litaàd vestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto XVI
Ptuj, dne 12. julija 1979
Številka: 13
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ:
128.	Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike v občini Ormož
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
129.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju 11 — ob Brnci
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
130.	Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov proti določenim živalskim kužnim boleznim na območju občine Ptuj v letu 1979
UPRAVNI ORGANI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
131.	Program izvajanja preventivnih ukrepov proti določenim živalskim kužnim boleznim na območju občine Ptuj v letu 1979
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
132.	Sklep o pripravah za sprejem plana skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985
133.	Sklep o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana socialnega skrbstva v občini Ptuj za razdobje od 1986—2000
134.	Sklep o razSiritvi člana izvrSnega odbora Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
135.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Doma upokojencev
Ptuj — Muretinci
136.	Sklep o pripravah za sprejem plana Kulturne skupnosti, Tclcsnokulturne skupnosti. Skupnosti otroSkega varstva in Izobraževalne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985
137.	Sklep o pripravah in sprejetju dolgoročnih pianov Kulturne skupnosti, Tclcsnokulturne skupnosti, skupnosti otroškega varstva in Izobraževalne skupnosti občine Ptuj za razdobje od leta 1986 do leta 1995
138.	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med ustanoviteljicami skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj in to skupno službo.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
139.	Sklep o razpisu referenduma z uvedbo samoprispevka v KS Ivanjkovci
128.
Uresničujoč izvajanje družbeno dogovorjene kadrovske politike kot neločljivega sestavnega dela politike socialističnega samoupravnega družbenega razvoja občine in da se kadrovska politika obravnava m upošteva kot bistvena sestavina sleherne družbene in politične akcije, da postane načrtovanje vseh družbenih potreb po kadrih sestavni del razvojnih programov samoupravnih organizacij in skupnosti, da bo tako prišla do polne veljave neposredna odgovornost za delovanje kadrovskih rešitev na ravni občine, republike in federacije; da se zagotavljajo pogoji za enotno in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske politike, za njeno načrtno vodenje in uresničevanje; da se zagotavljajo takšne družbene razmere in možnosti, v katerih se bo oblikovala in uveljavljala neodtujljiva pravica delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike, da bo podružbljanje in izvajanje kadrovske politike stalen, od vseh socialističnih sil spodbujan in usmerjen družbeni proces in uresničujoč določila ustave SR Slovenije, resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, stališč in sklepov družbenopolitičnih organizacij določilzakonaozdruženemdelu.določildružbenegadogovoraokadrovski
politiki v republiki in federaciji sklenejo udeleženci:
Skupščine občine Ormož Občinska konferenca ZKS Ormož Občinska konferenca SZDL Ormož Občinski svet ZSS Ormož Občinski odbor ZZB NOV Ormož Občinska konferenca ZSMS Ormož
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti Samoupravne interesne skupnosti občine Ormož.
Krajevne skupnosti z območja občine Ormož
DRUŽBENI DOGOVOR O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE V OBČINI ORMOŽ
L TEMELJNE DOLOČBE
L člen
Udeleženci družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Ormož (v nadaljnjem besedilu dogovor) s tem dogovorom določajo smotre, načela in naloge, za katere se bodo zavzemali pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni in drugimi dokumenti iz uvoda tega dogovora.
2.	člen
Udeleženci se s tem dogovorom dogovorijo o enakih načelih in merilih pri oblikovanju demokratične, načrtne in dolgoročne kadrovske politike ter o postopkih za njeno uresničevanje. Razvijali bodo medsebojno sodelovanje in zagotavljali uspešno uresničevanje skupnih interesov. Po potrebi se bodo dogovorili o usklajevanju in enotnem reševanju tudi drugih zadev s področja kadrovske politike ter temu ustrezno dopolnjevali ta družbeni dogovor.
3.	člen
V skladu z načeli demokratične samoupravne kadrovske politike in določili tega dogovora se udeleženci obvezujmo, da bodo dosledno uresničevali temeljna načela kadrovske politike. Zlasti pa si bodo prizadevali:
— za enotnost ciljev in celovitost meril kadrovske politike ter za demokratičnost in doslednost pri izvajanju načel in s tem družbenim dogovorom določenih nalog na področju kadrovske politike,
—	za samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka;
—	za ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in uveljavitev delovnega človeka kot svobodne socialistične osebnosji, ki bo v združenem delu skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodelovala pri ustvarjanju in delitvi dohodka, pri nenehnem izboljševanju in modernizaciji dela. ki bo sposobna hitreje uveljavljati dosežke znanosti, sodobnejšo tehnologijo dela itd.
—	za dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih, izobraževanja in usposabljanja kadrov,
—	za organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter za racionalno razporejanje in skrb za napredovanje kadrov v odvisnosti od njihove uspešnosti .opravljanja del in nalog, samoupravne in politične aktivnosti, njihovega interesa in prizadevanj za nenehno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja,
•	— za programiranje in smotrno organiziranje izobraževalnih oblik in
vsebin, kijih narekuje gospodarski, družbeni in kulturni razvoj ter
—	za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov.
4.	člen	1
Udeleženci sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju družbenih odločitev v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih preko svojih delegatov, če neposredno odločanje ni možno.
Udeleženci si bodo prizadevali za učinkovito uresničevanje delegatskega sistema in bodo predvsem skrbeli:
—	da bo v izvrševanju družbenih funkcij v temeljnih in širših samoupravnih skupnostih sodelovalo čim več članov delovne skupnosti,
—	da bodo nosilci družbenih funkcij tako povezani s samoupravljavci. da bodo lahko vsestransko spoznavali interese njihove samoupravne skupnosti, kakor tudi širših samoupravnih skupnosti,
—	da bodo nosilcem družbenih funkcij omogočali nenehno idejnopolitično. družbeno ekonomsko in splošno izobraževanje.
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih se obvezujejo, da bodo omogočali in zagotavljali vse pogoje za uspešno opravljanje nalog in dolžnosti svojih delegatov, v skupščini občine, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah.
5.	člen
Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih morajo zagotavljati vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje članovdelovne skupnosti o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike ter tako omogočati delovnim ljudem, da bodo lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev tudi na področju kadrovanja oz. kadrovske politike.
6.	člen
Udeleženci si morajo prizadevati, da bo izbiranje kadrov za družbene funkcije sestavni del vsakodnevnih delovnih in samoupravljavskih obveznosti delavcev. Skrbeti morajo za stalno evidentiranje možnih kandidatov za voljene in druge družbene funkcije v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih.
Udeleženci bodo v svojih splošnih sam. aktih opredelili dela in naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu v skladu s samoupravnimi splošnimi akti o izvajanju kadrovske politike v občini. Določili bodo kriterije, ki bodo zagotavljali smotrnost in družbeno upravičeno zaposlovanje upokojencev pri teh delih oziroma nalogah glede na njihovo strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnostjo upoštevanje hkrati tudi njihovo zdravstveno stanje. Dosledno bodo izvajali zakonska določila glede zaposlovanja upokojencev po pogodbi o delu.
7.	člen
Kadrovsko politiko bodo udeleženci uspešno izvajali le preko ustrezno organiziranih kadrovskih služb pri skupščini občine, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Kadrovske službe morajo biti organizacijsko in kadrovsko tako usposobljene, da strokovno in v skladu z načeli samoupravljanja pripra-
vljajo predloge možnih rešitev za odločanje samoupravnih organov za naslednja področja:
planiranje kadrov, pridobivanje in izbiranje kadrov, izobraževanje, razvijanje samoupravnih razmerij, informiranje članov delovnih skupnosti. reševanje socialnih problemov, varstvu pri delu in zaščita zdravja, priprava samoupravnih sporazumov o mesebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugih splošnih aktov itd.
Udeleženci bodo organizirali kadrovsko službo (če je še nimajo), ki bo odgovorno in strokovno opravljala naloge na področju kadrovske politike v skladu s tem dogovorom in smernicami samoupravnih organov.
II.	NAČRTOVANJE KADROV
8.	člen
Udeleženci bodo časovno in vsebinsko v skladu z družbenoekonomskim programiranjem v občini izdelovali in sprejemali sočasno, v medsebojni odvisnosti in povezanosti, v skladu z enotnimi temelji družbenega planiranja dolgoročne, srednjeročno in kratkoročne razvojne načrte, katerih sestavni del bo tudi načrt kadrov. Načrt kadrov je enakovreden drugim sestavinam razvojnih načrtov.
Glede na poseben pomen načrtovanja kadrov zaradi racionalnega razvoja izobraževalnih zavodov, določanja profilov poklicev, ki so osnova, za strokovno in poklicno usmerjeno izobraževanje v skladu s sedanjimi in bodočimi potrebami, morajo biti srednjeročni načrti kadrov še posebej skrbno pripravljeni.
Za tekoče kadrovanje in izobraževanje v okviru TOZD in OZD. pa ima poseben pomen tudi letni kadrovski načrt in program izobraževanja.
9.	člen
Da bi bil plan kadrov odraz dejanskih potreb TOZD je potrebno da udeleženci upoštevajo, proučijo in analizirajo predvsem naslednje dejavnike. ki vplivajo na planiranje kadrov:
—	vsebinski program (vrste izdelkov, storitev, nalog ipd)
—	količinski program (število izdelkov, storitev, nalog ipd)
—	tehnologija dela in planiran razvoj, organizacija in delitev dela.
10.	člen
Sestavni elementi načrtov kadrovskih potreb so zlasti:
—	potrebno število delavcev za izvrševanje nalog, sprejetih s plani družbenoekonomskega razvoja,
—	pregled delavcev ( s popisom vseh delavcev po njihovi strokovni usposobljenosti oz. z delom, pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, po njihovi delovni uspešnosti itd);
—	predviden odhod delavcev (upokojitve, vojaške obveznosti, poprečna fluktuacija posameznih profilov kadrov, odsotnost z dela;
—	načini usposabljanja delavcev za kritje novih in predvidenih potreb razvoja Organjzacij združenega dela (usposabljanje že zaposlenih, štipendisti, učenci s pogodbami o učnih razmerjih itd),
—	način razporejanja, preusmerjanja in zaposlovanja presežka delavcev zaradi uvajanja nove tehnologije ali drugih organizacijskih in tehniških izboljšav.
—	dinamika priliva delavcev,
—	kadrovski ukrepi za uresničitev planov gospodarskega in družbenega razvoja,
—	ukrepi za zagotavljanje pogojev ustreznih socialnih in kulturnih razmer, v skladu z že sprejetimi samoupravnimi sporazumi o zaposlovanju o minimalnih standardih,
—	program in naloge pri evidentiranju in pripravah možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog v občini, republiki in federaciji, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih.
Glede na naštete elemente in bilanco zaposlenih delavcev morajo udeleženci dogovora izdelati podroben kvantitativen (potrebno število) in kvalitativen (potrebni profili kadrov) načrt kadrov.
11.	člen
Plan kadrov mora biti podlaga za naslednje kadrovske akcije:
—	notranje horizontalne in vertikalne premike in napredovanja delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe, oziroma zdelom pridob-Ijene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj in na osnovi doseženih delovnih rezultatov,
—	za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev in njihovo strokovno usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela, zaradi notranjih premikov, ali zaradi nezadovoljivega izvrševanja del oz. nalog;
—- za usposabljanje novih profilov poklicev, ki jih-zahteva uvajanje nove tehnologije,
—	za usmerjanje delavcev v izobraževanju ob delu in iz dela v skladu s potrebami in interesi organizacije združenega dela;
—	za štipendiranje mladine in za odpiranje učnih mest,
—	za uvajanje pripravnikov in
—	za pridobivanje novih delavcev.
12.	člen
Vsak investicijski elaborat mora vsebovati tudi načrt pridobivanja in usposabljanja delavcev, kakor tudi program prekvalifikacije in nove razporeditve delavcev, če iz tehnoloških ali ekonomskih razlogov njihovo delo v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ni več potrebno.
13.	člen
Udeleženci morajo realno in strokovno načrtovati potrebe po kadrih, ker je načrtovanje kadrovskih potreb tako po kvaliteti kot kvantiteti osnova za programiranje usmerjenega izobraževanja.
14.	člen
S tem dogovorom se udeleženci obvezujejo:
—	da bodo najkasneje do 31. 12. vsakega leta izdelali letni plan kadrov za prihodnje leto in ga dostavili občinski kadrovski službi, oziroma komisiji za spremljanje in izvajanje tega dogovora,
—	da bodo načrte kadrovskih potreb dopolnjevali in usklajevali z novo nastalimi potrebami v OZD. delovnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih;
—	da bodo kadrovski plani izdelani za takšno obdobje, ki bo omogočalo vplivati na poklicno usmerjenost mladine že v času šolanja in ki bo omogočalo pravočasno razvijati interes za posamezne poklice, zlasti za tiste, za katere že dalj časa ugotavljamo, da so deficitarni;
—	da bodo v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami razpisovali štipendije in usmerjali delavce v izobraževanje ob delu in iz dela.
časovne razsežnosti in kontinuitete) da bi lahko dela in naloge razporedili med posamezne delavce
b)	pqpis pristojnosti in odgovornosti
c)	formalno pravno kvalifikacijo (strokovna izobrazba)
d)	specifično funkcionalno znanje, ki ga zahteva delo in naloge
e)	družbenopolitična usposobljenost
0 opis psihofizičnih zahtev za opravljanje del in nalog, ki mora zajeti fizične, čutne, spretnostne, umske in osebnostne zahteve g) opis delovnih pogojev (ropot, temperatura, vlaga, itd.).
19.	člen
Udeleženci bodo realno ocenili, kolikšno znanje je potrebno za opravljanje del in nalog. Le v izjemnih primerih — to je za dela in naloge, za katere je obseg zahtevanega funkcionalnega znanja vsaj enako pomemben kot šolska izobrazba — bodo v razvidu postavili stopenjsko alternativo. Dopustite so ustrezne alternative glede študijske smeri. Udeleženci ne bodo dvigali zahtev po šolski izobrazbi zaradi višjega vrednotenja del in nalog.
20.	člen
Udeleženci bodo realno ocenili katere delovne izkušnje so potrebne za opravljanje posameznega dela in nalog. Pri tem bodo upoštevali, da so za uspešno delo poleg ustrezne izobrazbe pomembne primerne sposobnosti človeka, medtem ko so leta prakse le eden izmed kriterijev v usposobljenosti. Za opravljanje najzahtevnejših strokovnih in ključnih del in nalog ter del in nalog individualnih poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi zahtevana praksa ne sme presegati 5 let, razen če za posamezna dela in naloge ni s posebnimi predpisi ali družbenimi dogovori drugače določeno.
21.	člen
Udeleženci bodo sproti dopolnjevali razvide del in nalog na katere vpliva izpopolnitev organizacije dela ali tehnološke spremembe.
III.	OSNOVNA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE DEL IN NALOG
15.	člen
Udeleženci si morajo prizadevati za čimbolj ustrezno razporeditev delavcev na delo oziroma k nalogam v skladu s tekočimi organizacijski-nii, poslovnimi in tehnološkimi potrebami. Istočasno si morajo prizadevati za permanentno, strokovno, samoupravno, idejnopolitično in družbeno—ekonomsko usposabljanje in napredovanje delavcev ter s tem zagotoviti nenehno rast storilnosti, uspešno sodelovanje in ekonomsko stabilnost temeljne organizacije združenega dela in drugih organizacij, kakor tudi socialno varnost delavcev.
16.	člen
Pri določanju razvida del in nalog posameznim delavcem bodo udeleženci upoštevali zlasti naslednja načela:
—	naloge, morajo biti po vsebini in potrebnem znanju čimbolj 'izenačene.
—	delavec praviloma ne sme opravljati del in nalog, ki terjajo višjo raven znanja, kot se zahteva za to skupino del in nalog,
—	čutne in spretnostne zahteve za opravljanje posameznih nalog morajo biti čimbolj enotne, '
—	fizični pogoji dela za opravljanje posameznih nalog morajo biti čimbolj izenačeni.
—	naloge, ki niso značilne za pretežni del opravil, terjajo pa izredne sposobnosti glede na umske in fizične pogoje dela, jih je treba izluščiti v Posebne skupine del in nalog ter jih razporediti drugim delavcem.
IV.	ZAPOSLOVANJE, RAZPOREJANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCA TER NAPREDOVANJE
22.	člen
Udeleženci bodo razpisovali oziroma objavljali prosta dela in naloge tako, da bodo delavci v naj večji možni meri obveščeni o možnosti za zaposlitev. V informacijah o opravljanju del in nalog bodo navedli poleg stopnje in smeri izobrazbe ter potrebnih delovnih izkušenj tudi področje dela in pogoje za opravljanje del in nalog.
23.	člen
Pri izbiri novih delavcev — predvsem pa delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter delavcev, ki opravljajo samostojna strokovna dela in naloge — bodo udeleženci proučili strokovno znanje kandidatov, njihovo uspešnost pri prejšnjih delih in nalogah ter njihovo družbenopolitično aktivnost.
Postopek za izbiro kandidatov bodo udeleženci določili v samoupravnih aktih.
24.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo omogočali delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali zaradi poklicnega obolenja, da ostanejo še naprej v organizaciji združenega dela. Razporedili jih bodo za opravljanje ustreznih del in nalog, in jih zato tudi usposobili.
25.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo vsako leto v skladu s svojimi plani kadrov izdelali program sprejemanja pripravnikov in ga uresničili.
S samoupravnimi akti bodo uredili mentorstvo za uvajanje pripravnikov in novih delavcev v delo.
17.	člen
Pri razporeditvi del in nalog med posamezne delavce je treba dosledno upoštevati katera dela in naloge so vsakodnevne ter kolikšen je njihov obseg (količina), katera dela in naloge so le občasne, oziroma se pojavljajo le v določenih obdobjih in njihov obseg (količina).
18.	člen
Udeleženci bodo izdelovali osnovna izhodišča za oblikovanje del in nalog ki bodo realna osnova za funkcionalno organizacijo dela, za načrtovanje potreb po kadrih, za vrednotenje in delitev po delu, za izboljšanje m varstvo delavcev. Zato mora razvid del in nalog obsegati:
a) opis del in nalog, ki izhajajo iz dejavnosti TOZD oziroma druge 0rganizacije združenega dela, (po vrstnem redu njihove pomembnosti,
26.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo z izpolnjevanjem sistema nagrajevanja po delu, z moralnimi priznanji ter uspešnim urejanjem socialnih razmer in medsebojnih razmerij odvračali delavce, da bi odhajali v tujino oziroma prehajali iz ene organizacije združenega dela v drugo. Istočasno pa se obvezujejo, da ne bodo med seboj nelojalno konkurirali pri pridobivanju kadrov.
27.	člen
Skupnost za zaposlovanje se obvezuje, da bo v skladu z finančnimi možnostmi sofinancirala:
— priučevanje nekvalificiranih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, če je to pogoj za zaposlitev,
—	funkcionalno usposabljanje (krajše specializacije, kvalificiranih in strokovnih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, če je to pogoj za zaposlitev,
—	racionalno prekvalifikacijo nezaposlenih delavcev v skladu s potrebami v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela,
—	šolanje do popolne osnovne šole prijavljenin nezaposlenih če je to pogoj za zaposlitev,
—	podala oceno delazmožnosti težje zaposljivih in invalidnih oseb, zlasti mladine z motnjami v razvoju, njihovo poklicno oziroma delovno usposabljanje in zaposlovanje.
28.	člen
Udeleženci se v dogovoru s skupnostjo za zaposlovanje, skupnostjo socialnega skrbstva in ustreznimi vzgojnimi zavodi za usposabljanje mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, obvezujejo zagotoviti tej začasno nezaposleni mladini ustrezno predhodno posebno pripravo na zaposlitev in po opravljeni pripravi na podlagi ocene o doseženih sposobnostih, zagotoviti delo ustrezno njihovi sposobnosti.
29.	člen •
Kadrovske službe v organizacijah združenega dela bodo načrtno spremljale.strokovni razvoj vseh delavcev in jim v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami ob dodatnem strokovnem usposabljanju omogočile napredovanje. Napredovanje naj bo odvisno od izobrazbe, dejanske strokovne usposobljenosti, prizadevnosti, uspeha pri delu, delovne dobe. perspektivnosti delavca, motivov, zaradi katerih delavec želi napredovati, od odnosa do samoupravljanja sodelavcev idr.
Udeleženci bodo pri izbiri delavcev in o predlogih za napredovanje enakopravno obravnavali ženske in moške kandidate. Upoštevali bodo materinsko vlogo žensk in jim tako dali možnost, da bodo enakopravno uresničevale pravice in obveznosti iz delovnih razmerij v združenem delu.
30.	člen
Delavec ima pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravlja zaupana mu dela in naloge ter da nenehno izpopolnjuje svoje znanje, možnosti in delovne sposobnosti, da bi čim uspešneje opravljali določena dela in naloge kakor tudi dolžnosti upoštevati določeno delovno disciplino.
31.	člen
Pripravniško delo mora postati temelj kadrovanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
Udeleženci se obvezujejo, da bodo postopek in pogoje za sprejemanje pripravnikov uredili z ustreznim samoupravnim aktom.
Pripravnikom je treba zagotoviti mentorje, ki naj organizirajo delo usmerjanja po ustreznih programih.
— da se zavzema za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti,
—	da deluje za nadaljne uveljavljanje, samoupravljanja in delitve po
delu.
—	da ima human odnos do ljudi in sodelavcev
—	da si prizadeva za razvoj socialističnih odnosov ter daje nesebičen in solidaren do sotovarišev.
—	da neguje človeške odnose, kot so poštenje, pravičnost, vzornost, značajnost. delavnost in samodisciplino,
—	da spoštuje zakonitost in še ni bil kaznovan zaradi nepravilnega dela in obnašanja in ni s slabim vedenjem pripeljal delovne organizacije v stanje stagnacije ali nazadovanja;
—	da ima družbeni ugled, ki izhaja iz dela, rezultatov dela in njegovega obnašanja.
—	da se zavzema za neuvrščeno politiko SFRJ.
34.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da na mesta individualnih poslovodnih organov, predsednikov kolegijskih poslovodnih organov, za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter za vodstva krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, ne bodo sprejemali kandidatov, ki izražajo negativni odnos do.samoupravnih socialističnih družbenih odnosov.
35.	člen
Pred imenovanjem individualnih poslovodnih organov in predsednikov kolegijskih poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter vodstev krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, morajo pristojni samoupravni organi ali od njih imenovane komisije pridobiti mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
36.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo v svojih samoupravnih aktih določili dela in naloge, na katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti. Udeleženci sodijo, daje potrebno tako opredeliti zlasti dela in naloge pomočnikov individualnih poslovodnih organov in dela ter naloge, pri katerih delavci izvršujejo najodgovornejša opravila vodenja temeljnih funkcij v organizaciji združenega dela (npr. proizvodno-teh-nična. ekonomska, komeriealna. finančna, organizacijska, razvojna, kadrovska, splošna).
Udeleženci bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili, da bo delavec, ki opravlja dolžnosti poslovodnega organa ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ko izpolni pogoje za upokojitev prenehal opravljati to dolžnost. Lahko pa opravlja to dolžnost še naprej, če to narekuje širši družbeni interes in če se ne upokoji. Po izteku mandata lahko ta delavec v skladu z načeli in merili kadrovske politike v občini ponovno kantiidira in je izvoljen, če izpolnjuje razpisne pogoje in to opravičuje.širši družbeni interes ter če se ne upokoji.
V.	NAČELA IN MF.R1LA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE. NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN,FUNKCIJ INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGAORGANA. DELAVCEVSPOSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI. ZA VODSTVA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN VODSTVA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
32.	člen
Udeleženci bodo pri izbiri delavcev za individualni poslovodni organ, oziroma predsednika kolegijskega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upoštevali celovitost organizacijskih, strokovnih, družbenopolitičnih in moralnopolitičnih merjl,
Kadar širši družbeni interes in konkretne možnosti kadrovskih rešftev narekujejo kandidiranje delovnih ljudi za poklicno opravljanje javne družbene funkcije, le-ti pa izpolnjujejo pogoje za upokojitev, lahko kandidirajo, če pa jih izpolnijo med mandatom, jim le-ta ne preneha pod pogojem, da se ne upokojijo; pod enakimi pogoji lahko ponovno kandidirajo. če je to v skladu z načeli in merili kadrovske politike ig če je odločitev delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil v okolju, kjer posameznik kandidira.
33.	člen
Poleg strokovne usposobljenosti bodo udeleženci pri izbiri kandidatov za individualni poslovodni organ, predsednika kolegijskega poslovodnega organa in druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi še posebej upoštevali tudi družbenopolitične in moralnopolitične lastnosti in sicer:
—	da si prizadeva za uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda.
—	da sc aktivno vključuje v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
37.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo pri izbiri kandidatov za individualni poslovodni organ, kot tudi za predsednika kolegijskega poslovodnega organa, upoštevali predvsem sposobnost vodenja in organiziranja, družbenopolitično usmeritev in moralnopolitične kvalitete, prav tako pa ne bodo zanemarjali znanja in strokovne izobrazbe.
38.	člen
Udeleženci bodo ob reelekciji individualnih poslovodnih organov oziroma članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi analizirali uresničevanje poslovne politike v pretekli mandatni dobi. Ta analiza bo prikazala prevsem uresničevanje letnih razvojnih programov, srednjeročnega in dolgoročnega razvojnega programa, razvoj samoupravnih odnosov, ustvarjanje dohodka, izbolj-šanje kadrovske strukture in razvoj kadrov, rast življenjske ravni zaposlenih, medsebojne odnose, socialno varnost itd. Na podlagi takšne analize in temeljnih nalog v naslednji mandatni dobi sprejmejo samoupravni organi merila za izbiro kadrov za dela in naloge, ki so pod reelekcijo.
39.	člen
Za individualne poslovodne organe in predsednike kolegijskih poslovodnih organov udeleženci ob njihovem imenovanju, praviloma določijo naloge in smotre, kijih morajo dosegati.
40.	člen
Samoupravni organi so dolžni ob koncu poslovodnega leta oceniti uspešnost poslovarya temeljne organizacije združenega dela, oziroma organizacije združenega dela v prejšnjem letu ih oceniti, ali delavci prejšnjega člena uresničujejo sprejete naloge in smotre. V primeru, daje
organizacija združenega dela ali temeljna organizacija slabo poslovala in delovna skupnost ali samoupravni organi ocenijo, da delavci, ki opravljajo navedena dela in naloge zastavljenih smotrov ne uresničujejo, so pristojni samoupravmi organi dolžni začeti postopek za njihovo predčasno zamenjavo.
VI.	POKLICNO USMERJANJE IN IZOBRAŽEVANJE KADROV
41.	člen
Eden izmed pogojev za uspešno izvajanje kadrovske politike in izobraževanja je poklicno usmerjanje oziroma usmerjeno izobraževanje. Vanj se vključujejo skupnost za zaposlovanje, pedagoški delavci v osnovnih šolah, kadrovske službe v OZD in TOZD ter druge zainteresirane organizacije in društva.
42.	člen
Služba za poklicno usmerjanje pri skupnosti za zaposlovanje bo skrbela za stalen pregled potreb po kadrih in ga posredovala staišem in mladini pred izbiro poklica. Pri tem se bo posluževala individualnih stikov, predavanj, letakov, publikacij in filmov o različnih poklicih, Pri svojih akcijah se bo tesno povezovala, s šolami, organizacijami združenega dela in občinsko kadrovsko službo.
43.	člen
Služba za poklicno usmerjanje bo skupaj s šolami in šolskimi svetovalnimi delavci skrbela tudi za preusmerjanje učencev, katerih poklicne želje gredo mimo potreb združenega dela v občini ali širši regiji. V ta namen bo zbirala tudi podatke o prizadevnosti, sposobnosti in osebnostnih karakteristikah učencev osnovnih šol v občini. Podatke bo uporabljala pri procesu poklicnega svetovanja ali pa kot obliko sodelovanja pri sprejemu v razne oblike usmerjenega izobraževanja v štipendiranju ali v zaposlitev.
44.	člen
Občinska skupnost za zaposlovanje bo opravljala tehnična, strokovna in administrativna opravila za skupno komisijo podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju in njen izvršni odbor. Skrbela bo za nemoten potek štipendiranja, za njegovo vsklajenost s kadrovskimi potrebami občine, za upoštevanje nagnjen in sposobnosti pri podeljevanju štipendije za preusmeritev štipendistov v kadrovsko štipendiranje in za zaposlovanje štipendistov.
45.	člen
Kadrovske službe organizacij združenega dela bodo sporočale skupnosti za zaposlovanje svoje kadrovske potrebe in se vključevale v poklicno usmerjanje zlasti na področju deficitarnih poklicev.
46.	člen
Delavska univerza bo svoje kapacitete in izobraževalne programe usklajevala s potrebami in razvojnimi načrti organizacij združenega dela.
47.	člen
Za uresničitev zastavljene kadrovske politike je še posebej pomembno izobraževanje delavcev. Zato bodo udeleženci skrbeli za nenehno dviganje izobrazbene ravni vseh delavcev v skladu s svojimi potrebami in zmožnostmi.
48.	člen
Na osnovi plana potreb po kadrih bodo udeleženci sprejeli vsako leto plan štipendiranja, v katerem bodo upoštevaji tudi učence in študente ob delu. Udeleženci se obvezujejo da bodo razpisali toliko štipendij, kolikor jih predvideva letni plan štipendiranja.
49.	člen
Udeleženci bodo sprejeli srednjeročne in letne plane izobraževanja. Prizadevali si bodo, da bodo čimprej odpravili razliko med dejansko izobrazbo in izobrazbo, ki je potrebna za opravljanje dela in nalog.
50.	člen
Družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov, sta sestavni del tega dogovora. Zato bodo udeleženci pri vodenju štipendijske politike upoštevali določila teh družbenih aktov.
51.	člen
Udeleženci bodo vsestransko podpirali študij ob delu, tako, na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah kot tudi na III. stopnji.
52.	člen
Študij ob delu bodo udeleženci omogočili vsem tistim, ki to želijo, če so bili pri dosedanjem delu uspešni ter prizadevni in če je to v skladu s potrebami organizacije združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
53.	člen
Udeleženci v svojih samoupravnih aktih uredijo način in pogoje vračanja stroškov nastalih v zveži s študijem ob delu.
54.	člen
Delavce, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije, in si te ne bodo pridobili v dvakratni dobi trajanja rednega šolanja na določeni šoli. bo delovna organizacija razporedila na opravljanje del in nalog, ki ustrezajo stopnji njihove strokovne usposobljenosti.
Izvzeti bodo le delavci — ženske starejše od 40 let in moški starejši od 45 let ter delavci, ki uspešno opravljajo svoje delo in naloge in se redno dopolnilno izobražujejo.
55.	člen
Udeleženci dogovora bodo organizirali družbenopolitično izobraževanje za vse delavce, zlasti pa še za člane samoupravnih organov: za člane vodstev družbenopolitičnih organizacij v OZD ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter vse mlade delavce.
Poleg navedenega bodo razvijali tudi te oblike izobraževanja:
—	sprotno družbenopolitično usposabljanje delavcev, ki neposredno vodijo delovni proces (delovodje, poslovodje).
—	uvajalne tečaje ob sprejemu na delo, kjer se bodo novi delavci seznanili z delom in nalogami, organizacijo dela v OZD, z varstvom pri delu, z deldvnimi razmerji delavcev v združenem delu, z delitvijo dohodka in osebnega dohodka idr.
—	sistematično izobraževanje in usposabljanje za opravljanje dela in nalog, da bi lahko delavci sledili razvoju znanosti in tehnologiji.
—	posebno izobraževanje za vsposobitev za opravljanje del in nalog, prekvalifikacija, dokvalifikacija, pridobitev poklica itd.;
—- Uvajanje in usposabljanje praktikantov raznih šol in svojih štipendistov,
—	izobraževanje delavcev s pooblastili in odgovornostmi v okviru posebnih tečajev in seminarjev,
—	usmerjanje in šolanje mladih, nadarjenih delavcev,
—	druge oblike izobraževanja za vse delavce, predvsem pa seznanja s civilno zaščito, družbeno samozaščito razvojem samoupravljanja in
drugo.
Udeleženci se obvezujejo, da bodo namenili družbenopolitičnemu izobraževanju najmanj takšen pomen, kot vsem drugim oblikam strokovnega izobraževanja ter za to zagotovili tudi ustrezne pogoje.
56.	člen
Klub samoupravljalcev pri občinskem sindikalnem svetu, oz. občinski svet zveze sindikatov Ormož bo v skladu s svojim programom dela kontinuirano zbiral težnje in potrebe po smeri in obliki družbenopolitičnega izobraževanja delovnih ljudi in občanov. Na podlagi tega bo skupno z ostalimi udeleženci pripravljal in izvajal programe izobraževanja.
VII.	KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
57.	člen
Udeleženci dogovora bodo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb, za delo nat področju mednarodnih odnosov v občini, republiki in federaciji. Skrbeli bodo, da bodo kadrovski načrti obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju mednarodnih odnosov doma in v tujini, na tem področju bodo skrbeli tudi za stalno evidentiranje kadrov, za usposabljanje in spremljanje razvoja kadrov in za ustrezen izbor in pripravo kadrov.
58.	člen
Udeleženci bodo stalno evidentirali možne kandidàtè za delo na področju mednarodnih odnosov in si bodo hkrati prizadevali, da bo evidentiranje teklo na vseh nivojih v občini. Oceno o skladnosti posameznih evidentiranih kandidatov na ravni občine s kriteriji, določenimi v družbenih in samoupravnih splošnih aktih, daje koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu, občinske konf. SZDL, ki usklajujejo in politično verificirane predloge pošlje pristojnemu nosilcu evidentiranja na ravni republike. Nosilci evidentiranja na ravni občine so:
—	komisija za volitve imenovanja in kadrovske zadeve, družbenopolitične organizacije
—	organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti
—	samoupravne interesne skupnosti,
—	krajevne skupnosti
Evidentiranje naj zajema zlasti
—	družbenopolitične, strokovne in druge delavce, ki so zaposleni ali so bili zaposleni na področju mednarodnih odnosov doma ali v tujini,
—	strokovnjake s področja gospodarstva in drugih dejavnosti, ki delujejo na področju mednarodnih odnosov doma ali v tujini,
—	delavce z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, ki pri delu kažejo zanimanje in sposobnost za delo na področju mednarodnih odnosov doma ali v tujini.
Kadrovska služba pri SO vodi posebno evidenco o evidentiranih kandidatih za delo na področju mednarodnih odnosov.
59.	člen
Postopek izbire kandidatov za delo na področju mednarodnih odnosov naj zagotovi kvalitetnejše kadre, ki bodo po svojih političnih in strokovnih sposobnostih in izkušnjah uspešno opravljali zaupane dolžnosti.
60.	člen
Udeleženci bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih zagotavljali delavcem, ki so sklenili delovno razmerje v zveznih organih, v družbenopolitičnih organizacijah v federaciji ali v mednarodnih organizacijah, po prenehanju delovnega razmerja pravico do vrnitve na delo v temeljno organizacijo, v kateri so bili nazadnje zaposleni. Udeleženci bodo enako pravico zagotovili tudi zakoncem teh delavcev.
Vlil. ODGOVORNOST UDELEŽENCEV ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
61.	člen
Družbenopolitične organizacije udeleženke tega dogovora s skupščino občine, so odgovorne za organizacijo družbenopolitične akcije, da bodo ta dogovor sprejeli vsi nosilci kadrovske politike na območju občine Ormož.
V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovarjajo o uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti, da nadzorujejo sprejeti družbeni dogovor in da ga v skladu s spreminjanjem družbenoekonomskih razmer dopolnjujejo in spreminjajo.
62.	člen
Skupščina občine Ormož ima kot udeleženec tega dogovora zlasti naslednje naloge:
—	uresničuje določbe tega dogovora pri reševanju kadrovskih zadev iz svoje pristojnosti,
— spremlja izvajanje družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike,
—	proučuje kadrovska gibanja v občini,
—	spremlja uresničevanje tega dogovora, analizira kadrovsko situ-
acijo na svojem območju, analizira kadrovsko problemtaiko na posameznih področjih družbenega življenja, spremlja uresničevanje sprejetih nalog in ciljev kadrovske politike na svojem območju in v zvezi s tem tudi ukrepa,	'
—	spodbuja reševanje nalog na tem področju s samoupravnim dogovarjanjem nosilcev kadrovske politike,
—	skrbi za sistematično izpolnjevanje celotnega koncepta dolgoročne samoupravne kadrovske politike na območju občine Ormož,
—	daje pobude za oblikovanje raziskovalnih nalog s področja kadrovsko — politične problematike in s tem spodbuja proučevanje oz. financiranje raziskav tega področja,
—	v sodelovanju z nosilci kadrovske politike pripravlja in spremlja srednjeročne in dolgoročne programe kadrovskih potreb za območje občine.
63.	člen
Udeleženci so obvezujejo, da bodo v roku 6 mesecev uskladili svoje samoupravne splošne akte z določili tega družbenega dogovora.
• '	64. člen
Za spremljanje in izvajanje dogovora o kadrovski politiki skupščine občine ustanovi komisijo. S posebnim aktom bo skupščina določila sestavo. naloge, število članov in način dela komisije.
65.	člen
Komisija skupščine občine za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora:
—	zagotavlja enotno izvajanje družbenega dogovora na območju občine.
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora in najmanj enkrat letno poroča skupščini občine o ugotovljenem stanju,
— opravlja vse naloge v zvezi z dopolnitvami dogovora na pobudo udeležencev ali na lastno pobudo,
—	daje pojasnila in obrazložitev v zvezi z uporabo določb tega dogovora.
—	najkasneje v roku treh mesecev po sprejemu družbenega dogovora se komisija sestane in dogovori za metodologijo spremljanja in izvanjanja družbenega dogovora.
66.	člen
Strokovna, tehnična in administrativna opravila za delo komisije opravlja kadrovska služba občine.
67.	člen
Udeleženci prevzemajo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje dogovora. Za kršitev družbenega dogovora se šteje:
—	če v določenem roku ne dopolnijo splošnih samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja in druga vprašanja s področja kadrovske politike,
—	če v tem dogovoru v določenem roku ne izdelajo srednjeročnega, dolgoročnega in kratkoročnega načrta kadrovskih potreb in izobraževa-
— če ne uresničujejo določil tega dogovora glede uresničevanja pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, predvsem določil, ki urejajo sprejemanje in uvajanje v delo pripravnikov,
—	če ne uresničujejo pravic in dolžnosti delavcev glede izobraževanja. strokovnega in družbenopolitičnega usposabljanja,
—	če dosledno ne izvajajo štipendijske politike,
—	ne upoštevajo dogovorjenih meril in postopkov pri izbiri o imenovanju in razrešitvi individualnih poslovnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
68.	člen
Kršitev družbenega dogovora ugotavlja komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini.
Komisija mora s svojimi ugotovitvami seznaniti ustrezni samoupravni organ in družbenopolitične organizacije. Pristojni samoupravni organ je dolžan v 30 dneh po prejemu obvestila razpravljati o kršitvah dogovora, ukrepati in zagotoviti dosledno izvajanje in spoštovanje določil tega dogovora.
69.	člen
Ce udeleženec ne ravna po določilih 68. člena, lahko komisija, izvršilni organ družbenopolitičnih organizacij in pristojni organ občinske skupščine skliče skupno sejo. Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o vzrokih, o odgovornosti posameznikov ali organov, posameznih služb in strokovnih sodelavcev.
70.	člen
Ta družbeni dogovorje sklenjen z dne, koga podpišejo pooblaščenci vseh udeležencev.
71.	člen
Pobudo za spremembo ali dopolnitev tega dogovora lahko poda vsak udeleženec tega dogovora. Postopek za sprejem predloga za dopolnitev ali spremembo je enak kot za sprejem družbenega dogovora.
72.	člen
Udeleženci bodo najkasneje v šestih mesecih po sprejemu tega dogovora uskladili samoupravne in splošne akte z določili tega dogovora.
73.	člen
Z dnem ko začne veljati ta dogovor preneha za območje občine Ormož veljati družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela na območju občin Lenart v Slovenskih goricah. Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10/74.
74.	člen
Dogovor začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 117-20/79 Datum: 15. maja 1979
S
PODPISNIKI:
Skupščina občine Ormož, Občinska konferenca ZKS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska konferenca ZSMS Ormož, Občinski odbor ZZB NOV Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska stanovanjska skupnost Ormož, Občinska skupnost za telesno kulturo Ormož, Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož, Občinska skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ormož, Upravni organi SO Ormož, Krajevna skupnost Ormož, Krajevna skupnost Središče ob Dravi, krajevna skupnost Kog, Krajevna skupnost
Miklavž pri Ormožu, Krajevna skupnost Ivanjkovci, Krajevna skupnost Tomaž pri Ormožu, Krajevna skupnost Podgorci, Krajevna skupnost Velika Nedelja,DSS Slovin Kmetijski kombinat Ormož, Temeljna organizacija Kooperantov Ormož, TOZD Gostinstvo Ormož, TOZD Kmetijstvo Ormož, TOZD Vinogradništvo Ormož, TJK Ormož TOZD Plastika TJK TOZD Optyl Ormož, Mercator Zarja trgovina na drobno Ormož, 1GP Ograd Ormož, TJK skupne službe Ormož,. Komunalno podjetje Ormož, Vetrinarska postaja Ormož, Primat Maribor TOZD IV. Ormož, GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ormož, Marles Maribor TOZD Žaga Ormož, Droga Portorož TOZD Središče ob Dravi, Slog Maribor obrat Središče ob Dravi, Tonosa tov. nogavic in šivalnica Tomaž pri Ormožu, Kreditna banka Maribor — expozitura Ormož, Koloniale
Maribor poslovalnica Pivo slatina Ormož, Koloniale Maribor TOZD K LAS Blagovnica Ormož, Dimnikarsko podjetje Ptuj obrat Ormož, Intes Maribor pekarna Ormož, Tovarna sladkorja Ormož, Osnovna šola Ormož, Osnovna šola Središče ob Dravi, Osnovna šola N. H. Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu, Osnovna šola N. H. Vinke Megle Tomaž pri Ormožu, Osnovna šola Velika Nedelja, Glasbena šola Ormož, Delavska univerza Ormož, Splošna bolnišnica Dr. Jožeta Potrča Ptuj TOZD psihiatrični oddelek Ormož, ZZD Ptuj TOZD zdravstvena postaja Ormož, Združene lekarne Ptuj enota Ormož, Temeljno sodišče Maribor enota Ormož, Občinski sodnik za prekrške Ormož in,Občinski štab TO Ormož, Podjetje za PTT promet Maribor — TOZD PTT Ptuj, pošte v občini Ormož.
129.
Po 101. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1-5/79) in 165. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-46/78) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1979 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju 11 — ob Bmci
1.	člen
S tem odlokom se urejajo:
—	meje melioracijskega območja,
—	razvrstitev kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju v smislu 10. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih,
—	melioracijska dela, ki sojih dolžni lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju opraviti sami in roke za izvršitev teh del,
—	objekte in naprave, ki jih bodo dolžni lastniki in uporabniki zemljišč sami redno vzdrževati v uporabnem stanju,
—	način rabe kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju,
—	prispevek, ki ga plačujejo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju za skupne melioracijske naprave in objekte.
2.	člen
Melioracijsko obrrtočje 11 — ob Bmci obsega dele katastrskih občin Hlaponci, Mostje in Slomi po projektu št. 536/4-77 iz januarja 1978, ki ga je sprejela skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj na seji dne 24/2-1978.
3.	člen
Kmetijska zemljišča na melioracijskem območju se razvrstijo v I. kategorijo v smislu 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
4.	člen
Investitor melioracije je Kmetijska zadruga Ptuj.
Investitorje dolžan opraviti vsa melioracijska dela po projektu iz 2. člena tega odloka do konca leta 1979.
5.	člen
Sredstva za melioracijo zagotovi investitor v skladu s finančnim načrtom, ki ga sprejmejo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju, Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj in Zveza vodnih skupnosti Slovenije.
Investitor ima nasproti lastnikom in uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju regresno pravico v skladu s sprejetim
finančnim načrtom in v sorazmerju s površino njihovih zemljišč.
6.	člen
Za dela se uporabi tudi del sredstev Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj, ki se zbirajo na podlagi 7. člena zakona o kmetijskih •zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79). Za višino teh sredstev se zmanjša lastna udeležba investitorja, kmetov in organizacij združenega dela v višini, ki je določena v pogodbi, ki izhaja iz finančnega načrta.
Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za lastnike zemljišča, ki niso kmetje po
4.	člemi zakona o kmetijskih zemljiščih.
7.	člen
Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav po predpisih o amortizaciji po minimalni amortizacijski stopnji.
Lastniki in uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, povrnejo investitorju del amortizacije v obliki uporabnine. Osnovo za izračun uporabnine tvorijo sredstva, ki so bila zbrana po 7. členu zakona o kmetijskih zemljiščih in uporabljena na zemljiščih kmetov in organizacij združenega dela. Višina uporabljenega je enaka amortizaciji dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji in podobno urejena v finančnem načrtu iz 5. člena tega odloka.
8.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni.
Za skupna vzdrževalna dela skrbi investitor. Lastniki in uporabniki zemljišč so dolžni prispevati sredstva za skupna vzdrževalna dela po posebnem odloku, ki ga sprejme skupščina na predlog kmetijske zemljiške skupnosti.
9.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč morajo po izvedbi hidro in agromelioracijskih del rabo zemljišča prilagoditi proizvodnemu programu melioracije, sredstvom vloženim v ta zemljišča in družbenemu planu občine.
10.	člen
Z uvedo melioracijskega postopka je na melioracijskem območju prepovedan promet z zemljišči, razen v primeru, če postane zemljišče družbena lastnina, prepovedano pa je tudi parceliranje zemljišč ter graditev in spreminjanje kultur.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 464-6/79-1
Datum: 19/6-1979
Sku
dr. Cvetko
Predsednik ipščine občine Ptuj DOPLIHAR, dipl.
vet. 1. r.
130-
Na podlagi 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77) ter 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu- 1979 (Uradni list SRS. št. 1/79) in 199. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78) je Izvršni svet skupščine občine Ptuj na seji dne 30. 5. 1979 sprejel
ODREDBO
o izvajanju preventivnih ukrepov proti določenim živalskim kužnim boleznim na območju občine Ptuj v letu 1979
L SPLOSNF. DOLOČBE
L člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo Obdravski zavod za veterino in živinorejo Ptuj ter po predpisih verificirane obratne ambulante OZD. opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni omogočiti izvajanje ukrepov iz te odredbe.
2.	člen
Zavezanci iz 1. člena te odredbe so dolžni pred vsakim izvajanjem ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo pravočasno in redno poročati na predpisanih obrazcih.
Zavezanci, ki opravljajo preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva, ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Spremljati morajo zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije-
4.	člen
Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat. kolikor je potrebno, da so živali zaščitene.
5.	člen
Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih bolezni po tej odredbi gredo v celoti v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Ptuj, razen stroškov za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo.
11. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Izvedejo se preventivna cepljenja živali:
1.	Govedi, kopitarjev in ovac proti vraničnemu prisadu v naseljih Gerečja vas, Dolena, Biš, Kočice. Moškjanci in Gorišnica.
2.	Psov. starih več kot 4 mesece, proti steklini, na območju občine. Ob cepljenju psov proti steklini je treba le tem dati tudi zdravilo proti trakulji, ki povzroča mehurjavost.
3.	Kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi v:
— farmah nesnic v Selah, Trnovcih in Kidričevem,
/
—	farmi brojlerjev na Bregu,
—	pri vseh kooperantih, ki kooperirajo z Mesokombinatom Perutnina« Ptuj in »Koka« Varaždin,
—	v strnjenih naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individue'nih proizvajalcev.
4.	Kokoši proti kužn nu tremorju:
—	na farmah nesnic v’ Selah, Kidričevem in Trnovcih (vse kokošje jate, katerih jajca se uporabljajo za valjenje).
5.	Prašičev proti prašičji kugi:
—	v Kmetijskem kombinatu Ptuj, TOZD Farma prašičev,
—	v večjih aglomeracijah (10 in več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev),
—	prašiče, ki se hranijo s pomijami.
6.	Goved proti slinavki in parkljevki v:
— Kmetijskem kombinatu Ptuj, TOZD Kmetijstvo — osnovno govejo čredo,
— Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo — bike v osemenjevalnem središču.
7.	člen
Preventivno cepljenje opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — TOZD Veterinarstvo, na obratih pa po predpisih verificirana obratna veterinarska ambulanta.
8.	člen
Izvedejo se naslednje diagnostične preiskave živali:
1.	Pregled na kokošji tif:
—	na farmah nesnic v Selah, Kidričevem in Trnovcih; pregled se opravi poobveznih navodilih republiške veterinarske uprave št. 322/A—016/77—V/JA z dne 30. 3. 1978.
2.	Tuberkulinizacije govedi v:
— Kmetijskem kombinatu Ptuj — TOZD Kmetijstvo — osnovna goveja čreda;
— Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — TOZD Živinoreja — bike v osemenjevalnem centru;
—	naseljih naslednjih KS; Kidričevo, Videm, Dolena, Ptujska gora, Majšperk, Stoperce, Žetale, Leskovec, Cirkulane, Zavrč, Markovci, Gorišnica, Dornava. Polenšak, Juršinci.
3.	Na brucelozo:
—	z mlečno prstenasto preizkušnjo: krave v hlevih individualnih proizvajalcev (1 x letno);
—	z enkratno serološko preiskavo krvi in enkratno laboratorijsko preiskavo semena bikov v osemenjevalnem središču Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo;
—	serološki pregled krvi krav osnovne goveje črede Kmetijskega kombinata Ptuj TOZD Farma prašičev.
4.	Na levkozoje treba pregledati:
—	bike v osemenjevalnem središču Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj;
—	črede plemenskih goved na Kmetijskem kombinatu Ptuj.
5.	Na kužno malokrvnost je treba pregledati vse plemenske žrebce na območju občine Ptuj.
6.	Na nosemanost, pršičavost in variatozo je treba pregledati čebelje družine vzrejevalcev matic. Na variatozo je treba pregledati tudi čebelje družine, ki so bile na j)aši v drugih republikah.
9.	člen
Zdravljenje živali, tuberkulinizacijo živali in odvzem materiala za diagnostične preiskave (razen semena bikov) opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo, TOZD Veterinarstvo Ptuj.
Tuberkulinizacija bikov v osemenjevalnem središču Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in odvzem semena opravi TOZD za veterinarstvo BF Ljubljana.
10.	člen
Ta odredba začne veljati osem dni poobjavi v ' Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 322—6/79 Datum: 30. 5. 1979
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo Gnilšek. dipl. ing. 1. r.
131.
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skflj>-ščine občinč Ptuj sprejema na podlagi 3. odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS št. 18/77) in na podlagi Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagonističnih ter drugih preiskavah v letu 1979, ki jo je sprejel Izvršni svet SO Ptuj na seji dne 30/5-1979
PROGRAM
izvajanja preventivnih ukrepov proti določenim živalskim kužnim boleznim na območju občine Ptuj v letu 1979.
1.
—	serološki pregled krvi krav osnovne goveje črede Kmetijskega kombinata Ptuj TOZD Kmetijstvo; .
—	serološka preiskava krvi plemenskih živali v Kmetijskem kombinatu Ptuj TOZD Farma prašičev.
4.	Na levkozo je treba pregledati:
—	bike v osemenjevalnem središču Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj;
—	črede plemenskih goved na Kmetijskem kombinatu Ptuj.
5.	Na kužno malokrvnost je treba pregledati vse plemenske žrebce na območju občine Ptuj.
6.	Na nosemanost, pršičavost in veriatozo je treba pregledati čebelje družine vzrejevalcev matic.
Na variatozo je treba pregledati tudi čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah.
V občini Ptuj se izvedejo naslednja preventivna cepljenja živali:
1 . Govedi, kopitarjev in ovc proti vraničnemu prisadu v naseljih Gerečja vas, Dolena, Biš, Kočice, Moškanjci in Gorišnica.
2.	Psov, starih več kot 4 mesece, proti steklini, na območju občine. Ob cepljenju psov proti steklini je treba le tem dati tudi zdravilo proti trakulji, ki povzroča mehurjavost.
3.	Kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi v:
—	farmah nesnic v Selah, Trnovcih in Kidričevem,
—	farmi brojlerjev na Bregu,
—	pri vseh kooperantih, ki kooperirajo z Mesokombinatom ,,Perutnina” Ptuj in ,,Koka” Varaždin,
—	v strnjenih naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev.
4.	Kokoši proti kužnemu tremorju:
—	na farmah nesnic v Selah, Kidričevem in Trnovcih (vse kokošje jate, katerih jajca se uporabljajo za valjenje).
5.	Prašičev proti prašičji kugi:
—	v Kmetijskem kombinatu Ptuj, TOZD Farma prašičev,
—	v večjih aglomeracijah (10 in več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev) ,
—	prašiče, ki se hranijo s pomijami.
6.	Goved proti slinavki in parkljevki v:
— Kmetijskem kombinatu Ptuj, TOZD Kmetijstvo — osnovno govejo čredo,
— Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo — bike v osemenjevalnem središču.
II.
Preventivno cepljenje opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — TOZD Veterinarstvo, na obratih pa po predpisih verificirana obratna veterinarska ambulanta.
III.
V občini Ptuj se izvedejo naslednje diagnostične preiskave živali:
L Pregled na kokošji tif:
—	na farmah nesnic v Selah, Kidričevem in Trnovcih; pregled se opravi po obveznih navodilih republiške veterinarske uprave štev. 322/A—016/77—V/J A z dne 30/3—1978.
2.	Tuberkulinizacije govedi v:
— Kmetijskem kombinatu Ptuj — TOZD Kmetijstvo — osnovna goveja čreda;
— Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — TOZD Živinoreja — bike v osemenjevalnem centru;
—	naseljih naslednjih KS: Kidričevo, Videm, Dolena, Ptujska gora, Majšperk, Stoperce, Žetale, Leskovec, Cirkulane, Zavrč, Markovci, Gorišnica, Dornava, Polenšak, Juršinci.
3.	Na brucelozo:
—	z mlečno prstenasto preizkušnjo: krave v hlevih individualnih proizvajalcev (1 x letno);
—	z enkratno serološko preiskavo krvi in enkratno laboratorijsko preiskavo semena bikov v osemenjevalnem središču Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo;
IV.
Zdravljenje živali, tuberkulinizacijo živali in odvzem materiala za diagnostične preiskave (razen semena bikov) opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo, TOZD Veterinarstvo Ptuj.
Tuberkulinizacija bikov v osemenjevalnem središču Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in odvzem semena opravi TOZD za veterinarstvo BF Ljubljana.
V.
* uutiui nuj se opravijo naslednje diagnostične terenske in laboratorijske preiskave ter patoanatomska diagnostika:
1.	Sistematično patoanatomske in laboratorijske preiskave na vibrizo prašičev Salmonelozo in bolezen Anjeszkega v KK Ptuj — TOZD Farma prašičev;
2.	Patoanatomske in laboratorijske preiskave na salmonelozo na vseh farmah nesnic Meso-kombinata Perutnina Ptuj, TOZD Perutninske farme in pri vseh kooperantih TOZD Kooperacija;
3.	Laboratorijske preiskave jajc na prisotnost nitrofuranskih pripravkov, po programu.
4.	Na mastitis in higiensko kakovost mleka vseh proizvajalcev, ki oddajajo mleko za ljudsko prehrano, enkrat letno.
VI.
Patoanatomske preiskave na vibrizo in bolezen Anjeszkega ter preiskave jajc na prisotnost nitrofuranskih pripravkov opravljata OZVŽ in VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani (po dogovoru), laboratorijske pa VTOZD Veterinarstvo BF v Ljubljani.
Patoanatomske in laboratorijske preiskave na salmonelozo in pregled mleka opravi OZVŽ Ptuj, TOZD Živinoreja Ptuj.
Program vseh teh opravil predpiše veterinarski inšpektor SO Ptuj na podlagi programa veterinarske organizacije in v soglasju z odredbodajalcem posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ptpj.
VIL
Stroški diagnostičnih preiskav, razen čebel na nosemavost in pršičavost in stroški obveznega zdravljenja gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Ptuj.
VIII.
Ta program velja od 1/1—1979 do 31/12—1979 in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Datum: 27/6—1979 Štev.: 322—6/79
Načelnica
odd. za gospodarstvo in urbanizem Metka KOROŠEC, dipl. prav. L r.
132.
Na osnovi 87. člena ustave SR Slovenije (Ur.
1.	SRS, št. 7/74), 30. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem
planu Jugoslavije (Ur. I. SFRJ. 51. 6/76) in na podlagi 5. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Ptuj za razdobje od leta 1981 —1985 (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj. 5t. 6/79). ter 7. člena statuta skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj. St. 6/77) je skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na seji dne 29. junija 1979 sprejela
SKLEP
o pripravah za sprejem plana Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj za obdobje 1981 —1985
1.	člen
Pripravi se plan skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. ki bo sprejet za obdobje od leta 1981 do leta 1985.
2.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj pripravi in v 1. polletju leta 1980 predloži skupščini skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj osnutek, v 11. polletju leta 1980 na predlog plana.
3.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj bo v 11. četrtletju leta 1979 predložil skupščini poročilo o izvrševanju nalog programa za obdobje 1976—1980.
4.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj bo v IV. četrtletju leta 1979 predložil skupščini osnutek samoupravne-»a sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ptuj. v 1. četrtletju 1980 pa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
5.	člen
Izvršni odbor sprejme program dela za pripravo plana, s katerim se zagotovi, da bo potek aktivnosti za pripravo plana potekal v skladu s programom cela za pripravo plana skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in družbenega plana občine Ptuj.
6.	člen
Samoupravne organizacije na področju socialnega skrbstva in humanitarna društva sprejmejo svoje programe dela Za pripravo srednjeročnih planov tako. da zagotovijo skladnost svojih aktivnosti s programom dela skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
7.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi plana skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj je strokovna služba skupnosti.
8.	člen
Sredstva za pripravo in izdelavo plana bo skupnost socialnega skrbstva zagotovila s planom sredstev za leto 1979 in 1980 v okviru redne dejavnosti strokovne službe skupnosti.
9.	člen
Dela na pripravi plana se začnejo takoj.
10.	člen
Ta sklep je veljavno sprejeti ko ga sprejme skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati v roku 8 dni po objavi.
Številka: 350-5/79/79-1
PREDSEDNICA SKUPŠČINE
SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ MarijaŠUMANDLI. r.
133.
Nà osnovi 9., 11. in 30. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76) in na osnovi 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Ptuj za razdobje 1986—1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/79) ter 7. člena statuta skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, 6/77) je skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na seji dne 29. junija 1979 sprejela
SKLEP
o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana socialnega skrbstva v občini Ptuj za razdobje od 1986—2000
.	1. člen
Pripravi in sprejme se plan razvoja socialnega skrbstva v občini Ptuj za obdobje od 1986—2000.
2.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj skrbi za pripravo plana, ki bo sprejet v letu 1983.
3.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj določi program dela za pripravo dolgoročnega plana tako, da bo delo vsklajeno z aktivnostmi pri pripravi dolgoročnega plana občine Ptuj in skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
»	4. člen	,
Samoupravne organizacije s področja socialnega skrbstva in humanitarne organizacije sprejmejo svoje programe dela za pripravo dolgoročnih planov, tako, da bodo vsklajeni z aktivnostmi skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
5.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi plana je strokovna služba skupnosti.
6.	člen
Sredstva za pripravo in izdelavo plana bo skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj zagotovila s planom sredstev vsako leto v okviru redne dejavnosti.
7.	člen
Dela na pripravi plana se pričnejo takoj.
8.	člen
Ta sklep je veljavno sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. Sklep se objavi v Ur. vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati v 8 dni po objavi.
Številka: 30—5/79—1
PREDSEDNICA SKUPŠČINE
SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ MARIJA ŠUMANDL l.r.
134.
Na podlagi 16. člena statuta skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj je skupščina skupnosti socialnega skrbstva na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 29. è. 1979 sprejela
SKLEP
o razrešitvi člana izvršnega odbora Skupnosti snciulncga'skrhsla občine Ptuj
\
1.	KRAJNC Franc, socialni delavec, stran. Ptuj, Maistrova 9, se razreši funkcija člana izvršnega odbora Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
2.	Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 06-6/79-1 Datum: 29/6-1979
Predsednica skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine ptuj
Marija ŠUMANDL 1. r.
135.
Na podlagi 16. člena statuta skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj (Uradni vestnik Ormož in Ptuj, št. 6/77) in v skladu s 43. členom zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, štev. 39/74) je skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 29. 6. 1979 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Doma upokojencev Ptuj — Muretinci
1.
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj daje soglasje k imenovanju MEDVED Milene, roj. 20. 12. 1937, socialne delavke za direktorja Doma UPOKOJENCEV Ptuj — Muretinci.
2.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-3/79-1
Datum: 29/6-1979
PREDSEDNICA SKUPŠČINE
SKUPNOSTI SÒCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ Marija ŠUMANDL l.r.
136.	«
Na podlagi 30. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. I. Sl R.l št. 6/76) in 5. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega pittila občine Ptuj za razdobje ■ od leta 1981—1985 (Ur. vest. občin Ormož in Ptuj št. 6/79) so skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj dne 28. maja 1979. Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj dne 13. junija 1979. Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj dne 20. junija 1979 in Izobraževalne skupnosti Ptuj dne 29 junija 1979 sprejele
SKL E I»
o pripravah za sprejem plana Kulturne skupnosti. Telesnokulturne skupnosti, skupnosti otroškega varstva in Izobraževalne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981-1985
L
Plan Kulturne skupnosti. Telesnokulturne skupnosti. Skupnosti otroškega varstva in Izobraževalne skupnosti občine Ptuj (v nadalj-nem besedilu: satlioupravne interesne skupnosti) se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do leta 1985.	.
2.
Izvršni odbori skupčin samoupravnih interesnih skupnosti pripravijo in v prvem polletju leta 1980 predložijo skupščinam sapioupravnih interesnih skupnosti osnutke, v drugem pollletju 1980 pa predloge planov.
3.
Izvršni odbori skupščin samoupravnih interesnih skupnosti bodo v II. četrtletju leta 1979 predložili skupščinam analizo razvoja samoupravne interestie skupnosti v minulem petletnem obdobju in predloge izhodišč (smernice) za pripravo planov samoupravnih interesnih skupnosti. '
4.
Izvršni; odbori samoupravnih interesnih skupnosti bodo v IV. četrtletju leta 1979 predložili skupščinam osnutke, v I. četrtletju leta 1980 pa predloge satpoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti.
5.
l/vršni odbori skupščin samoupravnih interesnih skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo planov, s katerimi se zagotovi, da bo celoten potek aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programi dela za pripravo planov 'samoupravnih interesnih skupnosti Slovenije in s programom dela za pripravo družbenega plana občine Ptuj.
6.
Vse samoupravne organizacije s področja kulture, telesne kulture, otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih srednjeročnih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programi samoupravnih interesnih skupnosti občine Ptuj.
7.
Sredstva za pripravo planov bodo samoupravne interesne skupnosti zagotovile s finančnimi načrti za leto 1979 in 1980 v okviru redne dejavnosti skupnih služb in po potrebi še sredstva v skladu s 13. členom Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med ustanoviteljicami Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj in to skupno službo.
8.
Strokovni nosilci aktivnosti pri pripravi in izdelavi planov so odbori za plan pri samoupravnih interesnih skupnosti in strokovna služba Skupnih služb.
9.
Delo na pripravi planov se prične takoj.
10.
Ta sklep začne veljati 8 dni po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.; 231/79—KUS
Skupščina KULTURNE SKUPNOST občine Ptuj Predsednica:
Marija MAGDALENO s. r.
Štev.: 263/79—TKUS
Skupščina TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE Ptuj Predsednik:
Zvonko MASTEN s. r.
Slev.: 285/79—SOV
Skupščina skupnosti OTROŠKEGA VARSTVA občine Ptuj Predsednica:
Dragica NOVAK s. r.
Štev.: 569/79—IS
Skupščina IZOBRAŽEVALNE • .SKUPNOSTI občine Ptuj Predsednik:
Stanko LEPEJ s. r.
137.
Na podlagi L, 1 L in 30. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) in 4. člena Odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plijna občine Ptuj za razdobje 1986—1995 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/79) so skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj dne 28. maja 1979, Telesnokullurne skupnosti občine Ptuj dne 13. junija 1979, Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj dne 20. junija 1979 in Izobraževalne skupnosti Ptuj dne 29. junija 1979 sprejele	/
SKLEP
o pripravah in sprejetju dolgoročnih planov Kulturne skupnosti, Telesnokulturne skupnosti, Skupnosti otroškega varstva in Izobraževalne skupnosti občine Ptuj za razdobje od leta 1986 do leta 1995
L
Plani razvoja Kulturne skupnosti. Telesnokulturne skupnosti. Skupnosti otroškega varstva in Izobraževalne skupnosti občine Ptuj (v na-daljnem besedilu:	samoupravne interesne
skupnosti) se pripravijo in bodo sprejeti za obdobje od leta. 1986 do leta 1995.
2.
Izvršni odbori skupščin samoupravnih interesnih skupnosti skrbijo za pripravo plana in v prvi polovici leta 1983 predložijo skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti osnutke, v drugi poloviti istega leta pa predloge planov.
3.
Izvršni odbori samoupravnih interesnih skupnosti določijo programe dela za pripravo dolgoročnih planov, s katerimi se zagotovi sodelovanje v vseh fazah dela pri pripravi dolgoročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti Slovenije in dolgoročnega plana občine Ptuj.
4.
Vse samoupravne organizacije s področja kulture, telesne kulture, otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov. s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti potekal v skladu s programi samoupravnih interesnih skupnosti.
•
5.
Sredstva za pripravo planov bodo samoupravne interesne skupnosti zagotovile s finančnimi načrti v letih 1979 do 1983 v okviru redne dejavnosti skupnih služb in po potrebi sredstva v skladu s 13. členom Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med ustanoviteljicami skupne službe samoupravnih interesnih.skupnosti občine Ptuj in to škupno službo.
6.
Strokovni nosilci aktivnosti pri pripravi in izdelavi planov so odbori pri samoupravnih interesnih skupnosti in strokovne službe skupnih služb.
7.
Delo na pripravi planov se prične takoj.
8.
Ta sklep začne veljati 8 dni po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 233/79—KUS
Skupščina KULTURNE SKUPNOSTI občine Ptuj Predsednica:
Marija Magdalene s. r.
Štev.: 264/79—TKUS
Skupščina TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI občine Ptuj Predsednik:
Zvonko Masten s. r.
Štev.: 287/79—SOV
Skupščina skupnosti OTROŠKEGA VARSTVA občine Ptuj Predsednica:
Dragica Novak s. r.
Štev.: 569/79—IS
Skupščina IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI občine Ptuj Predsednik:
Stanko Lcpej s. r.
138
Na podlagi 404. člena Zakona o združenem delu in 20. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj sklenejo samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, raziskave ter otroškega in socialnega varstva občine Ptuj, ustanoviteljice skupne službe(v nadaljnem besedilu: ustanoviteljice) ter delavci skupne službe. Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj (v nadaijnem besedilu skupna služba) naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
» medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med ustanovilelji-c ami skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj in to skupno službo.
L TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta samoupravni sporazum ureja medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela, ustvarjanja dohodka in druga medsebojna razmerja pri uresničevanju nalog in del, ki jih skupna služba opravlja za ustanoviteljice.	/
S tem sporazumom se urejajo zlasti:
—	vrsta del, ki jih opravlja skupna služba
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka skupne službe
—	pravice delavcev skupne službe glede odločanja o zadevah uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del
—	temeljni pogoji glede strukture del in opravil in kvalifikacijske strukture delavcev v skupni službi
—	odgovornosti skupne službe za opravljanje del
načini reševanja medsebojnih sporov med ustanoviteljicami in skupno službo
—	prehodne in končne določbe
H. VRSTA DEL, KI JIH OPRAVLJA SKUPNA SLUŽBA
2.	člen
Skupna služba opravlja za ustanoviteljice strokovna, administrativno—tehnična in druga opravila z njihovega področja in sicer:
—	spremlja in proučuje stanje in razvoj na ustreznem področju
—	pripravlja gradivo za delo organov ustanoviteljic pri sprejemanju programov, planov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter drugih odločitev in sklepov
—	skrbi za obveščanje delegatov in delegacij ter jim nudi strokovno pomoč
—	spremlja izvrševanje aktov in drugih odločitev organov ustanoviteljic
—	opravlja finančno knjigovodstvo
—	administrativna in tehnična in druga opravila in dela za ustanoviteljice
3.	člen
Skupna služba skladno z veljavnimi predpisi, samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti Skupne službe in s tem sporazumom opredeljuje svoja dela in naloge z letnim programom.
4.	člen
Osnova za sestavo letnega Programa dela so vrsta in obseg nalog in letnih programov dela ustanoviteljic. Letni program dela opredeljuje naloge, obseg potrebnega dela ter kvalifikacijsko strukturo in število potrebnih delavcev za posamezne naloge, rok izvedbe in nosilce nalog.
5.	člen
Letni program dela skupne službe sprejemajo izvršni odbori ustanoviteljic in delavci skupne službe.
III.	OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA SKUPNE SLUŽBE
6.	člen
Skupna služba pridobiva dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari po načelih svobodne menjave dela s povračilom za opravljeno delo po letnem programu dela. Dohodek je odvisen od vrste, obsega in kakovosti opravljenega dela delavcev skupne službe.
7.	člen
V višino povračila so zajeta sredstva za:
—	materialne stroške dela skupne službe
—	amortizacijo po predpisanih stopnjah
—	sredstva za enostavno reprodukcijo objektov, strojev in opreme, ki omogočajo skupni službi opravljanje njenih nalog
—	dohodek v višini, ki zagotavlja sredstva za osebne dohodke in skupno poiabo v skladu z načeli delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili, ki veljajo pri delitvi za organizacijo združenega dela.
8.	člen
Ustanoviteljice lahko zagotavljajo tudi sredstva za modernizacijo in širitev materialne podlage dela skupne službe, če je to določeno v finančnih načrtih ustanoviteljic.
9.	člen
Ustanoviteljice predvidijo v letnih finančnih planih potrebna sredstva za svobodno menjavo dela v višini, kot jo določa letni program iz 5. člena tega sporazuma.
Ko skupščine sprejmejo plane iz prejšnjega odstavka, sklenejo izvršni odbori ustanoviteljic in skupna služba letno pogodbo o predračunski višini povračila.
10.	člen
Če akti iz prejšnjega člena niso pravočasno sprejeti, ima skupna služba pravico do začasnega financiranja, v višini dvanajstine preteklega leta.
11.	člen
Če nastane potreba po spremembi letnega programa dela in bi sprememba vpliva na višino povračila se to odredi s dopolnilom k pogodbi iz drugega odstavka 9. člena tega sporazuma.
Za naloge, ki jih katera od ustanoviteljic dodatno poveri skupni službi med letom, se posebej določi višina potrebnega povračila.
12.	člen
Izvršni odbori ustanoviteljic spremljajo in ocenjujejo uresničevanje finančnega načrta skupne službe ob polletnem periodičnem obračunu in ob zaključnem računu.
Izvršni odbori določajo tudi valorizacijo sredstev, ki so jih ustanoviteljice določile skupni službi za osebne dohodke. Valorizacija se opravi v mejah gibanja osebnih odhodkov in rasti življenskih stroškov.
13.	člen
Če skupna služba iz utemeljenih razlogov ne zmore sama opraviti določene naloge, lahko izvršni odbori ustanoviteljic izvedbo takšne naloge poverijo s pogodbo specializirani organizaciji ali strokovnjaku.
14.	člen
Delavci skupne službe razporejajo in delijo pridobljena sredstva po načelih svobodne menjave dela skladno z določili samoupravnih splošnih aktov, ki so jih sprejeli ali h katerim so pristopili.
IV.	PRAVICE DELAVCEV SKUPNE SLUŽBE GLEDE ODLOČANJA O ZADEVAH UPORABE SREDSTEV V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM NJENIH DEL
15.	člen
Skupna služba ne more odločati o zadevah, o katerih odločajo organi skupnosti.
16.	člen
Skupna služba sodeluje v skupnih zadevah s strokovnimi službami drugih samoupravnih interesnih skupnosti, državnih in upravnih organov, druž-. benopolitičnih organizacij in drugih. Pri tem lahko daje podatke in strokovna mnenja, ne more pa prevzemati obveznosti v imenu ustanoviteljic.
17.	člen
Objekte, poslovni inventar in druga osnovna sredstva, ki jih pri delu uporabljajo delavci skupne službe, upravljajo ustanoviteljice.
18.	člen
Delavci skupne službe imajo glede uporabe in razpolaganja s sredstvi iz prejšnjega člena tele pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	da jih upoi abljajo in z njimi razpolagajo le v skladu z njihovo naravo in namenom
—	da jih zavarujejo v skladu z veljavnimi predpisi
—	da jih redno tekoče in investicijsko vzdržujejo v okviru razpoložljivih sredstev
—	da jih izločajo iz uporabe, če so fizično dotrajana ali tehnično zastarela in jih nadomeščajo
—	da predlagajo odpis njihove vrednosti oziroma njihovo valorizacijo izvršnim odborom ustanoviteljic
V.	TEMELJNI POGOJI GLEDE STRUKTURE DEL IN OPRAVIL IN KVALIFIKACIJSKE STRUKTURE DELAVCEV V SKUPNI SLUŽBI
19.	člen
Delavci skupne službe morajo pri določanju strukture del in kvalifikacijske strukture delavcev skupne službe upoštevati naslednje temeljne pogoje:
—	da uresničujejo ustrezne družbene akte o kadrovski polijiki in ustrezne akte ustanoviteljic
—	da zagotavljajo uspešno in racionalno opravljanje programiranih del
—	da mora biti vsako povečanje števila delavcev v soodvisnosti z porastom obsega njenih nalog in del
—	da je za opravljanje del, posebno za samostojno opravljanje strokovno zahtevnih del, povezanih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavca pogoj, da je ustrezno strokovno in delovno usposobljen in da izpolnjuje druge pogoje ustreznih aktov o kadrovski politiki.
20.	člen
Za samoupravne splošne akte, s katerimi se določa obseg in vrsta del oz. število in kvalifikacijska struktura delavcev skupne službe, je potrebno soglasje izvršnih odborov ustanoviteljic. Tako soglasje je potrebno tudi k tistim določbam v aktih skupne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, Za katere so jo ustanoviteljice ustanovile.
VI.	ODGOVORNOST SKUPNE SLUŽBE ZA OPRAVLJANJE DEL
. 21. člen
Delavci skupne službe so za svoje delo odgovorni ustanoviteljicam. Za škodo, ki jo delavci skupne službe povzročajo ustanoviteljicam, so tudi materialno odgovorni.
22.	člen
Skupna služba je dolžna poročati o realizaciji programa dela z letnim poročilom, o posameznih vprašanjih pa tudi takrat, ko to zahtevajo organi ustanoviteljic.
23.	člen
Nadzor nad delom Skupne službe opravljajo izvršni odbori in organi samoupravne delavske kontrole ustanoviteljic.
VII.	NAČIN REŠEVANJA MEDSEBOJNIH SPOROV MED USTANOVITELJICAMI IN SKUPNO SLUŽBO
24.	člen
Morebitne spore med ustanoviteljico in skupno službo rešujeta izvršni odbor ustanoviteljice in tričlanska komisija skupne službe, ki jo imenuje njen zbor delavcev.
V primeru, da ni soglasne rešitve, o sporu dokončno odloča pristojno sodišče združenega dela.
Vlil. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
'	25. člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejmejo skupščine ustanoviteljic in zbor delavcev skupne službe.
26.	člen	Štev: 597/79-IS
Ta samoupravni sporazum je sklenjen za nedoločen čas.	Datum: 21/ 12-1978
Vse spremembe in dopolnitve tega sporazuma morajo biti sprejete po
enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.	Skupščina IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
občine Ptuj
27.	člen	Predsednik:
Ta sporazum prične veljati v 8 dneh od dneva objave v Uradnem	Stanko LEPEJ s. r.
vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1979.
Štev.: 234/79-KUS DATUM: 28/12-1978
Skupščina KULTURNE SKUPNOSTI občine Ptuj Predsednica:
Marija MAGDALENO s. r.
Štev.: 265/79-TKUS Datum: 20/12-1978
Skupščina TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI občine Ptuj Predsednik:
Zvonko MASTEN s. r.
Štev.: 290/79-SOV Datum: 18/12-1978
Skupščina SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA občine Ptuj Predsednica:
Dragica NOVAK s. r.
Štev.: 79/79-RAS Datum: 12/2-1979
Skupščina RAZISKOVALNE SKUPNOSTI občine Ptuj Predsednik:
Miha LEDINEK s. r.
Štev.: 94/79-SSV Datum: 20/12-1978
Skupščina SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA občine Ptuj Predsednik:
Janez DREVENŠEK s. r.
Štev.: 161/79-SS Datum: 29/12-1978
ZBOR DELAVCEV SKUPNE SLUŽBE Predsednica zbora:
Mira MAUČTČ s. r.
139.
Skupščina krajevne skupnosti Ivanjkovci je po 8. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, Št. 23/77), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Ivanjkovci na seji dne 22/5-1979 po predhodnem soglasju sprejetem na zboru občanov sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Ivanjkovci.
L člen
Za območje krajevne skupnosti Ivanjkovci se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju sofinanciranje asfaltiranja cest III. reda, izgradnje vodovoda, telefona, trafo postaj in financiranje krajevnih cest, mrliške veže in drugih komunalnih potreb, ter sofinanciranje organizacij in društev.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 5/8-1979.
3.	člen
Samoprispevek se bo plačeval za obdobje petih let začenši s 1/10-1979 do 1/10-1984.
4.	člen
S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 8,408.390.— din. Ker bo za izgradnjo v 1. členu tega sklepa omenjenih objektov potrebno znatno več denarja, se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov.
5.	člen
V prejšnjem členu omenjena s samoprispevkom zbrana sredstva se bodo porabila takole:
40 % za sofinanciranje in financiranje asfaltnih del na cestah HI. in IV. reda.
30 % za financiranje, vzdrževanje in rekonstrukcijo krajevnih cest IV. reda.
15 % za sofinanciranje izgradnje telefona, vodovoda, trafo postaje in kulturnih dvoran.
5 % za sofinanciranje organizacij in društev v skladu z razvojem in programom istih.
10 % za druge komunalne potrebe.
6.	člen
Samoprispevek bodo plačevali občani ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Ivanjkovci po stopnji 3 ff/o od naslednjih osnov:
1.	od neto osebnega dohodka in delovnega razmerja ali nadomestila osebnega dohodka
2.	od pokojnin
3.	zasebni obrtniki od bruto osebnega dohodka in od davčne osnove od obrtne dejavnosti po stopnji 5 %
4.	občani, ki opravljajo kmetijsko dejavnost od katastrskega dohodka po stopnji 15 %
• 5. po osebi začasno zaposlenih v tujini letno din 1.500.—
6. po KM traktorja 10.— din.
Z določitvijo stopnje iz 4. točke prejšnjega odstavka se bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pridobitvene možnosti.
7.	člen
Od socialnih podpor, invalidnin, varstvenega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad in regresa za letni dopust se ne bo plačeval samoprispevek. Prav tako ne plačujejo samoprispevka občani, ki sprejemajo osebni dohodek, ozir. Pokojnino manj kot 3.000.— din mesečno.
8.	člen
Svet KS Ivanjkovci je odgovoren za zbiranje sredstev, kateri je hkrati odgovoren za izvajanje del.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo izvajala skupščina KS Ivanjkovci.
10.	člen
Referendum vodi volilna komisija krajevne
skupnosti Ivanjkovci v skladu z zakonom o volitvah.
Pravico glasovanja imajo vse osebe, ki so vpisane v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Ivanjkovci in tudi tiste mladoletne osebe, ki so že v rednem delovnem razmerju in stalno stanujejo na območju te krajevne skupnosti.
11.	člen
Glasuje se z glasovnico naslednje vsebine: Svet krajevne skupnosti Ivanjkovci glasovnica
Na referendumu dne 5/8-1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo pet let (od 1/10-1979 do 1/10-1984) za območje krajevne skupnosti Ivanjkovci, za sofinanciranje asfaltiranja cest, izgradnje vodovoda, telefona, trafo postaje in financiranje krajevnih cest, mrliške veže in drugih komunalnih potreb v skladu s sklepom o razpisu referenduma zbora občanov in delovnih ljudi, ter sklepa skupščine krajevne skupnosti z dne 22/5-1979
glasujem
PROTI	ZA
Zig
Krajevne skupnosti Ivanjkovci
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost Ivanjkovci.
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Ivanjkovci, dne 21/6-1979
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Ivanjkovci Joško NOVAK l.r.
Uradnijvestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda je 2 dinarja. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno. Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva
Ptuj, Srbski trg 1/L Tiska Časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.