točk od borovcev, nji-oha šibka točka pa je maloštevil-nost kakovostnih igralcev.
Včerajšnja izida: Virtus Pa-dova - Spilimbergo -:-, Cornodi-rosazzo - Montebelluna -:-. Danes: Pool Venezia - Eraclera; Vi-cenza - Caorle; Virtus UD - San Daniele; Roncade - Bor Radenska; Cordenons - Marghera; Codroi-pese - Limena.
Danes, nedelja, 2. decembra
KOŠARKA
MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Monastieru: Roncade
-	Bor Radenska
UNDER 17 MOŠKI - 11.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - Portogruaro
NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Tolmeču: Tolmezzo -Juventina
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Sangiorgina
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Proseku, Ervatti: Primorje Interland - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Chiarbola - Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Domio
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Montebello Don Bosco NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Palmanovi: Palmanova
-	Pomlad
NAJMLAJŠI 1994 - 12.00 v Trstu, Ul. Felluga (pri Sv. Alojziju): San Luigi A - Pomlad ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI - 17.00 v Sovodnjah: Soča
Gostilna Devetak - Olympia Terpin; 18.00 na
Opčinah: Sloga - Rigutti
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga
Barich - Altura; 11.00 na Proseku: Kontovel -
Libertas
UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Prati: Prata - Olympia Ferstyle; 15.00 na Opčinah: Sloga - Gemona; 16.00 v Trstu, šola Morpurgo: Coselli - Soča
Jutri,
ponedeljek, 3. decembra NOGOMET
MLADINCI - 19.30 v Percottu: Union 91 - Vesna
d-liga - Proti Romansu končno prva zmaga
Kontovel Sokol prebil led
Nasprotnika premagali po podaljšku - Breg po bledem nastopu vendarle ugnal neugodni Drago Basket
Kontovel Sokol - Romans 77:70 po podaljšku (17:21, 35:38, 51:49, 68:68)
KONTOVEL SOKOL: Paoletič 22 (4:4, 3:9, 4:10), A. Šušteršič 15 (7:11, 4:5, 0:3), Godnič 8 (4:4, 2:6, 0:1), Vodo-pivec 5 (-, 1:2, 1:1), Lisjak 18 (4:6, 7:14, 0:2), Gantar 1 (1:4, 0:1, -), Bukavec 6 (0:2, 3:7, 0:1), Sossi sr. 2 (-, 1:3, 0:2), Ro-gelja (-, 0:1, -), Guštin n.v., trenerja Starc in D. Šušteršič.
SON: 23. PON: Šušteršič (36).
Združena ekipa Kontovela Sokola je po devetih bolj ali manj pekočih porazih končno prebila led in v 10. krogu v telovadnici v Nabrežini premagala ekipo Romansa, ki je z osmimi točkami tik pod sredino lestvice. Bila je to razburljiva in izenačena tekma, ki so jo naši košarkarji dobili po podaljšku in z zvrhano mero požrtvovalnosti, čeprav napak tudi na tem srečanju ni manjkalo. Fantje so si to zmago močno želeli ter s srcem in zobmi osvojili svoji prvi prvenstveni točki, ki sta pomembni tudi za vzdušje v ekipi, saj je bilo zadnje mesto brez osvojene točke že kar
promocijska liga
Že tretji poraz nekonstantne Cicibone
Odločilna katastrofalna druga četrtina: 5:32!
Servolana - Cicibona 79:74 (10:26, 42:31, 59:54)
CICIBONA: Stefančič 4, Babich 7, Kemperle 18, Smilovich 14, Golfetto 12, Furlan 3, Uliana, Susanj 8, Perčič 2, Romano 6, Persi bv. TRENER: Persi. SON:28; PON: Stefančič, Kemperle in Romano. 3T: Susanj 2, Kemperle 2, Stefančič 1, Golfetto 1.
Po prvi četrtini je zgledalo, da bo Ci-cibona po dveh zaporednih porazih znova okusila slast slavja, saj so Kemperle in soigralci stalno imeli pobudo v svojih rokah (v napadu je bil izredno razigran Su-sanj) in so z dobro igro že po nekaj minutah povedli z 22:2. Toda žal ni bilo tako. V drugi četrtini, ko so se na igrišče vrnili s spremenjeno postavo, so povsem popustili. Na koš so pričeli metati iz neizdelanih položajev, v obrambo so se vračali pozno, kar so seveda takoj izkoristili gostitelji, ki so z delnim izidom 32:5 dejansko zapečatili zmago. Res, da se je Cicibona v tretji in zadnji četrtini borila za vsako žogo, toda Smilovichu in soigralcem je le uspelo znižati zaosatnek na
Enrico Golfetto
pet točk in svetoivansko društvo je tako, tretjič zapored, moralo priznati premoč nasprotnika. Med posamezniki bi tokrat omenili Smilovicha, Kemperla in Golfet-ta, ki so bili edini, ki so na igrišču pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost.
Ostala izida 4. kroga: Virus Ts -Skyscrapers 83:73, Azzurra - Interna-zionale Mugghia np. Danes: Barcolana -Scoglietto.
Vrstni red: Servolana, Azzurra* in Scoglietto* 6, Skyscrapers, Cicibona, Virtus Ts, Internazionale*, in Barcolana* 2 (* stekmo manj).
mučno. Bil je to tudi krstni nastop v tem prvenstvu za Andreja Šušteršiča, ki je za ekipo velika pridobitev. Videti je bilo sicer, da še ni uigran, saj je opravil le nekaj treningov s sedanjimi soigralci. Na dlani pa je, da bo lahko trenerski par združene ekipe računal na kakovostnega igralca, ki bo moštvu še kako koristen.
Gostitelji so začeli s polno paro in povedli s 13:5, v tem delu se je predvsem izkazal Peter Lisjak, ki je s prodori večkrat spravljal v težavo obrambo gostov. Ko pa je Romans prešel na consko razporeditev v obrambi, so se začele za naše košarkarje prve težave. Gostje so v 9. minuti prvič povedli in sklenili prvo četrtino v vodstvu za 4 točke. Odtlej je bilo srečanje zelo izenačeno. Ekipi sta se večkrat menjavali v vodstvu do zadnje četrtine, ko je kazalo, da bodo naši košarkarji spet ostali praznih rok.
V uvodnih minutah so zaostajali za 7 točk (51:58 in 55:62). Dve minuti pred koncem so le uspeli znižati zaostanek na 2 točki (66:68), 53 sekund pred koncem pa le na eno točko (66:67). Gostje so imeli nato na voljo prosta meta, uspešno pa so izvedli le enega. Sedem sekund pred koncem je Lisjaku uspelo z lepim prodorom stanje izenačiti (68:68) in tako izsiliti podaljšek.
V	dodatnih petih minutah igre so gostitelji začeli zelo odločno in tudi zasluženo zmagali.
Veselje med igralci in na tribunah med gledalci za prvi prvenstveni točki je bilo izredno. Trener Danijel Šušteršič je bil presrečen in je dejal samo: "Končno! Za to zmago so zaslužni prav vsi igralci." (lako)
Breg - Leone Drago Basket 78:71 (18:10, 41:32, 54:49)
BREG: Cerne 7 (3:4, 2:6, 0:3), Sila 19 (5:7, 1:4, 4:10), Grazioso 2 (-, 1:3, -), Laudano 6 (3:4, 0:1, 1:6), Križman 10 (2:3, 4:6, 0:1); Puzzer (-, 0:2, -), Ciacchi 3 (1:2, 1:1, 0:3), Jevnikar 19 (3:7, 5:12, 2:5), Udovič 8 (-, 4:7, 0:1), Oblak 4 (2:2, 1:3, -), trener David Pregarc.
Brežani so proti neugodni ekipi Drago Basket nanizali šesto zaporedno zmago. Nasprotniki so namreč že od prve minute skušali s consko obrambo zaustavljati mlajše in hitrejše domačine.
V	prvi četrtini pri tem niso bili pretirano uspešni, tako da so si Jevnikar in soigralci izkoristili boljšo atletsko pripravo in takoj prešli v vodstvo. Z nizko in hitro peterko so Pregarčevi fantje kot običajno pridobili več žog in s protina-
Andrej Šušteršič debitiral v dresu Kontovela Sokol
kroma
padi dosegli najvišje vodstvo petnajstih točk (29:14) sredi druge četrtine. Pri tem sta se v napadu izkazala Jevnikar in Udovič, ki sta dosegla vsak po osem točk v tem delu. Žal so za tem gostitelji popustili in omogočili Tržačanom, da se še pred koncem četrtine približajo na manj kot 10 pik. Po glavnem odmoru sta obe ekipi veliko grešili, Pavel Križman pa je dosegel res neverjeten koš z roba rakete. Ob osebni napaki (vsaj) enega izmed treh nasprotnikov, kar jih je bilo v njegovi bližini, je namreč vrgel žogo v zrak ne da bi videl koš in nepričakovano dosegel dve točki ter dodaten prosti met.
Gostje so s consko obrambo v drugi polovici tekme le spravili v škripce domačine in postopoma manjšali zaostanek. V 32. minuti so celo za kratek čas povedli (55:56) in nato spet izenačili pri izidu 60:60. Breg pa je v zadnjih minutah spet strnil svoje in s trojkama Sile in prostimi meti dosegli 18 točk v slabih petih minutah in zasluženo slavili.
Bregov odbornik Denis Salvi je ob koncu takole obnovil celotno srečanje: »Tekma je bila vredna ogleda samo zaradi treh stvari: koša Križmana v tretji četrtini, zabijanja Sile v zadnji akciji in dveh točk Brega.« (Mitja Oblak)
Ostali izidi: San Vito TS - Isonti-na 62:48; Perteole - NAB Tržič 67:63; Goriziana - Athletismo 96:50; Monfal-
cone - Don Bosco 63:77; Fogliano - Pog-gi bo 5.12., Dinamo je bil prost. Vrstni red: Goriziana in San Vito 18; Breg 16; Monfalcone in Perteole 14; NAB 12; Poggi in Don Bosco 10; Romans 8; Athletismo 6; Drago Basket in Dinamo 4; Kontovel Sokol, Isontina in Foglia-no 2.
športel - Jutri
Bor-Jadran: bi lahko spet sodelovali?
Košarkarji in vodstvi Jadrana in Bora bodo jutri na Športelu (TV Koper, pričetek ob 22.30) med drugim tudi odgovarjali na vprašanje, ali ni morebiti napočil čas za novo sodelovanje med društvoma. Bogat bo tudi spored prispevkov. Sledili so včerajšnjim tekmam v odbojki Olympia - Sloga in Sloga ženske -Virtus ter v nogometu Muggia -Vesna, danes pa bodo dokumentirali tudi nogometni derbi Primorje - Primorec, pripravili pa so reportažo o tiskovni konferenci ZSŠDI v Ljubljani. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči.
32 +
Nedelja, 2. decembra 2007
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25 Risanka: Lupo Alberto - Veliki orson
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 Dokumentarec: Checco
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 6.30
10.00 10.30 10.55 12.00 12.20
13.30 14.00
15.10
16.25 17.40
20.00 20.35 20.40 21.30
23.30 23.35 0.35 1.10 1.30
Sedem dni v parlamentu Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) Aktualno: Linea verde - Obzorja Verska odd.: A Sua immagine Maša Angelus
Aktualna odd.: Linea verde v živo iz narave (vodi M. Ossini) Dnevnik
Nedeljski razvedrilni variete: Do-menica in (vodi Massimo Giletti) Variete: Domenica in... Roza (vodi Lorena Bianchetti) Vreme in dnevnik Domenica in... Včeraj, danes in jutri (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Rai Tg Šport Kviz: Affari tuoi
TV film: Donna detective (It., '07, r. C. Torrini, i. Lucrezia Lante Del-la Rovere, Flavio Montrucchio) Dnevnik
Aktualno: Posebna odd. Tg1 Aktualno: Oltremoda Nočni dnevnik/Knjige/Vreme Kinematograf/Potihoma
V^ Rai Due
6.00 6.45
10.05 10.30
11.25 12.00 13.00 13.45
17.30 18.00 18.05 18.50 19.10 19.30 20.30 21.00
21.45
22.35 1.00 1.20 1.50
Scanzonatissima
Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi) Variete: Voyager
Variete: Random, risanke in Art attack
Variete: Opoldne v družini
Žrebanje za SP v nogometu
Dnevnik/Tg2 Motorji
Variete: Quelli che aspettano...,
15.00 Quelli che il calcio e... (vodi
Simona Ventura), 17.05 Quelli
che... tretji del
Šport: Numero Uno
Dnevnik Tg2
Tg2 Dosje
Tg2 Eat Parade
Šport: Nedeljski sprint
Risanke
Dnevnik Tg2
Nan.: NCIS
(i. Sean Murray, Michael Wea-therly, Mark Harmon, Cote de Pablo, Lauren Holly) Nan.: Criminal Minds (i. Mandy Patinkin, S. Moore) Športna nedelja Nočni dnevnik Tg2 Rubrika o protestantizmu Almanah
V" Rai Tre
6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 8.50 Variete: Screensaver 9.15 Šport: Maraton v Milanu 12.00 Dnevnik, šport, vreme 12.15 Aktualno: Telecamere 12.45 Življenjske zgodbe 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Dnevnik, deželne vesti 14.30 Aktualno: V pol ure 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman-
giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz o književnosti: Per un pugno
di libri (vodi Neri Marcore') 18.55 Tg3 Meteo
19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska
napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualna odd.: Report (vodi Milena Gabanelli) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Variete: Govori z menoj 0.40 Dnevnik, vreme 0.50 TeleCamere
Rete 4
Nan.: Velika dolina Pregled tiska Nad.: Uccelli di rovo Artezip
Dok.: Čudovita Italija Maša
Planet morje Dnevnik Tg4, promet Aktualno: Melaverde Dnevnik Tg4, vreme Komični filmi
Film: Il volo della Fenice (dram., ZDA, '66, i. James Stewart) Nan.: Hiša Vianello Tg4 dnevnik/Meteo4 Nan.: Perry Mason (krim., ZDA, '92, i. Raymond Burr) 21.30 Film: Un giorno di ordinaria follia - Falling Down (dram., ZDA, '93, r. Joel Schumacher, i. M. Douglas) Film: Benvenuti in paradiso (zgod., ZDA, '90, i. Tamlyn Tomita)
18.30 18.55 19.35
0.05
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani 7.55 Promet - Meteo 5 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.45 TG5 Insieme - Skupaj 9.00 Verska odd.: Le frontiere dello spi-rito (vodita mons. Gianfranco Ra-vasi in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.50 Aktualno: Nesamomoda 10.25 Film: Doc Hllywood (kom., ZDA,
'91, i. Michael J. Fox, J. Warner) 11.00 Tg com/Meteo 5 13.00 Dnevnik, vreme 13.35 Nedeljski razvedrilni variete: Buo-na domenica (vodita Paola Perego in Stefano Bettarini) 16.30 Tg com/Meteo5 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario
(vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5 in vreme 20.40 Variete: Paperissima Sprint 21.30 TV nad.: La figlia di Elisa - Ritor-no a Rivombrosa (It., '07, r. Sarah Felberbaum, Giulio Berruti) 23.40 Aktualna odd.: Terra! 0.40 Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin) 1.20 Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.05
7.35 10.30 11.00 11.30
12.25 13.00
14.35 15.50 16.45 17.50 18.15
20.00 20.40
21.25 22.35
1.10
Nan.: Good morning Miami, 7.00 Eddie, govoreči pes Variete za najmlajše Risanke
Nan.: Phil iz prihodnosti Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith, Tatyana M. Ali) Odprti studio, vreme Športni oddaji: Vodič nogometnega prvenstva, 14.00 Zadnje novice iz športnih igrišč Film: Princesa na zrnu graha Tg com/Meteo Šport: Nedelja na stadionu Odprti studio, vreme Šport: V zadnji minuti, 19.50 Con-trocampo
Variete: Candid camera Film: Mr. Crocodile Dundee (kom., Avstral., '86, i. Paul Hogan) Tg com/Meteo
Šport: Controcampo (vodi Alberto Brandi) Šport studio
^ Tele 4
8.05	Dok.: Lepote Italije
10.30	Horoskop, svetnik dneva
10.35	Nad.: Marina
11.15	Aktualno: Muza TV
12.00	Papežev blagoslov
12.45	Automobilissima
13.20	Oddaja o glasbi
13.35	Oddaja o kmetijstvu
14.05	Dokumentarec
14.45	Variete: Son el mago de Umago
15.05	Sprehod po Krasu z Lucianom
Santinom
17.30	Risanke
19.50	... in jutri je ponedeljek
23.30	Film: Giu' le mani carogna (vestern, '71, i. Gordon Mitchell)
LA
6.00 7.00 10.25 11.30 12.30
La 7
13.00 Dok.: Anni luce
14.00 Film: Tutti dicono I love you (kom.,
ZDA, '96, i. Julia Roberts) 15.55 Film: Provaci ancora, Sam (kom.,
ZDA, '72, i. Woody Allen) 17.45 Film: Misterioso omicidio a Manhattan (kom., ZDA, '93, r.-i. Woody Allen, Diane Keaton) 20.30 Variete: Šef za en dan 21.30 Variete: Crozza Italia Live 23.30 Aktualno: Reality 1.25 Film: Revolution (zgod., ZDA-VB, '85, i. Al Pacino, D. Sutherland)
(t Slovenija 1
7.00 8.30
9.20 9.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.10 14.30
14.35 14.40
16.10 16.30 17.00 17.15 17.45 18.25 18.30 19.00 19.20 19.55
21.45 22.35 22.55 23.20
Živ žav
Umko, najboljša zabava za umne glave
Šport špas
Maša
Izvir(n)i
Obzorja duha
Ljudje in zemlja
Poročila, vreme, šport
Na zdravje!
Razvedrilna odd.: NLP (vodita Tjaša Železnik in Dejan Pevčevic) 5 minut slave
Človeški faktor, Glasbeni dvoboj, Klic po, 15.25 Grema se šport, 15.50 Nedeljsko oko U-rbano
Hum.dok. odd.: Oglasni blok Poročila, šport, vreme Razvedrilna odd.: NLP Čas za ...
Zmagovalec glasbenega dvoboja Žrebanje lota/Risanke Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna, vreme, šport Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) Intervju: Dr. Andrej Bajuk Ars 360
Poročila, vreme, šport
Film: Dvojčici (Nizozem., '02, i.
Thekla Reuten, Nadja Uhl)
1.35 Dnevnik
1.55 Dnevnik zamejske TV
(t Slovenija 2
6.30 7.35 8.10 9.55
10.15 10.400 9.40 10.55
12.40 13.40
15.20 15.55
17.40
18.55
21.40 22.25 23.15
23.25 23.30 0.10
Zabavni infokanal 12.05 TV prodaja Klic dobrote
Glasbeno plesni december za mal-de: 37. medn. folklorni festival Beltinci
Slovenski magazin Skozi čas
Dan Rudolfa Maistra
SP v biatlonu: zasledovalna tekma
10 km (Ž)
SP v smučarskih tekih
SP v biatlonu: zasledovalna tekma
12,5 km (M)
Magazin v alpskem smučanju Rokomet: Gorenje - Gold Club (Liga MIK)
SP v smučanju: moški veleslalom,
1. tek, 20.40 2. tek
SP v smučanju: ženski supervele-
slalom, 1. tek
Športna odd.: Š
Nad.: Vse po predalčkih
Umetnost glasbe in plesa: Prešeren
v glasbi: vendar peti on ne jenja
Risto Savin: Barcarola
TV balet
Zabavni infokanal
Koper
(pripr. Monika Bertok) 17.25 Potopisi
18.00 Program v slovenskem jeziku: Naj
igralec, naj strelec 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Il Disfatto (pripr. Franco Juri) 19.35 Tednik 20.05 Vesolje je
20.35 SP v smučanju: moški veleslalom,
1. tek, 20.45 2. tek 21.30 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx magazin 23.00 Triestango 23.30 Slovenski magazin 0.00 Vsedanes-TV dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
11.00	Videostrani
17.00	Duhovna misel
17.10	Futsal: Gorica - Izola
18.35	Miš maš
19.20	Avto za vas
19.30	Settimana Friuli
20.00	Razgledovanja
20.30	Spoznajmo jih
21.25	Tedenski pregled
21.40	Kulturni utrinek
21.45	Ne prezrite
22.00	Objektiv: Zdravje in lepota
22.30	Narodnozabavni Malibu
23.50	Videostrani
12.30, 20.00, 0.30 Dnevnik Omnibus Weekend Nan.: New Tricks Barbarski intervjuji Tg La7 šport
14.00 Čezmejna TV 14.10 Biker Explorer 14.40 Q - trendovska oddaja 15.30 Odmev
16.00 Ethnopolis: Martin Lubenov Quintet
16.40 Srečanja v skupnostih Italijanov
RADIO TRST A
8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Lahka glasba; 10.30 Vabilo v kino; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Pevska revija Cecilijanka 2007 (1. del); 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev;9.30 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gledališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Sončna klinika; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; Športno popoldne, gost izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna;
18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.00 C. Monteverdi: Odisejeva vrnitev; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Arsove spominčice; 20.00 Vokalno-in-strumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.0019.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2
HOROSKOP_
^ OVEN 21.3.-20.4.: Imate izreden dar za razumevanje drugih ljudi, a pogosto imate preveč opraviti s seboj, da bi se ozirali na druge. V prihodnjih tednih se bo vaše počutje spremenilo.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Vzemite si čas in obiščite sorodnike. Občutek pripadnosti in bližine vas bo napolnil s prijetnimi občutki. Na delovnem mestu se s sodelavci nasmejite neprijetnostim, lažje jih prenašali.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zadnje čase ste zelo zadovoljni s partnerjem in tudi z drugimi imate prijetne odnose. Ravno zato boste letos pri kupovanju daril zelo radodarni, a pazite, da ne ostanete brez denarja.
RAK 22.6.-22.7.: Prav bi bilo, «« da bi si namenili nekaj časa zase, ustavite se za trenutek in poglejte okoli sebe. Morda se bodo s časom stvari uredile same od sebe.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Malo prete-(^^r govanja na toplem vam gotovo ne bo škodilo. Privoščite si malo lenarjenja. Ljubezen: če se bo partner prilagodil vašemu tempu, se bosta odlično razumela, drugače bo prepir.
DEVICA 24.8.-22.9.: Ljube-^^ zen: občutek varnosti in bližine vam bo pomenil več od vsega drugega. Če si želite partnerjeve pozornosti, ga podkupite s slastno večerjo ob svečah. Denar: dobro.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Priha-^ ^ jajoči dnevi vam prinašajo lepe in prijetne občutke. Uživali boste v sprehodih po okrašenem mestu in ogledovanju izložb. Ljubezen: bolje bo, če se boste dela lotili v dvoje.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Pred očmi se vam uresničujejo sanje: finančno stojite bolje kot prej, s partnerjem ste zapluli v mirno obdobje, na delovnem mestu so se razmere umirile. Nekaj skrbi s prijatelji.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Kljub temu, da vas na delovnem mestu čakajo hude preizkušnje, ne boste popustili v svojih prepričanjih. Čeprav rezultati ne bodo takoj vidni, se vam bo vztrajnost poplačala.
KOZOROG 22.12.-20.1.: S partnerjem se ne sporazumeta: ker nihče noče popustiti, bo med vama dalj časa vladala napetost. Pomagal vama bo humor. Posel: odpirajo se vam lepe priložnosti za zaslužek.
? « VODNAR 21.1.-19.2.: Ločite svoje družabno življenje od službenega. Ljubezen: samski vodnarji bodo izredno očarljivi. Iz nedolžnega spogledovanja se lahko razvije tudi kaj
RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu boste zelo dejavni, a kljub naporom, boste uživali. Veliko vam bo pomenila pohvala in zaupanje nadrejenih in sodelavcev. Privoščite si počitek z masažo ali savno.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 2. decembra 2007
33

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Videofleš
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05
6.10 6.30 6.45
10.35 10.40 11.00
11.25 12.00
13.30 14.00 14.10 15.50 16.15
16.50 17.00 18.50 20.00 20.30
21.10
23.20 23.25
Aktualna odd.: Anima Good News (vodi G. La Porta) Nan.: Nova družina Addams Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash
Gremo v kino
Deset minut za odd. pristopanja Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Gospodarstvo
Variete: Festa italiana zgodbe Variete: Festa italiana Variete: La vita in diretta - Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vreme Kviz: L' eredita' Dnevnik
Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna)
Nan.: Donna Detective (It., '07, i. Lucrezia Lante Della Rovere, Helene Nardini) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta
Rai Due
6.40 6.55 7.00
9.30 10.00 11.00
12.05 13.00 13.30
14.00 15.50
17.20 18.05 18.30 18.50 19.10
20.00
20.30 21.05
22.35 23.25 23.40 0.40
Tg2 Eat Parade Skoraj ob 7-ih
Variete za najmlajše: Random, risanke
Rubrika o židovski kulturi Dnevnik Tg2punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi)
Aktualna oddaja Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje
Aktualno: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alba D' Eusanio)
Nan.: Roswell
Tg2 Flash/Šport
Dnevnik/Meteo
Hum. nan.: Piloti
Nan.: Vsi sovražijo Chrisa (i. Tyler
James Williams, Aree A. Davis)
Kviz: Pyramid (vodita Enrico Bri-
gnano in Debora Salvalagio)
Dnevnik
Nan.: Lost (i. Matthew Fox, Josh Holloway, E. Lilly) Nan.: Senza traccia Dnevnik
Dok.: Mi smo zgodovina Aktualno: 12. Round (vodi Paolo Martini)
Rai Tre
6.00 8.05 9.05
10.05 12.00 12.25 12.40 13.10 14.00 14.50
15.10
17.00 17.50
18.15
Rai News 24 Mi smo zgodovina Aktualno: Verba volant (vodita Peter Freeman, Alessandro Robecchi) Cominciamo bene Tg3 šport, vreme Tgr Shukran
Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis
Variete: Terbisonda - The Saddle
Club - Mladinski dnevnik, 16.35
Melevisione
Dok.: Druga Geo
Dok.: Geo & Geo (vodi Sveva Sa-
gramola)
Tg3 Meteo
19.00 20.00 20.10 20.30
21.05
23.10 23.25 23.45
0.30
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00
16.35
18.55 19.25 19.35 20.00
20.20 21.10
Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Federica Apicella) Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? (vodi Federica Scia-relli)
Tgr Dnevnik, deželne vesti Tg3 - Primo piano Nan.: Blind Justice - Oči pravice (i. Ron Eldard, Marisol Nichols) Tg3 Night News - Meteo
i Rete 4
Pregled tiska
Kapljice zgodovine
Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred
Dryer), 8.40 Nash Bridges
Nad.: Bella e' la vita (i. Sylvie
Flepp), 10.40 Ljubezenska vročica
Tg 4 dnevnik, promet
Aktualno: Forum
Dnevnik, vreme
Aktualno: Forum
Nan.: Detective Monk (i. Tony
Shalhoub, Ted Levine)
Film: Riccioli d' oro (kom., ZDA,
'35, i. Shirley Temple)
Dnevnik in vreme
Meteo 4
Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Gregory B. Waldis) Nan.: Walker Texas Ranger Film: Corda tesa (krim., ZDA, '84, i. Clint Eastwood, G. Bujold) Film: Il fiume dell' ira (dram., ZDA, '84, i. Mel Gibson) Pregled tiska
Canale 5
13.00 13.40 14.10
14.45
16.15 16.55 17.05
18.50
20.00 20.30
21.10
23.15
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Aktualno: Pregleda dneva Vaše mnenje
Kronika v živo: Verissimo
Tg5 borza flash
Nan.: Končno sama
Nad.: Vivere (i. Luciano Roman,
Mariella Valentini, F. Mazzari)
Dnevnik TG 5, vreme
Nad.: Beautiful
Nad.: Centovetrine (i. Elisabetta Coraini, Enrico Mutti) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Reality show: Prijatelji Tg5 minut
TV film: Le mogli di Gabriel (dram., ZDA, '06, i. Molly Ringwald, Mark Humphrey) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Enzo Iacchetti) Film: Un amore a 5 stelle (kom., ZDA, '02, i. Jennifer Lopez, Ralph Fiennes)
Aktualna odd.: Matrix
O Italia 1
6.10 6.35 9.05
11.10 12.25 13.00 13.40 14.40 15.00
15.55 16.00 16.50 18.30 19.10 19.40 20.05 20.30 21.10
23.50
Nan.: Good morning Miami
Variete za najmlajše
Film: Jumpin' Jack Flash (kom.,
ZDA, '86, i. Whoopi Goldberg)
Nan.: A-Team
Odprti studio, vreme
Šport studio
Risanke: Lupin
Tg com/Meteo
Nan.: Veronica Mars (i. Teddy Dunn, Kirsten Bell, Rachel Roth) Nan.: Malcolm (i. Frankie Muniz) Tg com/Meteo Ris.: Heidi
Odprti studio, vreme Nan.: The war at home Risanke: Simpson Futurama
Kviz: Prendere o lasciare Film: Star Wars - 1. epizoda (fant., ZDA, '99, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Ewan McGregor) Film: Vip, mio fratello superuomo (ris., It., '68)
^ Tele 4
13.30 Oddaja o živalih 15.45 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke
18.30 Super nogomet: Udinese calcio,
19.00 Triestina calcio 19.55 Športna oddaja 20.05 30 let Telequattro 21.00 Aktualna odd.: Stoa' 22.35 Aktualno ADN Kronos 23.40 Film: Punto di rottura (thriller, '98, i. Kiefer Sutherland, B. Fonda)
La 7
LA
6.00 12.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.30 Nan.: Angelski dotik 11.30 Nan.: Raziskave duhovnika Do-
wlinga (i. Tom Bosley) 13.00 Nan.: Komisar Scali 14.00 Film: In nome del papa re (zgod.,
It., '7, i. Nino Manfredi) 16.00 Dok.: Atlantida 18.00 Nan.: Stargate SG1 19.00 Nan.: JAG 20.30 Osem in pol
21.00 Informativna odd.: Exit - Zasilni
izhod (vodi Ilaria D' Amico) 23.30 Športna oddaja 1.35 Aktualno: 25. ura
(t* Slovenija 1
6.25 Utrip
6.40 Zrcalo tedna
6.55 Eutrinki
7.00 8.00, 9.00 Poročila
7.10 8.10 Dobro jutro
9.05 Božična nad.: Absalonova skrivnost
(1. nad.) 9.25 Risana nan.: Mali Mozart 9.50 Umko
10.40 Dok. nan.: Slovenski vodni krog -Dravinja
11.10 Dok.: National Geographic 12.00 Dok.: Marjan Keršič Belač, kipar in alpinist
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Razvedrilni variete: Spet doma (vodi Mario Galunič) 15.00 Poročila, promet 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 Risanka 16.10 Risanka
16.15 Lutkovna nan.: Bisergora 16.30 Dok.: Koža, dlaka, perje 16.35 Otroška nan.: Sejalci svetlobe - Govoreča tišina 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.30 Poljudnoznanstvena odd.: Rojeni za svobodo - Šimpanzi iz Conkuatija 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Vroči stol
21.00 Nad.: Kingdom (VB, '07, i. Stephen
Fry, Karl Davies, Celia Imrie) 22.00 Odmevi. Kultura, vreme, šport 23.00 Pisave
23.25 Glasbeni večer: Irena Grafenauer, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut
8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 8.50 Oddaja o zdravju 10.35 Nad.: Marina 11.10 Koncert
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 8.30 14.55 TV prodaja 9.00 Razvedrilna odd.: NLP 12.45 Sobotno popoldne 15.25 Športna odd.: Š 16.10 Osmi dan 16.40 Ars 360 16.55 Slovenski magazin 17.25 Mozaik 18.00 Poročila 18.05 Debatna odd.: Tekma 18.55 Hum. nan.: Totalna razprodaja -
Dve akciji v enem 19.25 Z glavo na zabavo 20.00 Dok. nan.: Vojno so posneli v barvah (Fr.)
21.00 Aktualno-informativna oddaja: Studio City (vodi Marcel Štefančič) 22.00 Oddaja o modi: Bleščica
22.30 Glas(be)ni večeri na Drugem: Frekvenca in Aritmija 23.30 Film: Andrejev križ (Norv., '04, r. Martin Asphaug)
Koper
14.00 14.20 14.35 15.05 15.30 16.05 16.35 17.45 18.00
18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30
23.00 23.20 23.55 0.00
11.00 16.00
17.00
18.20 18.25 19.40 19.50 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 23.30
Čezmejna TV Vzhod-zahod Alter eco Lynx magazin Triestango Tednik
Vesolje je... , Istra in... Il disfatto (pripr. Franco Juri) Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Sredozemlje
Kulturni magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Vzhod - zahod
Program v slovenskem jeziku: Športel
Primorska kronika Športna mreža Vreme
Čezmejna TV - TV dnevnik
i Tv Primorka
Videostrani
Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj
60 let SENG - slovesnost SNG Nova Gorica Videospot meseca Naj viža Ne prezrite Avto za vas Dnevnik, vreme Kultura
Športni ponedeljek Kultura: Živa 2007 Rally za SP - Irska Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioalktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (r. Marko Sosič, 1. nad.); 11.00 Studio D; Napo-vednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 He-vreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočje, delo in življenje zamejskih Slovencev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Kono-pljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofoni-
ja; 23.05 Literarni nokturno - F. Prešeren: Iz poezij; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.55 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilsko-pro-metne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Tel-star; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izo-bražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Posnetek koncerta 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT|
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.

NAROČNINA 2008
..	<
00	cc
8	a-
C\j	«
.—i	IZ
O CM m m
o	>			o	"o
"O ro >o ro	O [z z3 >o			Liro	o O
	ro			cz	>
o.				z3	>n O
o	.c			>o £	
	">o				TD
-C	o				a)
ro					Ol
	O)			>t/)	ro
cd m	4—»				
	-C		šž		C
00 O O C\l	">o O)	cn ro	TJ O	oo	ro .a
			>	ob	ro
	a)	cr>	ro	ro	
	t/>	i-H	n		>o
o	"o	i—i	.c	tn	a)
S	o	4-1	'c	h- ro	E
ro N	ro M	</) C	>o C		^ i
o £z	(D CI <D	>CJ ro	ro .a _sz	d) !z <D	CD ro
"c >o o ro	ro C E	k_ ro C	E" ■o CD	> C O C	"o > O
£z	.o	in	c/>	<	T3
O C	"n ro	o d.	ro c	ro o	ro 0
(O		ro	ro	cz	c
>n	ro	C	CL	ro	ro
"c	C			m	m
M	n			i	1
ZA NAKAZILA:
ZA INFORMACIJE:
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it
Za vse naročnike, nove in stare, brez izjeme, smo tudi letos pripravili dve prijetni presenečenji: glasbeni CD, v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in praktični stenski koledar, darilo Zadruge Primorski dnevnik.
Naročite se: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno!
Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov
in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal samo 0,65 evra! Poleg tega pa boste lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke.
Ne zamudite priložnosti!
Brez izjeme.
Spravno
Scensko stilm0 gledalberi^vili repettojr w
7 AbraT«
Primorski
dnevnik
PRIREDITVE	Nedelja, 2. decembra 2007 3 5
/
GLEDALIŠČE
koncerti - V Sloveniji in v slovenskem zamejstvu
Na sporedu vrsta zanimivih dogodkov v zadnjem mesecu iztekajočega se leta
Zadnji mesec v letu je v večini slovenskih mest posebno zanimiv, saj je na sporedu kar nekaj omembe vrednih dogodkov.
VESELI DECEMBER - Tradicionalna pobuda poimenovana ravno »Veseli December« bo zlasti pestra v Ljubljani, kjer bo cela vrsta povečini brezplačnih koncertov (glavno središče je Prešernov trg), gledaliških iger in raz-noraznih aktivnosti (več informacij na www.ljubljana.si, čeprav program ni še v celoti izdelan).
MAGNIFICO - Dogodek meseca je verjetno dvojni koncert Magnifica, ki se na glasbeno prizorišče vrača z novim albumom z naslovom »Grande finale«, ki je z glasbenega vidika nadaljevanje oziroma nadgradnja albuma Export-import. Ob izdaji novega cd-ja se je Magnifico odločil za dva promocijska koncerta v dveh največjih slovenskih mestih, to se pravi Ljubljani in Mariboru. Začel bo 23.decembra v ljubljanski Hali Tivoli, dva dni kasneje pa bo nastopal v mariborski festivalni dvorani. Cena vstopnice v predprodaji je za oba koncerta enaka in znaša 25 evrov.
ZDRAVKO ČOLIČ IN PRLJAVO KAZALIŠTE - Tudi privrženci tako imenovane »balkan glasbe« bodo prišli na svoj račun. V soboto 8.decembra bo ob 21.uri v Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prepeval vrhunski srbski šansonjer Zdravko Čolic, ki bo predstavil svoj opus čudovitih romantičnih in čustvenih pesmi. Vstopnica 25 evrov.
S hitrejšimi in bolj rockovsko obarvanimi uspešnicami pa bodo 19.de-cembra nastopali člani hrvaške skupine Prljavo Kazalište. Skupine ne gre posebej predstavlja ti, saj gre za ene ga izmed najbolj popularnih rock bendov iz bivše Jugoslavije (nastala je davnega leta 1977) in pesmi kot Mi plešemo, Lupi petama in zlasti Ruža Hrvatska (Mojoj majci) so postale prave ponaro-dele, ki bodo ostale zapisane z zlatimi črkami v zgodovino glasbe. Za koncert v Cvetličarni Mediapark ob 21.uri bo treba v predprodaji odšteti 20 evrov.
OSTALI KONCERTI - Decembra ne bodo mirovali niti Jan Plestenjak s koncertom 22.decembra v Kranju (ob 20.uri, vstopnina 17 evrov), skupina Let 3, 5.decembra v Ljubljani - Cvetličar-
na Mediapark (ob 21.uri, 15 evrov) in Tereza Kesovija, 15.decembra v Sevnici (ob 19. uri, 19 evrov). Pevski trio Eroika bo 17.decembra, ob spremljavi Simfoničnega Orkestra RTV Slovenija, nastopil ob 20.uri v Cankarjevi dvorani v Ljubljani (vstopnina 29 evrov)
Zelo zanimivo bo 7.decembra ob 20.uri v Trbovljah, kjer bo skupen koncert Vlada Kreslina in Neishe za skromnih 12 evrov. Kreslin pa bo nastopal tudi tri dni zapored v Cankarjevem domu v Ljubljani 13., 14. in 15. decembra, ko ga bo spremljala pevka skupine Zuf de Zur Gabriella Gabrielli. A za vse tri koncerte so vstopnice malodane razprodane.
NOVOLETNA GLASBA BREZ MEJA - Poglavje zase pa je pobuda »Novoletna Glasba brez meja«, ki ga prireja glasbeno kulturno društvo DrugaMu-zika. Pod ogrevanim šotorom pri Briš-čikih bo niz izredno zanimivih koncertov, ki bodo nedvomno privabili številno množico tudi iz Slovenije. Po uvodnem večeru v soboto, 1.decembra, s skupino Kingston, bodo na vrsti še številni drugi slovenski zvezdniki in skupine iz področja bivše Jugoslavije.
V soboto 8.decembra bo tako v Briš-čikih nastopal bend Akija Rahimovskega z uspešnicami legendarne skupine Parni Valjak, a tudi s pesmimi, ki so nastale po razpadu skupine. Isti dan bo večer zaključila skupina Karma z izredno popularnimi predelavami raznih glasbenih uspešnic v disko različici. Po enotedenskem premoru bo sobota, 22.decembra, namenjena skupinama Šank Rock in Tabu, le tri dni kasneje pa bodo na božični večer na oder stopili najprej glasbeniki skupine Big Foot Mama, nato pa še Vlado Kreslin, ki bo prvič v naših krajih predstavil tudi nove uspešnice, ki jih je združil v album Cesta. Za soboto 29.decembra so si organizatorji zamislili Party-zanski žur. Pod šotorom bomo lahko v živo spremljali skupini Zaklonišče prepeva in Rock Partyza-ni, slavnostni govornik večera pa bo Maršal Tito. Novoletna Glasba brez meja se bo seveda zaključila na prehodu v novo leto 2008. Silvestrovanje all-inclusive (plačate vstopnino, nato sta tako jedača kot pijača brezplačni) v družbi skupin Mambo Kings in Magazzino Commerciale ter dj-ja, ki bo prisotne kratkočasil vse do poznih jutranjih ur. (I.F.)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Saša Pavček: »Al'en al'dva« / režija in igra: Aleš Valič. V sredo, 5., in v četrtek, 6. decembra, ob 20.30.
Sylvia Plath: »Zasledovanje« / avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya, igra: Sonja Polanc. V petek, 7. decembra, ob 21.00.
Gledališče Rossetti
Loretta Goggi: »Se stasera sono qui« / nastopa Loretta Goggi, režija: Gianni Brez-za. Danes, 2. decembra, ob 16.00.
Dvorana Bartoli
»Affittasi« / pod okriljem Združenja Europa Cultura v sklopu projekta: »Turki v Evropi 2007«. Danes, 2. decembra, ob 17.00.
La contrada
Sofokle: »Antigona« / režija: Giulio Bo-setti, igrajo: Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Sanbdra Franzo. Danes, 2. decembra, ob 16.30.
Danes, 2. decembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »La piccola Olga e l'arcobaleno«. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 7. decembra, ob 20.45 / Nuovi percorsi scenici: »R60 - Ballata operaia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Bizzarri.
VIDEM
Gledališče S. Giorgio
»Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: danes, 2. decembra, ob 21.00 - 1. in 6. epizoda.
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Slovensko narodno gledališče
Jutri, 3. decembra, ob 9.15 (za šolo) in ob 16.30 / Boris A. Novak: »Stoti-sočnoga« - gostovanje KD Gledališče na vrvici.
V	petek, 7. decembra, ob 17.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« - kopro-dukcija z Gledališčem Koper.
V	nedeljo, 9. decembra, ob 17.00 / Ludvig Holdberg: »Jeppe s hriba« - gostovanje AGD Kontrada Kanal.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	petek, 7. decembra, ob 19.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«.
Mala drama
Jutri, 3. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
V	torek, 4. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«.
Od srede, 5., do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 2. decembra, ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
Jutri, 3. decembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	torek, 4. decembra, ob 16.00 in ob 19.30 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«.
V	sredo, 5. decembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	četrtek, 6. decembra, ob 19.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
V	petek, 7. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
V	soboto, 8. decembra, ob 19.30 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«.
V	nedeljo, 9. decembra, ob 19.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«.
Mala scena
Jutri, 3. decembra, ob 16.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«.
V	torek, 4. decembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	sredo, 5. decembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«.
V	soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče G. Verdi
Edvard Grieg: »Peer Gynt« / premiera v torek, 4. decembra, ob 20.30, ponovitve v sredo, 5. decembra, ob 16.00 in ob 21.00, v četrtek, 6. decembra, ob 20.30, v petek, 7. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 9 . decembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti Od torka, 4., do četrtka, 6. decembra, ob 20.30 / Dein Perry in Nigel Triffit: »Tap Dogs«, glasba: Andrew Wilkie. »Scooby-doo live on stage« / izvirna glasba Fabia Serria, režija: Salvatore Vivinet-to, koreografija: Alberta Palmisano. V petek, 7. decembra, ob 20.30, v soboto, 8. decembra, ob 16.00 in v nedeljo, 9. decembra, ob 11.00 in ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) Jutri, 3. decembra, ob 20.30 / koncert Julie Fischer - violina in Martina Hel-mchena - klavir. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella Danes, 2. decembra / koncert zmagovalcev 1. državnega tekmovanja »Cit-ta Pieve di Soligo«.
V	nedeljo, 9. decembra / nastopa Nuo-va Orchestra Ferruccio Busoni, dirigent: Massimo Belli.
BOLJUNEC Gledališče F. Prešerna Jutri, 3. decembra, ob 20.30 v okviru Adriatic Festivala nastopa Fake Orchestra.
BRIŠČIKI
V	soboto, 8. decembra, ob 20.30 / v
ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupinama Karma in Aki Rahimovski Band. GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30
/ koncert folk grupe Andihra iz Sardinije.
TRZIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 4. decembra, ob 20.45 / koncert: Quintetto Bibiena.
Župnijska dvorana sv. Nikolaja
V	nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 /
»Božična kantata« - nastopajo: Mali romjanski muzikanti iz Ronk, OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. VIDEM
Teatro nuovo Giovanni da Udine
V	sredo, 5. decembra, ob 20.45 / Amsterdam Baroque Orchestra & Choir, dirigent: Ton Koopman.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA Cankarjev dom
Jutri, 3. decembra, ob 19.30 / Dvorana SF
-	Jorma Hynninen - bariton, Riikka Hakola
-	sopran, Ilkka Paananen - klavir.
V	torek, 4. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / »Il Fondamento« - zbor in orkester; dirigent: Paul Dombrecht.
V	četrtek, 6. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert Iva Pogorelica.
V	četrtek, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula.
V	petek, 7. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Filharmonični orkester iz Monte Carla; dirigent: Emmanuel Krivine; solist: Nikolaj Luganski.
V	soboto, 8. decembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / v okviru »Glasbe sveta 07« koncert skupin Antonio'O Lione in Tammurritata di Scafati (Italia) in Marzoug (Alžirija).
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče / do 12. decembra je na ogled razstava: »Ženske v CGIL: stoletna zgodovina«.
V	galeriji Kulturnega združenja »Il Co-riandolo« (Ul. Udine, 55) bo na ogled do 7. decembra skupna slikarska razstava pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: med tednom od 16.00 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30.
Dvorana ex Albo Pretorio / do 6. decembra bo na ogled razstava »Il ferro di Benito Simonetti«. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Palača Gopčevich / do 9. decembra bo na ogled na ogled razstava »I suoni del-la memoria - 75 anni della Societa dei concerti di Trieste«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 19. ure.
Villa Revoltella / v gredah bo do 15. decembra, na ogled razstava »Che bello nascere«. Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00.
Galerija Rettori Tribbio 2 / do 7. decembra razstavlja Giuliana Pazienza Spagnoli. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoar-do Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure.
Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo.
Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ
V	dvorani SDK Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) bo v petek, 7. decembra, po koncertu odprtje razstave »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta v soboto, 8. decembra, od 16. do 19. ure in v nedeljo, 9. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure.
NABREŽINA
V	Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled raztava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah.
GORICA
V	Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami.
V	Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič.
V	nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111.
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro.
V	palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
CODROIPO
V	Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028.
AJDOVŠČINA
V Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Kle-menčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17, ned: 15 - 18. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net . BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 0038653359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni center:
do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
NASA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (1. 12. 2007)
Vodoravno: upor, Maroko, raki, Amaral, Eros, Tevere, kavalir, Has, sil icij, M. E., B. P., or, Komen, Rab, sladoled, izmiki, želod, Potomac, G. E., oidij, oba, italika, Amintore, Ksenija, ILOR, Lee, ametrija, Avo-la, stisnjenec, Dean, Levi, Marconi, De Pol, emirati, E. T., Oran, Oka-be, CIA, Nin; na sliki: Doberdob.
36
Nedelja, 2. decembra 2007
V REME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
■Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
vremenska slika
Danes bo naše kraje hitro prešla atlantska vremenska fronta, v prizemlju bo pritekal od jugozahoda vlažen zrak. Jutri bo dosegla naše kraje nova fronta. Proti nam bodo pritekali jugozahodni,-, tokovi. Za fronto bodo od ^evera pritekali rOT^r/? haldnejši tokovi.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.22
Dolžina dneva 8.56.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 1.09 in zatone ob 13.09.

Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je obsežno ci-klonsko območje. Hladna fronta bo zjutraj prešla naše kraje. Zahodno Evropo bo dosegla nova fronta, ki bo jutri zajela naše kraje. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in precej vlažen zrak.
BIOPROGNOZA
Z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Sredi dneva bodo vremensko pogojene težave prehodno nekoliko oslabele in se spet okrepile proti večeru. Spanje to noč bo moteno.
-/^T-^
id nase
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 12,0 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.31 najvišje 38 cm, ob 12.41 najnižje -23 cm, ob 18.10
najvišje -1 cm, ob 23.06 najnižje -19 cm. Jutri: ob 6.05 najvišje 41 cm, ob 13.08 najnižje -33 cm, ob 19.02 najvišje 7 cm, ob 23.58 najnižje -17 cm.
TEMPERATURE V GORAH
500 m ............ 7
1000 m ...........7
1500 m............2
OC
2000 m...........-1
2500 m ...........-3
2864 m...........-4
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
ÜJ¡2W
rahel sneg
z
sneg
mocan
^^ sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona
O
GRADEC
1/8

TOLMEČ O
1/10
TRBIŽ O
0/8
CELOVEC O 0/9
O -1/6 KRANJSKA G.
O'
TRŽIČ
2/8
O 0/8 S. GRADEC
CELJE 2/9 O
MARIBOR
O 1/8
PTUJ
O
M. SOBOTA
01/8
O
KRANJ
VIDEM O 2/12 O PORDENON
3/11 =	5/12
ČEDAD O
3/11	q
Ca/3	LJUBLJANA
GORICfl	N. GORICA	3/9 /? N. MESTO 2/9
GORICA O	POSTOJNA	V O
8/12 ' -	TJO
OŽ r\	~	^ ČRNOMELJ
ZAGREB 3/10 O
V nižinah in ob morju bo prevladovalo vlažno in megleno vreme. Občasno bo do pretežno oblačno z možnostjo občasnih padavin. V gorah bo dopoldne pretežno oblačno z raznimi padavinami, čez dan bo spremenljivo. Zvečer se bo vreme poslabšalo, spet se bo vreme poslabšalo, spet se bodo začele pojavljati nove pogostejše padavine.	Pretežno oblačno bo. Dopoldne bo občasno rahlo deževalo, le v gornjesavski dolini bo zjutraj lahko tudi rahlo snežilo, popoldne pa se bodo padavine pojavljale le še v zahodni Sloveniji. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 6 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C.
	
o
GRADEC
2/11
m
TOLMEČ O
2/9
TRBIŽ O
0/7
CELOVEC O 4/9
O 2/7 KRANJSKA G.
VIDEM O
3/11 O PORDENON
4/10
ČEDAD O
4/10
Ol
TRŽIČ
6/8
/P KRANJ
Xr<j3/9 S. GRADEC
CELJE 4/11 O
MARIBOR
O 5/11
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 5/10


O
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	7/9 V N. MESTO 6/10
6°1ICAO ^ 8/12 g»™™
/"V KOČEVJE TRST OAH) sO - O
9/12 ^-CV*	/p-N	O
PORTOROŽ O	ČSNOMELJ
9/13 ,	^	^	-
UMAG OPATIJA REKA 9/14
<£> tí A
V N. MESTO 6/10
«v
ZAGREB 7/11 O
PAZIN O
^To noč in jutri zjutraj bo pretežno oblačno in megleno, pojavljale se bodo padavine, ki bodo močnejše v vzhodnih predelih. Meja sneženja bo nad okrog 1300 m. Ob morju bo pihal zmeren jugozahodni veter. V popoldanskih urah bo spremenljivo oblačno, možne bodo občasne razjasnitve, ponekod bodo lahko še nastale posamezne nevihte.

(NAPOVED ZAJUTRI
Jutri bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. V torek se bo delno zjasnilo, predvsem na severovzhodu bodo lahko nastale kratkotrajne plohe.
veselo vzdušje ob priljubljenem prazniku. Že od leta 1923 na drevoredu xx. Septembra.
Vonj po tradiciji
Sejem
Sv. Miklavža
Tržaški običaj Miklavževega sejma sega daleč v preteklost.
Je najstarejši sejem, ki se je skozi stoletja ohranil do današnjih dni. V polovici 19. stoletja so ga preselili s trga Soli (Cavana) v ulico Santa Caterina in dlje v Novo ulico (današnja ulica Mazzini). Leta 1923 so sejem namestili na Akvedotu, današnji drevored XX. Septembra.
Prve dni decembra nas še danes privablja, saj pričara sugestivno vzdušje našega otroštva z oživljanjem vonjev in okusov preteklosti ter z bogato ponudbo današnjih proizvodov po ugodnih cenah.
od 3. do 8. decembra 2007
Trsi - Drevored XX. Septembra

občina trst
odborništvo za gospodarski razvoj
POREČ