LETO XLIV, ŠT. 12 Ruj, 21. marca 1991 CENA 10 DINARJEV Cisti in zeleni Ptuj '91 Da smo na pragu pomladi pri- čajo poleg ozelenelih in cvetočih vej tudi vse večje količine najra- zličnejših odpadkov. Zato so se v Komunalnem podjetju Ptuj odločili, da bodo tudi letos v so- delovanju z izvajalci in drugimi pričeli in izvajali akcijo Čisti in zeleni Ptuj, ki se je lani še pose- bej dobro obnesla. Akcija bo po- tekala od 20. marca do 20. apri- la, k sodelovanju pa vabijo seve- da čimveč uporabnikov krajanov in občanov. Ob čiščenju svojega okolja in bivalnega prostora naj odlagajo odpadke v kesone in na običajna odlagalna mesta. De- lavci Komunalnih servisov bodo v teh dneh podvojili odvoz od- padkov, za večje količine pa lah- ko tudi sami pokličete številko 771-641 in radi vam bodo prisko- čili na pomoč. Povezani bodo se- veda tudi z zelenim telefonom, tako da bo akcija za naše lepše mesto potekala čimbolj celovito. Podrobneje o njeni vsebini pa v prihodnjem Tedniku. - OM Delavci Komunalnih servisov so že obrezali divje kostanje ob Osojnikovi cesti v Ptuju, (foto: M. Ozmec) Ptujčanke in Ptujčani! Vsi imamo pravico živeti in delati v čistem okolju, kljub temu pa si na ti- sočero načinov onesnažujemo vodo, zemljo in zrak ter uničujemo lastno zdravje in življenje, rušimo naravno ravnotežje ter zapuščamo vedno bolj onesnaženo naravo. Ali razmišljate kdaj o pomenu zdravega okolja? Ali razmišljate o tem, koliko sami prispevate k čistemu in urejenemu okolju bodisi doma, v službi, vsepovsod? Se ne zgrozite ob pogledu na kupe odpadkov? Se kdaj vprašate ali ni med njimi zdravju skrajno škodljivih snovi? Ste kdaj po- mislili na to, da porabi avto na 100 km vožnje toliko kisika kot člo- vek v 70 letih? Ali vam avtomobilski hrup ne preseda? Avtomobilov ima- mo že tolko, da so jih polne ulice in parkirišča, zelenice pa so marsikje za- radi njih uničene. Ceste so zaradi ve- likih obremenitev poškodovane. Ra- njenih in mrtvih v prometu je preveč. Ali veste ali se spomnite, da smo se včasih kopali v naših rekah in poto- kih? Ste pomislili na onesnažen zrka, ko odmirajo drevesa in ko srčnim bol- nikom ne priporočajo sprehodov na prostem? In kako naj zračimo prosto- re, v katere prihajajo oz. se v njih na- birajo nezdrave snovi in obstajajo možnosti sevanja? Ali je proizvodnja v vašem podjetju okolju prijazna? Preveč vprašanj je in malo možnosti vplivanja boste rekli. Pa vendar lahko vsak posameznik vpliva na male in velike odločitve. Ce je neurejeno oko- lje naša vest, naj bo zdravo in urejeno skrb vsakega izmed nas. Ker gre za nas, za naše zdravje in življenje, mo- ramo nekaj storiti. V TD Ptuj si po svojih močeh pri- zadevamo za bolj urejen jutrišnji dan. Z različnimi aktivnostmi opozarjamo na napake v okolju, z ocenjevanjem urejenosti okolja vzpodbujamo lastni- ke in KS, da ga ustrezno uredijo, s predavanji nudimo strokovno pomoč, s sodelovanjem v ;ikciji ClST IN ZE- LEN Ptuj pa se trudimo za organizi- rano odstranjevanje odpadkov. Pri- družite se našemu prizadevanju. Me- sec marec in april naj bosta meseca čistoče. Pospravimo vso navlako, po- metimo vse kotičke ter se navadimo pravilno odlagati odpadke. Dogovorimo se v svojih krajevnih skupnostih o načinu odvoza odpad- kov. Pomagajmo sami sebi, čuvajte ure- jeno okolje! Turistično društvo Ptui S SLOVESNOSTI OB ODPRTJU NOVIH PROSTOROV ZAVODA DR. MARIJANA BORŠTNARJA DORNAVA Invalidni otroci so soljudje in naši partnerji, ne pa reveži Zavod dr. Marijana Borštnarja je svoj veliki dan — odprtje novih prostorov — dočaltal v lepem in son- čnem vremenu. Takšna naj bi bila tudi njegova bodočnost. Po 38 letih dela za grajskimi zidovi, v svojevrstnem azilu, vstopa v novo obdobje, v katerem bo lahko razvijal praktično vse potrebne oblike habilitacije otrok. V novem zavodu je 5325 m' funkcionalnih pro- storov. Zavod lahko sprejme 180 zmerno, težje in težko prizadetih otrok. Gradnja doma je skupaj z opremo, ki je še nepopolna, stala osem milijonov dinarjev. Od ideje do realizacije v letu 1990 je pre- teklo več let. Odprtje novih prostorov zavoda dr. Marijana Borštnarja ni samo praznik za ptujsko občino, am- pak za vse, ki se ukvarjajo z razvojno motenimi otroki in osebami. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili številni gostje iz Slovenije in Hrvaške. Slavnostni govornik je bil Matija Malešič, pod- predsednik republiške vlade. Otvoritve pa so se udeležili tudi ministrica za zdravstvo in socialno varstvo, dr. Katja Boh, minister za vzgojo in izo- braževanje in telesno kulturo, dr. Peter Vencelj, di- rektorica republiške uprave za zdravstvo in social- no varstvo, Francka Herga-Cetkovič ter predstav- niki nekaterih slovenskih zavodov za varstvo in usposabljanje duševno prizadetih otrok. Zveze društev za cerebralno paralizo. Zveze društev za pomoč duševno prizadetim. Republiškega zavoda za šolstvo in številni drugi. IMatija Malešič je v svojem govoru med drugim dejal: »S pravilnim odnosom do invalidnih oseb, starejših občanov, bolnih, do tistih, ki so zaradi težkega socialnega položaja potrebni posebne po- moči, kaže družba svojo podobo. Pri tem ni po- membna samo višina sredstev, ki jih daje družba za te namene. Enako pomemben ali še pomemb- nejši je odnos do teh oseb in zavest ter pripravlje- nost, da jih sprejmemo kot sestavni del naše druž- be. To kar smo v zadnjih letih storili za invalidno mladino, je odraz visoke stopnje zavesti in odgo- vornosti družbe do tistih, ki jim žal ni bilo dano, da bi se šolali, usposabljaliin živeli v normalnih razmerah. Z načrtnim delom, usklajenim pristopom, na- menskim izdvajanjem sredstev, strokovnim delom pri pripravi investicijskih elaboratov in racionalno gradnjo je bil realiziran velik del prenove zavodov za usposabljanje otrok z motnjami v razvoju. Med najbolj dragocene pridobitve iz tega programa so- di Zavod dr. Marijana Borštnarja. Sporazumi o iz- vajanju tega programa so se iztekli, zato bo te ob- veznosti sedaj prevzel republiški proračun. S tem država Slovenije prevzema obveznost in odgovor- nost za dokončanje tistih objektov, ki so še v grad- nji ali pa so bili načrtovani za gradnjo v prihod- njih letih.« S pozdravnimi govori se je na slovesnosti ob odprtju novih prostorov oglasilo skupaj devetnajst Matija Malešič in dr. Katja Boh (Fotografija: JB) govorcev. Po Matiji Malešiču, je govoril ravnatelj zavoda, Milenko Rosic, zatem pa predstavniki drugih slovenskih zavodov, strokovnih institucij in drugih. Slavnostni dan so obogatili dornavski otroci, ki so se izkazali z zares prisrčnim programom. Zapel pa je tudi Ptujski nonet. V soboto pa so si nastop otrok ogledali tudi starši. MG UVODNIK-> Dialog je edina prava pot v petek zvečer smo najprej izvedeli za pomirjujoče vesti iz Beo- grada o zasedanju državnega predsedstva in o nestrinjanju večine članov tega organa z uvedbo izrednih razmer oziroma z dajanjem posebnih pooblastil vojski za ukrepanje. Pričakovali smo miren po- mladni vikend, pa je vest o odstopu predsednika predsedstva rodila nova razmišljanja in polemike, saj okrnjeno predsedstvo nima po- polne legitimnosti, vojska pa ne vrhovnega komandanta. Stanje, ki so ga politiki bojda pričakovali, je rodilo mešane ob- čutke, od olajšanja do vprašanj, kako nadalje reševali jugoslovan- sko krizo. Našega predsednika Kučana odstop ni presenetil, saj ugotavlja, da je stanje takšno, da so vse republike v bistvu razglasi- le svojo suverenost in da se potrjuje slovensko stališče, po katerem morajo pogovori o bodočnosti potekati med republikami mimo fe- deralnih organov. Na vsak način pa je potrebno voditi dialog. Za zaprtimi vrati zasedajo generali pa Zvezni izvršni svet. Mi- loševič je odrekel zakonitost predsedstvu. Skupščina Republike Sr- bije je razrešila kosovskega predstavnika v zveznem predsedstvu Sapun.xiu. naš obrambni minister Janša pa je predstavil »mehko in trdo« varianto bodočega delovanja JLA. na svetovni politični lestvi- ci pa smo na vrhu. Navadni smrtniki pa čakamo in upamo. Čakamo na podatke z današnjega razgovora predsednikov republik, ugibamo, kdo bo pri- šel in kdo ne in kaj bodo govorili oziroma se dogovorili. Vemo. da je problemov veliko, da so težko rešljivi in da so mednacionalni od- nosi slabi, prepričani pa smo. da je dialog in dogovor edini način reševanja problemov, zato zaupamo v modre in trezne glave. Franc Lačen _ ^ IZ 12. ZASEDANJA ZBOROV SO PTifl Ob proračunskem kolaču bomo hujšali Osnutek občinskega proračuna je že tema, ki Jo je potrebno pred odločitvi- jo temeljito pretresti. Posebno, ko Je proračunska vreča preozka, da bi lahko šle vanjo vse roke, ki bi rade iz nje Jemale. Pa tudi potem, ko bodo sredstva razde- ljena lepo po vrsti, bo v vreči zmanjkalo denarja za zadnja dva meseca letošnje- ga leta. Osnutek Odloka o proračunu občine Ptuj tako predvideva zadolžitev v višini 23 milijonov dinarjev, kar znaša dobrih pet odstotkov od 487,3-miIijon- skega proračuna občine Ptuj. Krčenje proračunskih sredstev bo posredno ali neposredno prizadelo prav vse. Izvršni svet Je pripravil osnutek, ki Je to zmanjšanje porazdelil na vse po- rabnike, pač v skladu z Zakonom o financiranju Javne porabe. Pripombe so de- ževale, kar 23 Jih Je naštel predsednik IS Branko Brumen. Političnim strankam Je namenjeno premalo in preveč denarja (različna mnenja), šolstvo bo ob teh sredstvih dobesedno propadlo, krajevne skupnosti ne bodo imele pogojev za delo. Nič drugače ni s požarno varnostjo, odrinjeno se čuti tudi kmetijstvo . . . Prav nič ne gre zavidati Izvršnemu svetu, ki mora pripraviti do naslednje seje (še v marcu) predlog proračuna, in kolikor se da, upoštevati pripombe poslan- cev. Sicer pa Je skupščina v torek sprejela Odlok o ravnanju s komunalnimi od- padki v občini Ptuj. Organizirano zbiranje in odvoz odpadkov se bo tako posto- poma razširil na pretežni del občine. Sprejeli so še dogovor o davčni politiki in Odlok o davkih občanov v občini Ptuj ter po daljši in polemični razpravi Dekla- racijo za mir, ki so Jo predlagale Stranka demokratične prenove, Liberalnode- mokratska stranka. Zeleni in Socialistična stranka, podprli pa še Slovenska de- mokratična zveza in kulturni forum. Deklaracija govori o demilitarizaciji Slove- nije. J. Bračič Kdaj odločilen zasuk? Razmere v slovenskem gospodarstvu se bodo morale kmalu ure- diti, saj tako več ne gre naprej. Kolaps je pred durmi. Ptujsko gospo- darstvo je v prejšnjem letu poslovalo približno tako kot drugje, v pri- merjavi z nekaterimi drugimi celo bolje. Prikazani rezultati za poslo- vno leto '90 kažejo, da računovodja s pridom uporabljajo obračunski sistem in glede na potrebe krojijo podatke. Natančno se ve, da je za- ključni račun osnova za obračun davkov in prispevkov, zato je bolje prikazati slabši kot boljši rezultat. Da gre za prikrojevanje podatkov je posebej razvidno iz rezultatov poslovanja zasebnih podjetij. Podatki o blokadah, stečajih in o slabšem investicijskem ciklu kažejo na slabšanje rezultatov gospodarjenja. Splošna finančna nedi- sciplina je v ptujskem gospodarstvu v prejšnjem letu terjala — tri ste- čaje. Kot sta na novinarski konferenci v torek povedala direktor Služ- be družbenega knjigovodstva — podružnice Ptuj, Stanko Brodnjak, in vodja informativno — analitske službe, Boris Presker, je industrij- ska proizvodnja v ptujski občini v lanskem letu za 4,6 odstotka manj- ša kot v letu 1989; v ormoški pa večja za 1,9 odstotka. Izgubo je v ptujski občini izkazalo 34 podjetij, v ormoški sedem. Ptujske izgube so štirikrat večje, kot je znašala akumulacija. V ormoški je ta znašala na primer le še 0,3 odstotka prihodka. V ormoškem gospodarstvu so zaposleni v povprečju zaslužili več kot v ptujskem. Tako je že dve leti zapored. Boljše rezultate poslova- nja pa dosegajo tudi zasebna podjetja, ki so ustvarila 4,7 odstotka ob- činskih prihodkov, ptujska le dva. MG VABILO Liberalno-demokratska stranka Ptuj vabi na 1. zbor vse svoje člane in simpatizerje. Zbor bo v petek, 22. marca, ob 17. uri v Narodnem do- mu na Ptuju. Vljudno vabljeni! Predsednik 00 LDS Ptuj Vlado Fridl Ob materinskem dnevu VABIMO NA SREČANJE ŠTEVILČNEJŠIH DRUŽIN v nedeljo, 24.3.1991, ob 14.30 v Narodnem domu na Ptuju. Gostje: Erna Meškova, ljudska pisateljica Feri Lainšček, književnik z lutkovno skupino Nace Polajner, SKD, predsednik komisije za družino pri republiški skupščini Slovenski krščanski demokrati Ptuj 2 - DOMA IN PO SVETU 21. marec 1991 - TEDNIK V gospodarstvu je kritično Stanje v ptujskem gospodarstvu je iz dneva v dan bolj kritično. Industrija in gradbeništvo ustvarjata že 90 odstotkov občinskih izgub. Zato ni čudno, da ta podjetja dnevno iščejo pomoč občinskega izvrš- nega sveta oziroma njegovih sekretariatov. Tudi prejšnji četrtek se je občinska vlada ukvarjala s temi vprašanji. Obravnavali so več vlog za odlog plačila prispevkov in davkov oziroma za soglasja, ko gre za odlog republiških prispevkov, ter zahtevek za kratkoročni kredit. V vseh primerih razen enem zaradi nepopolne vloge je vlada odločila v korist prizadetih podjetij, saj se zaveda velike odgovornosti pri reše- vanju gospodarskih težav v občini. Trenutno je v občini že 3200 neza- poslenih, vsako odklanjanje pomoči lahko to število samo poveča. Z omenjenimi odločitvami je občinska vlada vsaj začasno rešila social- no varnost več kot 1800 zaposlenih. Pričakovati je, da se bo stanje v teh podjetjih v naslednjih mesecih izboljšalo. Tako namreč kažejo nji- hovi sanacijski programi. Vsaka pomoč oziroma intervencija iz občinskega proračuna pa ni brez posledic. V posameznih sekretariatih zato kasnijo z uresničeva- njem nekaterih nalog. V bodoče pa tudi občinske plače ne bodo več nedotaljive. Že jutri se lahko zgodi, da bodo občinski delavci prejeli plače z zamudo. Izvršni svet je prejšnji teden razpravljal tudi o stališčih k osnutku lokacijskega načrta za avtomobilsko cesto Miklavž — Hajdina. V do- sedanjih razpravah je bilo izoblikovanih več različnih mnenj, pri- pomb in stališč. Upoštevani bodo tisti, ki so iz različnih vidikov spre- jemljivi za občino. Datum začetka gradnje je v tem trenutku velika ne- znanka, prvotno so ga načrtovali v letu 1992. V ptujski občini se bodo v prvi polovici aprila pričeli pogovarjati z lastniki zemljišč, po katerih naj bi tekla trasa. Vztrajati je potrebno, da bodo vsa nadomestna zem- ljišča in premoženjske zahteve rešene še pred začetkom gradnje. Pri- pombe k osnutku lokacijskega načrta za gradnjo avtomobilske ceste Miklavž — Hajdina bodo, preden bo sprejet dokument za začetek gradnje, strokovno pregledali v republiškem izvršnem svetu. Na svoji 4. seji je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj sprejel tudi pobudo za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Ptuj v obdobju 1986—1990. Osnutek naj bi občinski Sekretariat za finance in planiranje izdelal od 25. aprila, do 30. maja naj bi potekala javna razprava, zbori občinske skupščine pa naj bi predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana sprejeli do konca junija. Od 21. marca do 21. aprila bo po sklepu občinske vlade razgr- njen lokacijski načrt za vzporedni plinovod M 1/1 Ceršak —Rogatec, odsek za občino Ptuj. V Ptuju si ga bo moč ogledati v sejni sobi Sekre- tariata za urejanje prostora in varstvo okolja, poleg tega pa še na se- dežih krajevnih skupnosti v Cirkovcih, na Ptujski gori, v Majšperku in v Stopercah. Lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Celje. Izvr- šni svet pa je sprejel tudi ponudbo za izdelavo zazidalnega načrta za ptujsko industrijsko cono. OBETI PTUJSKEGA MUZEJA, KI BO LETA 1993 PRAZNOVAL STOLETNICO Po petih letih spet na ogled vse grajske zbirke? Ptujski Pokrajinski muzej je bil po osvoboditvi edini sloven- ski muzej, ki je imel status zvez- nega muzeja. Danes ima položaj nacionalnega pomena, kar po- meni, da njegovo dejavnost fi- nancira republika. Vendar ne vse dejavnosti, ki jo opravlja muzej. Poleg tega je muzej ustanovljen za območji ormoške in ptujske občine, vendar ormoška občina za redno dejavnost muzeja pri- speva bolj mačehovski kos kru- ha. Perspektiva muzeja pa se ne veže zgolj s priznanjem njegove- ga nacionalnega programa, am- pak tudi z območjem, za katere- ga dela, torej z ormoško in ptuj- sko občino. Koliko ga bosta obe občini znali in hoteli »izkoristi- ti«, pa je vprašanje, na katerega si bosta morali odgovoriti sami. Muzej je z nekaterimi svojimi programi že pokazal pot, po ka- teri je mogoče v kulturno dejav- Pokrajinski muzej Ptuj je minuli četrtek dobil v Maribo- ru Priznanje z zlatim znakom Turistične zveze Slovenije za prispevek k uspešnemu razvoju turizma v Sloveniji. Dokaz več. ki govori v prid povezovanja kulture in gospodarstva in možnosti trženja. Za to prizna- nje ima gotovo posebne zaslu- ge Srečko Lovrenčič koordina- tor vodniške službe v muzeju. '] nost vključiti tudi del gospodar- stva. To pa zaenkrat ni pokazalo kakšnega posebnega interesa. Ali bo kaj drugače pri projektu Tur- querije, ki ga je muzej nedavno predstavil tudi predsedstvu ptuj- ske skupščine, bo pokazal čas. Omenjena razstava v muzeju bo, z ali brez ostalih, ki bi lahko so- delovali in tudi tržili na ta račun. O načrtih muzeja v letošnjem letu je ravnatelj Boris Mičinovič povedal: »Letos se pripravljamo na večje akcije v nasleunjih letih, predvsem v letu 1993, ko bomo proslavljali stoletnico svojega obstoja. Upamo, da bomo letos zaključili sanacijo jugovzhodne- ga trakta gradu in tako spet, po petih letih, odprli cel grad obi- skovalcem. Med razstavami naj Ravnatelj Boris Močinovič z zlatim znakom Turistične zveze Slovenije (Foto: JB) omenim večjo razstavo, ki bo v času, ko bo v Ljubljani svetovni kongres designa. Razstava naj bi pokazala razvoj zlatarske umet- nosti našega območja. Pri tem projektu sodelujemo z Dolenj- skim muzejem ter z muzejema v Zadru in Poreču. Na razstavi naj bi pokazali originale iz antike do zgodnjega srednjega veka. Obli- kovalci pa bi v drug.m delu raz- stavili svoje izdelke, ki bi jih iz- delali po orginalnih predlogah.« Žitnica še vedno ostaja name- njena prikazu naše etnografije, kdaj pa bo mogoče uresničiti to nalogo, je odvisno od denarja. Ce bo denarja dovolj, naj bi le- tos končali statično sanacijo stavbe in drugo leto nadaljevali ter postavili v objekt tudi zbirke. Leta 1993 bi februarja, če bo šlo vse po načrtih, odprli zbirko mask in kasneje vinarsko zbirko. Letošnje leto je muzej pričel z likvidnostnimi težavami, ki jih je uspel rešiti le začasno. Vendr se v muzeju zavedajo, da ob teže- vah, ki jih ima naša družba, tudi oni ne morejo biti izjema. Obisk muzejskih zbirk pa je iz leta v le- to večji. Navrgli pa so tudi idejo o neke vrste javnih delih za de- lavce, ki ostajajo ob stečajih brez dela. V muzeju je premalo delav- cev, ki bi lahko skrbeli za števil- ne objekte in okolico okrog njih. Kot možnost so ponudili, da bi lahko s takimi javnimi deli skr- beli tudi za urejenost grajskega hriba. Kost je torej vržena, kdo jo bo pričel glodati, pa seveda ni več v pristojnosti muzeja. NaV Sprememba delovnega časa občinske uprave Občinska uprava razmišlja o spre- membi delovnega časa v smislu prila- goditve zahtevam občanov. Na upra- vi za družbene prihodke smo v času med 4/3 in 8/3 izvedli vzorčno anke- to občanov. Za mnenje smo prosili 130 občanov v obliki anketnega lista. 2. Kakšno je vaše mnenje o seda- njem delovnem času? Anketirani so se morali odločiti med petimi ponujenimi odgovori (po- polnoma ustreza, ustreza, delno ustre- za in drugo — napišite). 24 ali 20% jih je odgovorilo, da jim delovni čas popolnoma ustreza. 62 ali 48,8 "n jih meni, da je delovni čas ustrezen, 33 ali 26 "o meni. da delovni čas delno ustreza, šest ali 4,7 "o misli, daje delo- vni čas neustrezen. Dva ali 1,5 "o sta se odločila za drugo, vendar nista pri- pisala kaj. 3. Na tretje vprašanje so stranke odgovarjale opisno, in sicer smo jih vprašali, kako bi želeli imeti organizi- ran delovni čas za stranke. Največ, 59 ali 46,4%, jih ni odgovorilo, 24 ali Trije anketni listi so bili neuporabni, tako da smo obdelali 127 anketnih vprašalnikom Anketa je bila sestavljena iz šestih vprašanj. Vprašanja in rezultati anke- te so sledeči: 18,9% je napisalo, naj ostane tako kot je. 15 ali 11,8 "o bi želelo uradne ure za stranke vsak dan med 8,00 in 12,00 uro, 9 ali 7 "d pa jih predlaga, naj bi imeli delovni čas vsaj dvakrat popoldan. Ostali, 15,9 "o, so predlaga- li različno, v glavnem pa naj bi bili uradi večkrat odprti dopoldan in po- poldan. 4. Na vprašanje, kako so stranke zadovoljne z našimi uslugami Je 41 ali 32,2 "o anketirancev odgovorilo, da so zelo zadovoljni, 63 % ali 80 strank je z našimi uslugami zadovoljno, dva ni- sta bila zadovoljna, štirje pa niso od- govorili. 5. Na občinski upravi razmišljamo o informacijskem biroju, kjer bi se dobili vsi obrazci, koleki in nasveti, 1. Kolikokrat letno urejate osebne zadeve na občini (ocena)? Stranke so morale oceniti število obiskov na upravi za družbene pri- hodke in ostalih upravnih organih občine. Po rangiranju smo dobili sle- dečo tabelo: prav tako pa bi bila uvedena blagaj- na. Kar 86,6 % vprašanih meni, da je tak biro potreben, 7,8 % meni, da ni potreben, sedem pa na to vprašanje ni odgovorilo. 6. Z zadnjim vprašanjem smo stran- ke povprašali o drugih pobudah in predlogih. Kar 115 ali 90,6 "O vpraša- nih ni odgovorilo. Ostali pa so dali pripombe glede storitev v času malic ali glede informacijskega biroja in na sam delovni čas. Anketo bomo izvedli tudi v drugih upravnih organih, zato prosimo obča- ne, da nam pomagajo sooblikovati si- stem občinske uprave, ki bo najboljši za občane. Stanislav ZAVEC Direktor uprave za družbene prihodke JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA LOKACIJ- SKEGA NAČRTA ZA VZPOREDNI PLINOVOD M 1/1 CERŠAK - ROGATEC, ODSEK NA OBMOČJU OBČINE PTUJ 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za vzporedni plinovocd M 1/1 Ceršak—Rogatec, ocdsek na območju občine Ptuj. ki ga je izcielal Razvojni center Ce- lje — planiranje Celje pod št. projekta 682/90-PT febru- arja 1991. 2. Osnutek, ki določa traso in pogoje za izvedbo plino- voda v dolžini 20,190 km, območja kasnejše omejene ra- be ter pogoje za izrabo teh območij, se javno razgrne v času od 21/3 do 21/4-1991 v sejni sobi Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja v Ptuju, Prešernova 29, in na sedežih krajevnih skupnosti Cirkovce, Lovrenc na Dr. polju, Ptujska gora, Majšperk in Stoperce. V času razgrnitve se zbirajo pripombe na mestih razgrnitve. Ja- vna obravnava osnutka bo v četrtek, 18/4-1991, ob 12. uri v sejni sobi Sekretariata za varstvo okolja in urejanje o prostoru. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj BLIŽNJI VZHOD: Vse bolj očitno postaja, da je vojna v Za- livu vsaj nekoliko spremenila tu- di odnos ameriške politike do palestinskega vprašanja. Pozna- valci napovedujejo dialog med Izraelom in Palestinsko osvobo- dilno organizacijo. Jaser Arafat je konec tedna izjavil, da je pri- pravljen na neposreden dialog z Izraelom. Seveda pod pogojem, da bodo pogovori potekali pod nadzorstvom Organizacije zdru- ženih narodov. Arafat predlaga, da bi se pogovarjali ob prisotno- sti predstavnikov petih držav, ki so stalne članice Varnostnega dveta. BAGDAD: Iraški predsednik Sadam Husein je preko iraških javnih medijev zatrdil, da imajo njegove sile pod kontrolo celot- no ozemlje Iraka, da pa je nekaj »manjših« težav v kurdskem ob- močju. Vendar so predstavniki iraške opozicije te njegove trdi- tve takoj demantirali. Zatrdili so, da je mnogo iraških mest po- vsem pod nazorom opozicije. • • • ALBANIJA: Predstavnik al- banske vlade se je v Italiji pred nedavnim dogovoril, da bodo al- banske oblasti zaustavile val be- guncev preko Jadranskega morja v južno Italijo. Te dni je prispelo iz Albanije res manj beguncev. Vendar se politične razmere v Albaniji še naprej zaostrujejo, čeprav je na drugi strani tudi ne- kaj znamenj umirjanja. Do prvih večstrankarskih volitev je še te- den in pol. V zadnjem času je na- stala še ena nova opozicijska stranka — Partija nacionalne enotnosti. Na odjugo v politi- čnem sistemu kažejo tudi vesti o izpustitvi 175 političnih zaporni- kov iz naporov oziroma prev- zgojnih taborišč. SOVJETSKA ZVEZA: Minuli konec tedna je bilo tam eno naj- večjih izjasnjevanj državljanov. V njem je okoli 200 milijonov ljudi imelo pravico odločati, ali so za obstoj enotne SZ ali za njen razpad. Glasovalnega mol- ka se ni držal niti sam Mihail Gorbačov, saj je še na volišču iz- javljal, da mora glasovanje pri- nesti enotno SZ. Tudi sporočila javnih medijev so bila enostran- ska in so agitirala v korist enotne Sovjetske zveze. Naslabša udele- žba je bila v predelih z neruskim prebivalstvom. V nekaterih de- lih, npr. v Pribaltiku, so celo s parlamentarnimi sklepi prepreči- li izvajanje referenduma. V takih primerih so se ruskojezični pre- bivalci organizirali in s pomočjo vojske izvedli glasovanja. • • • HELSINKI: Na nadeljskih parlamentarnih volitvah na Fin- skem je vladajoča koalicija, ki je bila na oblasti od leta 1987 izgu- bila absolutno večino. Opozicij- ska stranka je dobila 55, glavni stranki doslej vladajoče koalicije pa 48 sedežev.. . PRAGA: Češka in Slovaška federacija ima mnogo notranjih težav. Najprej so to zahteve Mo- ravcev in Šlezijcev po večji sa- mostojnosti, nato predvsem go- vorice, da Politični klub Prepo- roda pripravlja zaroto za vrnitev komunistov na oblast. Slednje govorice je predsednik zvezne skupščine, Aleksander Dubček, ocenil kot popolnoma nesmisel- ne. • • • RIM: Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je takoj po do- godkih v zvezi z jugoslovanskim predsedstvom zahtevalo skoraj- šen sestanek držav Evropske skupnosti. Italija je namreč zara- di dogodkov v Jugoslaviji zelo zaskrbljena, mediji po svetu pa so minuli konec tedna na veliko opozarjali pred nevarnostjo voja- škega udara. pripravila: d. I. TEDNIK - 21 • marec 1991 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 Sindikat o denacionalizaciji Razprave o denacionalizaciji med drugim razburjajo tudi delavce, zaposlene na kmetij- skih posestvih, saj se bojijo za svojo socialno varnost. O tem je razpravljal tudi republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živil- ske industrije in na javnost naslovil posebno izjavo. V njej med drugim opozarja, da raz- polaga družbeni sektor le z 10,9 odstotka kmetijskih površin v Sloveniji, da pa ustvari dobrih štirideset odstotkov družbenega pro- izvoda v kmetijstvu. Opozarja tudi, da je se- danje, še vedno družbeno kmetijstvo, mnogo bolj obremenjeno z dajatvami kot zasebno. Sindikat tudi ne vidi učinka v zamisli, da bi zemljo sedanjih kmetijskih posestev razdelili zasebnim kmetovalcem, struktura kmetij se tako sploh ne bi bistveno spremenila. Območni svet sindikata delavcev kmetij- stva in gozdarstva ter živilske industrije v Ptuju (pri zvezi svobodnih sindikatov Slove- nije) pa je na javnost naslovil PROTEST, s katerim protestira proti izjavam posameznih poslancev o delitvi zemlje ter proizvodnih in predelovalnih obratov mimo pravno uteme- ljenih vračanj. Sindikat protestira proti vlad- nim odločitvam, ki delavce potiskajo v eko- nomski in socialni obup in nemoč. Obstaja bojazen, da se bodo z vračanjem odvzete zemlje povzročale nove velike krivice, s tem pa ne bodo izpolnjene predvolilne obljube, da novih krivic ne bo. Sindikat zahteva, da morajo biti pri lastninjenju udeleženi tudi de- lavci in upokojenci, ki so omogočili razvoj svojih podjetij z odpovedovanjem in nizkimi,, plačami. Sindikat delavcev v kmetijstvu, ži- vilski industriji in gozdarstvu protestira tudi proti slabemu materialnemu položaju delav- cev ter obsoja delo skupščine, ki pogojuje na- daljnje pešanje gospodarstva, vzpodbujanje stečajev in odpuščanje delavcev. Poslance v republiški skupščini poziva, da temeljito razmislijo, preden glasujejo za po- samezne odločitve. Opozarjajo jih, da bodo ogorčeni in socialno ogroženi delavci ter brezposelni na naslednjih volitvah zanesljivo temeljiteje razmislili, koga bodo volili. Tudi delavci v kmetijstvu zahtevajo, da sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti, saj je to njihova pravica tako po ustavi Republike Slovenije in po mednarodnem pravu. Različni pogledi pri privatizaciji v slovenski privatizaciji gre za projekt decentralizirane, a nad- zorovane odplačne privatizacije. Parlament je o osnutku zakona kresal mnenja v torek. Ptujsko društvo ekonomistov Martin Kr- pan pa je s torkovim posvetom o privatizaciji podjetja na konkret- nem primeru delniške družbe Avtotehna Ljubljana — skušalo spodbuditi tovrstne aktivnosti v občini, in kot je dejal eden izmed udeležencev, »so se prišli učit.« Pri tem pa ne gre zanemariti dej- stva, daje Avtotehnin model pri- vatizacije le eden od možnih. Iz- brali so ga še v obdobju, ko je o delniški družbi pisalo le v šestih členih Zakona o podjetjih, zato so morali- uporabiti avstrijsko, nemško in švicarsko zakonodajo. V Avtotehni ocenjujejo, da je novi osnutek Zakona o privatiza- ciji dober in na visoki strokovni ravni, zato ni pričakovati, da bi doživel korenite spremembe. Ne- kateri trdijo, da gre za zakon o podržavljanju. Morda je to res. Osnovni cilj privatizacije je zago- toviti kakovostno upravljanje. Ne gre za preprosto zamenjavo lastnika, temveč za učinkovitejše delo podjetja. V tem trenutku pa je kapital postavljen pred upra- vljanje. V Avtotehni tudi niso za to, da bi sredstva, pridobljena od privatizacije, namenili za javno porabo. Ta naj bi se vračala v go- spodarstvo. Odprto ostaja tudi vprašanje kreditiranja privatiza- cije, ki je iz zakona izpadla. Sicer pa je privatizacija izjem- no kompleksna naloga. V Slove- niji čaka na lastninsko preobraz- bo 1200 podjetij. Nihče pa v tem trenutku tudi ne ve, kdo bo ta si- stem upravljal. S privatizacijo pa ne glede na različne poglede ne kaže odlašati, saj kdor se ne bo do leta 1993 »olastninil«, ga bo prevzela država. Za uspeh priva- tizacije pa je zelo pomembna podpora javnosti. MG Proces se ne da zaustaviti Ob branju dnevnega časopisja, ko sledimo ustvarjanju zakonodaje o dena- cionalizaciji, smo člani ormoške podružnice ZLRP, ki šteje 386 oškodovancev globoko ogorčeni. Ostro protestiramo proti mnenju in zahtevam Stranke demokratične preno- ve, sploh pa proti željam Sonje Lokar, ki je mnenja, da je Zakon o denacionali- zaciji nemogoče sprejeti, dokler ni narejena bilanca stroškov vračanja. Zakon o denacionalizaciji je prva faza privatizacije. S to fazo se bodo last- ninska razmerja uredila tako, da bo nadaljnje reševanje sedanje ekonomske kri- ze dosti lažje reševati. Pravi lastniki, to so oškodovanci, bodo začeli gospodariti s kapitalom, ki je današnji družbi še tako potreben in na tak način zaposlovali brezposelne. Za vzgled nam naj bo ekonomska politika zahodnih dežel. Pri nas pa bi rada Stranka demokratične prenove ovirala napredek in ponuja koncept, ki seje v petinštiridesetih letih pokazal kot neuspešen. Ce želimo biti pravno urejena država s tržnim gospodarstvom, je prav pri- vatna lastnina gonilna sila napredka. Da ne bi razne kršitve načel enakopravno- sti povzročale upravnih sporov, se moramo zavedati, da je treba spoštovati na- čela doslednosti, enakopravnosti in pravičnosti. Zadev o denacionalizaciji ni treba komplicirati. Rešili jih bomo lahko na enostaven način, na način, kot je bila izvedena nacionalizacija. To delo so takrat opravljali polpismeni ljudje pod strahovito prisilo takratne oblasti. Razlaščeni smo bili po krivici, na podlagi boljševiških zakonov. Podpiramo stališča ZLRP, daje treba vrniti »vsem — vse«. ZLRP predsednik: Ivan Lah Svobodni sindikati pozivajo ptujsko vlado Območni svet SSS Ptuj je v imenu svojih 13.935 članov, ki so prek posa- meznih dejavnosti vključeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, naslovil Izvršnemu svetu skupščine občine Ptuj poziv, v katerem zahteva, da se člani ptujske vlade čimprej in maksimalno angažirajo pri reševanju izredno težke go- spodarske situacije. Nadalje zahtevajo sindikati, da ptujska vlada poišče in predlaga skupaj s širšo družbeno skupnostjo konkretne rešitve za ponovno oži- vitev poslovanja podjetij v stečaju pod novim vodstvom in imenom s prioriteto zaposlitve delavcev, ki so v teh podjetjih ostali brezposelni. Zahtevajo tudi, da vlada preprečuje nastajanje novih stečajev podjetij, ki so v težavah ter da čim- prej poda analizo razvojnih možnosti in usmeritev ptujskega gospodarstva za kratko- in srednjeročno obdobje. Svobodni sindikati Ptuja zahtevajo tudi ta- kojšnje oblikovanje socialnih programov v občini, ki morajo zajeti vse nujne os- nove za ohranjanje socialne varnosti zaposlenih. Za omenjene zahteve so se v Svobodnih sindikatih Ptuja odločili predvsem zaradi drastičnega porasta brezposelnih delavcev v občini Ptuj. Decembra 1989 smo jih imeli 1.872, decembra lani pa že 3.168. V območnem svetu ZSS namreč menijo, daje eden od vzrokov za vse pogostejše stečaje ptujskih firm tudi v pre- majhni angažiranosti Izvršnega sveta. Odgovore s konkretnimi usmeritvami in nakazanimi rešitvami pričakujejo do 16. aprila! -OM Stroka odkriva Haloze Lani je Nov'na studio za razvoj podeželja z Raven na Koro- škem delovala v Halozah in spoznavala ter odkrivala tamošnje raz- vojne možnosti. V okviru projekta Nov"ne je bil v Žetalah tudi razi- skovalni tabor, ki so se ga udeležili osnovnošolci,srednješolci in štu- dentje. Dva študenta Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geode- zijo Univerze v Ljubljani sta našla v Halozah izziv za svoji diplomski nalogi. Po nekajmesečnem vztrajnem delu sta minuli petek prav v Že- talah svoji diplomski deli tudi predstavila. Irena Gabrian se je lotila »Urejanja podeželja na primeru naselja Žetale«, diplomska naloga Robeta Zvoklja pa nosi naslov »Celostna podoba pokrajine Haloz«. Obe nalogi obravnavata sedanji položaj haloških Žetal in halo- ške krajine nasploh in nakazujeta strokovno vizijo razvoja. Tudi pri nas smo se glede na ugotovitve obeh študentov, sedaj di- plomiranih inženirjev, in njunih mentorjev profesorjev, pričeli za- vedati, da je potrebno zagotoviti enakomernejši razvoj. Spoznavamo, da neskladen razvoj, ki je bil naša dosedanja praksa, povzroča v druž- bi hude konflikte in da je razvoj podeželja bistveno cenejši kot razvoj mesta. Pri teh ugotovitvah imamo precej zgledov v zahodni Evropi, za ,njo pa žal zaostajamo vsaj dve desetletji. Zaradi te zamude imamo tu- di nekaj prednosti upoštevamo lahko njihove napake v procesu razvoja podeželja in jih, če se opremo na stroko, zaobidemo. Tudi omenjeni diplomski nalogi predstavljata strokovni začetek sanacije vasi. Vsi skupaj, predvsem pa prebivalci podeželja in še pose- bej haloških Žetal ter Haloz v celoti, čakamo na sredstva in rezultate. Da bomo nekoč, morda čez desetletja, govorili o lepšem in srečnej- šem življenju Haložanov, o turistično privlačnih in urbanistično ureje- nih Halozah, o lepi in bogati Sloveniji. J. Bračič Slovenci na tujem Zadnje čase smo na vseh po- dročjih okupirani s prizadeva- njem za slovensko samostojnost in aktiviranjem vseh Slovencev za dosego tega cilja, o katerem sanjamo že toliko časa. Zaveda- mo se, da moramo združiti vse sile. da se moramo najprej opre- deliti kot Slovenci in da šele po- tem lahko izpostavljamo svojo strankarsko pripadnost in boj za oblast. Pred leti je mnogo Slovencev odšlo v tujino z edinim name- nom izboljšati svoj ekonomski položaj. Pogrešali so domači kraj in pogovor v materinem jeziku, zato so poskušali s srečanji in povezovanjem. Nastala so razna društva. Eno od takih je tudi Slo- vensko kulturno-prosvetno dru- štvo Sava v Frankfurtu, ki ima namen povezovati Slovence na začasnem delu v tujini. Pred 12 leti seje društvo povezalo z obči- no Ptuj, ki je prevzela tudi po- kroviteljstvo. To je pomenilo predvsem povezavo na kultur- nem področju in nudenje pomo- či, kolikor je bilo v vedno kriti- čni ekonomski situaciji to sploh mogoče. Velik poudarek je bil vedno na vzgoji najmlajših, kar se je odražalo tudi v organizirani izmenjavi otrok med slovensko dopolnilno šolo v Frankfurtu in učenci OŠ Toneta Žnidariča iz Ptuja. (Stroške so vedno nosili starši sami!) 9. marca smo se Ptujčani ude- ležili njihove vsakoletne kulturne prireditve ob dnevu žena. Sode- loval je ptujski nonet pod ume- tniškim vodstvom gospe Darje KOTER, ki je z ubranim petjem marsikomu od več sto prisotnih privabil solze v oči. Največji aplavz so poželi otroci zdomcev s folklornim nastopom. Ta je bil tako spontan in prisrčen, da sem se vprašal, koliko zamujamo mi Slovenci doma, ko tako mače- hovsko ravnamo s svojo izvirno kulturo. Po dveurnem kulturnem spo- redu je za dobro razpoloženje poskrbel ansambel »Ptujskih 5 s pevcema«. Ni ga bilo, ki se ne bi hotel zavrteti ob domačih vižah. Marsikdo bi vprašal, ali ni vse to razmetavanje denarja, ko gre- mo na eno samo prireditev tako daleč. Vendar to ni res! Nobena cena ni previsoka za to, da lahko s ponosom rečemo, da smo ostali Slovenci, tudi če smo daleč od doma. (Vsi udeleženci so prespa- li pri naših Slovencih, podjetje CERTUS je dalo na razpolago najboljši avtobus po najnižji ce- ni, polovico stroškov nastopajo- čih pa je krilo društvo SAVA.) Za konec moram dodati, da vsi, s katerimi smo se pogovarja- li, verjamejo v Slovence doma, hkrati pa poudarjajo, da se v svojem društvu politično ne opredeljujejo, ampak ostajajo predvsem in samo Slovenci. Ivan Lovrenčič FRANC FIDERŠEK 1 Iz kapitulacije v upor Pol stoletja poteka od usodnih dogodkov v letu 1941. ko je bila razbita prva Jugoslavija. Sloven- ski narod oziroma le dve tretjini tega naroda, kije živel v okviru pr- ve Jugoslavije, so si razdelili trije okupatorji in mu — narodu kot celoti, enako kot delu naroda, ki so ga zasužnjili že prej (Slovensko Primorje, Koroška. Porabje) — namenili smrt. Za slovenski narod ni bil predviden niti najmanjši košček v »novem redu«, ki so ga ustvarjali v Evropi. Slovenski na- rod bi moral za vedno izginiti, biti izbrisan — ausradiert! To smo še zlasti čutili na Štajerskem, kjer so nacistični fanatiki poskušali z vse- mi sredstvi čimprej uresničiti Hit- lerjevo naročilo: »Napravite mi to deželo zopet nemško!« Tega se zlasti mlajši danes pre- malo zavedajo, ker tudi premalo vedo o resničnih dogajanjih v usodnih dneh pred 50 leti. Predvojno in medvojno zgodovi- no so komunistični prvaki cesto po svoje narekovali kot absolutno res- nico o vsem. popravljali so zgodo- vino sebi v prid. cenzurirali zgodo- vinska dela in spomine, terjali od zgodovinarjev zamolčevanje neka- terih dejstev ali prikrojevanje njim v prid. Danes tega ni več. Tisti, ki so nekoč zelo hitro povzdignili glas in spodbudili represijo, danes mol- če tudi takrat, ko bi se morali oglasiti ob izkrivljanju resnic in blatenju tistega, kar je bilo v naši polpretekli zgodovini resnično veli- kega in za preživetje slovenskega naroda odločilnega. Dogajanja pred 50. leti sem spremljal kot mladoletnik, veliko sem si zapomnil. Ta osebni spomin želim povezovati s tistim, kar je bi- lo že zapisanega in na kratko na- zorno predstaviti dogajanja v ti- stih za slovenski narod temnih in usodnih dneh. KRONOLOŠKI POTEK DO- GODKOV Preden je Hitler začel svoj osva- jalni pohod po Evropi, je pred sku- pino vodilnih nacistov takole raz- vijal svojo teorijo: »Naše vojne operacije se bodo vedno začele že pred oboroženimi akcijami. Naša strategija ho slo- nela na uničenju sovražnika navz- notraj. delujoč tako, da bo uničil samega sebe. Sovražni narod mo- ramo predčasno demoralizirati in ga pripraviti na kapitulacijo. Mo- ramo ga moralno streti še preden začnemo z vojaškimi operacijami. Uničiti ga mora že naš prvi uda- rec. Pred ničimer se ne bom zau- stavil. Mene ne morejo zadržati tako imenovane človekove pravice, da ne bi uporabil vseh sredstev, ki so mi na razpolago . . .« Kdor je doživljal aprilski zlom prve Jugoslavije, je lahko krepko občutil, kako brezobzirno je delo- vala ta koncepcija v praksi. Doga- janja zadnjih let pa kažejo, da ne- kateri podobno strategijo upora- bljajo tudi v sedanji praksi. Vrnimo se k dogodkom pred 50 leti. Vojna je v Evropi divjala že le- to in pol. Po porazu Francije juni- ja 1940 je Hitler gospodoval sko- raj nad vso Evropo. Kljubovala mu je le Anglija, ki je po Hitlerje- vem mnenju upala le na Ameriko in Sovjetsko zvezo. Letalska ofen- ziva proti Angliji ni bila uspešna, zato je Hitler sklenil prej streti Sovjetsko zvezo. Že v avgustu 1940 so začeli pripravljati napad nanjo. Prej pa si je bilo treba za- varovati hrbet. 27. septembra Je bil v Berlinu podpisan trojni pakt (os Berlin — Rim — Tokio). Novembra 1940 so k trojnemu paktu pristopi- le še Madžarska, Romunija in Slovaška. Februarja 1941 je pri- stopila še Bolgarija. Podpisu je navadno sledil tudi prihod nem- ških vojaških enot. Italija, ki je imela od aprila 1939 zasedeno Al- banijo, je bila od oktobra 1940 v vojni z Grčijo. Hitlerja je začela posebej skrbe- ti Jugoslavija. Njegova obvešče- valna služba je imela podatke o dogovarjanju jugoslovanske vlade z Angleži in Američani. Rim in Berlin sta bila nezaupljiva do- omahljive politike kneza namest- nika Pavla, ki je bil precej angle- ško usmerjen in do Cvetkovič- Mačkove vlade. Za Nemčijo v voj- ni je Jugoslavija predstavljala ne le gospodarski, temveč vse bolj tu- di strateški prostor, zato so si jo hoteli popolnoma podrediti in jo nadzorovati kot satelitsko državo. Sledil je vsestranski pritisk in tudi odkrite grožnje. PODPIS PAKTA IN DRŽAVNI UDAR Vlada Cvetkovič^ Maček je podlegla diktatu in 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Takratni študent. Dunajčan Va- lenta. mi je teta 1942. ko sva bila skupaj na delovni obveznosti, pri- povedoval, da so iz šole morali iti pred zgradbo, kjer je potekal pod- pis, da bi kot »množica« pozdravi- li jugoslovansko delegacijo, ki se je pokazala zbranim po podpisu. Vsi člani delegacije z Dragišo Cve- tkovičem na čelu .fb bili videti utrujeni, potrti, zaskrbljeni. . . Že takrat sije Valenta mislil in o tem govoril s prijatelji, da je bil podpis očitno izsiljen in da od takega — po sili zaveznika najbrž ne morejo pričakovati uspešnega .sodelova- nja. Dogodki so to kmalu potrdi- li.. . Tudi v Jugoslaviji se je čutilo, da je bil pristop k paktu izsiljen. Narodno zavedni ljudje so bili ogorčeni in razočarani. Po mestih so začeli pripravljati demonstraci- je, ki bi bile povsod izbruhnile, tu- di če državnega udara ne bi bilo. V noči od 26. na 27. marec je ob spodbudi angleške obveščevalne službe skupina častnikov z letal- skim generalom Simovičem na če- lu izvedla državni udar. Odstavlje- no je bilo kraljevo namestništvo, krez Pavle aretiran in izgnan v Gr- čijo, na prestol pa so postavili mla- doletnega kralja Petra II. Odsta- vljena je bila Cvetkovič— Mačko- va vlada in imenovana vlada na- rodne enotnosti iz predstavnikov večine tedaj delujočih legalnih strank. Komunistov niso povabili k sodelovanju, saj je bila KPJ v ilegali. Vlado je vodil general Si- movič. To je bilo objavljeno po radiu in v časopisju 27. marca zjutraj in to spodbujalo prebivalstvo Beograda in drugih mest še posebno, da je v demonstracijah javno izražalo svoje ogorčenje, znano je geslo : »Bolje rat nego pakt«. Razpolože- nje ljudi so znali dobro izkoristiti komunisti, ki so marsikje prevzeli pobudo. Demonstracije so se 27. marca, bil je četrtek, bliskovito razširile po vsej državi, zlasti v mestih. Povsod je prevladovala mladina. Najglas- nejši so bili sokoli in skojevci. V Ptuju so se zbrali na Muzej- skem trgu in od tam krenili po me- stu. Vzklikali so gesla proti naciz- mu, nemčurjem ter zahtevali pakt s Sovjetsko zvezo in podobno. V Ormožu se je 27. marca proti večeru v prosvetni dvorani zbralo vse, kar je bilo narodno zavedne- ga. Ni.w se več ločili na sokole, fantovske odseke in druga društva ali stranke. Skupno so izražali navdušenje. Podobno je bilo po vseh drugih večjih krajih po Sloveniji, zlati v Ljubljani in v Mariboru, kjer so demonstranti tudi razbijali izlož- bena okna trgovin, katerih lastniki .so bili zagrizeni nemčurji. Med de- monstranti je bila posebno deja- vna komunistična mladina, saj si je lahko prvič dala javno duška in je pri tem ni ovirala policija. Puč v Beogradu je najbolj raz- kačil Hitlerja. Še isti dan je v Ber- linu sklical konferenco vojaških in političnih voditeljev rajha. Jugo- slovanski primer so obravnavali s stališča bližnje operacije »Marita« (napad na Grčijo) in največje ope- racije »Barbarosa« (napad na Sovjetsko zvezo). Hitler je odločil, da je kar najhitreje treba opraviti vse priprave za razbitje Jugoslavi- je, ne le vojaško, temveč tudi kot države. Za to je bilo treba prite- gniti zaveznike Italijo. Madžarsko in Bolgarijo. Romunija pa naj bi ščitila operacijo pred morebitnim posredovanjem Sovjetske zveze. Vse to v povezanosti z akcijo proti Grčiji. S pripravami je bilo treba začeti takoj, kar je pomenilo — še isto noč. Vrhovna poveljnika kopen- skih in letalskih sil sta se potrudi- la. Abwehr (vojaška obveščevalna in protiobveščevalna služba) in Gestapo (tajna državna policija) pa sta imela načrta pripra vljene že prej, pač za vsak primer. Zveze s peto kolono v Jugoslaviji so začele v tej smeri pospešeno delovati. Go- ebbels je pripravil navodila za pro- pagando v njemu značilnem stilu, vse je bilo pripravljeno v nekaj dneh. Jugoslovanska vlada pa je med- tem oklevala. Z raznimi vdanost- nimi izjavami je poskušala prido- biti na času. Skrivoma se je poga- jala z Angleži in tudi s Sovjeti. To- da otipljive pomoči ni bilo, le čas- niki so na veliko pisali o Churchil- lovi izjavi, da so »Jugoslovani naj- boljši vojaki na svetu«. Najbrž je bil glede tega kmalu razočaran. Da ne bi izzivali nasprotnika. Jugoslavija tudi ni izvedla splošne mobilizacije. Vendar so z vpoklici mlajših mož in fantov na orožne vaje praktično izvajali delno mobi- lizacijo. Vpoklicani so bili tudi mnogi kmetje s konji in voli. Vs je bilo še po srbski praksi iz prve sve- tovne vojne. Videti je bilo, da se iz bliskovitih nemških bojnih poho- dov niso ničesar naučili. Ljudje so vse to opazovali ter s trahom in zaskrbljenostjo čakali nadaljnjih dogodkov. pismo, »od daleč< Pismo od daleč naj začnem z najpomembnejšo vestjo iz Beo- grada, to je vest o jutrišnji tekmi Crvene zvezde z Dinamom iz Dresdena. Nogomet je namreč edina »resna« zadeva, ki lahko zasenči še tako razgreto politi- čno sceno. Sicer pa med nogo- metom in politiko pravzaprav ni velike razlike, povsod je namreč pomembna matematika. Potem ko matematika oziroma razmerje na nekem dru- gem igrišču ni več bilo v prid Jovičevemu klubu, je ta zapustil areno in po včerajšnji razrešitvi Rize Sapundžije igra ni več mogoča, saj v najvišjem dr- žavnem vrhu ni kvoruma. Sicer pa se dogodki pri nas odvijajo kot v najboljšem gangsterskem fdmu ali že kar vesternu, kjer igralci s slabimi kartami sredi igre podrejo mizo in potegnejo orožje. No. za- enkrat so glavni rivali prevrnili samo mizo. do kon- ca tega tedna pa naj hi že bilo jasno, ali so se ak- terji jtfull« igre vrnili v državno predsedstvo. Nepo- grešljivi Vuk Draškovičpravi: »Ce vojska ne bo za- pustila kasarn, se bo Srbija vrnila v predsedstvo države« Zaenkrat Miloševič daje vtis. kot da Srbi- ja ne namerava v državno predsedstvo, vendar se nikakor ne velja zaustaviti oh prvem vtisu, saj je Slobo postal izredno nepredvidljiv, še posebej po sobotnem potresu. Najbolj misteriozno se pri vsem skupaj obnaša vojska, ki je Slohi naredila uslugo z »razstavo« tankov v Beogradu, toda Slobo pač ne živi na Ki- tajskem, v Sovjetski zvezi ali recimo v Romuniji, da bi mu oficirji stalno delali usluge. Še posebej problematična bi bila uvedba izrednih razmer ozi- roma vojaški puč na lastno pest po sesutju držav- nega vrha. Mislim, da bo vojska posredovala iz- ključno v primeru vojne med Hrvati in Srbi, torej v mednacionalnih spopadih, zato je po nekaterih asih Miloševiča sedaj na vrsti Franjo Tudman. Vprašanje je, ali bo pragmatičnemu Tudmanu uspelo zadržati vsaj kolikor toliko mirne živce, medtem ko v Kninu slavijo samostojnost Krajine. »Protisrbska koalicija« ima sedaj pravzaprav pred- nost, toda v strategiji srbske politike je nemogoče predvideti, kaj bo naredila, saj je postala izredno nepredvidljiva. Miloševič bo nujno moral pritiskati navzven in popuščati navznoter, čeprav mu to ne zagotavlja dolge vladavine v Srbiji. Sicer pa na Balkanu očitno ne bo miru, preden ne bodo vse re- publike popolnoma »samostojne in neodvisne« ter brez zunanjih sovragov. ki so krivi za vse nesposob- nosti in napake političnih garnitur, katere hočejo pač svoje peskovnike za igro. Zaenkrat je še vse v stilu »bejži z mojega peskovnika. če ne. te bom dol vrgo.« VLADIMIR VODUŠEK 4 — MORDA VAS ZANIMA 21. marec 1991 - TEDNIK MILENA TURK Življenje lukarjev (22. nadaljevanje) Za medsebojne družinske od- nose je značilna še vedno prevla- dujoča vloga očeta, ki najbolj prihaja do izraza v družinah, kjer očetje dohodek iz kmetijstva do- polnjujejo z dohodkom iz delov- nih organizacij, žena z otroki pa ostaja doma. ZAKLJUČEK Čeprav se poimenovanje »lukarji« še vedno uporablja za prebivalce osrednjega dela Ptujskega polja, dan- danes pravih lukarjev, ni več, saj so opustili nekdanji način preživljanja — pridelovanje in prodajo luka, kar jim je do gospodarske krize med obe- ma vojnama prinašalo glavni vir do- hodka na kmetiji. Leto 1930 je uvelja- vljen lukarski rek: »Dokič de luk, te- čas de penez!« postavilo na laž, saj lukarji niso mogli prodati luka niti po najnižji ceni. Ze med obema vojna- ma, posebno pa po drugi svetovni vojni, so se lukarji pričeli preusmerja- ti v gojitev drugih poljedelskih kultur in pospeševati živinorejo. Ukvarjanje s to posebno gospodar- sko panogo, lukarstvom, je na svojski način krojilo življenje lukarjev. Izo- blikovalo je značilen način priprave zemljišča, vzgoje, prevoza in prodaje pridelka. Vplivalo je na način prehra- njevanja in vsebino prehrane, značil- ni so bili tudi način oblačenja, poseb- ne lukarske navade in šege ter sploh karakterološka podoba vaških skup- nosti, družin in posameznikov, njiho- vo mišljenje in čustvovanje. Kljub temu, da seje način in usme- ritev gospodarjenja prebivalcev Luka- rije v povojnem času zelo spremenil, so v mnogočem še ohranili prvine svojih prednikov, npr. navezanost na zemljo, ki jim še vedno daje občutek varnosti in pripadnosti okolju, v kate- rem živijo. Lukarji so se po letu 1945 pričeli usmerjati v poljedelsko specializacijo (pridelovanje koruze, pšenice, krom- pirja, krmnih mešanic) in v živinore- jo, saj jim je to narekoval splošen go- spodarski razvoj. Še posebej po letu 1955 sta deagrarizacija in urbanizaci- ja vasi pričeli hitro načenjati patriar- halno kmečko strukturo in način ži- vljenja. Po letu 1972 se je pričela intenzi- vna mehanizacija kmetijstva in tako so lukarji opuščali kulture, za katere je potrebno veliko ročnega dela (kot za luk). Še najbolj zagrizeni lukarji so opustili dolga romanja po bližnjih in dalnjih krajih, kamor so nekoč z vo- zovi vozili luk, ga nosili v nahrbtnikih in na rokah gospodinjam kar na dom, samo da so ga prodali. Skratka, ne- koč znamenito pridelovanje luka je novejša doba potisnila med lepe spo- mine, ki jih obudijo vsako leto enkrat na »lukarskih praznikih«, zadnja leta pa so vse bolj skromni, tihi in neod- mevni. Viden pojav v Lukariji je vedno večji delež nekmečke dejavnosti po vaseh. Vse več vaščanov se zaposluje v delovnih organizacijah. Zato vedno bolj raste število mešanih in nekmeč- kih gospodinjstev, število opuščenih kmetij in ostarelih kmetov. Vedno večji je tudi vpliv množične kulture na avtohtono kmečko izročilo in delež pomeščanjenih oziroma ma- lomeščansko mislečih vaščanov. Dru- gačen način in usmeritev kmetovanja pa vpliva na spremembe v bivalni, prehrambeni in oblačilni kulturi. Spreminja se funkcija posameznih članov družine in delov vaške skup- nosti, spreminjajo se sosedski in so- rodstveni odnosi, drugačen, bolj ubla- žen, postaja tudi značaj današnjih prebivalcev Lukarije. Za povojno ob- dobje pa je zlasti značilno zavestno ohranjanje in čuvanje stare kmečke tradicije — lukarskih in drugih kmeč- kih šeg in navad, ki jih predstavljajo na tradicionalnih lukarskih manife- stacijah. Med vsemi ptujskopoljskimi vasmi so ravno lukarske (Dornava, Mo- škanjci, Gorišnica, Markovci) tiste, kjer je delež kmečkega prebivalstva najbolj upadel, in kjer je deagrariza- cija in urbanizacija najbolj spremeni- la nekdanji kmečki videz vasi. LITERATURA Vladimir BRAČIČ: Ptujsko polje, Maribor 1975, izd. Pedagoška akademija Maribor, zal. Založba Obzorja Maribor, nat. Tiskarna CGP Mariborski tisk, 1975 Ljudmila BRAS-MEZE: Ženitovanjski običaji na Ptujskem polju. Ptujski zbor- nik 1962, str. 266-280 GOSPODARSKA IN DRUŽBENA ZGODOVINA SLOVENCEV: Zgodovina agrarnih panog 1. zvezek. Ljubljana 1970, izd. SAZU - Inštitut za zgodo- vino in narodopisje, zal. Državna založba Slovenije, nat. Tiskarna ČGP Delo, Ljubljana 1979 Rudolf KOLARIČ: Prleško narečje, SVET MED MURO IN DRAVO, Maribor 1968, zal. Založba Obzorja Maribor, izd. SO Ljutomer, nat. Tiskarna ČGP Delo, Blasnikova tiskarna v Ljubljani 1968, str. 630-650 POLJOPRIVREDNA ENCIKLOPEDIJA: Zagreb 1985, izd. Jugoslavenski lek- sikografski zavod, nat. Mladinska knjiga, Ljubljana 1985 Anton TRSTENJAK: Karakterološka podoba slovenjegoriškega človeka, SVET MED MURO IN DRAVO, Maribor 1968, zal. Založba Obzorja Maribor, izd. SO Ljutomer, nat. ČGP Delo, Blasnikova tiskarna. Ljubljana Ljublja- na 1968, str. 73-110 ZAKLADI SLOVENIJE: Ljubljana 1979, izd. in zal. Cankarjeva založba Ljub- ljana, 2. dop. izdaja, nat. Tiskarna Delo, Ljubljana 1979 VIRI ARHIV SRS: TOl f. 332/14 BRATUŠA Slavica: SEMINARSKA NALOGA I - Uvajanje novosti in raz- kroj tradicionalne kulture ter stopnja njene ohranjenosti v vasi Dornava, Dornava 1984 ČEBULA hrana kot zdravilo: revija ZDRAVJE, marec 1989 Andrej DEBENAK: Pomlad v Lukariji, Naš rod 8/1936-37, str. 300-301, ilu- strirano Andrej DEBENAK: Kupte luka. Naš rod 1/1938-39, str. 300-303 Nadja ENGELMAN: Kako bo s kmetijami na Ptujskem polju?. Kmečki glas 1969, št. 33 Anton INGOLIČ: Moje pisateljevanje, Ljubljana 1980, izd. in zal. Mladinska knjiga, nat. Tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana 1980 Anton INGOLIČ: Mala lukarica, Zvonček 37/1935-36, št. 6, str. 99-101 Anton INGOLIČ: Lukarji, Maribor 1936, zal. Tiskovna založba v Mariboru, izd. Založba Obzorja Maribor Anton INGOLIČ: V deželi lukarjev. Jutro 15, 1934, št. 96 KARTA SLOVENSKIH NAREČIJ: Ljubljana 1986, zal, Avtotehna TOZI) NOVA in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, nat. Tiskarna ČGP Delo Zoran LEŠNIKj Če nega luka no kruuha. Kmečki glas 13. 3. 1969, št. 12 Franc MILOŠIČ: V Moškanjcih ne bodo dali na mizo le kruuha in luka. Delo 10. 7. 1984 Franc MILOŠIČ: Na kmečkem prazniku bo letos kraljevala koruza. Delo 13. 7. 1984 Z navajanjem virov nadaljujemo prihodnjič V vrtu Ce v SADNEM VRTU iz ka- kršnih koli razlogov nismo v je- seni uspeli dosaditi ali posaditi novih sadnih dreves, storimo to sedaj ob primernem vremenu, to je v času, ko zemlja ne zmrzuje in je godna. Že izkopano jamo, katere dno je zrahljano in po možnosti že založno pognojeno, do tretjine zasujemo, pred tem pa zabijemo v dno jame drevesni kol. Na sredo jame nasujemo okrog IO kg dobro dozorelega komposta, nanj postavimo dre- vesce, kateremu smo prej do zdravega porezali poškodovane korenine in jih namočili v meša- nico kravjaka, ilovice in vode. Korenine morajo biti skrbno raz- porejene, da se ne križajo in niso v šopih usmerjene na eno samo mesto. Na tako razporejene ko- renine nasujemo tanko plast zemlje. Drevo rahlo potresemo, da pride zemlja med korenine, prisujemo še nekaj zemlje in jo s stopalom pohodimo, tako da te- sno obda korenine. Nato dosuje- mo še en sloj zemlje, da so kore- nine dobro prekrite. Ob obodu jame namečemo 50 do 100 kg hlevskega gnoja, ga dobro stlači- mo in pokrijemo z zemljo iz spodnje plasti jame. Zemljo okrog drevesa razporedimo tako, da tvori os drevesa plitek lijak, ki omogoča, da se padavine stekajo k drevesu. Ce je obdobje, v kate- rem smo sadili, sušno, je pripo- ročljivo drevesce po sajenju obil- no zaliti. Sadimo le najkakovostnejšo sadiko znanega pridelovalca z deklarirano sadno vrsto, sorto in podlago ter z navedbo v zdrav- stvenem spričevalu, da je sadika neoporečno zraščena, zdrava in z znanim izvorom. Sadike na tržni- ci so cesto neznanega izvora, naj- pogosteje pa nestrokovno tran- sportirane in uskladiščene tako, da imajo korenine izsušene ali pa celo zmrzle. Pri izbiri sadike nas ne sme zavesti nekoliko nižja cena. Cenena in slaba sadika je hkrati najdražja, saj gre za sadno rastlino trajnico, ki bo rastla na istem rastišču več desetletij ob nemajhnih investicijskih stroških sajenja in stroških vzdrževanja. V BIVALNEM VRTU je po snežni odjugi najpotrebnejše opravilo njegova nega. Travnate površine bolj trdo pograbimo, najbolje s posebnimi železnimi nožastimi grabljami, da odstrani- mo tudi kakšen lani prirasel mah. Pozimi se v vrtu naberejo papir in druge smeti ter kame- nje: vse to odstranimo in hkrati izravnamo krtine in druge nera- vne površine. Kamenja ne meči- mo na kompostni kup, ker to kompostišču ni koristno in ovira proces trohnenja in humifikacije. Hkrati z rastjo trav pričnejo poganjati tudi širokolistni pleve- li, med njimi je najbujnejši re- grat. K sreči smo skoraj vsi nav- dušeni nabiralci te zgodnje in zdrave solate. Listne koške reže- mo tako. da z nožem sežemo v zemljo in odrežemo mesnati ko- ren, da tako povsem odstranimo iz trate regratove rastline. Enako napravimo s tropotcem in travno marjetico, ki se zaradi prepogo- stne in prenizke košnje na trati preveč bohotita. V ZELENJAVNEM VRTU se- jemo marca špinačo, ker tedaj se- jana daje zelo kakovosten pride- lek. Zgodaj sejana špinača ne požene hitro v cvet in je tehnolo- ško zrela primerna za zamrzova- nje in hrambo v zamrzovalni skrinji. Ker ima sorazmerno krat- ko rastno dobo, tri do štiri tedne, je zanimiva vrtnina, ki hitro iz- prazni spomladi posejane gredi- ce, na katerih nameravamo sejati in saditi poletne zelenjadnice. Za špinačo je primerno sončno, to- plo, pred vetrom po možnosti za- varovano rastišče s sorazmerno veliko vlage. Ustrezna so ji hu- mozna tla, na katerih so prej rastli paradižnik ali kumare. Sejemo jo \ \rste po 30 cm na- razen, razdalja med rastlinami pa naj bo 20 cm. Priporočljiva je sorta MATADOR, ki je na voljo med drugimi kakovostnimi se- meni v poslovalnici »Kmetova- lec« Kmetijske zadruge Ptuj. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi podtalnih plodov 20. in 21. marca, zaradi nadtalnih plodov 19., 20. in od 26. do 28. marca, ža solate je pri- poročljiv čas od 24. do 26. mar- ca, za rastline, ki jih pridelujemo zaradi cvetja, in oljnice pa 23. marec. 18., 22., 29. in 30. marec so neugodni dnevi za kakršna koli opravila na zemlji in z rastli- nami. Miran Glušič, ing. agr. Dober den! Najpret malo vre- men obdelajmo: kar dobro nam je služilo prejšnji tjeden. V goricah so molke pele svojo spomladansko pesem. Saj sen van že enkral napi- sa, da sen jaz strokovnjak za mo- tikologijo in krampologijo. Saj ve- te, to sla tisti dve znanosti za upravljanje s polavtomatsko kme- tijsko mehanizacijo pri kateri je pogonski motor japonske znamke »jakozamaši.« Tan doli v Belgradi so zaenkrat malo zakopane bojne sekire. Go- spod Jovič je odstopil s položaja precednika precedslva. Meni se le zdi, da bi mogli Jejst precediti ti- ste, ki so hleli umetno nareti v na- ši držovi izredno s(r)tanje in na si- lo spoprijateljiti med seboj skrega- ne. Jaz van rečen, na silo ne gre nič. Lepo se je treba pogovarjati in dogovarjati, drgačik bomo še vsi jkuper vejkši reveži, kak že smo. Saj vete kak smo včosik pravili: Tujega nočemo sypjegq_ ne (ja- mo . . . Gnešji den pa jaz tak pro- vin: Svojega nemamo. tujega ne damo . . . Vidite, cajti se menjovle- jo in z njimi vred tudi politika in parole. Zaj je tejko kregajo okoli zastave in zvezde na njej. Saj to je vredik. samo hojše bi bilo. če bi se kregali o tem bomo meli jutri kruh ali ne. Vidin in čujen pa da zvezda najbolj moli liste spoprdlivce, ki so v preteklosti od nje največ haska meli. če bi mene vprašali, kaj naj bo na naši zastavi, hi jaz na zasta- vo koloč kruha in liter vina narisa. Kak vidite, smo že čista blizu Vejke noči. PripravteJorbo. da bo- le jajca pojorbali in vse drugo v zvezi s len naredli. Kres bomo ku- rili, samo pozor, da nebo kokšen vejkši ogenj zagoreja. Ja, pa pasko mejte ludi zaj gdo kurile tole od- padke, travniške, gozdn ein druge reči. Če obstoja nevarnost požara, toga ne delajte, saj je na račun malomarnosti že dosti gozdov in tudi hiš pogorelo, te pa srečno do drugega tjedna. Vaš LOJZEK. Priprava katastra in sanacijskega programa za varstvo zraka v mestu Ptuju in naselju Kidričevo Po odloku o razvrstitvi obmo- čij v Republiki Sloveniji glede onesnaženosti zraka za potrebe varstva (Uradni list SRS, št. 19/88) sta Ptuj in naselje Kidri- čevo razvrščena v 3. območje, za katero je potrebno izdelati in sprejeti sanacijski program po Zakonu o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75). Za Ptuj in Kidričevo izdeluje sanacijski program Hidrometeo- rološki zavod Republike Sloveni- je. Ta potrebuje za to določene podatke. Te zbirata Sekretariat za varstvo okolja in urejanje pro- stora občine Ptuj in Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. Posedujeta že študijo o prometu, večino podatkov iz večjih kotlov- nic in podatke od industrije o snaženosti zraka. Potrebujeta še podatke o individualnih kuriščih — gospodinjstvih. Te bodo zbra- li učenci 7. in 8. razredov osnov- nih šol Kidričevo, Ivan Spole- njak. Tone Žnidarič, Olga Me- glic in Franc Osojnik pod men- torstvom naravoslovnih učiteljev in v sodelovanju s sanitarno in- špekcijo. Gospodinjstva so izbra- na po naključju (torej ne bodo obdelana vsa gospodinjstva v mestnih KS in v KS Kidričevo). V anketi, ki jo bodo izpolnje- vali učenci, bo treba zagotoviti naslednje podatke: vrsta goriva, letna poraba goriva v kg, stano- vanjska površina v m\ višina dimnika in število dimnikov. Navedene podatke neobhod- no potrebujemo, zato vljudno prosimo gospodinjstva, ki jih an- keta zajema, da sodelujejo in da- jo vse naštete podatke za vpis v anketni listič. S tem bi omogočili izdelavo ocene o onesnažnosti zraka v Ptuju in Kidričevem, ki jo potrebuje Hidrometeorološki zavod za izdelavo sanacijskega programa, po katerem bi lahko izboljšali pri nas kvaliteto zraka. Sanitarni inšpektor Vera LUNDER 3. nagradno turistično vprašanje Občani ptujske občine so dobri poznavalci turi- stičnih zanimivosti Ptuja in okolice. Tudi na drugo nagradno vprašanje Pokrajinskega muzeja F*tuj smo dobili precej odgovorov. Pravilen odgovor na vprašanje v Tedniku, številka 10, je: ///. Mitrej. na Zgornjem Bregu, od srede 3. stoletja. Nagrado, dru- žinsko vstopnico za ogled muzejskih zbirk za celo družino, vodnik po lapidariju in vodnik po muzej- skih zbirkah prejme: Jelka Mlinaric, Rabelčja vas 25 a. Ptuj. Nagrajence čaka ob zaključku akcije (trajala bo celo leto) dodatno presenečenje. Nagrada za pravilen odgovor je družinska vstop- nica za ogled muzejskih zbirk za celo družino, vod- nik po muzejskih zbirkah ia vodnik pq^ lapidariju. Mleko vozijo tudi s pasjo vprego Pri Meškovih v Lahoncih vozi- jo dnevno od 70 do 80 litrov mle- ka do 300 metrov oddaljenega zbirnega mesta. Gospodarju Ci- rilu pomaga vsak drugi teden pri vožnji mleka domači pes Kazan, ki je na to svojo nalogo zelo po- nosen. Kazan, ki je pri hiši že K) let, po- maga gospodarju tudi pri drugih opravilih. Na primer pri spomla- danskem dognojevanju, ko na njive zaradi razmočenosti ni mo- goče s traktorjem jim pride prav tudi »pasja vprega«. Za vse, kar opravi, dobi Kazan seveda dober in slasten zalogaj. Ce bi gospodar nanj pozabil, bo Kazan s svojim lajanjem vse v hi- ši vztrajno spominjal na dolg, ki ga mogoče niso izpolnili. Vida Topolovec Oba sta zadovoljna. Kazan in njegov gospodar. (Foto NaV) TEDNIK - """"^^ ^^^^ NEKOČ IN DANES - 5 JOŽE MAUČEC Položaj in delovanje krajevnih skupnosti v občini Ptuj (Analiza za obdobje 1986-1990) I. UVOD: Občina Ptuj se po površini in po številu prebi- valstva uvršča med največje občine v Sloveniji, razdeljena je na 35 icrajevnih skupnosti, ki združu- jejo 216 naselij. V glavnem se naselja ujemajo s katastrskimi občinami, ki so bile oblikovane v le- tih 1824—1825 ob nastanku franciscejskega kata- stra. II. RAZVO.J KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OB- ČINI: Razvoj krajevne samouprave nosi tudi na ob- močju naše občine vsa obeležja splošnega družbe- nega razvoja od krajevne uprave, krajevnih ljud- skih odborov, kot organov oblasti preko krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti kot zelo po- membnih institucij širjenja in krepitve krajevne in občinske samouprave pa do krajevnih skupnosti, kakršne je opredelila ustava iz leta 1974 in nazad- nje, v letu 1989, sprejeti, XXXI. amandma k ustavi Republike Slovenije. V občini Ptuj je leta 1965 delovalo 25 krajev- nih skupnosti. Leta 1977 je bila krajevna skupnost V skladu z Zakonom o pospeševanju sklad- nejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75, 30/80, 33/85 in 28/88) ima v obdobju 1986—1990 štirinajst krajevnih skupnosti status manj razvitega območja. Te kraje- vne skupnosti so: Cirkulane, Dolena, Leskovec,^ Ptuj, ki je obsegala mesto in okoliška naselja, raz- deljena na 11 krajevnih skupnosti. Sedanja ob- močja krajevnih skupnosti se v večini primerov ujemajo z območji nekdnajih občin ter šolskih okolišev in župnij. Po geografski legi razdelimo krajevne skupnosti v tri skupine: KS, ki se razprostirajo na območju Haloz, v katerih živi okoli 14 907 ali 21,4 % vseh prebival- cev, KS, ki se razprostirajo na območju Sloven- skih goric z 11.211 ali 16,1 % prebivalcev in KS, ki ležijo na območju Dravskega in Ptujskega polja, na katerem živi nad 60 % vsega prebivalstva občine. Na mestnem območju živi okoli 26,4'/o vsega prebivalstva, ostali prebivalci živijo v 207 naseljih na območju občine Ptuj. 15 krajevnih skupnosti šteje do 1500 prebival- cev, v 16 krajevnih skupnostih se število prebival- cev giblje od 1500 do 3500, v 4 krajevnih skupno- stih beležijo več kot 3500 prebivalcev. Današnje stanje v krajevnih skupnostih je po- dano v naslednji preglednici (Tabela 1). PREBIVALSTVO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE PTUJ V LETIH 1971-1991 TABELA Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč in Žetale (geografsko območje Haloz) ter Destrnik,Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vito- marci (geografsko območje Slovenskih goric). Nadaljevanje prihodnjič V.R. SPOMINI NA BORL (73. nadaljevanje) Od tedaj sem delala v koloni Slovenk skupaj z mamo pri mlačvi ovsa (dreškomanda). Ker je bila hrana slaba in pičla, smo komaj zmogle to težko de- lo. Ves dan smo bile izposta- vljene vročemu soncu, v tem času je bilo v Šleziji lepo in sončno vreme ter zelo vroče. Močno nas je žcjalo tudi zaradi tega, ker so hrani dodajali soli- ter. Zaradi velike vročine in pomanjkanja vode, so jetnice množično obolevale tudi za sončarico. Kmalu je bilo konec lepih sončnih jesenskih dni in začelo je deževati. V začetku smo se dežja zelo razveselile, kajti lahko smo se po dolgem času pošteno napile vode in se umile. Ves čas lepega vremena, dolga dva meseca, od septem- bra do začetka novembra 1942, se nismo mogle umiti. Bile smo prašne, potne in umazane. Je- tnice, ki so prebolevale krvavo grižo, so bile dodatno umazane še z lastnim blatom. Kmalu pa dežja nismo bile več vesele. Deževalo je neprenehoma — neusmiljeno. Dežju, ki ga je spremljal mrzel veter, smo bile izpostavljene noč in dan. Ni- kjer si nismo mogle posušiti premočene obleke, dež pa je padal v nedolgled. V mokri obleki smo stale na apelu in hodile na delo, kar se je pona- vljalo dan na dan. Spale smo v mokri obleki ali brez nje, pre- obleči se nismo imele v kaj. Tokrat je naša kolona delala pri spravilu sladkorne pese. Na šlezijskih njivah, kjer je zelo rodovitna zemlja, je zrasla sladkorna pesa zelo visoko z velikimi listi. Plod je bil težak, pridelek pa obilen. Zemlja je bila pognojena s pepelom upe- peljenih jetnikov! Ker smo bile stalno vseskozi premočene, po- leg tega pa je bril močan, mrzel veter in se zaganjal z vso močjo v slabotna, izmučena telesa, smo vsak dan težje prenašale to trpljenje. Spominjam se, ka- ko so mi po hrbtu polzele ka- plje dežja in kako sem bila vsa prezebla, da sem prvič v tem taborišču zajokala. Vse to je prispevalo, da so naše tovariši- ce v tem obdobju množično obolevale in umrljivost je bila izredno velika. Pričeli so se na- glo širiti prehladi in z njimi pljučnice in ra/ne nalezljive bolezni. V tem času, leta 1942, je bilo izredno veliko griže ter trebušnega in pegavega tifusa, tako da so se naše vrste naglo redčile. Jetnice so množično odhajale v bolniške bloke, re- virje, od tam pa v krematorij smrt, če jih še pred tem niso ubili pri delu. ZLORABLJANJI, VERSKIH ČUSTEV Ob vsakem novodošicm transportu Slovenk, ko je pri- spel v taborišče, so mnoge no- ve jetnice v obupu množično molile in prosile za rešitev. To je vsakikrat trajalo nekaj časa. Ko so spoznale življenje v ta- borišču in ko so začele tovariši- ce na hitro in množično obole- vati in umirati, na tak ali drug način, danes ta, jutri ona, so prenekatere kmalu začele opuščati molitev. Kajti bilka, za katero so se oprijele, je hitro popustila. Začele so se vpraše- vati: »Če bi bil Bog, ne bi tega dopustil«. Ko sem prišla v blok Slovenk k mami in sva se prvič po dolgih hudih mesecih sreča- li v tem peklu, me je mama ho- tela pri sprejemu pokrižati. Se- dela je v kotu na spodnjem le- žišču vsa uboga, skrušena, v skrbeh in obupu. Odgovorila sem ji: »Ne, mama, meni to ni več potrebno, jaz sem s tem končala v trenutku, ko so mi ustrelili ateka.« Na Borlu, ko sem se bala, da ga bodo ustreli- li, sem marsikateri večer pomo- lila za njegovo rešitev tiho in neopazno. Toda moja prošnja je bila zaman. Bila sem razoča- rana. Takšna je bila moja prev- zgoja trdna in neusmiljena. Mislim, da je bila neka sobo- ta, morda nedelja, ko smo pred blokom stale na zboru — ape- lu. Esesovka je preštela nas je- tnice in vprašala, če želi katera k maši. Ob nedeljah nismo ho- dile ven s kolono na delo, ven- dar mirnega dne tudi ni bilo. Ves dan so nas preganjali. Ne- katere tovarišice so se priglasi- le. Prijavljene tovarišice so po- leg verskega obreda mislile, da se bodo vsaj malo oddaljile od tega nepopisnega trpljenja in si za kratek čas privoščile nekaj normalnega, človeškega življe- nja. Toda strašno so se zmoti- le! Vse priglašene tovarišice za mašo so bile kaznovane in pri- šle v kazensko kolono Straf- kolonc. BOLNIŠKI BLOK Na bolniških blokih je bilo nekoliko drugače. Prišel si med tuje bolne in že mrtve jetnice. Prepuščen si bil sam sebi, zdra- vil in tudi vode ni bilo moč do- biti, higienskih pogojev ni bilo nobenih. Strah in trepet so bili pogosti zaradi selekcije, odbi- ranja bolnih za krematorij. Bi- lo je to v letih 1942 in 1943, kot je znano, v enem najtežjih in najhujših obdobij v taborišču. V tem času še ni delovala tabo- riščna organizacija, razen red- kih posameznikov in posamez- nic. Taboriščna samopomoč jc začela z organiziranim delom spomladi 1943. Po drznih po- skusih v okviru danih možnosti je učinkovito pomagala bolnim jetnicam s pretihotapljenimi zdravili in hrano, vendar v zelo omejenem obsegu. V času, ko so jetnice zelo množično in naglo obolevale za nalezljivimi boleznimi, tudi meni ni bilo prizaneseno. Zbo- lela sem za krvavo grižo in poz- neje še za trebušnim tifusom. Kljub temu, da je bilo v bolni- škem bloku nevarno ležati, za delo z delovno kolono nisem bila več sposobna. Zjutraj na apelu sem bila izločena in po- slana v taboriščno ambulanto, kjer sem dobila napotnico za bolniški blok. Brez napotnice nisi smel v revir, ki smo se ga v resnici bale in se ga izogibale. Vztrajale smo čim dalj časa v delovni koloni. V teh bolniških blokih se ni zdravilo, le na delo nismo več hodile. Tudi zdravil, razen oglja, ni bilo nobenih. Pogoste so bile le selekcije, kjer so izbirali bolnice za plin. Spominjam se, kako strašno me je mučila žeja. Od visoke vročine so mi bile ustnice vse razpokane, v ustih pa vse suho. Ko sem se prebujala iz nezave- sti, mi nihče ni prinesel in dal piti tako potrebne, želene vode ali čaja. Kajti tudi v bolniškem bloku se v pozni jeseni 1942 in pozneje v zimi ni dalo dobiti vode. Ko sem se zavedela, kje ležim, sem si želela v prvih dneh vsaj en kozarec slovenske vode in si govorila: »Samo ko- zarec slovenske vode, pa rada umrem.« Tako sem si venomer ponavljala. Ko je postalo sta- nje skrajno slabo, pa sem si prišepetavala: »Vsaj kozarec poljske vode, pa rada umrem.« Krizi sem prestala povsem pre- puščena sama sebi, kajti mami ni uspelo priti do mene. Več- krat je poskušala, vendar ji je to pred vrati revirja prepreče- vala stražarka s črnim trikotom in z veliko palico. Nisva imeli sreče, da bi se videli. Bolniški bloki so bili posebej ograjeni z visoko žico, ki jo je mama ho- tela tudi preplezati, vendar ji to ni uspelo. V tem času še tabo- riščna organizacija samopomo- či ni bila vzpostavljena, da bi vidneje delovala, morda je to uspelo le redkim posamezni- kom. Vsaj jaz tega nisem čutila. Toda kako je prišla do mene in s čim seje odkupila pri stražar- ki naša dobra soseda Micika Rizmanova, ne vem. _ Se nadaljuje Občani ptujske občine o samoprispevku Vesna Emeršič, dijakinja, Me- zgovci: »Kljub težkim časom in nenaklonjenosti takšnim in dru- gačnim oblikam zbiranja denar- ja, so samoprispevki nujni. Le ta- Vesna Emeršič ko je mogoče urediti vrsto skup- nih zadev.« Janez Šmigoc, kmetovalec, KS Leskovec: »Ce želimo nekaj na- rediti, je samoprispevek nujen. S tako zbranim denarjem pa bi morali boljše gospodariti, ne bi ga smeli drobiti. Sprejeti bi mo- rali prioritete in v določenem ob- dobju zbirati denar strogo na- mensko: v prvem letu na primer Janez Šmigoc Tone Velikonja samo za ceste, v drugem za vodo- vod in tako naprej. Ceste bi ved- no in povsod morale imeti pred- nost. V naši krajevni skupnosti že sedaj zbiramo denar za poseb- ne namene.« Boris Toš, kmetijski tehnik, KS Vitomarci: »Že od vsega začetka sem proti samoprispevku. Sem za pravilno obdavčevanje in tak- Boris Toš šno zbiranje denarja, kot ga po- -znajo na Zahodu. Samoprispe- vek v naših razmerah plačujejo najbolj revni.« Tone Velikonja, magister, Dor- nava: »V Dornavi smo za samo- prispevek in smo ga tudi izglaso- vali. Mislim, da je nujen, če želi- mo uspešno in hitro rešiti osno- vne težave nekega okolja. Po- trebna je velika mera solidarno- sti in to samoprispevek, ki je za- konit način združevanja sred- stev, tudi zagotavlja. Več prispe- va tisti, ki v danem trenutku tudi več ustvarja.« Metka Slanic, diplomirana pravnica, Ptuj: »Zadnje čase sa- moprispevek ni priljubljen. Lju- dje so prepričani, da so za drža- vo že dovolj naredili in da je se- daj čas, da država naredi nekaj Metka Slanic zanje. Izkušnje kažejo, da je sa- moprispevek najzanesljivejši vir sredstev za zadovoljevanje po- treb ljudi v krajevni skupnosti in mestu. Kako nujen je samopri- spevek, lahko v tem trenutku naj- bolje povedo krajani v tistih kra- jevnih skupnostih, kjer konec lanskega leta niso uspeli z glaso- vanjem. Sedaj bodo referendume ponovili, ponekod pa so se že odločili za delno zbiranje denar- ja za določene namene. Samopri- spevek je nujen, dokler ne bo drugih oblik financiranja skup- nih potreb. Mislim, da bodo mo- rali ljudje za višje standarde bi- vanja še naprej prispevati tudi lastna sredstva.« Spraševala: MG Fotografija: JB V Leskovcu so bili »za« 17. marca so v krajevni skupnosti Leskovec glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega razvojnega pro- grama za obdobje 1991—96. Glasovanje je bilo uspešno. Za samoprispevek je glasovalo več kot polovica volilnih upravičencev ali 51,27 odstot- ka. Udeležba je bila nad pričakovanji. Glasovalo je okrog 78 odstotkov volilnih upravičencev. Kot je povedal tajnik krajevne skupnosti Alojz Novak so rezultati glasovanja pokazali, da v cen- tru krajevne skupnosti ni bilo pretiranega navdu- šenja za samoprispevek. V hribih je bilo ravno nasprotno. Kakorkoli že, samoprispevek je izglasovan, s tem pa so dane osnove tudi za pridobivanje dru- gih financerjev. MG 6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE 21. marec 1991 - TEDNIK Ustanovitev podružnice lastnikov razlaščenega premoženja SLOVENSKA BISTRICA /Va območju slo\enjebistri- ške občine je po do sedaj zbra- nih podatkih preko 400 oško- do\ance\, ki so jih po vojni na tak ali drugačen način proti- pravno odvzeli njihovo premo- ženje. Iniciativni odbor je 15. marca v popoldanskih urah sklical v slovenjebistirški ki- nodvorani zbor vseh razlaščen- cev in oškodovancev. Ustanovili so tudi izvršilni odbor Zl.RF občine Sloven- ska Bistrica. V polnem številu so se zbrali vsi razlaščenci in oškodovanci, tako da je v dvorani zmanjkalo prostora. Zbora so se udeležili tudi člani republiškega izvršilne- ga odbora ZLRP, ki so prisotne seznanili s težavami, na katere so naleteli pri republiških oblasteh, ki poskušajo pri poravnavi škode postavljati razne omejitve. Še po- sebej se temu upirajo prenovite- lji, pa tudi drugi, češ da Sloveni- ja nima sredstev, da bi popravila vse po vojni prizadejane krivice. Združenje lastnikov razlašče- nega premoženja zahteva, da se vsem brez razlike vrne tisto, kar so jim protipravno vzeli. Pri slo- venski vladi se naj ustanovi »re- publiška uprava za izvedbo dena- cionalizacije«, ki naj dela brez pritiskov raznih občinskih in drugih mogotcev. Pri upravi in vsakem občinskem odboru pa mora sodelovati predsednik ZLRP, da bi vsaj omilil človeški faktor članov. Sklenili so, da se mora najprej vrniti odvzeto premoženje in šele nato se lahko družbena lastnina privatizira. Zahtevajo, da se mo- ra odvzeta zemlja vrniti vsem, tu- di nekmetom, ker ti niso krivi, da danes niso več kmetje. Lahko pa se zahteva, da dajo novi lastniki, danes še nekmetje trenutno ob- delovalno zemljo v petletni pri- silni zakup, da bo pridelava nor- malno tekla, nato pa obdelujejo zemljo naprej sami. Za odvzeta podjetja zahtevajo tudi simbolično denarno odškod- nino za 45-letni najem, ne v de- narju, temveč v vrednostnih pa- pirjih (primer so obveznice Re- publike Slovenije), ki bi jih lah- ko uporabili za razne odkupe in plačilo davkov. Pri privatizaciji je normalno, da bodo nekdnaji razlaščeni lastniki postali solast- niki podjetij. Tudi o gozdovih so sprejeli sklep, da se ti vrnejo v celoti. Ostanek gozdov bo na- mreč ostal »republiški gozdni Slovenjebistirška kinodvorana je bila premajhna za vse, ki so se udeleži- li izbora lastnikov razlaščenega premoženja. (Foto Samo Brbre) gozdarski upravi«, ki pa bo tudi še potem morala kaj urejati. Združenje lastnikov razlašče- nega premoženja Republike Slo- venije je od 1990. leta član »med- narodne orgnaizacije privatnih lastnikov zemlje« in čas je, da tu- di pri nas ponovno uvedemo »evropsko kulturno lastnino«, kjer se zasebna lastnina ščiti ena- ko kot državna. Zborovanje je pozdravil tudi' slovenjebistirški župan Ivan Pu- čnik, ki je opisal težave in stran- karske zavore pri reševanju pro- blema vračanja nekdaj odvzete imovine. Zaželel je, da bi združe- nje uspešno delovalo v korist svojih članov. Ustanovili so tudi občinski iz- vršilni odbor ZLRP, člani so Mir- ko Kopač, Vinko Grobelnik, Vida Cornjak, Leopold Turk, Jože Ko- lar, Viktor Pečnik, Mija Rastai- ger, Ivan Jerovšek, Jože Kapun, Tone Fras in drugi. VT Z LETNE KONFERENCE TURISTIČNEGA DRUŠTVA POLENŠAK Za večji turistični obisk v nedeljo popoldan so v svojem turističnem domu zborovali člani Turističneg društva Polenšak. Zbrali so se na letni konferenci in pregle- dali opravljeno delo v letih 1989 in 1990, sprejeli načrt dela za letos ter izglasovali zaupnico dosedanjemu vodstvu Letne konference so se kot gostje udeležili: Janez Pograjc, predsednik Mariborske turisti- čne zveze, Peter Vesenjak, sekre- tar Sekretariata za turizem, go- stinstvo in trgovino občine Ptuj ter Franc Kodrič, predstavnik Občinske turistične zveze Ptuj. Predsednica društva Stanka Kovačič je v kratkem in jedrna- tem poročilu predstavila delo v letih 1989 in 90. V tem času se je upravni odbor sestal šestnajst- krat, štirikrat pa vsi člani dru- štva. Praznik žetve je obakrat uspel, čisti dohodek pa so pora- bili za različna dela v turističnem domu. Organizirali so tudi štiri delovne akcije. Blagajničarka Frida Brenčič je člane seznanila o njihovem dobrem gospodarje- nju. Matilda Gracar pa je v ime- nu nadzornega odbora posebej pohvalila vse pekarice, ki so za vsakoletno prireditev spekle veli- ko kruha in pogač. Predlagala pa je, da se v društvo čimprej vklju- čijo mladi, saj starejšim že peša- jo moči. Janez Pograjc je govoril o po- menu turističnih društev za raz- voj slovenskega turizma, pred- vsem pa o njihovem deležu pri varovanju zdravega okolja. Vztrajati pa bo potrebno, da bo- do društva tudi po sprejemu Za- kona o turistični taksi dobila de- nar za svojo dejavnost. Tudi dru- gi zakon, ki bo sprejet do polle- tja, to je Zakon o društvih, zade- va dejavnost turističnih društev. Slovenija naj bi v kratkem do- bila svojo turistično strategijo. Sedaj so bolj ali manj le nekateri njeni deli »turistični«. Najbolj je pri tem zapostavljena SV Slove- nija; naravne danosti pa ima ce- la republika. Razvoj turistične dejavnosti naj ima prednost, saj zahteva veliko manjša vlaganja kot druge dejavnosti. Začeti pa je potrebno pri sistemu. Peter Vesenjak, občinski mini- ster za turizem, je pohvalil delo turističnega društva. Govoril je o prednostih polenške prireditve, ki združuje pristnost, domačnost in izvirnost. To pa sodobni turi- sti danes najbolj cenijo. Zato se bo \ prihodnje potrebno še bolj truditi, da bi v času prireditve Polenšak obiskalo čimveč tujih turistov. V ta projekt je tudi sam pripravljen »zagristi«. Polenčane je občinski minister seznanil tudi z osnovami bodo- čega turističnega razvoja Ptuja. Franc Kodrič je govoril o delu Občinske turistične zveze. Ta si bo prizadevala za čimveč članov, ustanavljanje turističnih pod- mladkov in za čisto okolje. Ivan Kelhar je spodbudil raz- mišljanje o izdelavi projekta za- sebnih turističnih sob. Na Polen- šaku naj bi uredili čimveč zaseb- nih sob. S tem bodo postali priv- lačni za tiste, ki bi želeli pri njih dopustovati več dni. Stanka Kovačič je ob koncu predlagala program dela za le- tos. Organizacija vsakoletne pri- reditve — Praznika žetve ter raz- stava kruha in pogač — je najpo- membnejša naloga. Do julija pa naj bi uredili tudi fasado turisti- čno doma. Člani polenškega turističnega društva pa so na nedeljski letni konferenci izlili precej žolča za- radi letošnjega kurentovanja. Užaljeni so, ker niso bili med na- grajenimi. MG Krajevna skupnost Velika Nedelja pred novim samoprispevkom Krajani enajstih vasi v krajevni skupnosti Velika Nede- lja se bodo v nedeljo, 24. marca, odločali o novem krajev- nem samoprispevku, ki ga uvajajo za obdobje od 1. aprila 1991 do 31. marca 1996. »Program starega samoprispevka, ki se sklene 31. mar- ca letos, je realiziran, razen kolektorja za kanalizacijo v Mihovcih, ki ni zgrajen prvenstveno zaradi težav pri pri- dobivanju soglasja lastnikov zemlje, kjer naj bi se nahajal bo kolektor. Zadeve bodo urejene v letošnjem letu. V sklepni fazi je tudi izgradnja pločnika Trgovišče — Mi- hovci. Odprto ostaja edino sofinansiranja ene od trans- formatorskih postaj na območju vasi Hajndl. ki prav tako ni zgrajena na račun nasprotovanja prizadetih lastnikov zemljišč, preko katerih bi bil speljan daljnovod, kljub trem različnim ponujenim trasam«, je povedal predsed- nik sveta Vili Trofenik. Pojasr 'I je, da je bila v tej krajevni skupnosti obremeni- tev za zavezale, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, doslej največji, 2,5, drugje le 2 odstotka. Ker je v ormoški občini pred vrati tretji občinski samoprispevek, znižujejo obremenitev z 2.5 na 2 odstotka. Podobno so naredilr tudi pred-petimi leti, s 3 »a 2,5-odstotka..- ■ - Program za novi krajevni samoprispevek je postavljen vsebinsko nekoliko drugače. V A programu so naložbe skupnega značaja za vse krajane. Te se bodo v celoti fi- nansirale iz sredstev samoprispevka. B program zajema naložbe, ki so pomembne za posamezne dele krajevne skupnosti. Iz sredstev krajevnega samoprispevka bodo fi- nansirali dve tretjini, tretjino pa krajani z dodatnim pri- spevkom. V C programu je predvideno sofinansiranje pro- gramov vaških svetov. Sredstva za financiranje tega pro- grama se bodo razporedila z letnim finančnim načrtom na podlagi natečaja. S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo po cenah iz januarja 1991 6,675.000 dinarjev. Samoprispevek plačujejo krajani, ki imajo stalno biva- lišče na območju velikonedeljske krajevne skupnosti, in sicer 2 odstotka od neto osebnih dohodkov zaposlenih, 2 odstotka od čistega osebnega dohodka pri opravljanju obrti, drugih gospodarskih dejavnosti ali intelektualnih storitev, 1,5 odstotka od izplačane pokojnine, kmetje pa, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 odstotkov od katastrskega dohodka. Glasovalna mesta, ki so v krajevni skupnosti že znajia. bodo odprta od 7. do 19. ure. • « ■ > < * Vida Topolovec Davki po novem Tema, ki je trenutno »modna« in bo verjetno taka ostala še lep čas! Liberalni demokrati smo se odločili, da jo približamo vsem kar smo 3. marca 1991 tudi stori- li. V sejni dvorani lenarške skup- ščine smo organizirali okroglo mizo pod naslovom DAVČNA POLITIKA. Gost, ki nam je po- magal do jasnejše podobe o dav- čni politiki in davčnem sistemu, je bil Janez Kopač, predsednik skupščinske komisije za javne fi- nance in proračun, sicer pa po- slanec LDS v družbenopoliti- čnem zboru. Po uvodnih besedah se je po- govor razvil predvsem v dve sme- ri. Ena je presegala okvire zasta- vljenega naslova in smo jo zato do naslednjič porinili na stranski tir, ko bomo med drugim razpra- vljali o bančništvu. Udeležba je bila glede na aktualnost teme si- cer skromna, vendar pa so priso- tni gosta kar zasuli z vprašanji, na katera so v večini dobili tudi zadovoljive odgovore. Udeležen- ci okrogle mize so bili enotni tu- di v zaključni misli, da naj taka in podobna srečanja o aktualnih temah postanejo stalnica. Oblju- bo smo dali in jo tudi izpolnjuje- mo. Najavljamo okroglo mizo DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA v organizaciji OO LDS Lenart, predvidoma 23. marca z gostoma Miletom Šetin- cem in Vladimirjem Slejkom. Watch out for us (bodite pozor- ni na nas)!. Ma-Tič Obračam se na tiste, v katerih je še kaj poštenosti Prejšnji četrtek je lenarški župan povabil v Le- nart novinarje, ki poročajo o različnih dogodkih pri Lenartu. Prisotni so bili novinarji listov DE- LO, VEČER in TEDNIK ter Radia Maribor. Žu- pan se je zavedal, da ob različnih dogajanjih, se- jah in zborih, na katerih so prisotni novinarji, da poročajo, ni mogoče podrobneje razlagati detajlov iz »lenarškega življenja«. Zato nam je tokrat po- drobneje razložil, kako gleda na težave te nerazvi- te občine in na možnosti razreševanja le-teh. Med drugim je še enkrat razložil svoj pogled na vrača- nje zemlje, ob tem pa dejal, da je do negodovanja v podjetju AGRO LENART prišlo predvsem zato, ker delavci niso bili pravočasno seznanjeni z reše- vanjem njihove usode, čeprav so »vodilni« v pod- jetju bili o tem podrobneje seznanjeni. Posebej pa je preko TEDNIKA dal še naslednjo izjavo: Spoštovane občanke in občani občine Lenart! Zadnje dogajanje in čas po volitvah v letu 1990 so me prisilili, da se oglasim v javnosti, s tem da razložim svoje poglede na dogajanje. Po mojem mnenju so nekateri postali užaljeni in si zaradi te užaljenosti ne morejo drugače poma- gati, kot da posegajo po vseh mogočih instrumen- tih, da bi lahko zavrli tiste, ki želijo pošteno delati in ostati tudi do tistih pošteni, ki to počenjajo. Dogajanja, ki sem jih zadnje čase analiziral, sem s tem tako spoznal, da temu tako je. Zato se obračam, dragi občani, na vas, oziroma na tiste, v katerih je še kaj poštenosti in potrpežlji- vosti z željo, da ne bomo nasedali tistim, ki jim ni mar za sočloveka in vidijo samo lastne koristi, ko- risti pod lastno streho in takšni so tudi nekateri, ki so v sami Kmečki zvezi — ljudski stranki, v drugih strankah ali pa izven strank. Nekateri vidijo lastno bogastvo kot svojo najbogatejšo vrlino in nočejo priznati, da brez sočloveka ni življenja. Ne želijo priznati revnih, nočejo priznati malih kmetov, nei- zobraženih delavcev. Toda po moji logiki lahko postanemo srečen narod le v primernem spoštova- nju človeka, tudi tistega, ki mu v ekonomskem po- gledu ni z rožicami posuto. Upoštevati je treba tu- di tiste, ki se ne znajo znajti ali pa te možnosti ni- majo in ki jih zato mnogi izkoriščajo na njihov ra- čun. Mislim, da so časi, v katerih živimo, privedli do tega, da bomo slednjim morali stopiti na prste in jim povedati, da svet, v katerem živimo, ni samo njihov. Po mojem mnenju prekomerne težnje po dobrinah na račun drugih, niso upravičene in je potrebno omogočiti vsem enake pogoje in takrat naj se izkaže vrlina in pridnost rok in pameti. S polno vrečo možnosti in podpor je lahko krmariti, ko je lahko krmar tudi slabič in se pač prilagaja v okolju, kakršno je in v kakršnem se nahaja. Poza- bljajo pa takšni, da obveljajo nazadnje tisti, ki so se obdržali pokončni in se niso okoriščali z drugi- mi. Svet, v katerem živimo, žal, je večkrat takšen. Moje merilo je, da pomagaj tistemu, ki nima mož- nosti biti zraven, niti o svojih stvareh odločati, če- prav ga kasneje tudi lahko bremenijo. Zato si bom prizadeval, da popravimo krivice, ki so bile na tem koščku lepih Slovenskih goric storjene človeku. To hočem ne glede na podtika- nje in metanje polen pod noge. Preteklost lahko pozabimo samo tako, da krivice popravimo. Pre- malo je, če človeku v javnosti rečemo: oprostite, dragi prijatelji, bili so v zmoti — poznali so samo svoj politični nagon, videli samo eno plat, plat ko- risti, plat škodoželjnosti, plat nevoščljivosti do de- la pridnih rok in pameti. Ker ste mi volilci dali možnost ali pa je to hote- la nadnaravna sila, ki pozna mojo odločnost in poštenost, bom svoje delo tako opravljal, da ne bom delal novih krivic. Samo tako je možna moja prisotnost pri tem reševanju. Čeprav se globoko zavedam, da to ne bo lahka naloga, da vseh in vsem storjenih krivic ne bomo mogli popraviti. Žal, tako je pač na tem ljubem svetu, ki je samo prehodna pot našega življenja. Prav zato pa se bom držal tega reka: »Ta hiša je sedaj moja, a vendar moja ni, ko prvi za mano pri- de, jo tudi zapusti, in tretjega bodo nesli kot mrli- ča iz nje, prijatelj, povej čigava hiša je.« Mislim, da bi se ob tem zamislili in ocenili du- hovnosti svojega življenja in prav tako poseganja v naravo, ki tudi ni samo naša, ampak se naj nana- ša na prej^ omenjeno hišo. (Jože Skrlec, predsednik Skupščine občine Lenart). J. K. Mladi liberalni demokrati in Amnesty International Mladi liberalni demokrati od Lenarta so nam v sobo- tnih večernih urah s pomočjo ljubljanskega odbora pred- stavili delovanje Amnesty In- ternational. Al ima danes več kot 700.000 članov in pod- pornikov v več kot 150 drža- vah. Sedež organizacije je Mednarodni sekretariat v Londonu. Delo Al temelji na Splošni deklaraciji človeko- vih pravic. Organizacija ima uradne stike z Združenimi narodi (ECOSOC), UNES- CO-m, Svetom Evrope, Orga- nizacijo afriške enotnosti in Organizacijo ameriških dr- žav. Ob 30-letnici Splošne de- klaracije človekovih pravic je ,A1 prejela nagrado Združe- nih narodov za človekove pravice zaradi svojih »izjem- nih dosežkov na področju človekovih pravic«. Leta 1977 je prejela Nobe- lovo nagrado za mir za svoj prispevek k »zagotavljanju temeljev svobode, pravice in s tem tudi miru na svetu«. 10. decembra 1988 je bila v Kranju ustanovljena prva skupina Al v Jugoslaviji in v ,v^em vzhodnem delu Evrope. Breda Slavinec Udeleženci srečanja Amne$ty International pri Lenartu. (Foto: Bojan Mihalič) TEDNIK ~ ■na''ec 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7 17. revija pevskih zborov občine Ptuj, Narodni dom, petek, dne 22. februarja 1991 — I. del UNIV. PROF. JOŽE GREGORC (Nadaljevanje) Ženski PZ PD Grajena., ki ga vodi Jerneja Bombek, je zapel najprej Simonitijevo: Čriček v vrtu. Pesem je bila ustrezno po- dana, malo več dinamične di- stanciranosti pa bi skladbo ču- stveno še obogatilo. Ropasova: Ptičice, vprašam vas, je bila into- nančno in dinamično dobro na- študirana, vendar izvedba ni za- pustila globljega vtisa. Najbolj- ša, živa in izrazno jasna, je bila Pahorjeva: Pri nas pa ohcet ima- mo. Ženski zbor iz Grajene je še mlad, saj obstaja komaj dobri dve leti, a se že prijetno uvelja- vlja. Tudi zborovodkinja muzi- kalno raste. Morda bi bilo prav, da pri dirigiranju ne bi pozablja- la na tretji glas, ki sicer zveni ze- lo dobro, a ga ra a prepusti la- stni usodi, vedoč aa je zanesljiv. Novost na reviji je bil Ženski komorni zbor DPD Svoboda Or- mož pod vodstvom Alenke Šala- mon, ki je nastopil kot gost. Mla- de pevke so najprej zapele J. Gallusa: Clare vir zvočno dobro, morda z nekoliko premalo izrazi- to dikcijo in značilnostmi rene- sančnega stila. Nato smo slišali M. Gabrijelčiča: Vuprem oči in T. Popova priredbo: Good night. Zbor je glasovno lepo izenačen, poje v zvočni ubranosti z dokaj gotovo intonacijo in dinamiko v mejah zmogljivosti. Zbor je mlad v vsakem pogledu tako po traja- nju svojega delovanja kakor po svojih mladih članicah. Zboro- vodkinja, Alenka Šalamon, se je svojega dela glede programa in njegovega izvajanja lotila z vso resnostjo. Z obojim je na najbolj- ši poti in Ormož je lahko pono- sen, da je dobil novo, mlado umetniško telo. Ko bodo dekleta skupaj dve do tri leta, bo zbor dosegel svoj pravi zborovski zvok, kajti glasovi so dobro iz- brani in se lepo dopolnjujejo. Za polno ubranost in zlitost pa po- trebuje vsak zbor nekaj let. Še to: ptujsko občinstvo je ženski ko- morni zbor s svojo zborovodki- njo, ki tudi sama poje, sprejelo s prisrčnim ploskanjem in se od ormoških pevk enako prisrčno poslovilo. Moški PZ Komunalnega podje- tja Ptuj z zborovodjem Jožetom Drnikovičem je začel z Aljaževo: Triglav. Pesmi Oj Triglav, moj dom, bi zborovodja lahko vdih- nil malo več življenja in planin- ske vzhičenosti, saj slišimo pe- sem prav zadnje čase zelo pogo- sto tudi po radiu. Originalno be- sedilo je »Oj Triglav . . .« in ne »O Triglav...« (Pesmarica, II. zvezek, izdala Družba sv. Mo- horja v Celovcu 1900). Druga pe- sem je bila Neču da te kunem, skladatelja J. Bubla z zvočno ize- načeno in besedilu primerno iz- vedbo. Mihelčičeva: Zdravica pa ni prišla prav do izraza zaradi šibkih in utrujenih (bolnih) prvih tenorjev, ki so jih dobro zveneči prvi in drugi basi pa tudi drugi tenorji posebno na izpostavlje- nih mestih, pa tudi sicer, večkrat zvočno prevladali. Mešani PZ DP Ruda Sever Go- rišnica vodi nadebudna in muzi- kalna zborovodkinja Slavica Cvi- tanič. Pri Gallusovi: Musica smo sicer lahko sledili ritmično in in- tonačno dobro izdelani izvedbi, manjkala pa je specifičnost rene- sančnega zvoka in posebnost prednašanja poleg patine 16. sto- letja. Za prvi praktični stik zbo- rovodkinje in zbora z mojstrom Gallusom pa pomeni doseženo lep uspeh. C. Cvetka: Prleško gostiivanje je bilo dobro naštudi- rano in izvedeno, vendar je to kompozicija, ki zahteva od pev- cev in zborovodja veliko truda in potrpljenja, pri poslušalcih pa ne zapusti posebnega vtisa. Žganca: Pjesme iz Medjimurja so stvari- tev dobrega folklorista in pozna- valca ljudske pesmi, ki jo zna mojstrsko obdelati. Takšna je bi- la tudi izvedba. Mešani PZ Ruda Sever, ki ga sestavljajo v glav- nem mladi, muzikalni in za petje navdušeni člani in ki jih vodi energična mlada entuziastka, nam zbuja upanje v vzpon zbo- rovskega petja v naši občini. To svoje upanje opiram na lanski in letošnji izbor pesmi in njihovo izvedbo. Komorni moški pevski zbor Ptuj vodi Franc Lačen. Začeli so z J. Gallusa: Dulcis amica. Tudi pri tej renesančni skladbi sem po- grešal tipiko stilnega obdobja, ki se opira predvsem na prefinjeno- sti zvoka v vseh glasovih in na zveneče pianissime s pogostim falzetnim petjem v vseh glasovih, ne le v tenorjih. Uroša Kreka: N'coj je pa ena lepa noč je bila zvokovno-plastično neizrazna zaradi neprimerne postavitve pr- vih tenorjev. Solist Vinkler je stal sredi prvih tenorjev, pokrival ga je telesno in deloma glasovno pr- vi tenorist, ki je stal ob robu in pel »čez« (dobro in sigurno), Korošci pravijo temu glasu »dritl«, izvaja pa se vedno le v falzetu. Če bi ta pevec, ki je ned- vomno lepa pridobitev za ko- morni zbor, stal za solistom, bi ta zvočna nejasnost odpadla in so- list bi prišel do polne veljave. H. Vogriča: Lahko noč je zbor zapel kulturno z muzikalno izvedenimi glasovnimi linijami, posebno v drugem basu in z odgovarjajočo dinamiko, skratka, z zahtevami, ki jih stavlja pred izvajalca doba čitalnice. Se nadaljuje Spet klasični balet v Ptuju Kljub temu, da je balet arhai- čna plesna disciplina lahko rhir- ne duše zapišem, da je pri gledal- cih najbolj znana in najbolj ce- njena izmed vseh plesnih umet- nosti. Klasični balet temelji na visoko estetiziranih plesnih ka- nonih preteklosti, vendar se je kljub častitljivi starosti zmožen prilagajati vsakemu izzivu so- dobnosti. Svojo vitalnost črpa iz dejstva, da potrebujejo ljudje ve- čne vrednote, preko katerih vzdr- žujejo svojo zgodovinsko konti- nuiteto. Na drugi strani pa je ba- let zaradi univerzalnosti in ne- verbalnosti svojega »jezika« nadnacionalna, kozmopolitska umetnost, ki s svojimi arhetipski- mi gibnimi in prostorskimi obli- kami kom.unicira z vsakim duho- vno odprtim gledalcem, ne glede na lokalno kulturo, ki ji gledalec pripada. Slavo in neminljivost baleta vzdržujejo tudi veliki sve- čeniki Terpsihorinega templja, ki jih, zahvaljujoč medijem, lahko vsi občudujemo: Barišnjikov, Nurejev ter pred dnevi preminu- la Margot Fontaine. Znano je ludi, da je klasična baletna tehnika osnova vsake plesne edukacije (od jazz baleta do t.i. sodobnega plesa), prav ta- ko pa je del treninga vseh špor- tnikov, ki se ukvarjajo z estetski- mi športi (od gimnastike preko umetnostnega drsanja do sinhro- niziranega plavanja in baleta na smučeh). Tako smo se v Plesnem studiu Ptuj odločili, da dopolnimo našo dejavnost s tečajem klasičnega baleta. Našim mladim plesalcem, ki se ukvarjajo s sodobnim krea- tivnim plesom, bomo omogočili, da poglobijo kulturo gibanja tu- di v klasični tehniki. Ker se zavedamo, da marsiko- mu naša dejavnost ni znana ali Darja Lepenik v Plesnem studiu Ptuj (Foto: M. Mijačevič) pa enostavno nima nagnjenja do plesnega eksperimentiranja, bo- mo omogočili vsem tistim, ki se želijo seznanjati in ukvarjati iz- ključno s klasičnim baletom, da se vpišejo v naš začetniški tečaj. Klasični balet bo poučevala članica mariborskega baleta DARJA LEPENIK, edina Ptuj- čanka, ki se poklicno ukvarja s to umetnostjo. V naslednji sezoni bomo s tečajem nadaljevali. Če bo dovolj nadarjenih kandida- tov, bomo v dogovoru s Srednjo baletno šolo Maribor organizira- li dislocirani oddelek klasičnega baleta v Ptuju. Vabimo dečke in deklice do 10. leta. da se priključijo bale- tnim uram vsak četrtek ob 14.45 v telovadnici osnovne šole Olga Meglic. Razvalina življenja v Veliki Nedelji Pri ZKO Ormož smo izvedeli, da je zadnje čase vse manj pro- svetnih društev, kjer bi se gleda- liške skupine lotevale igranja gledaliških del. Ob izteku zimske sezone bodo tako v ormoški ob- čini samo tri premiere, pri Veliki Nedelji, Ormožu in Obrežu. Minulo soboto seje gledališka skupina Prosvetnega društva Si- mon Gregorčič iz Velike Nede- lje, ki spada med najstarejša pro- svetna društva v ormoški občini, predstavila domačemu občinstvu s Finžgarjevo ljudsko igro v treh dejanjih »Razvalina življenja«. Delo je režiral Lojze Matjašič iz Gorišnice, ki je igral tudi eno glavnih vlog. Igralska zasedba: Anica Brinjecev (Lenčka), Ton- ček Lah (Martin), Danica Cvet- ko (Tona), Anton Žumbar (Fer- jan), Vlado Meško (Sirk) in Zdenka Cvetko (Mica). Skupina je to ljudsko igro, ki je časovno dokaj odmaknjena, dobro zai- grala in predstavila domačemu občinstvu. Na premieri so bili prisotni tu- di igralci gledališke skupine An- ton Martin Slomšek iz Ponikve, ki z Velikonedeljčani dobro so- delujejo. Vida Topolovec Foto Ema Žalar Zvoki Fallerjevih orgel iz leta 1680 v okviru Glasbe dežele Kranjske — 18. stoletje je pri Založbi ka- set in plošč RTV Slovenija izšla kaseta Fallerjeve orgle - 1680, pro- ducenta Milka Bizjaka. Dvanajst skladb (arije, pastorale in sonate) so bile posnete lanskega 15. oktobra v križevniški cerkvi v Ljubljani v so- delovanju s Festivalom Ljubljana. Izid kasete pa so omogočili: Repu- bliški sekretariat za kulturo Republike Slovenije, Restavratorski cen- ter Republike Slovenije in občina Kamnik — Kulturna dejavnost. Na ovitku kasete je Milko Bizjak zapisal, da je bil lani restavri- ran pozitiv ljubljanskega mojstra Janeza Fallerja. te majhne orgle, ki so bile prvotno izdelane za frančiškansko cerkev v Kamniku in kasne- je prenesene k Sv. Primožu nad Kamnikom, sodijo med najstarejše to- vrstne inštrumente na področju Slovenije. Obnovitveni postopek je potekal v dveh delih: inštrument je obnovil restavrator pri Restavra- torskem centru Republike Slovenije. Ob zaključku je bil instrument predstavljen na razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani in tudi na dveh celovečernih koncertih. Snemanje je potekalo v naravnem akustičnem prostoru v križevniški cerkvi v Ljubljani. Posnetke so razen na kaseti natisnili tudi na laserski plošči. Posnetki niso bili filtrirani, da ne bi oškodovali zvočne slike. Ob pavzah je zaznati šum elektromotorja, ki poganja mehovje, pri uporabi tišjih registrov pa je zaznati tudi ropot tipk in ročic za odpiranje registrov. Drago Papler Tinčkov petelin na velikonočni razglednici Petelina Tinčka Ivanuše, ki zna kupovati,-smučati in še kaj, mno- gi Ptujčani dobro poznajo po reklamnem filmu, ki gaje posnel z njim, pa tudi mnogi Slovenci. Tokrat se njegov petelin pojavlja tudi na veli- konočni razglednici — voščilnici. Ni kaj, domiselno . . . N. V. IVANJKOVCI Uspela občinska revija otroških foklornih skupin v nedeljo so v obnovljeni pro- svetni dvorani v Ivanjkovcih pr- vič gostili otroške folklorne sku- pine iz ormoške občine. Priredi- tev je potekala v organizaciji Zveze kulturnih organizacij obči- ne Ormož in domačega, ivanj- kovskega prosvetnega društva. Pred nabito polno dvorano, kamor otroške folklore niso pri- šli gledat samo starši nastopajo- čih, temveč tudi drugi, se je zvr- Plesalci iz Ivanjkovec so se predstavili s štajerskimi plesi stilo sedem skupin, ki jih je ob- činstvo toplo nagradilo z obilnim aplavzom. Iz Tomaža sta prišli dve skupini, starejša je prikazala gorenjske plese, mlajša pa otro- ške igre, povezane s plesom. Sku- pina s Koga se je predstavila z uspavankami, domačini iz Ivanj- Mladi Obrežanci so zaplesali plese, ki so značilni za njihov kraj kovec pa s štajerskimi plesi, ki so jih popestrili še s pesmijo. Najm- lajša folklorna skupina je prišla iz Obreza. Zaplesala je obreške plese. Otroška folklorna skupina Z igrami v ogradi so plesalci iz osnovne šole Miklavž brez dvoma še po- sebej popestrili uspelo revijo otroških folklornih skupin občine Ormož. iz Miklavža pa je pripravila igre v ogradi. Dečki so metali deda, deklice pa ob petju pletle po- mladne venčke, na koncu pa so še vsi skupaj zarajali. Poseben aplavz je bil namenjen otroški folklorni skupini z ormoške šole, ki je nastopila prvič. Na občinski reviji otroških fol- klornih skupin je bila prisotna tudi Nežika Lubejeva, strokovna sodelavka ZKOS. Za razliko od prejšnjih let je tokrat povedala veliko pohvalnih besed organiza- torjem prireditve. Pohvalila pa je tudi visoko raven nastopajočih, ki se skupaj z mentorji trudijo iskati nekaj novega in izvirnega. Ob nastopih otroških folklor- nih skupin lahko mirno trdimo. Mladi Kogovčani so se na reviji predstavili z uspavankami da naša kulturna dediščina na področju folklore ne bo izumrla. Vida Topolovec Foto Ema Žalar 8 — MORDA VAS ZANIMA 21. marec 1991 - TEDNIK Ljudje in okolje Človek prejme dnevno veliko škodljivih snovi, ki vplivajo na njegovo zdravje in zdravje njego- vega potomstva. Največ škodljivih snovi dobivamo s hrano, in sicer 70%, 20 "ii, jih vdihamo z zrakom, pre- ostalih 10 "ii pa popijemo z vodo. Občasno nas pristojne službe ob- veščajo o onesnaženosti zraka, redkeje o oporečnosti pitne vo- de, o škodljivih primeseh v hrani pa slišimo izjemno redko. V zadnjem času je tudi pri nas veliko govora o okolju in o napa- kah, ki smo jih storili nad njim. Te izvirajo predvsem iz nepozna- vanja naravnih procesov in iz na- še nepripravljenosti, da bi proce- se spoznali in se vanje vključili. Zemlja je majhen planet z omejenimi zalogami zraka, vode, prostora in surovin. Uresničeva- nje vse višje načrtovnega družbe- nega proizvoda ima za posledico izkoriščevalski odnos do narave, ki bo svet pripeljal do ekološke katastrofe. Ta se že kaže v »ozonski luknji« in učinku »to- ple grede«. Na gospodarke odlo- čitve ljudje naravno nismo nikoli imeli možnosti vpliva. Ob prebu- jeni zavesti do čistega okolja bi marsikatero »zmoto« lahko ublažili, nove pa preprečili. Najmanj časa lahko človek ži- vi brez ZRAKa. Tega imamo v primerjavi s količinami vode na Zemlji zelo malo. Toda navede- nega dejstva se prav ne zaveda- mo, saj smo ga v naši Sloveniji v zadnjih letih močno podcenjeva- li. Največ nam je pomenilo pre- števanje megavatov in milijonov proizvedenih ton, čeprav spusti- mo v Sloveniji na leto v zrak okrog 200 tisoč ton žveplovega doksida, to pa je v prispodobi 320 metrov debela plast onesna- ženega zraka nad celotno površi- no Slovenije. V zraku pa ni le žveplovega dvokisa, ampak so tudi drugi strupi, tudi radioaktivni. Za sled- nje imamo dokaj sveže vtise v zvezi z nesrečo v Černobilu, če- prav je kraj daleč, pa je ob jedr- ski nesreči bil še dovolj blizu, da so posledice nesreče dosegle tudi nas. Toda niso vsi vzroki za slab zrak v industrializaciji. Hočemo sicer čist zrak, sami pa nismo pri- pravljeni npr. se manj voziti z av- tomobili, uporabljati manj raz- nih sprejev ter kuriti z viri, ki manj onesnažujejo zrak, ko ho- čemo pospraviti v naših pečeh vse, kar nam več ne služi, razen pločevine. V naši zavesti mora nastati novo spoznanje, da ZRA- KA NI V NESKONČNIH KO- LIČINAH in da pomeni osnovni pogoj za življenje. Tudi brez VODE življenje ni mogoče. Umazali smg večino po- vršinskih vodotokov in krajših vodnih virov. Najčistejši vir pit- ne vode naj bi bile podtalnice, vendar tudi to za naše dravsko — ptujsko polje ne drži. Onesnaženost voda povzroča- jo nevidne kemijske spojine, ta- ko da ne drži pregovor, da je vo- da zopet čista, če preteče čez se- dem kamnov. Organsko onesna- žene vode pa se še zmorejo same očistiti s pomočjo svojega ciklu- sa. Škodljivi so tudi RAZLIČNI ODPADKI, ki jih v naravi najla- žje opazimo. To so različni pred- meti iz plastike, stekla, pločevine pa tudi neuporabna oprema od starih pralnih strojev do najrazli- čnejših peči ter razna embalaža od mineralnih olj, topil, škropiv, kot tudi neuporabna zdravila. Pogosto se zgražamo nad ta- kim početjem, redko pa se vpra- šamo, kako ravnamo sami? Med ekološke »grehe« sodi tudi HRUP, vendar, ko se nanj privadimo, nas navidezno še naj- manj ovira. Pogosto pa se spra- šujemo, od kod naša nervoza! Da bi zmanjšali mnoge vsako- dnevne obremenitve okolja, bo poleg čedalje višje ekološke za- vesti, ki se najbolje kaže v vse večjem pritisku javnosti na naj- različnejše onesnaževalce, po- trebno tudi zelo veliko denarja. V naslednjih petih letih bi potre- bovali milijardo dolarjev za te namene in veliko volje, da bomo pred svojim pragom zmogli od- praviti slabosti. Osnovno zdravstveno varstvo PTUJ Referat za zdravstveno vzgojo Sindikalno gibanje med šolniki šolniki so v vse hujšem primežu. Šole rešu- jejo svojo brezupno finančno situacijo z zmanjševanjem že tako sramotno nizkih plač, šolske oblasti pa v bistvene probleme šolstva ne posegajo, ukvarjajo se z marginalnimi vprašanji, ki pa vsa dosledno ustvarjajo dra- žje šolstvo in postavljajo učitelja v vedno slabši položaj. Ker so ob sedanjih družbenih spremembah učitelji izgubili praktično vse možnosti, da uveljavljajo svoje pravice, po- staja njihova sindikalna povezanost vse bolj nujna, čeprav vlada na tem področju nemajh- na zmeda. Slovensko šolstvo tone v vse hujšo krizo, v javnosti pa se vedno manj sliši glas šolnikov samih. V prihodnje šolsko leto se bo vpisalo precej več dijakov, danes pa je že jasno, da bo ob povečanem obsegu dejavnosti za šole manj denarja, čeprav razprave o proračunu še niso končane. Poleg tega si upravni organi izmišljajo še različne načine, s katerimi šolam zmanjšujejo dotacije, saj jim odbijajo sred- stva za tako imenovane nerealizirane progra- me, odbijajo sredstva, ki so jih šole prejele za zmanjšane prispevke ipd. Šole so tudi ostale brez možnosti, da si same ustvarjajo lasten dohodek, ker njihovih uslug nihče več ne na- roča, še manj pa plačuje. Stvari so se že tako zaostrile, da dodacije šolskega ministrstva ne krijejo niti 80 "<> stroškov šol, ki pa so po dru- gi strani tako lepo disciplinirane, da sploh ne ustvarjajo izgube in vse svoje obveznosti lepo pridno poravnavajo, menda edini v tej naši domovini. Sredi tega obupnega razkoraka med vse manjšimi dohodki šol in vrtoglavega narašča- nja stroškov so seveda učitelji oziroma zapo- sleni v šolstvu ter njihove plače. Na račun plač so šole še sposobne poravnavati svoje obveznosti. Čeprav so plače posebno v sred- njem šolstvu izredno nizke, zaostajajo za pla- čami v gospodarstvu, zaostajajo celo za pla- čami marsikaterega podjetja, ki dela z izgu- bo. Še bolj pa se bodo znižale v naslednjih mesecih. Učitelji sploh ne pridejo do besede. Njih se ne sliši, z njimi se nihče ne pogovarja, nih- če jih ne vpraša o novih obveznostih, ki jim jih nalagajo. Učiteljev nihče ne obvešča o stvareh, ki bistveno posegajo v njihove pravi- ce, ali pa jim nalagajo nove delovne obveze. V javnosti se diskutira zdaj o pouku verouka, zdaj o ideološki pobarvanosti učbenikov, zdaj o pouku v sobotah, zdaj o tem, zdaj o onem, o vsem, razen o bistvenih vprašanjih, obvezno pa brez glasu učiteljev. Nastala je praznina med politiko, ki kroji usodo šolstva, in med učitelji, to je tistimi, na katere plečih šola pač obstaja. V tako podre- jenem položaju, kot so učiteji v tej demokra- ciji, zlepa niso bili. Odpadli so vsi instrumenti, ki so še do lani vsaj teoretično omogočali učiteljem, da se je slišal njihov glas. Ostal je pravzaprav le sin- dikat, ki ga zaposleni vedno bolj potrebujejo, čeprav marsikomu ni prav jasno, kakšna je organiziranost učiteljev in njihovega sindika- ta. Največ članov (okrog 20.000) ima Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (popularno Tkalcev), ki povezuje delavce v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtcev preko vseh šol, zavodov za usposabljanje in dijaških domov pa do univerze in raziskoval- nih inštitutov. Člani so organizirani v konfe- rence, ki povezujejo delavce različnih podro- čij — vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol itd. Sindikat je dobil sedanjo podobo, ko je član- stvo zahtevalo, da izstopi iz Zveze svobodnih sindikatov (poljudno Ravnikarjevih). Prosve- tni sindikat je ostal samostojen in se ni vklju- čil v nobeno zvezo, svoje prostore in stroko- vne delavce ima v Domu sindikatov v Lju- bljani na Dalmatinovi 4, ker se ima za na- slednika prejšnjega sindikata in zahteva sou- deležbo pri delitvi tistih materialnih dobrin, ki si jih je ustvarila Zveza svobodnih sindika- tov tudi s članarino delavcev v šolstvu, teh pa je bilo vseskozi okrog 8 % vsega članstva. V približno pol leta trajajočem obdobju reorga- nizacije je Sindikat VIZ obveščal o stanov- skih spremembah vse delavce na vzgojnem področju ter jih pozival, da se včlanijo z osebnimi pristopnimi izjavami. Zatem je pač pričel delati s svojim članstvom, ki ga redno obvešča o dogajanju, ga zastopa, se zanj bori po svojih močeh in ne brez hudih težav. Kdor ni njegov član, pač ni v tej organizaciji in je pač izpadel, čeprav nihče nikomur ne preprečuje, da se v sindikat včlani in si prido- bi pravice članstva. Hecno je, ker se tega marsikateri posameznik in celo marsikatera šola ne zaveda in se hudujejo, če njih pač nihče ne upošteva, obvešča, zastopa ... Še vedno marsikomu ni prišlo v zavest, da pač ni pristopil v ta sindikat in da je s tem prev- zel tudi marsikatero posledico. Poleg Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti deluje v Sloveniji še množica sindi- katov, našteli so jih okrog šestdeset. Nekateri včlanjujejo tudi šolnike in tudi pri Zvezi svo- bodnih sindikatov menda deluje odbor za de- lavce v šolstvu z nekaj tisoč člani, med kateri- mi pa so nekateri prepričani, da so včlanjeni v Sindikat VIZ, ker deluje v isti stavbi kot Ravnikarjevi sindikati. Žal vsi ti vzporedni sindikati še niso razvili kdo ve kako intenzi- vne dejavnosti na področju vzgoje in izobra- ževanja. Sindikat VIZ si želi, da bi bila njiho- va dejavnost bolj živahna, ker bi s tem posta- li posamezni sindikati bolj prepoznavni in bi se šolniki lahko lažje odločili, v katerega se bodo včlanili. Vsekakor pa je v sedanjem tre- nutku bolj kot kdaj nujno, da se delavci v šolstvu organizirajo, sicer ne bodo le ob do- stojne plače, pač pa tudi ob službo ter izpo- stavljeni takim pritiskom, kot jih je predvidel osnutek Zakona o organizaciji in financira- nju šolstva. Jan Zoltan Klopni meningitis (virusni meningoencefalitis) Virusni meningoencefalitis je vnetje možganskih open in mo- žganovine. Bolezen povzroča vi- rus, ki ga prenašajo klopi. V ne- katerih predelih Jugoslavije je bolezen endemična, posebej v gorskih predelih Slovenije; sre- čujemo pa jo tudi v naših krajih. Bolezen je huda, zapušča lahko tudi delne ohromitve, na srečo pa je redko smrtna. Inkubacija — obdobje od okužbe do izbruha vidnih zna- kov bolezni — traja približno 10 dni. Bolezen poteka pri človeku v dveh fazah. Prva faza traja na- vadno nekaj dni z neznačilnimi bolečinami v mišicah, slabim po- čutjem, glavoboli in vročino. Te- mu sledi nekajdnevni presledek, ko se težave ublažijo, nato pa meningoencefalitična faza bole- zni, ki traja do 12 dni. V tej fazi napade virus osrednje živčevje, to se pravi, da prizadene poleg možganskih open tudi možgane, zaradi česar lahko nastanejo ohromitve. Bolezen je najpogostejša v za- četku poletja in doseže epide- miološki vrh v juliju. V nekaterih letih je bolezen pogostejša. Poja- vljajo se prave epidemije seroz- nega meningoencefalitisa. Zbole- vajo zvečine ljudje, ki v endem- skem področju pridejo v dotik s klopi, kot so izletniki, gobarji, gozdni delavci, kmetje, lovci in drugi. Bolezen je redka pri otro- cih, mlajših od treh let. V preprečevanju je najuspeš- nejši ukrep varovanja pred klo- povim pikom. Ker je to pogosto neuspešno, saj klopa najdemo dostikrat šele, ko je že zarit v ko- žo in je s svojim pikom že pov- zročfl okužbo z virusom, je seve- da najuspešnejša preventiva ce- pljenje s cepivom proti klopne- mu menin^'oencafilitisu, ki zago- tavlja visoko stopnjo zaščite 95 % in več - in učinkuje tri leta po popolnem cepljenju. Ceplje- nje izvedemo z mrtvim cepivom. Osnovno cepljenje opravimo z vbrizgavanjem treh doz cepiva v nadlahet, prvi dve dozi v razma- ku od 1 do 2 mesecev, v primeru izpostavljanja in nevarnosti okužbe je ta razmak tud krajši kot I mesec (samo 14 dni), in tre- tjo dozo pa v času od 9 do 12 mesecev po drugi dozi. S ponovnim cepljenjem — re- vakcinacijo — vsaka tri leta z eno dozo cepiva, vzdržujemo stopnjo zaščite nad 95 %. Ceplje- nje priporočamo predvsem za vse osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoen- cefalitisa. Priporočljivo pa je tu- di cepljenje za prebivalce, ki sta- nujejo na endemskem področju, pa tudi za potnike, ki potujejo v endemska področja. Po navodilih proizvajalca ce- piva cepljenja ne opravljamo ta- krat, kadar kdo preboleva akut- no vročinsko obolenje, predvsem začetno virusno obolenje ali pred kratkim prebolelo bolezen centralnega živčnega sistema. V relativne kontraindikacije pa prištevamo tudi preobčutlji- vost na kokošje meso, perje in jajca (zaradi razmnoževanja vi- rusa na celicah piščančjega za- metka), zadobljeno pred manj kot 6 meseci. Prav tako ne pripo- ročajo cepiti otroke, mlajše od treh let ter bolnikov s paralizami po preboleli bolezni in v obdob- ju do 4 tednov od pika klopa. Reakcije po cepljenju so redke in blage. Pri približno 15 "h ce- pljenih se pojavi temperatura do 38 v prvih 24-urah po prvi dozi in morda prehoden glavobol. Lo- kalno, na mestu vbrizganja cepi- va, lahko nastane nekoliko bole- ča vnetna oteklina, pa še ta le pri okrog 6 "n cepljenih. Vse potrebne informacije v zvezi s cepljenjem dobite na Hi- giensko-epidemiološkem oddel- ku v Ptuju (Trg mladinskih bri- gad 2, ali po telefonu 771-458), ki to cepljenje tudi izvaja. dr. CIRIL KORPAR Sedem znamenj, ki so lahko rak Na telesu, če ga znamo do- sledno opazovati in nam je kaj do našega zdravja in življenja, lahko zaznamo nekatere spre- membe oziroma znake, ki nas morajo brez predolgega odlaša- nja pripeljati v zdravstveno am- bulanto. Naštejmo tiste, ki jih sami naj- prej opazimo: 1. RANICE ali RAZJEDE na koži ali sluznici, ki jih je že pre- krila krasta, koža pod njo pa se ne zaceli niti v mesecu dni. Te so kaj kmalu lahko opozo- rilo na kožnega raka. Ta se lahko razvije na katerem koli delu ko- že, največkrat pa na izpostavlje- nih delih, precej tudi zaradi vpli- va sončnih žarkov. Zato moramo biti pozorni na vsako ranico, ki se nerada celi, sploh pa, če je na- vadna že na pogled. 2. Napredujoče spremembe v barvi ali velikosti MATERINE- GA ZNAMENJA ali BRADA- VICE. Spremembe opozarjajo na mo- rebitnega »črnega kožnega ra- ka«, ki ima to značilnost, da zelo hitro razvije svoje celice po tele- su. Bodimo torej pozorni na ko- žna znamenja, ki se večajo, srbi- jo, krvavijo ali spreminjajo bar- vo. 3. Neboleče zatrdline ali BU- LE kjerkoli po telesu prav tako opozarjajo na možnost raka. Ni res, da se iz vsake bule razvije rak, res pa je, da se je vsak rak razvil iz bule. Najpogostejši je rak, ki se razvije iz nebolečih za- trdlin na prsih in na moških spolnih žlezah, in to pri zelo mla- dih ljudeh. Ne pozabite na katerokoli bu- lico ali zatrdlino ter jo pokažite zdravniku! 4. Neobičajne KRVAVITVE ali IZCEDKI iz katere koli tele- sne odprtine so opozorilo, da gre morda za raka na maternici, dan- ki, v črevesju, na prostati, mehur- ju ali ledvicah, v želodcu, pa tudi na pljučih. Zavedajte se, da je vsaka nena- vadna krvavitev ali izcedek iz maternice, dojke, črevesa oz. iz katerekoli telesne odprtine lahko resno opozorilo, da gre za raka. 5. Trdovratni KAŠELJ, HRI- PAVOST in težave pri požiranju so tudi lahko značilna znamenja za raka. Predvsem kašelj brez pravega vzroka je lahko prvi znak za tisto »molčečo« bolezen pljuč, kar še posebej velja za ka- dilce. Ravno tako je hripavost in ob- čutek »cmoka« v grlu lahko zna- nilec hude bolezni. Vedite, da je bolje ob vsakem daljšem kašlju ali hripavosti pomisliti na nevar- nost, kot pa samega sebe slepiti z morebitnim prehladom ali poka- jeno cigareto. 6. TRDOVRATNE TEŽAVE Z ŽELODCEM, prebavne mot- nje, hujšanje brez pravega vzro- ka so tudi opozorilna znamenja, le da jih ljudje nič kaj ne upošte- vamo oz. se »tolažimo« z sodob- nim načinom življenja in nered- no prehrano, z duševnimi stres- nimi nerazpoloženji in zato s po- manjkanjem teka itd. 7. Vsaka sprememba in nered- nost pri ODVAJANJU, ki si je sami ne znamo pojasniti, je lah- ko opozorilo, da se nam obeta RAK na debelem črevesu ali danki. Dolgotrajno zaprtje in nered- nost pri odvajanju blata človek lahko opazi takoj in sta lahko opozorilni znamenji za raka na črevesju. Pojdimo torej pravočasno v zdravstveno ustanovo na pregled in na razgovor, kar nas bo pogo- sto rešilo suma in strahu pored rakom. V primeru potrebe nas bo zdravnik pričel obravnavati v za- četni fazi bolezni, ko so še mož- nosti za ozdravitev. ZC dr. Jožeta Potrča Ormož— Ptuj Tozd Osnovna zdravstveno var- stvo Ptuj — Zdravstvena vzgoja AFORIZMI Na črnohelem televizorju so tudi plavi angeli — črni. Angleži in Američani imajo na svojem ozemlju NOR- FOLK, mi pa NOR FOLK. Vse bolj jasno mi postaja, odkod prihaja izraz srhoriiež. Vzemite srečik)o v svoje ro- ke! _ t_ Pokvarjeni ljudje so zelo ob- stojna roba. Za neuspehe v sedanjosti je kriva preteklost, prihodnost pa je tako ali tako nepredvidljiva. Več ko je žensk na vodilnih mestih, manj je riioliznišlva in lezenja v ril. Samo kreten je v politiki in diplomaciji preveč konkreten. Novopečene kuharice z diplomami ob kuharju Jožetu Balažicu Ženske znajo združiti lioristno s prijetnim Jedilnica nove osnovne šole v Ivanjkovcih je bi- la minulo soboto polna nasmejanih in zadovoljnih žensk. Tistih nekaj moških, ko so bili bolj ali manj naključno prisotni, skorajda ni bilo opaziti. Ob prijetnem kulturnem programu, ki so ga sklenili z nastopom šolske folklorne ksupine, so med drugim proslavili tudi praznik žensk. 27 do- mačinkam, v starosti od 16 do 60 let. so izročili di- plome uspešno opravljenega kuharskega tečaja, ki ga v zimskem času skoraj vsako leto pripravijo v Ivanjkovcih. Tečaj je vodil Jože Balažic s Koga, kuhar na osnovni šoli v Ljutomeru. K svečanejšemu vzdušju so pripomogle tudi gost- je s Primorske. Prišle so sicer v manjšem številu kot navadno iz obeh krajevnih skupnosti, Dorn- berga in Branika, s katerimi so Ivanjkovci pobra- teni. Ob vsem so še zbrane ženske čestitale Erni Meško ob njeni osemdesetletnici, saj je prav ona sredi 70. let vodila kmečke ženske iz Ivanjkovec na številne izlete po Sloveniji, med drugim tudi na Primorsko, kjer se je rodilo to medsebojno prija- teljstvo. V veselem vzdušju prijetnega druženja je bilo slišati dolgo v noč vesel smeh in zvoke harmonike. Vida Topolovec Foto Ema Žalar TEDNIK ~ '"^''^'^ '39' KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 POGOVOR S KRISTINO ŠAMPERt PURG, SEKRETARKO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER KULTURO IN TELESNO KULTURO SKUPŠČINE OBČINE PTUJ O DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH V LETU 1991 Komu zvoni Začasno financiranje družbenih dejavnosti se z marcem izteka. Kako načrtujemo uresničevanje programov družbenih dejavnosti v občini Ptuj, če vemo, da je denarja vedno manj, potrebe pa daleč pre- segajo materialne možnosti? Kristina Šamperl Purg: Res je, naše potrebe presegajo material- ne možnosti. Bremeni nas dedi- ščina, nekatere zadeve v prete- klosti niso bile opravljene, jih bomo morali slej ko prej ursniči- ti. Vendar je finančna situacija zdaj taka, da smo pristali na ra- vni lanskega leta, ki ne upošteva ne inflacije in ne povečanih ma- terialnih stroškov, kar bo povzro- čilo pri posameznih dejavnostih probleme, ne toliko pri osnovnih programih kot pri posameznih akcijah, ki so v kulturnih ustano- vah del redne dejavnosti. Kaj bo z investicijami v šolstvu? Kristina ŠamperI Purg: Ko sem prej govorila o dediščini, sem imela v mislih prav investici- je v šolstvu. Marsikatera šola ni bila v preteklih letih vzdrževana tako, kot bi morala biti, ali zato, ker nikoli ni bilo potrebnega de- narja ali iz kakšnih drugih razlo- gov. To pa bi bilo treba zdaj, le- tos ali drugo leto, popraviti. Stre- ha in temelji so osnova vsake stavbe. Vendar moram ob tem povedati, da ne gre samo za stare stavbe, ampak da imamo večje probleme tudi pri novih šolskih stavbah paviljonskega tipa, ki imajo poleg ostalega vrsto tehni- čnih pomanjkljivosti, popravilo teh stavb stane veliko. V letoš- njem letu smo imeli v planu sa- mo eno veliko adaptacijo, česar pa, žal, finančni načrt ni prene- sel. Katere so šole, ki so najbolj ogrožene? Kristina ŠamperI Purg: Naj- bolj ogrožena je osnovna šola Gorišnica. Stavba je stara okrog 17 let, na stavbi je prišlo do po- vesov. Ta po izjavah strokovnja- kov ogrožajo življenja v šoli, kar pomeni, da moramo stavbo sani- rati. Odgovornost za varvnost učencev nosi ravnatelj, ki pa je nemočen, če nima denarja, da bi stavbo popravil. Problematični sta osnovna šola Desternik in os- novna šola Leskovec in še bi lah- ko naštevala. Posebna komisija si je ogledala šolske objekte in tudi pripravila prioritetni vrstni red sanacij. Kako je z osnovno šolo Juršin- ci, ki bi morala v prizidku k stari osnovni šoli pričeti z delom že v naslednjih dneh takorekoč? Kristina ŠamperI Purg: Osno- vna šola Juršinci predstavlja po- seben problem, ker gre za prizi- dek k stari osnovni šoli in bi zato morali najprej adaptirati staro šolsko poslopje. Drugi problem pa je ta, da sredstva, ki so bila zbrana iz občinskega samopri- spevka, niso pokrila stroškov no- vega prizidka. Še vedno ni raz- čiščeno vprašanje, kako je prišlo do neustrezne delitve referen- dumskega denarja. Prek občin- skega proračuna smo nekako uspeli najti sredstva, čeprav so bila ta najprej namenjena kot posojilo za opremo te šole. Tako smo lahko začeli zaključevati de- la na stavbi. Tam zdaj izvajajo zadnja gradbena dela. Kako je na področju kulture, še posebej pri obnovi kulturnih spo- menikov, kjer polovico denarja zagotavlja tudi republika? Kristina ŠamperI Purg: Tu se zatika že pri financiranju osnov- nih programov redne dejavnosti. Pri spomeniškovarstvenih akci- jah smo zagotovili občinski de- lež, kar pomeni, da zagotavljamo denar za tista dela, ki jih do po- Icrvice financira tudi republika. V občini pa so nam izpadle tiste akcije, ki naj bi jih financirali tu- di sami, tj. občina oziroma mesto v muzeju in arhivu. Obstaja tudi nekaj večjih projektov, ki se jih sploh še ne bomo mogli lotiti, na primer preselitve knjižnice, kjer se v zadnjem času dogovarjamo za etapno prenovo Malega gradu za potrebe knjižnice. Kako na področju telesne kul- ture? Kristina ŠamperI Purg: V športu bo z manjšimi omejitvami tako kot lani. V športni zvezi pa bomo morali urediti kadrovsko zasedbo, ki je trenutno preštevilna. Zapo- sleni bodo morali prevzeti trener- ske posle, kar pa gre samo v prid profesionalizmu v športu. Plani- rali smo tudi izgradnjo atletske steze, pri kateri pa bo žal v letoš- njem letu dovolj denarja samo za dokumentacijo. Kako v otroškem varstvu, kjer je tudi veliko stavb? Kristina ŠamperI Purg: Da, tu- di tukaj imamo veliko stavb, se- demnajst, ki so potrebne večje ali manjše adaptacije ali popra- vil. V načrtu smo imeli izgradnjo dveh oddelkov v novem naselju Ptuja, vendar tudi na tem po- dročju ne bo investicij. Da pa bi obdržali število otrok v vrtcu, bi se moral vrtec nekoliko bolj pri- lagajati potrebam staršev. Veliko je žensk, ki so brez službe ali de- lajo le štiri ure in bi imele otroke v vrtcu le za določen čas, zato pa bi moral vrtec svoje programe, delovni čas vzgojiteljic in varu- hinj prilagoditi takim potrebam. Mislim, da bomo morali v to ja- bolko ugrizniti, čeprav je v naših oddelkih še vedno več otrok, kot to določajo normativi. V družbenih dejavnostih pa pri- haja tudi do sprememb na področ- ju financiranja posameznih dejav- nosti, ko govorimo o nacionalnih programih, za katera zagotavlja denar republika in za programe, ki jih financira občina. Kakšna in ali so ta razmerja med republiko in občino že dogovorjena? Kristina ŠamperI Purg: Raz- merja so dorečena, vendar tudi ta dorečenost v praksi še ne po- meni, da vse teče, kot je bilo do- govorjeno. Konkretno, v ptujsko občino naj bi prišlo iz republi- škega proračuna, govorim zelo na pamet, okrog 35 milijonov di- narjev, toda do zaj je prišlo le šest milijonov. Sami lahko zdaj presodite, kaj pomeni tako sofi- nanciranje oziroma ta delež v opredelitvi tako imenovanega nacionalnega programa. Povedali ste, da so razmerja med republiko in občino že dore- čena. Kako si delita obveznost do osnovnega šolstva republika in občina? Kristina ŠamperI Purg: Za os- novne šole smo dobivali do leta Kristina ŠamperI Purg 1990 in še januarja letos republi- ško solidarnost. Sedaj pa preha- jamo na način financiranja, kjer pa se razmerja šele uveljavljajo. Kako pa je urejeno financiranje kulturnih institucij, kjer tudi re- publika sofinancira te institucije? Kristina ŠamperI Purg: Tu je v glavnem ostalo tako, kot je bilo v letu 1990 oziroma že prej. Nobe- na od institucij, ki jih je doslej fi- nancirala republika ni prešla v republiški proračun, tako da se razmerje med republiko in obči- no ni spremenilo. Sprejema se Zakon o zavodih, v naslednjih mesecih pa naj bi spre- jeli tudi zakone za posamezna po- dročja družbenih dejavnosti. V razpravah o zavodih je bila pose- bej izpostavljena vloga ustanovite- lja. Občina je ustanoviteljica vseh osnovnih šol, kot tudi kulturnih institucij. Ustanoviteljstvo pa po- meni tudi zagotavljanje pogojev za delo teh institucij. Ste v sekre- tariatu že kaj razmišljali v tej smeri, še posebej, če vemo, da je denarja vedno manj, torej kako zagotoviti denar za vse te dejavno- sti? Hkrati pa ste tudi upravni or- gan, ki skrbi ne nazadnje tudi /a te, da se izvajajo z zakonom dolo- čene naloge! Kristina ŠamperI Purg: Res je, da smo ustanovitelji osnovnih šol in kulturnih institucij ter tako odgovorni ne samo za negativno, ampak tudi za pozitivno oziroma za obe plati medalje. Vendar ka- kih nespodbudnih ukrepov, kot je bilo morda slišati na terenu o premeščanju ravnateljev in po- dobnem, ne pripravljamo. Pri- pravljamo pa se, da bi zagotovili sredstva za šolske in kulturne de- javnosti na našem območju in navezujemo stike, da bi »izvle- kli« iz republike vsaj tisti delež, ki nam pripada, da bi lahko tudi na našem območju zagotovili vsaj minimalne pogoje za delo teh dejavnosti, saj vemo, da je občinski proračun sila skromen. Nataša Voduš.ek RAVNATEUlCA UUDSKE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V PTUJU, LIDIJA MAJNIK, O PROSTORSKI STISKI Je za Mali grad malo upanja? Ironija linjižnične dejavnosti v ptujslii občini je, da liljub ved- no slabšim pogojem za delo, število bralcev raste, letno za petnajst odstotkov. Prostori minoritskega samostana so neprimerni, ne sa- mo zaradi tega, ker je knjižnica v prvem nadstropju, ampak pred- vsem zato, ker stavba, stara nekaj stoletij, ni bila grajena za obte- žitve, kakršne povzročajo knjige. Poleg tega pa je vedno manj de- narja za knjige. Načrti za nove prostore knjižnice v Malem gradu v Prešernovi ulici so narejeni, denarja za pričetek del pa ni. Kako v knjižnici sledite ob ved- no manj denarja vedno večjemu številu bralcev, ki si vedno bolj iz- posojajo predvsem strokovno lite- raturo, ki je tudi dražja od lepo- slovne? Lidija Majnik: Za zdaj še ne- kako, od zdaj naprej, če se ne bo nekaj rigorozno spremenilo, pa sploh ne več. V letošnjem letu smo dobili za nakup knjig le eno dotacijo iz republike, iz občin- skega proračuna pa pokrivamo le osebne dohodke in najnujnej- še materialne izdatke, to je ogre- vanje. Najemnine ne plačujemo, ker je dotacija premajhna, da bi lahko pokrili tudi te stroške. Strokovno literaturo smo lani kupovali v treh do petih izvodih, pokazalo se je, da je taka naba- vna politika zelo dobra, saj so bi- li študentje in zaposleni, ki iščejo strokovno literaturo, zadovoljni s ponudbo. V letošnjem letu se opiramo samo na obvezni izvod in kupujemo najnujnejšo stroko- vno literaturo le v enem izvodu. Osrednji problem predstavljajo gotovo neustrezni prostori. Načrte za novo knjižnico v Malem gradu že imate. Kako daleč so zdaj te aktivnosti, ki so vezane za to, da knjižnica izpolni normative in standarde ter ostane matična knjižnica, kar pomeni prejemanje obveznega primerka in sredsto za knjige iz republiškega proračuna? Lidija Majnik: Najprej bi re- kla to, da celotna akcija, zasta- vljena v prejšnjem srednjero- čnem obdobju, ni bila izpeljana do konca. Knjižnica je res prido- bila vso projektno dokumentaci- jo, niso pa bila izdana lokacijska in gradbena dovoljenja. Prišlo je do moratorija pri prenosu oz. pri spremembi namembnosti, ker so v objektu sedaj stanovanja, zato ni bilo možnosti za izdajo ioka- cijskega in gradbenega dovolje- nja. Ptuj bo verjetno moral sam sprejeti odločitev, ali bo imel knjižnico ali knjižnice ne bo, kaj- ti v prostorih, kjer smo zdaj, ob- stoji velika nevarnost, da se ne- kega dne ob kakšnem že manj- šem potresu, cela zgradba poru- ši. Knjižnica je namreč v mino- ritskem samostanu že od leta 1969. Od takrat gradivo nenehno dopolnjujemo, obremenitve se iz leta v leto povečujejo in so danes pravzaprav že kritične. Dodatnih depojev za razbremenitev skla- dišča knjižnica nima. Obstajale so variante, da bi poiskali kakšne dodatne prostore, kamor bi umaknili gradivo, vendar se nam takšna rešitev v knjižnici zdi eko- nomsko vprašljiva. Ob projektih za preselitev kompletne knjižni- ce, ko bi bilo mogoče izpolniti vse naše potrebe tako okrog gra- diva kot za obiskovalce in za go- toviti vse spremljajoče prostore, ki jih knjižnica mora imeti, po- stavlja se vprašanje, ali ima smi- sel zdaj na vrat .na nos adaptirati neke prostore za rešitev samo de- la knjižnične dejavnosti, pa še to le začasno. Knjižnica še nikoli kljub svojemu dolgoletnemu ob- stoju ni imela svojih prostorov. Enako kot muzej bomo leta 1993 slavili stoletnico. Od leta 1945 se selimo, začasno, iz enega samo- stana v drugega. Mnenja smo, da bi se končno vendarle morali odločiti za neko trajno rešitev. Nedavno ste se knjižničarji po- govarjali o tem z odgovornimi v občini, kakšni zaključki so bili sprejeti? Lidija Majnik: Najprej smo ugotovili, da denarja ni. >/endar nas to dejstvo v knjižnici ne mo- re zadovoljiti. Mnenja smo, da moramo imeti neko perspektivo, da moramo imeti narejen vozni red, po katerem se bomo ravnali, da moramo videti neko bodo- čnost za svojo dejavnost. Zato kljub temu, da poznamo težko gospodarsko situacijo, vztrajamo pri načrtih. Vedno smo bili mne- nja, da smo pripravljeni deliti zlo usodo vseh. Deliti jo hočemo ta- krat, kadar jo delimo vsi, ne pa takrat, ko se nekatere panoge razvijajo nesmotrno, nekatere pa vlečemo leta in leta naprej. Kaj bomo s tisto svojo dobro voljo po odrekanju in varčevanju? Knjižnica je namreč že pred mnogimi leti sprejamala varče- valne in stabilizacijske progra- me, takrat, ko je bilo to popular- no. Moram povedati, da smo po- trabovali nekaj let, da smo uspeli spet priti na tisti standard, ki smo ga imeli pred stabilizacijski- mi programi. Zato se težko odlo- Lidija Majnik (J. B.) čamo, da bi ponovno vrgli puško v koruzo takoj v začetku, preden poiščemo vse mogoče možTiosti, ker mislim, da te obstajajo in ni- so vse povezane z velikim denar- jem. Res je to velik zalogaj, če iz- selimo Mali grad in pričnemo z deli, vendar se bi dalo to urediti tudi po fazah. S tem bi zagotovili delo tudi drugim, predvsem gradbenikom ki nimajo dela in bi bil to tudi neke vrste prispe- vek h gospodarskemu razcvetu Ptuja. Mali grad kot primerna stavba za knjižnico je dobil »žegen« že pred letom 1986. Medtem se je občinska vlada že večkrat zame- njala in v teh letih je bilo tudi sli- šati očitke, da obstaja misel o no- vih prostorih v Malem gradu le v knjižnici. Tudi stanovalci se spra- šujejo, kdaj se bodo morali odseli- ti, da jih o tem, da bo tam knjižni- ca ni še nihče obvestil in podobno. Kako daleč ste pravzaprav zdaj okrog prenosa stavbe na knjižni- co, oziroma kdaj predvidevate, da bi vendarle lahko začeli z deli, ste pa že najemniki dela prostorov v Malem gradu? Lidija Majnik: Moram se vrni- ti na sam začetek. Ponovna pri- zadevanja za nove prostore knjižnice segajo že v leto 1983, ko je knjižnica dala pobudo za novogradnjo in za pridobivanje denarja iz občinskega samopri- spevka. Takrat se je izkazalo, da Ptuj lokacije za knjižnico nima. Knjižnica ne more biti nekje na robu mesta, kjer so uporabniki vezani na prevoz oz. dolgo hojo, temveč mora biti nekje v centru, dostopna vsem. Ker takšne loka- cije Ptuj nima in ker je mesto muzej, smo sledili ideji, da naj se knjižnica seli v mestno jedro. Iz- kazalo -se-je, -da bi lahko -bila stavba Malega gradu primerna, zato smo s soglasjem takratne Kulturne skupnosti in takratnega Izvršnega sveta naročili posnetke stavbe. Ze takrat, leta 1984, je bil imenovan iniciativni gradbeni odbor, v katerem so imeli svoje predstavnike naš ustanovitelj, občina Ptuj, Kulturna skupnost. Stanovanjske skupnosti. Zavod za naravno in kulturno dedišči- no, knjižnica in banka. Vsi, ki naj bi odločali, so bili že takrat v tem iniciativnem gradbenem od- boru. Mali grad kot projekt nove knjižnice je bil vključen v sred- njeročni in dolgoročni plan raz- voja kulture in v družbeni plan občine Ptuj. Res pa je. da ga ta- kratna Stanovanjska skupnost ni vključila v svoje plane, čeprav so bili seznanjeni z načrti okrog Malega gradu. Rezultat vsega te- ga je bilo, da so v prostorsko ure- ditvenih načrtih starega mestne- ga jedra Mali grad vendar pred- videli za kulturni objekt, dobe- sedno za knjižnico. Kar pomeni, da je bila odločitev o tem spreje- ta v Izvršnem svetu in Skupščini občine. Zdaj je samo vprašanje, kdaj in na kak način bomo dela- li. Stranke v Malem gradu v glav- nem vedo za to. Knjižnica je že začela izvajati pripravljalna dela okrog prostora, ki ga ima v naje- mu. Mislim pa, da knjižnica ni ti- sti naslov, ki bo obveščal stranke kaj in kako, kajti tudi mi sami bi zelo radi dočakali dan, ko bomo zvedeli za vozni red izgradnje. To je zdaj stvar ustanovitelja, ob- čine Ptuj. So kakšne možnosti, da bi za to investicijo dobili tudi kakšna sredstva iz republike? Lidija Majnik: Dogovori v tej smeri tečejo. V Ljubljani smo že imeli razgovor, vendar ne z mini- strom Capudrom, do katerega je zelo težko priti. Poskušali bomo ponovno in pri tem animirali tu- di vse naše republiške poslance in poslance občinskega parla- menta. Največ pač pričakujemo od pogovora z ministrom Capu- drom. Saj je danes odločanje več ali manj skoncentrirano v sekre- tariatih in pričakujemo uspešen razgovor... Do takrat pa ... Kaj lahko nu- dite svojim bralcem? Lidija Majnik: V obstoječih prostorih stisko, neprimernost, gradivo, ki ga pač, imamo in bolj malo novega. Resno smo tudi razmišljali, da bi preselili mla- dinski oddelek v prostore, kjer je zdaj ljudski oddelek, v Krem- pljevi ulici. V mladinskem oddel- ku je največja gneča, tam je naj- več obiskovalcev, a najmanj po- lic za knjige. S tem pa bi prikraj- šali starejše obiskovalce, ki bi morali po knjige v študijski od- delek, po stopnicah . . . Odloči- tev je zelo težka in jo odlagamo. Strokovno pa knjižnica nav- kljub vsemu raste. Računalniško se povezuje s svetom ... Lidija Majnik: Ironija te situa- cije je ravno v tem, da v stavbi, ki se podira, v kateri nimamo do- volj prostora za gradivo, imamo najsodobnejšo komunikacijsko opremo. Računalniško smo po- vezani direktno z Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Zdaj teče nekakšna učna doba. Ko bo ta zaključena, bomo z veseljem predstavili javnosti, predvsem pa gospodarstvu, vse možnosti te di- rektne povezave, zakaj povezava z Mariborom je tudi povezava s svetom, z vsemi informacijami in vsem znanjem ki ga knjižnice hranijo. Koliko pa je bila sploh knjižni- ca že doslej uspešna v neposred- nem povezovanju z gospodarstvom s pomočjo informacij, ki jih hrani in strokovno obdeluje? Lidija Majnik: Podjetja kot ta- ka zaenkrat iščejo informacijo v knjižnici. V preteklosti je bilo ne- kaj poskusov z Zdravstvenim centrom oziroma bolnišnico, da bi prišlo do sodelovanja med knjižnico in zdravstvom pri iz- menjavi nabave literature in pri informacijah. Z naše strani smo imeli vse pripravljeno, pa je po- tem vse zastalo. Na nas se v glav- nem obračajo posamezniki iz go- spodarstva, ki iščejo informacije in znanje predvsem zase in manj za podjetja. Z nami sodelujejo samo osnovne šole in vzgojno- varstvena organizacija. Nataša Vodušek 10 - ODMEVI 21. marec 1991 — TEDNIK Ali vas moti zvezda v slovenski zastavi (Polemika) Z zanimanjem sem prebral an- keto o zvezdi na slovenski zasta- vi, vendar me ta zvezda oziroma »zvezdica«, ljubkovalno po Ja- kobu Emeršiču v polemiki z dne 7. marca t. I., nič ne moti. Mislim celo, da bi morala ta »zvezdica« ostati, pa naj bo rdeča, rumena ali bela (saj je tudi v zastavi ZDA in ne samo ena)! Še več, zvezda je simbol borbe proti fa- šizmu nosili so jo že borci v NOB enainštiridesetega, pa niso bili vsi komunisti, ne vem pa, kje je bil »gospod« Emeršič v začet- ku NOB. Prav ta gospod ima službo in tudi šolal se je v ob- dobju (po njegovem) enoumja. Nedvomno je bilo priznano, da je obstajal fašizem, torej si to isto priznanje zasluži tudi borba pro- ti fašizmu, katere znak je zvezda. Ne, nisem bil komunist in tudi prenovitelj nisem. Rodil sem se 1944, ne vem pa, kdaj ste se vi. gospod Jakob, da si pridržujete pravico sodbe o zvezdi. Ce gre za vaše osebno mnenje, da zvezda ni potrebna, bi ga lahko zadržali zase, če že niste bili anketirani. Ne gre mi v račun, kako blatite in podtikate novinarki MCJ vaše »videnje« ankete. Saj ste imeli in imate tudi pravico kaj vprašati o vsebini in načinu izvedene anke- te. Ni greh vprašati, mnogo huje je nekoga za nekaj, kar ni prever- jeno, napadati. Ali ne mislite ta- ko »gospod« Jakob, saj živimo v pravni državi. Pa še nekaj, čudno je, da niste obtožili tudi novinar- ja Večera oziroma že kar osem anketirancev v Večeru, ki nimajo nič proti zvezdi in so nekateri ce- lo starejši od vas in mene. V ob- vestilo, gospod Jakob, anketa je bila objavljena v Večeru dne 21. februarja 1.1. Strinjam pa se z vašimi ugoto- vitvami o tem, kaj je nekoč po- menila prvotna zastava v priza- devanjih za slovensko narodno samostojnost. Vendar vprašujem, »gospod« Jakob ali morda tudi veste, kdo se je v polpreteklem času boril in proti komu pod za- stavo brez »zvezdice«? Kar se ti- če Zdravljice kot himne sloven- skega naroda, pa mislim, da je niso igrali in prepevali le tisti, ki so se borili pod zastavo z zvezdo, niti tisti, ki so se borili pod zasta- vo brez zvezde. Gospod Emeršič, vi lahko imate tudi trobojnico s karantan- skim levom in me ne bo nič moti- lo, pustite pa tudi drugim njiho- vo prepričanje in vero v njihovo stvar oziroma zastavo, kakršno si želijo. Sicer pa menim, da bi bilo bolje, če bi vsi več delali, kajti nezaposlenemu lačnemu in bose- mu tudi zastava z zvezdo ali brez nje nič ne pomeni. Ivan Pšajd Stanovanjska politika — predlagani zakon ni sprejemljiv! Neodvisni sindikati Slovenije se zavzemamo za idejo, da stanovanjska politika ne bi bila podvržena tržnemu gospodarstvu z izjemo same izgradnje stanovanj. Vsak državljan Slovenije ima pravico do svojega lastnega do- ma. Država je dolžna to uresničiti. V skladu s tem zahtevamo dodatni člen v ustavi, ki bo ljudem omogočil reali- zirati to pravico. Zavzemamo se, da se prepove oddajanje stanovanj v podnajemniški obliki. Oddajanje sta- novanj naj bo možno samo v obliki turistične ponudbe in podobno. Slo- venija nc more biti domovina vsem ti- stim, ki ne bodo imeli svojega lastne- ga stanovanja oziroma domovina je tam, kjer imamo dom. Predlagamo dve varianti reševanja stanovanjske politike. Prva je, da z zaposlitvijo vsak prebivalec Slovenije dobi primerno stanovanje, ki ga od- plačuje ves čas delovne dobe in to preide po končani delovni dobi ali po odplačilu vrednosti v njegovo last. Po smrti lastnika podedujejo to premo- ženje njegovi dediči ali tisti, ki mu je lastnik dodelil to pravico. Druga vari- anta je, da dobi stanovanje vsak, ki se zaposli, in da uživa to pravico do svo- je smrti. Stanovanje preide po smrti najemnika v last države, ki ga dodeli drugemu uporabniku. V obeh prime- rih se plačuje ekonomska stanarina, da se na tak način omogoči vzdrževa- nje obstoječih in izgradnja novih sta- novanj. Zakona o odprodaji družbe- nih stanovanj ne podpiramo, ker se je pripravljal brez vednosti družbe, ki je dejanski lastnik. Samo ona ima pravi- co izbirati, kakšen bo ta zakon. Cilj NSS je socialna in humana družba, ne pa sodoben sužnjelastniški sistem, kjer bo večina samo kot delovna sila, ki je naprodaj (fizična in intelektual- na) ali pa kot kvazi volilna baza, ki bi omogočala strankam njihove medse- bojne spopade. V svetu vedno bolj prihaja do izra- za sociala in humanizem. Kolikor se ne bo stanovanjska politika primerno uredila, bomo NSS pozvali zaposlene k bojkotu plačevanja stanarin. Zapo- sleni so skoraj 50 let vlagali del svoje- ga dohodka v stanovanja, industrijo, šoliivo, zdravstvo in infrastrukturo (vodovod, ceste, telefonsko omrežje itd. preko davkov, prispevkov, samo- prispevkov itd.) Na ta način so stano- vanja že odplačali ali pa jih bodo. Po- novna prodaja stanovanj že obstoje- čim lastnikom ni upravičena. Z izvolitvijo je vladajoča koalicija dobila samo pooblastila za prehod v tržno gospodarstvo. V predvolilnih programih ni bil prikazan način pre- hoda v tržno gospodarstvo, kjer za tak prehod zahtevamo pravičen po- tek. Oblast potrebuje v takem prime- ru konsenz družbe. Skupščina Slove- nije ga ne more dati. Lahko samo po- trdi predlagane osnutke za razpravo in jih na osnovi konsenza družbe uza- koni (primer plebiscit). Ker bi izved- ba referenduma za vsak pomembnejši zakon zahtevala denarna sredstva, predlagamo sindikati dogovor med vsemi pristojnimi organizacijami v Sloveniji brez preglasovanja. Pot, ki jo predlagamo, je sicer daljša in težja. Menimo pa, da je toliko bolj pravi- čna. Enako velja za proces lastninje- nja in druge pomembne zakone. Pra- vna in humana država se začne s prvo pravno potezo. Zakoni lahko temelji- jo samo (zraven strokovne podlage) na volji in potrditvi večine prebival- cev Slovenije. Kolikor ne bodo upo- števana mnenja sindikatov in zakono- daja ne bo ustrezala večini, bomo sin- dikati posegli po ustreznih načinih obrambe interesov prebivalcev Slove- nije. Lep pozdrav! Predsednik predsedstva NSS: Rastko PLOHI Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v Mariboru je bilo 19. januar- ja letos ustanovljeno Društvo v nemško vojsko mobiliziranih Slovencev 1941 —45, ki naj bi de- lovalo za območje celotne Repu- blike Slovenije. Prav zaradi tega so tudi prenesli sedež društva v Celje, Teharska 2/a, kjer delajo vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Sprejeli so tudi pravila in vsa potrebna dokumentacija je bila I. marca poslana pristojne- mu republiškemu organu za vpis v register društev. Društvo ni politična stranka, temveč izključno le interesna skupnost nekdanjih mobiliziran- cev, da zastopa njihove interese in jih uveljavlja nasproti republi- ki Nemčiji in tudi doma. Član društva je lahko vsak, ki je bil mobiliziran v nemško voj- sko ne glede na to, če je potem sodeloval v NOB ali v drugih od- porniških gibanjih. Člani so lah- ko ožji svojci v vojni padlega, umrlega in pogrešanega ali po vojni umrlega mobiliziranca, ki želijo uveljavljati pravice po padlem ali umrlem. Članstvo je prostovoljno, vpisovanje pa teče po območjih. V okviru društva trenutno de- luje 11 območnih pododborov. Eno od teh območij je Ptuj z Or- možemm,. mobiliziranci z ob- močja Lenart pa se imajo mož- nost včlaniti v Ptuju ali v Mari- boru. Območje občine Slovenska Bistrica pa spada pod območje Slovenske Konjice. V dneh do 15. aprila bo izvedeno popisova- nje v članstvo in zbor mobilizi- rancev. O datumu in kraju vpisa bomo zainteresirane obvestili v Tedniku in po radiu Ptuj. Zakaj članstvo v društvu? Za- to, ker bodo mobiliziranci v okviru društva poskušali kar naj- bolj dosledno uveljavljati in va- rovati pravice, ki jim gredo ali jih bodo dosegli z uveljavljanjem zahtev do Republike Nemčije. Predvsem gre za odškodnino iz samega dejstva mobilizacije, slu- ženja v nemški vojski in ujetni- štva, za prestani napor, strah za svoje življenje in življenje ter usodo svojcev, za prestane tele- sne in duševne bolečine ob zado- bljenih poškodbah (ranah) ali boleznih, gre tudi za strah v zvezi z izidom zdravljenja ter za od- škodnine zaradi trajnih posledic in iznakaženosti. Pomembno je uveljavljanje rentnih zahtevkov za delovno nezmožnost ali zmanjšanje splošnih telesnih aktivnosti, ki so posledica služe- nja v nemški vojski, prav tako pa uveljavljanje drugih, s tem pove- zanih pravic. Vse to v višini, ki gredo udeležencem druge sveto- vne vojne državljanom Republi- ke Nemčije po njenih predpisih, tudi odškodnina za izgubljeno delovno dobo za čas, prebit v nemški vojski in ujetništvu. V okviru Republike Slovenije pa bo društvo predlagalo odpra- vo predpisov, po katerih so mo- biliziranci postavljeni v neenak položaj glede priznanja delovne dobe, ustvarjene pred mobiliza- cijo, in da bodo invalidi izenače- ni z drugimi zavarovanci. Cilji in naloge društva so uo- kvirjeni v mednarodne pravne norme in sklepe helsinškega spo- razuma. Vodstvo je prepričano, da bodo organizirani in enotni lahko dosegli več kot doslej po- samezniki, čeprav že vnaprej obljubljati ni moč ničesar. F. Fideršek Odgovor na »Dimnikarji se pritožujejo« Ker smo preprosti ljudje že do grla siti pretenj s strani raznih Jovičev, Miloševičev ter srbskih in čr- nogorskih generalov in ker redno berem ptujski Tednik, me je zelo razburilo pisanje, ki ga v pre- sledkih najdemo v Tedniku. Avtor je očitno kak direktorski individuum, ki se gre »visoko politi- ko«, a se ta bolj tiče zajemanja denarja od obča- nov. Omenjena oseba se podpisuje kot ing. Kuko- vec, direktor dimnikarskega podjetja. Ta človek stalno preti z nekakšno kaznovalno politiko ter z inšpektorji, če ne boš dimnikarju dovolil, da ti bo šaril in mazal po kuhinji. Vprašal bi vas, »dimnikarje«, kaj ste vi. Ali ste kasta nedotakljivih (Brahmani ali pa indijske svete krave), da bi vas človek moral pod vsakim pogo- jem spustiti v hišo. Če ne veste, vam povem, da si jaz in ne samo jaz bolj strokovno počistim peč kot vi pa še plačati ni treba. Bolje bo da hodite obrtniki tja, kjer vas kli- čejo, in ne vsiljujete vaših storitev tistim, ki vas ne potrebujejo, ter ne pretite. Za stare Jugoslavije je zadoščal na Ptuju en dimnikarski mojster. Pomočnik je prišel vprašat, če je treba ometati. Kadar ga nisi rabil, je pač re- kel zbogom. Če vse propada, boste pač tudi še vi. Za tri do štiri ljudi bo še zmeraj dela. Boš pač ti, gospod tovairš direktor, vzel omelo v roke in čistil. Pa še nekaj. Izjavljam, da meni nihče brez moje- ga dovoljenja ne bo hodil po podstrešju moje 160 let stare hiše. Kajti če se podre strop, ne dobim v 100 letih toliko penzije, da bi ga popravil. Tako bo tisti, ki misli vdreti v privatno lastnino (čas komun je minil), spravil v nevarnost svoje življenje, kajti — imem polnih 67 let in mi je res vseeno, če osta- nek življenja presedim v zaporu. Pa brez zamere! Fran Kolednik TEDNIK ~ ■"»''ec 1991 OD TU IN TAM — 11 Razstava risanega cvetja Zdravstveni dom v Slovenski Bistrici ima ambicijo, da bi na hodnikih in v čakalnici novega doma razvedril bolnike z nečim takim, da bi vsaj malo pozabili na bolniške tegobe. ^t,.o^i»\ j dcma so razstavili Slovenjebistriški cvetličar Viljem Zorman ob svojih cvetličnih aranžma- jih (Foto Samo Brbre) krede akademskega slikarja Bo- jana Golje, ki je narisal nekaj resnično enkratnih risb pohor- skega sveta. Da bi stalno razsta- vo včasih tudi zamenjali, so se odločili, da bodo razstavili akva- rele cvetličnih šopkov domače sli- karke Jožice Toma/ini. To so naredili minuli petek, 15. marca. Otvoritve se je udele- žilo lepo število Slovenjebistriča- nov, saj jim je bila v spominu sli- karkina razstava akvarelov slo- venskega grozdja za slovenski kulturni praznik v gradu in neko- liko kasneje v vodnem stolpu v Mariboru. Vsi navzoči, med nji- mi tudi slovenjebistriški župan Ivan Pučnik, so bili mnenja, da je Jožica Tomazini nekaj več kot amaterka. Bili so veseli, da imajo v svoji sredi takšno ustvarjalko. Verjetno je prav, da se je direk- tor Zdravstvenega doma dr. Jan- ko Predan ob pomoči ZKO Slo- venska Bistrica odločil za uredi- tev razstave, še bolj pohvalno pa je njegovo hotenje, da bi avla Zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici postala razstavni prostor. Razstavo risanega cvetja je po- pestril slovenjebistriški cvetličar Viljem Zorman z razstavo cvetli- čnih šopkov. VT Tudi v Ormožu Biro studio Od novega leta dalje opravlja na Kerenčičevem trgu 4, v Ormo- žu, v nekdanjih poslovnih pro- storih Mercatorja Zarja Mari- ja Fridman i/ Tomaža admini- strativno knjigovodske storitve pod naslovom BIRO STUDIO. Marija je bila prej dolga leta zaposlena kot tehnična sekretar- ka pri Občinskem sindikalnem svetu Ormož. Ker je ta jeseni lan- skega leta prenehal obstajati, je z odpravnino kupila fotokopirni stroj, nekaj najnujnejšega pohi- štva, najela poslovni prostor in postala zasebnica. Dela ji ne manjka. V prvih dveh mesecih je imela v svojem poslovnem prostoru pravo gne- čo. Ob fotokopiranju vodi še po- slovne knjige nekaterim obrtni- kom, piše razna vabila, prošnje, pretipkava diplomske naloge, skratka, opravlja tudi dela neke vrste ekspres tajnice. Povedala je, da bi ob trenut- nem delu, lahko prevzela tudi knjigovodska opravila za nekate- re politične stranke in vodila po- slovne knjige še več obrtnikom, predvsem tistim, ki imajo popol- dansko obrt. Razmišlja o računalniškem vo- denju poslovnih knjig, sicer pa je z delom zadovoljna. O novih, do- datnih zaposlitvah pa v tem času še ne razmišlja. Tekst in foto Vida Topolovec Marija Fridman, lastnica BIRO STUDIA V nekdanji Havlasovi gostilni kavarna in slaščičarna ORMOŽ Marsikateri bralec se z nostal- gijo spominja nekdanje Havlaso- ve gostilne in vinske hiše v Or- možu, ki je slovela po odlični do- mači kuhinji in izbranih vrhun- skih ormoških vinih. Gostilni- štvo je pri tej hiši v Ormožu, na Kerenčičevem trgu, že prava tra- dicija. Od 9. marca dalje pa je v njej kavarna in slaščičarna STIL, lastnik je Marjan Fištravec iz Tr- govišča. Povedal je, da so Havla- sovi sicer s težkim srcem prepu- stili prostore, saj so z gosti in go- stilno živeli polnih 63 let. Zaradi odhoda v pokoj in ker niso žele- li, da bi prostori ostali brez ži- vljenja, so se odločili in jih dali v najem mlademu zasebniku, ki je zaradi hišne tradicije in tradicije kraja ob kavarni in slaščičarni obdržal še ponudbo visokokako- vostnih vrhunskih jeruzalemskih vin. Slaščice, kijih ponujajo ob ka- vi in vinu, pečejo sami, so zelo okusne in vedno sveže. Ko bo delo nekoliko bolj utečeno, sedaj je še polno začetniških težav kot pravi Marjan Fištravec, bodo go- stom ponujali sadne kupe, kok- tajle in seveda tudi sladoled, s katerim pa želi biti poleti na vseh srečanjih, kjer se zbira večja množica ljudi. V lepo urejenem kavarniškem prostoru, skupaj s prostoroma v slaščičarni, sprejema v zimskem času okoli 40 gostov. V načrtu pa ima tudi ureditev vrta, kjer so že v preteklosti gostje v poletnem času tako radi posedali. Želi tudi popestriti ponudbo in tistim, ki to želijo, ponudti tudi domači narezek. Trenutno so pri njem trije za- posleni, odprto pa imajo vsak dan med 6. in 21. uro. Če bo pro- met tako živahen tudi v ostalih dnevih, kot je sedaj, ni predvsem za finančno plat poslovanja no- bene bojazni. Vida Topolovec Foto Ema Žalar Ob odprtju kavarne in slaščičarne se je ob »šanku« zbralo vso osebje. Nova samopostrežna trgovina PODGORCI Desetletja so Podgorčani in okoličani želeli novo, sodobno trgovino, ki pa je vsaj v družbeni lastni niso dočakali. O problema- tiki so razpravljali celo na sejah občinske skupščine. Sedaj pa imajo v obdobju zadnjih šestih mesecev kar dve, obe v zasebni lasti. Poleg Izbire — Mlina, je kraj od 9. marca bogatejši še za Kukovčevo trgovino pri Lahovih, kjer je do novega leta imel svojo prodajalno Mercator — Zarja Ormož. »Prej sem bila v tej prodajalni v službi. Ko so jo nameravali za- preti, bi po 16 letih ostala brez dela, zato sem se odločila, da pričnem s prodajo v tem istem prostoru sama, kot zasebnica,« je povedala lastnica prodajalne Terezija Kukovec. Prodajalna, ki je lepo urejena kot samopostrežna trgovina, je v pritličju Lahove hiše v Podgor- cih 26. Ponujajo dnevno sveži kruh iz ormoške pekarne, vaku- umsko pakirano meso, piščance in kokoši, sadje, zelenjavo, alp- sko mleko, razna čistila, nekaj konfekcije in na trimesečno od- plačilo lahko dobiš tudi moped. V prodajalni dela trenutno sa- ma, seveda ob izdatni moževi po- moči. O dodatni pomoči v tem času ne razmišlja, če bo šla pro- daja dobro, pa mogoče. Prodajalna je odprta med ted- nom od 7. do 12. in od 14.30 do 18. ure, v soboto od 7. do 12., v nedeljo pa od 8. ure do 11.30. Vida Topolovec Foto Ema Žalar Nova zasebna trgovka Trezika Kukovec v svoji samopostrežni trgovini Trgovsko podjetje Lipa se širi Zasebno trgovsko podjetje Li- pa je lani marca v Stojncih odpr- lo prvo samopostrežno prodajal- no. Že takrat so mladi podjetniki dali vedeti, da pri tem ne bo ostalo. V začetku letošnjega leta so odprli drugo, in to na Potrčevi cesti 16 v Ptuju. Poslovne prosto- re so dobili v najem za deset let. Od ideje do realizacije projekta druge samopostrežne trgovine je preteklo le 66 dni. Direktor Lipe, Marjan Kosta- njevec, je zadovoljen z doseda- njim razvojem in rezultati. Tre- nutno zaposlujejo 22 delavcev. Lahko bi jih še več, zaradi nego- tovih razmer pa se zanje ne mo- rejo odločiti. Najbolj pa si zaseb- (Posnetek: JB) ni trgovci v ptujski občini želijo, da bi bolje sodelovali z družbe- nim sektorjem. Trgovsko podjetje Lipa oskr- buje gostilne, okrog dvajset za- sebnih trgovin in nekaj velikih podjetij. Razvija maloprodajno in veleprodajno dejavnost, v zad- njem času pa mu veliko prinaša- jo tranzitni posli. Podjetnost jih sili v nove raz- vojne odločitve. Skupaj s Pano- ramo gradijo v obrtni coni velik oskrbni center. V prvi etapi bodo pridobili 1000 m' prostorov, do konca leta pa še 2000. V novem prodajnem centru bo veljal pale- tni sistem prodaje. Tudi zasebni trgovci ne poslu- jejo brez težav. Najbolj jih pesti likvidnost. Kljub temu so zado- voljni, kajti če bo le še naprej ta- ko, bo dobro. Vprašanje o tem, ali v Ptuju še ni dovolj trgovin, Marjana Kostanjevca ni zmedlo. Ponudba je sicer velika, a veliko blaga v trgovinah še primanjku- je. Tu pa je priložnost za zasebne trgovce. Lipa v tem trenutku išče nov poslovni in skladiščni pro- stor. Trgovina v Potrčevi ulici je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure, v ne- deljo pa od 9. do 11. ure. MG 12 — SVET GLASBE 21. marec 1991 — TEDNIK Ko si srečen s Čudežnimi polji Osemnajst let že delujejo glas- beniki, zbrani v skupini Čudežna polja iz Maribora, ki so za svoje projekte dobili že tri zlate, tri sre- brne plošče in vrsto priznanj s fe- stivalov. Izdali so veliko malih plošč in sedem kaset, zadnji je naslov Ko si srečen. Slavko Ko- vačič, odgovoren za stike z jav- nostjo, je odgovoril na naša vprašanja, tako iz prvega kot zadnjega obdobja uspešnosti skupine. Cudežniki ste stari rokerji, ki ste se po desetletnici uveljavlja- nja odločili za rock'n"roll show, še posebno za »The Beatles Shovv?« Vedno smo si želeli pridobiti svoje občinstvo, zato smo sprva skušali kar. najbolj originalno emitirati sound šestdesetih let, še posebno splet najbolj priljublje- nih skladb Beatlesov. To je še danes del našega repertoarja, ki ga naše občinstvo vedno znova zahteva. Naše ime izvira iz zbirke ame- riških novel »Fields of Wonder« avtorja Lengaone Firdgesa in po igranju komercialne glasbe v tem stilu, smo računali na mladino. V sedemdesetih letih smo izdali tri male plošče: Solze (1972), Heja, heja, hej (1973), Takšni pjebi (1975). V tisto obdobje sodijo priznanja: srebrni »M«, zmaga na Veseli jeseni '75 in zmaga na Ročk festivalu Zagreb '72. S pri- hodom disco glasbe smo postali hotelski ansambel, potem pa drugič zablesteli v začetku osem- desetih let z zmago na rockov- skem festivalu v Gradcu '81, do- bili smo tudi lovoriko kot naj- boljši debitanti Melodij morja in sonca '82 ter dosegli prvo mesto radijske oddaje Prisluhnite — iz- berite . . .« Potem ste se poslovili od festi- valov in se v tretjem obdobju lo- tili snemanj in izidov velikih plošč in kaset Cudežnikov? »Vsako leto smo izdali po eno veliko ploščo in kaseto. Pri Za- ložbi kaset in plošč RTV Sloveni- ja je izšla že sedma, ki nosi na- slov Ko si srečen. Moram pove- dati, da je tokrat izšla le kaseta, čeprav je prvih šest spremljala tudi plošča. Gre namreč za pre- hodno obdobje, ko bodo končno tudi pri nas velike plošče zame- njane z laserskimi CD ploščami. Za letos se zanje še nismo odlo- čili, saj je to povezano s precejš- njimi stroški, prihodnje leto pa se bomo najverjetneje odločili tudi za to pomembno prelomni- co.« Na novi kaseti je glasba v va- šem stilu: za vsakogar nekaj? »Moja žena je podjetnik, Slo- venija, Ko bom prišel. En, dva tralala in druge pesmi, ki jih že slišimo na radijskih valovih, so skladbe za letošnje leto naše pro- dukcije. Naslov kasete KO SI SREČEN . . je sicer naslov skladbe, ki je posneta na željo otrok, na katere nikoli ne pozabi- mo. Zanje je še posebej namenje- na Cici-fuj-cicido, napisana za otroški živ žav in podobne prire- ditve, namenjene otrokom. Do- kazov, da nismo popolnoma otroški ansambel je več. Ker ne moremo iz svoje kože, smo dve skladbi naredili v rockerski obli- ki: Avtogram pod popkom in priredbo maturantske himne Gaudeamus igitur, ki smo jo sne- mali po naročilu za TV oddajo Ex libris. Kot posebnost je na kaseti tu- di nemška pesmica z naslovom Marie, Marie, njena slovenska inačica Ko bom prišel, pa je bila pred kratkim predstavljena v od- daji Marjanca Vinka Šimeka. Za nemško besedilo smo se odločili- zlasti zaradi ponovnega prodora na avstrijsko tržišče, ki smo ga zadnja leta nekoliko zanemarjali. Nobenega dvoma ni več, da je posta! nov hit komad Moja" žena je podjetnik, zato smo na to te- mo z ekipo mariborske TV pos- neli tudi video spot . . .« Ob sceni se Cudežniki poja- vljate posamično tudi v radij- skem in televizijskem mediju? »Jaz in Gorazd Elvič sva pri- čela ob skupini graditi nov pro- jekt za otroke »Speedy — Gogi« v sodelovanju z radiom Maribor \ oddaji Pojoči srebrni konjiček ter v oddaji Klub Klobuk. Izbira- la bova tudi komponiste in pevce med najmlajšimi, z njimi snema- la .. . Pišejo nam lahko na na- slov: Čudežna polja, Kettejeva 6, 62000 Maribor.« In za zaključek pogovora: ka- ko Čudežna polja »pridelujete« svoje skladbe?« »V naših skladbah se meša stil in vpliv šestdesetih let, rock'n"rolla in ročka, pa tudi so- dobnejših ritmov. Vokal, ki je značilen za« našo zasedbo je večglasen, sporočila naših pesmi so zelo različna kot besedila in zvok instrumentov . . . Nekdo pride na dan z idejo. Skupno jo obdelamo in pozorno izpilimo refren. S preigravanji na mnogih nastopih nam publika s svojim odzivom da takoj vedeti, ali se bo »štiklc« prijel ali ne . . .« Drago Papler V SREDO, 27. MARCA, ob 18.00 DO 21.00 NA RADIU PTUJ Naj glasbeniki leta 1990 z anketo v Tedniku smo izbra- li najbolj popularne pevke, pev- ce in skupine slovenske zabavne glasbe na Radiu Ptuj v letu 1990. Odziv je bil nad pričakovanji, re- zultati pa naslednji: PEVKA LETA: Helena Blagne PEVEC LETA: Zlatko Dobrič SKUPINA LETA: Don Juan Zmagovalci so izstopali, saj so dobili večino glasov prek sto gla- sovalk in glasovalcev. Med pev- kami je na drugem mestu Simo- na Weiss, na tretjem pa Hajdi Korošec. Pri pevcih je drugi Bo- židar Volfand Wolf, tretji Andrej Šifrer; med skupinami pa je na drugem mestu Pop Design in na tretjem Čuki. Glasove je dobilo še veliko ostalih izvajalcev in^iz- vajalk, tako da je anketa namen popolnoma dosegla. V uredništvu smo se potrudili in za oddajo, ki bo v sredo, 27. marca, v goste povabili vse naj- boljše in še dva iz vsake kategori- je. Obisk so do sedaj potrdili He- lena Blagne, Zlatko Dobrič, Don Juan, Hajdi Korošec in Pop De- sign, pričakujemo pa še Simono Weiss, Andreja Šifrerja, VVoIfa in skupino Čuki. Oddaja bo trajala kar tri ure, naše goste pa bodo tudi poslušalke in bralke Fran- cka Plohi, Marija Majcen in Lea Bedrač, ki jih je v prejšnji oddaji Novosti v slovenski zabavni glas- bi izžrebala popularna Šerbi iz Agropopa. Zagotovo bo prijetno in veselo! Spet }}mini štajerska šov godba« Saj se jih še spomnite, vedno nasmejanih, s šurci, kmečkimi klo- buki in instrumenti v rokah. Nastopili so že na vseh večjih prireditvah v F*tuju, pa pred festivali in na sejmih. Nastopili so v raznih krajih Slovenije in v zamejstvu. Povsod so bili pravi glasbeni ambasadorji Ptuja. Ljudje so jih dobro sprejeli. A zadnji dve leti so njihovi nastopi vse redkejši, vse manj je čuti njihove značilne valčke in polke v stilu godbe na pihala. Vzrok je v odhdu petih aktivnih članov na »začasno igranje v tujino«. Predsednik MŠŠG, Matevž Cestnik, seje nekaj časa sicer še trudil in organiziral nekaj nastopov z nadomestnimi člani, vendar tudi tako ni šlo več naprej. Zato je sklical sestanek vseh dose- danjih članov MŠŠG, ki se ga je udeležila sicer le slaba polovica. Ti pa so trdno sklenili, da se bodo Ptujčanom predstavili najverjetneje še ta mesec. Izvolili so nov štiričlanski strokovni team, v katerem bo so- deloval tudi profesor Tone Horvat, direktor glasbene šole v Ptuju. Vse ostalo se bodo dogovorili na prvem sestanku prihodnji teden. Glavno je, da bomo MŠŠG lahko spet kmalu slišali! -OM Mini štajerska šov godba med nastopom pred ljubljanskim Smeltom. (foto M, Ozmec) Mama — tematska kaseta Načeta Junkarja Deset pesmi, ki jih je v obdob- ju 1984-1991 posnel" Nace Jun- kar o mamah, je izdal na posebni tematski kaseti »MAMA«. Posebnež v slovenksi zabavni glasbi je Nace Junkar. V dobrem desetletju je segel v sam vrh slo- venske estrade kot solist. Pokli- cno se sicer ukvarja z operno glasbo. V ljubljanski Operi se je zaposlil marca 1979 in kmalu so sledili njegovi popevkarski poiz- kusi. Pri vojakih v Ajdovščini se je srečal z Otom Pestnerjem, s katerim sodeluje od začetka osemdesetih let. Po dveh malih ploščah, med katerimi je tudi skladba Čuvaj to ljubezen, je izdal prvo ploščo z naslovom Svoje pesmi vam po- klanjam. Poleg omenjene uspeš- nice je na plošči tudi skladba Bertija in Tatjane Rodošek Ma- ma, ki je redno na sporedu vseh radijskih oddaj po željah poslu- šalcev. Ti si moja melodija pa je bil naslov skladbe, ki je dobila nagrado za najboljšo izvedbo na prvi Pop delavnici. Na oživljeni Slovenski popevki '86 v Cankar- jevem domu v Ljubljani je Nace Junkar zapel skladbo Moja kan- cona, ki je našla mesto tudi na veliki plošči Melodije moje so bogastvo in z njo požel velik uspeh. Uspešno sodelovanje z Otom Pestnerjem je kronal s ploščo Slovenija, najlepša si de- žela. Z naslovno skladbo pa sta zmagala na festivalu Vesela je- sen "86. V tem albumu je tudi pe- sem Ota Pestnerja in Elze Budau Mati, hvala ti. ki Nacetu veliko pomeni, saj je osebnoizpovedna pesem, ki jo je posvetil svoji ma- teri. V tem času je precej Naceto- vih skladb izšlo tudi na raznih skupinskih oziroma festivalskih kasetah. Ob lO-letnici glasbenega ustvarjanja je Nace Junkar pri Helidonu leta 1989 izdal kaseto Moje najlepše kancone. Iz vsega posnetega materiala je izbral I I pesmi, ki so mu všeč in so bile med poslušalci najbolj priljublje- ne. Vse te pesmi so napisane v le- pem italijanskem stilu, kanco- nah. Kar precej nagrad je dobil Na- ce Junkar na slovenskih festiva- lih. V duetu s Heleno Blagne sta zmagala na festivalu Melodije morja in sonca '89 v Portorožu, pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pa je potem izšla skup- na istoimenska kaseta, ki je po prodaji postala srebrna. S sklad- bo Slovenski mornar pa je Nace Junkar na festivalu Melodije Naslov: Nace JUNKAR, Berčiče- va 8, Ljubljana morja in sonca "90 v Portorožu z zmago ponovi uspeh kot solist. Pri Helidonu je izšla istoimen- ska kaseta, za katero je osem skladb spet napisal Oto Pestner, pa tudi nekaj besedil. S polno mero je svoj bogat razpon žlaht- nega glasu lahko ponosno upo- rabil pri pesmi Moja mala sere- nada. V ritmu sambe je Španski poljub, \ spet drugačnem ritmu Plešiva sirtaki. sledijo ji še Prin- ceska. Sonja in Pesem za slovo. Zimzeleno popevko Bele rože iz Aten je Junkar zapel v svoji in- terpretacji. ni pa obšel svoje ve- čne teme o mamah. Tako je za ta projekt posnel Pestnerjevo sklad- bo Mama z mano praznuj in zna- no Kalogjerino pesem Nono, do- bri moj nono (ki jo poje Tereza Kesovija) s Pestnerjevim aranž- majem m besedilom Elze Budau - Tvoj in moj svet. Prijv za sled- nji melodiji je bil dosežen spora- zum med Založbo Obzorja-Heli- don in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija, da jih je smela slednja uporabiti na posebni te- matski kaseti Načeta Junkarja: MAMA, ki je kot nalašč za dari- la ob raznih priložnostih. Na- sploh je Junkar v svoji karieri posnel največ pesmi s temo o materah. Sedaj je izbral vse take skladbe in jih na kaseti poklanja svoji in vsem mamam ter vsem svojim ljubiteljem za dolgoletno glasbeno zvestobo. Naj naštejem nekatere: zmagovalna skladba Besele jeseni '89 Ota Pestnerja na besedilo Ivana Sivca v gorenj- skem narečju Mam'na Tbezen, skladbi v duetu z Otom Pestner- jem Mama, mati, zemlja sloven- ska ter solistične Ne zapusti me mati. Mati, Mama, Spominčice. Drugače pa Nace Junkar po- sluša različne zvrsti glasbe. Naj- raje klasiko, sicer pa je vse odvi- sno od razpoloženja. Všeč so mu vse skladbe, ki s svojim besedi- lom nekaj povedo. Ko je leta 1983 zapel na Slovenski popevki skladbo Suzana, so mu pisale skoraj vse Suzane iz /Sloveni- je .. . Njegova služba je v Operi, nastopa pa kot gost tudi na dru- gih prireditvah. Zaradi obreme- njenosti glasilk nastopa le z do osmimi komadi, ker so njegove skladbe zelo zahtevne . . . Sicer pa zagovarja klasično slovensko popevko. K sodelovanju so ga vabili že narodnozabavni ansam- bli, vendar se za to ni odločil, ker težko zdrži peti ves večer. In načrti? Njegova zelo žele- na, a do sedaj še neizpolnjena namera je italijanska plošča. Dalj časa jo je že napovedoval, potem pa so ga drugi izvajalci z njegovo idejo prehiteli, tako da ni videl smisla, da bi se je lotil. Kot smo izvedeli, pa sedaj pri- pravlja popevko MAMI, tudi na- črtovano kaseto z romantičnimi italijanskimi popevkami . . . Naj zapišemo, da je z zadnjimi izda- jami nosilcev zvoka, med katere sodi tudi laserska plošča CD, v zadnjem obdobju Nace Junkar zanesljivo najplodovitejši solist , slovenske scene ... - Draga PAPLER Pidži Country Milan Pečovnik-Pidži je Korošec, ki ima rad country glasbo. Deloval je v skupini Drava Country Dečki, kas- neje v znanem bendu Pohorje Ex- press, potem pa se je kot country so- list poda! po lastni poti. Po kaseti Pr- ve brazde je Pidži znova kot osamlje- ni »kavboj« slovenske scene na svoj način pri nas naprej oral ledino te zvrsti. Pri Helidonu mu je izšla sedaj že druga kaseta, ki jo je poimenoval Na gruntu. Kot kantautor je s pomoč- jo svojih godcev posnel deset skladb. Celotno avtorsko delo po glasbeni plati in z besedilom je Pidži zaokrožil v skladbah: V mojo vas nikoli ni pri- peljal vlak. Na vasi. Ne pijem več in Katarina. Skladbe so razpoloženjske, ljubezenske, ob njih se lahko zabava- te, klepetate ali popivate . . . meni Mi- lan Pečovnik o usmeritvi svoje glasbe. Segel je tudi po priljubljenih tradicio- nalnih pesmih, dodal pa tipično slo- vensko besedilo: Tom Doolev, Suza- na, Padel je mrzli sneg in Mariborski Stef Po ameriških narodnih pa seje v koroško-štajerskem countrv stilu lotil priredbe slovenske ljudske pesmi Od Celja do Žalca. Uglasbil pa je tudi besedilo pesnika Karla Destovnika Kajuha: bosa pojdiva, dekle, obsorej. Pri aranžmajih mu je pomagal Marko Logar. Pidžijev countrv zveni bogato z uporabo violine, banjo mandoline, akustične, električne in bas kitare ter s klavirjem in bobni, za slovenski me- los pa je ponekod dodal tudi harmo- niko. Drago Papler* TEDNIK - 21- marec 1991 OD TU iN TAM — 13 Letošnji prvi Rudijev izlet Skorajda ni upokojenca in sploh Ptujčana, ki ne bi poznal Rudija KOŠIRJA, neutrudnega organizatorja izletov po domovi- ni in tudi preko meje, ki pa najbrž ni v kakšnem sorodstvu z Avsenikovim Francem Koširjem, čeprav mimogrede povedano, zna iz svojega bogatega humor- nega repertoarja stresati zlasti na izletih izborne šale, ki se jim vsi udeleženci radi od srca nasmeje- jo. Ce pa Rudija srečaš kje v mestnem vrvežu, pa je videti kot dober in umirjen poslovnež. Sicer resda nimam namena in tudi nisem upravičen, da bi o Rudiju pisal karakteristiko, am- pak bom raje zapisal, da Rudi že nekaj let nazaj vse bolj uspešno organizira izlete za vse, ki želijo z njim potovati — ne samo za upokojence. Za vsakega seje pri- pravljen potruditi, da mu najde v avtobusu primeren prostor. Rudi mi je v šali zaupal željo, da naj vsakdo, ki se udeleži njegovega izleta pusti bolezenske, družin- ske in druge težave kar doma, kajti izlet mora biti dan sprošče- nosti in veselja. Letošnji prvi Rudijev izlet je bil brez dvoma dobro načrtovan. Pripravil ga je namreč ob dnevu vseh žena, mater, babic pa tudi prababic in deklet ter je bil hkra- ti združen tudi z bližnjim godom Jožic in Jožekov. Tega izleta se je udeležil tudi spodaj podpisani ter se tako prepričal, da so Rudi- jevi izleti resda dobro zamišljeni, pa tudi, da je avtobus vedno pol- no zaseden. Tako sta v soboto, 9. marca, odpeljala kar dva avtobu- sa, in sicer s točno sto udeležen- ci, Rudija in dveh šoferjev tu ni- smo všteli. Vozili smo se preko idiličnih gričkov Slovenskih go- ric v smeri Lenarta in lum zavili proti Tratam oziroma Avstriji. Ze med potjo so Rudijeve stevar- dese vsem udeležencem izročile dobro obložene sendviče, ki so tistim, ki doma pač niso zajtrko- vali, dobro teknili, kajti morali so pač malce bolj zgodaj vstati kot sicer, ker je bil odhod avto- busov predviden že ob 7. uri. Ru- di pa ljubi točnost. Vse mora po- tekati po predvidenem progra- mu. Avtobusa sta se ustavila malce pred Lipnico pri trgovini Billa, kjer so si izletniki lahko v dobrih dveh urah nakupili, kar so pač že doma načrtovali. Seveda pa so bili nakupi odvisni od vse bolj dragocenih deviz, točneje šilin- gov, kajti dinarjev zadnje čase nič kaj ugodno ne menjavajo. Si- cer pa je tečaj dinarja že med dvemi in tremi dinarji za šiling. Mimogrede se lahko spomnimo Markoviča, kako je pred nekaj več kot letom dni s svojim na- smeškom na veliko obljubljal, kako bo dinar postal svetovna valuta, se pravi, da bo konverti- bilen. Žal pa so se njegove napo- vedi in sploh iluzije o konverti- Skupina izletnikov fotografirana pred Kmečkim turizmom Benko bilnosti dinarja razblinile kot milni mehurčki. Tako smo se lahko prepričali, da se v Avstriji boljše kave, recimo Alvorade, sploh ne splača več kupovati, ker nas velja, preračunano v dinarje, že nekaj nad 200 dinarjev za ko- logram. Po opravljenih nakupih sta nas šoferja-zasebnika Franci KOROŠAK in Jože GAŠPARIČ, odpeljala nazaj preko sicer uma- zane reke Mure in že smo se zna- šli v svoji domovini. Na carini sploh nismo imeli težav, saj bi pravzaprav lahko vsi v obe smeri potovali kar brez potnih listin. Kmalu smo se ustavili ob lepi skorajda novi zgradbi pri gospo- du BENKU, ki se bavi s kmeč- kim turizmom, in sicer v Spodnji Ščavnici, kjer nas je že čakalo iz- datno kosilo z dvojno vrsto me- sa, pa tudi gospa Nada MAJHE- NIC iz Majšperka s svojim glas- benim inštrumentom. Zaigral je tudi Ivan NEMEC, ki je potoval z nami in je že kar stalni sprem- ljevalec izietov. Tako sta se mu- zikanta kar menjavala in na ples- nem podiju je bilo vse več plesal- cev. Zal je bilo premalo moških, nekateri smo bili tudi bolj leni za ples, paso se v duetu vrtele kar žene in dekleta. Ponekod nismo mogli ugotoviti, katera je kot »moški« vodila soplesalko po plesišču. Skratka, bilo je res ve- selo, vse do poznih večernih ur, ko je bil čas za odhod. Morda bo koga zanimala še cena izleta. Skupaj s kosilom je veljal 250 di- narjev. Naj pa tudi še zapišem, da je bilo zelo okusno vino po 60 dinarjev za liter, radenska po 15 dinarjev, stil po 25 dinarjev. Na ceniku sem tudi videl, da velja pri Benku kosilo 50 dinarjev. Naj torej s tem zapisom za- ključim. Zavedam se sicer, da sem morda kaj zanimivega še iz- pustil,, zavedajoč se, da je TED- NIK pač glasilo, ki mora pisati tudi še o mnogih drugih aktual- nostih iz domačih, pa tudi tujih logov. Ni pa odveč, če ob za- ključku zapišem, da Rudi že zbi- ra prijave za izlet v Italijo, točne- je v Trbiž, ki bo v mesecu aprilu. Med potjo se bodo izletniki usta- vili še v Plibrku na avstrijskem Koroškem. Izlet je torej spet pre- težno namenjen nakupom. Franjo Hovnik Šahisti osnovnih šol za občinske naslove Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj je bila prejš- njo sredo ponovno prizorišče bojev na 64 črnobe- lih poljih. Tokrat se je za naslove občinskih prva- kov potegovalo 67 posameznikov iz sedmih osnov- nih šol v vseh štirih kategorijah. Ponovno so bili najboljši mladi z Oš Gorišnica, saj so v treh kate- gorijah osvojili prva mesta, pa tudi sicer se jih je največ uvrstilo na regijsko prvenstvo. Viden napre- dek je opaziti pri mlajših učencih Oš Franca Osoj- nika in Oš Kidričevo, v kategoriji učenk pa tudi Oš Grajena. Škoda je le, da na teh prvenstvih ne sodelujejo nekoč močni šahovski centri (Juršinci, Cirkulane, Videm), pogrešali pa smo tudi pred- stavnike Oš Olge Meglic Ptuj. Morda je upadel in- teres pri samih mentorjih ali pa se ti srečujejo s te- žavami, kako zagotoviti udeležbo na občinskem prvenstvu, še bolj pa na višjih nivojih. Zato bo po- trebno v bodoče najti skupaj s Šahovsko zvezo Slovenije, Športno zvezo Slovenije, Športno zvezo Ptuj, Šahovskim društvom Ptuj in samimi šolami enoten dogovor za kritje stroškov udeležbe na teh' tekmovanjih. Rezultati: mlajša kategorija učenk — 1. Helen Rižnar, 2. Anja Zamuda (obe Gorišnica), 3. Lidija Golob (Grajena), 4. Karmen Belšak (Gor.), 5. Stanka Pauko (Gr.), 6. Branka Zamuda (Gor.); mlajša kategorija učencev — I. Dejan Ivančič, 2. Jurij Cvitanič (oba Gor.), 3. Miroslav Mihalič (F. Osojnik), 4. Simon Colnarič, 5. Bojan Pišek, 6. Aleš Fajt (vsi Kidričevo); starejša kategorija učenk 1. Maja Tuš, 2. Klementina Pukšič, 3. Alenka Šuman (vse Gor.), 4. Metka Žerak (Žetale), 5. Al- bina Zoreč (Grajena), 6. Bojana Suman (Gor.); starejša kategorija učencev — 1. Matjaž Plajnšek (T. Žnidarič), 2. Igor Ivančič (Gor.), 3. Danilo Kri- že (T. Žnidarič), 4. Matej Roškar (Gor.), 5. Matej Vigec, 6. Boštjan Vršič (F. Osojnik). Prvi trije v vsaki konkurenci so prejeli medalje, ki jih je prispevalo Šahovsko društvo Ptuj, od 4. do 6. mesta pa diplome, ki jih je prispevala Šport- na zveza Ptuj. Organizacijo je odlično izvedla OŠ Tone Žnida- rič skupaj z mentorjem Ivanom Šumandlom, teh- nično izvedbo pa Šahovsko društvo Ptuj z glavnim sodnikom Jožetom Voglarjem in ostalimi sodelav- ci. Na regijsko prvenstvo so se uvrstile prve tri v kategoriji mlajših in starejših učenk ter prva dva iz skupine mlajših in starejših učencev. Silva Razlag Zanimiva tekmovanja športna zveza občine Ptuj in Atletski klub Ptuj sta skupaj or- ganizirala občinsko osnovnošol- sko atletsko dvoransko prven- stvo občine Ptuj za starejše in mlajše pionirke in pionirje, ki je potekalo v športni dvorani Mla- dika. Tekmovanja se je udeležilo okrog 450 učencev iz trinajstih osnovnih šol občine Ptuj. Tako je bila Mladika »nabita« s sami- mi tekmovalci.'Ne vprašajo pa, kje so stali njihovi navijači bi- li so celo na samih tekmovalnih stezah. Ni nam jasno, zakaj iz- vedbe dvoranskih osnovnošol- skih tekmovanj ni v športni dvo- rani Center, kjer bi bili gotovo možni boljši pogoji in rezultati, samo tekmovanje pa bi bilo bolj pregledno za mentorje. Osnov- nošolsko tekmovanje je bilo nad- vse zanimivo. Potekalo je v pra- vem portnem vzdušju. Pri starej- ših pionirkah se ni vedelo do zadnje discipline, skoka v višino, katera OŠ bo na koncu osvojila pokal, ali Dornava ali Tone Žni- darič, in tako postala občinski prvak pri starejših pionirkah. Pri starejših in tudi pri mlajših pio- nirjih je ponovno zmaj,ala. kakor se že vrsto let prej, OS Tone Žni- darič. Starejši pionirji: 30 m 1. Dejan Mikulič FO 4,25, 2. Mišo Leskovar OM 4,35, 3. Daniel Ov- čar TŽ 4,38: 400 m - !. Vitjan Serdinšek TŽ 1:02,19, 2. Ivan Hliš TŽ 1:03,I0, 3. Beno Stanjko FO 1:04,23; suvanje žoge — I. Boštjan Furek TZ 13,85 m, 2. Boštjan Krajnc FO 12,85 m, 3. Peter Graifoner TŽ 12,78 m; skok \ daljino — 1. Matjaž Planjšek TŽ 530 cm, 2. Uroš Esih OM 530 cm, 3. Robert Petrovič Cl 528 cm; skok v višino — 1. Dušan Kores CI 160 cm, 2. Mat- jaž Hajšek CI 155 cm, 3. Predrag Pavlica FO 155 cm. Ekipni vrstni red starejših pio- nirjev: 1. OŠ Tone Žnidarič 4922 točk, 2. OŠ Franc Osojnik 4338 točk, 3. OŠ Olga Meglic 4179 točk, 4. OŠ Dornava 4153, 5. OŠ Cirkovci 3639 točk. 6. OŠ Kidri- čevo 3503, 7. OŠ Gorišnica 2461 točk, 8. OŠ Grajena 2166 točk, 9. OŠ Ivan Spolenjak 1617 točk, 10. OŠ Leskovec 1093 točk. 11. OŠ Hajdina 1050 točk. Starejše pionirke: 30 m 1. Sabina Granda DO 4,84, 2. Ser- geja Zebec TŽ 4,87, 3. Jelena Cačkovič OM 4,90, 400 m - 1. Bojana Bigec PO 1:09,34. 2. Ma- ja Tuš GO 1 :1 1,69, 3. Petra Vre- čar OM 1:12,47; suvanje žoge — I. Marjana Gojgošek IS 10.35 m. 2. Simona Gaizer TZ 9,43 m, 3. Silva Nemec DO 9,17 m; skok v daljino 1. Ksenija Skok TŽ 455 cm, 2. Bojana Prah Cl 425 cm, 3. Anita Brodnjak DO 417 cm; skok v višino I.Moj- ca Mršek FO 147 cm, 2. Janja Pucko TOŽ 132 cm, 3. Mira Ple- teršek ( I 142 cm. Fkipni vrstni red starejših pio- nirk: 1. OŠ Dornava 5291 točk, 2. OŠ Tone Žnidarič 5273 točk, 3. OŠ Franc Osojnik 5097 točk, 4. OŠ Olga Meglic 4843 točk, 5. OŠ Cirkovci, 4769 točk, 6. OŠ Kidričevo 3954 točk, 7. OŠ Go- rišnica 3799 točk, 8. OŠ Destrnik 2787 točk, 9. OŠ Leskovec 2576 točk, 10. OŠ Grajena 2361 točk, 11. OŠ Ivan Spolenak 1599 točk, 12. OŠ Hajdina 1316 točk, 13. OŠ Podlehnik 839 točk. Mlajši pionirji: 30 m ~ 1. Damjan FO 4,50, 2. Dejan Vil- čnik GO 4,59, 3. Adrej Meško GO 4,61; skok v višino — 1. Matjaž Frangež CI 145 cm, 2. Roman Deležak DO 140 cm, 3. Igor Perkovič CI 135 cm; skok v daljino - 1. Benjamin Lenart TŽ 482 cm, 2. Matej Zafošnik Cl 473 cm, 3. Dominik Papšt OM 466 cm; 400 m — I. Goran Turn- šek TŽ 1:03,44, 2. Damjan Bez- jak TŽ 1:03,22, 3. Bojan Kozel TŽ 1 :l 1,09. Ekipni vrstni red mlajših pio- nirjev: 1. OŠ Tone Žnidarič 2617 točk, 2. OŠ Gorišnica 1979 točk, 3. OŠ Olga Meglic 1939 točk, 4. OŠ Cirkovci 1872 točk, 5. OŠ Franc Osojnik 1792 točk, 6. OŠ Kidričevo 1672 točk, 7. OŠ Dor- nava 1619 točk, 8. OŠ Grajena 1318 točk, 9. OŠ Leskovec 906 točk, 10. OŠ Destrnik 459 točk, I I. OŠ Podlehnik 159. Mlajše pionirke: 30 m ~ 1. Nina Uc TŽ 4,72, 2. Barbara Frangež Cl 4,82, 3. Katja Mau- čec FO 4,90; skok v višino — 1. Romana Turnšek DO 130 cm, 2. Petra Kramberger OM 125 cm, 3. Klavdija Milošič FO 125 cm; skok v daljino — 1. Alenka Flor- jančič KI 431 cm, 2. Barbara Ga- čnik TŽ 431 cm, 3. Špela Breznik FO 428 cm; 400 m — 1. Janja List TŽ 1:14,85, 2. Marija Lesjak LE 1:15.06, 3. Alenka Hosjak FO 1:15,16. Ekipni vrstni red mlajših pio- nirk: I. OŠ Tone Žnidarič 3967 točk. 2. OŠ Franc Osojnik 3841 točk. 3. OŠ Olga Meglic 3603 točk, 4. OŠ Cirkovci 3487, 5. OŠ Dornava 3309 točk, 6. OŠ Kidri- čevo 3284 točk, 7. OŠ Gorišnica 3176 točk, 8. OŠ Leskovec 3066 točk, 9. OŠ Grajena 1583 točk. 10. OŠ Podlehnik 861. REGIJSKO KARATE PRVENSTVO Velik dan za ptujski karate 9. marca je v Radencih poteka- lo karate prvenstvo ZKOS (Zve- ze karate organizacij Slovenije) mariborsko-pomurske regije v absolutni in težnostnih kategori- jah v borbah za člane ter v katah posamezno in ekipno za člane in ženske, na katerem se je pomeri- lo okrog 40 tekmovalcev. Za SKK JOŽE LACKO Ptuj so na- stopili Saša Ceh, Andrej Cafuta in Drago Furek ter se kvalificira- li na republiško prvenstvo, ki bo prihodnjo soboto v Ljubljani. Najprej je nastopil Andrej Ca- futa v polsrednji kategoriji (do 70 kg) in že v prvem kolu z viso- kim rezultatom 6:0 premagal tek- movalca iz Radenc. Za nožno prestrezanje z mae gerijem je do- bil celo ipon (2 točki). V finalni borbi gaje premagal izvrstni An- te Lucič iz Ruš, ki je kasneje zmagal v absolutni kategoriji. 3 točke je Andrej izgubil, ker je prestopil črto na tatamiju (boril- nem prostoru). Tesni rezultat 4:2 kaže, da bi bilo lahko drugače. Andrej je osvojil drugo mesto in zabeležil najboljšo uvrstitev med našimi tekmovalci. Posebno presenečenje je pri- pravil tudi Drago Furek, kije na- stopil v isti kategoriji in osvojil tretje mesto. Drago si je pred kratkim zlomil nogo in nihče ni računal, da si bo tako hitro opo- mogel. Saša Ceh je nastopil v poltežki kategoriji (do 80 kg) in prikazal standardno formo, v kakršni smo ga vajeni gledati. Zasedel je tre- tje mesto, a bi se lahko uvrstil še boljše, če ne bi v finalni borbi, enako kot Cafuta, trikrat presto- pil črte na tatamiju. V težnostnih kategorijah je najbolj navdušil neponovljivi Miroslav Gorenc (Maribor), lan- skoletni viceprvak republike v absolutni kategoriji. Z lahkoto se je prebil skozi srednjo kategorijo in znova dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega karateja. V absolutni kategoriji (brez te- žinskih omejitev) je vprvem kolu izvrstno štartal Saša Ceh in s 6:0 povsem deklasiral tekmovalca iz Murske Sobote. V drugem kolu pa ga je ustavil izkušeni težkaš Mladen Kutnjak iz Limbuša. Za Andreja Cafuto se je v absolutni končalo, ko je naletel na vetera- na Iveta Filipoviča iz Ruš. Drago Furek pa je izgubil z mladim Evaldom Robičem, ki je bil svo- jevrstno presenečenje poltežke kategorije in prvenstva nasploh. Tako je Ceh zasedel peto mesto, Cafuta in Furek pa sedmo in osmo mesto v absolutni kategori- ji, kar je bilo dovolj, da se plasi- rajo na RP te discipline, ki bo čez 14 dni na Gorenjskem. Ptujčani so znova potrdili, da je bila njihova forma dobro tem- pirana, kar so dokazali že na medklubskem srečanju v Mari- boru. Na prvenstvu so najbolj raz- burkali duhove mariborski kara- teisti Ljube Javorška, ki so na tekmovanju prišli, a se ga iz ne- znanih razlogov niso udeležili, s čimer so si zaprli pot na RP Slo- venije. Trener SKK JOŽE LAC KO PTUJ Silvo Vogrinec 105 let gasilskega društva Ormož Letos mineva 105 let, odkar so \ Ormožu ustanovili prostovolj- no gasilstvo. Že pred letom 1886 so v Ormožu obstajali gasilci, vendar so bili plačani od takrat- ne občine. Ob ustanovitvi dru- štvo ni imelo lastnega doma, am- pak je za spravišče gasilne opre- me uporabljalo prostore pri ta- kratni meščanski šoli v Ormožu. Leta 1902 je bil zgrajen nov, so- doben gasilski dom, ki je pose- do\al za takratne čase sodobno gasilsko opremo. Društvo je pre- živelo d\e svetovni vojni, ki sta društvo vsakikrat osiromašili. Društvo se je vzdrževalo z dota- cijami občine in s prireditvami. Te so nekaj časa društvu prinaša- le sredstva za nadaljnji obstoj in posodabljale orodja in opreme. Kadrovanje članstva poteka po programih in potrebah dru- štva. Gre za uspešno delovanje društva in nudenje pomoči ob požarih in drugih elementarnih nesrečah. V društvu je vedno včlanjeno okrog 100 članov, čla- nic, pionirk in pionirjev. Njiho- vo zagnanost, sposobnost in po- žrtvovalnost potrjujejo mnogi pokali, sprejeti na raznih tekmo- vanjih, ter priznanja, pohvale in diplome, ki so dokaz za nesebi- čno in požrtvovalno delo društva ob nudenju pomoči potrebnim. Zaradi pomanjkanja sredstev za nadaljnji obstoj društva je bi- la pred leti s pomočjo požarnega inšpektorata za občini Ptuj in Ormož ustanovljena servisna de- lavnica »pastor« za servisiranje vseh vrst ročnih gasilnih apara- tov in za pregled vseh vrst hi- drantov. S prizidkom h gasilske- mu domu smo dobili prostor za servisno delavnico ter jo sodob- no opremili. Tu letno pregleda- mo in preizkusimo več kot 1500 ročnih gasilnih aparatov. Na te- renu in v različnih delavnicah in ustanovah pa se pregleda več kot 400 podzemnih, nadzemnih in zidnih hidrantov. Na letošnjem rednem občnem zboru društva in na sejah je tekla beseda o povečanju naših dejav- nosti. Te so tudi edini vir dohod- ka za vzdrževanje društva in voz- nega parka. V predlanskem in lanskem letlu nam je uspelo s pomočjo TO in OGZ Ormož ter z lastnimi sredstvi dograditi dve garaži, katere koristita TO in OGZ. Nadalje je bila zgrajena ograja ob domu, ki pa še ni do- končna. Največji problem gasilskega društva pa je obnova gasilskega doma, ki že sto let služi svojemu namenu. Članom društva je nu- dil potrebne prostore za orodje in opremo, a je sedaj dotrajal. Strop se ruši zaradi dotrajanosti ledene konstrukcije. Tako grozi nevarnost, da se strop v celoti zruši na v domu parkirana gasil- ska vozila. Načrt za obnovo doma predvi- deva obnovo stropa, celotnega ostrešja, izgradnjo enega stano- vanja in večnamenske dvorane nad gasilskim domom. Z zgradit- vijo stanovanja bi dom imel hiš- nika ter aktivno dežurno službo. Želje po obnovi doma so velike, denarja pa je za tako veliko inve- sticijo zelo malo. Krajevni samo- prispevek, v katerega je zajeta tu- di obnova gasilskega doma pa ne bo pokril vseh stroškov za obno- vo doma, ker se istočasno zbirajo sredstva za dokončno obnovo cerkve in izgradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Ormož. Potrebno je oboje, vendar bi morali dati prednost popravilu gasilskega doma, ker so ogroženi v njem parkirana gasilska vozila in oprema. Zbiranje sredstev je še pred nedavnim potekalo pre- ko delovnih organizacij in usta- nov, danes pa so ta podjetja in ustanove večji reveži kot gasilci, saj marsikateri dolgujejo delav- cem plače za več mesecev nazaj in tako od njih ni več kaj priča- kovati, kljub temu, da nujno po- trebujejo gasilec, saj nimajo or- ganizirane svoje gasilske službe. Pomembno vprašanje nadalj- njega delovanja gasilstva je tudi novi gasilski zakon, s katerim bi bila zajamčena obstoj in financi- ranje gasilstva. Sprejeti sklepi in program dela za leto 1991 so spodbuda za uredničevanje društvenih ciljev, kamor spadata razširitev progra- ma servisne delavnice »pastor« in obnova gasilskega doma. Gla- vna naloga pa je nuditi pomoč, bližnjemu v nesreči. Adolf Rižnar Regijsko prvenstvo s serijsko zračno puško za vse kategorije v nedeljo, 3. marca, je potekalo na streliš- ču v Mladiki regijsko prvenstvo občin Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož. Na tekmovanju je sodelovalo 71 strelcev in strelk, od tega 12 pionirjev, 7 pionirk, 12 mladincev, 7 mla- dink, 29 članov in 4 članice. Rezultati: pionirji posamezno - I. Branko Bojkovič, 161 krogov. 2. Branko Rojs, Boč, Poljčane, 160 krogov, 3. Boštjan Hojnik, Ptuj, 157 krogov; pionirke posamezno — 1. Alenka Peteršiš, Ptuj, 153 krogov, 2. Silva Kovačec, Ptuj, 149 krogov, 3. Olga Šajnovič, Ptuj, 146 krogov; mladinci, posamezno — 1. Izidor Šajnovič Ptuj, 146 krogov, 2. Andrej Orešek, J. L., Ptuj, 366 krogov, 3. Andrej Pul- ko, Ptuj, 363 krogov; mladinke, posamezno — I. Monika Bučanski, Ormož, T. S., 358 kro- gov, 2. Polona Krojs, Zg. Polskava, 350 kro- gov, 3. Valeria Tič, Zg. Polskava, 338 krogov; člani, posamezno - 1. Kari Vidmar, IM PO L, 3688 krogov, 2. Zvonko Hajduk, Ptuj, 365 krogov, 3. Ludvik Pšajd mlajši, J. L., Ptuj, 365 krogov; članice, posamezno — 1. Slava Lugarič. Impol. 358 krogov. 2. Kristina Pšajd, J. L., Ptuj, 345 krogov; 3. Vesna Mele, T. S., Ormož 340 krogov; člani, ekipno — 1.;, J. L., Ptuj 1082 krogov, 2. Partizan Z. G. Pol- skava 1079 krogov, 3. Ptuj 1077 krogov; mla- dinci, ekipno 1. Ptuj 1085 krogov, 2. IM- POL 1014 krogov; mladinke, ekipno I. Partizan Zg. Poslava 1012 krogov. 2. Ptuj 985 krogov, pionirji, ekipno — 1. Ptuj 465 krogov, 2. Boč. SI. Bistrica 45« krogov, 3. Impol 406 krogov, pionirke, ekipno — 1. Ptuj 423 kro- gov. Vsi strelci, ki so dosegli norme, se bodo udeležili republiškega prvenstva, ki bo 23. in 24. marca. H. 14 - ZA RAZVEDRILO 21, marec 1991 - TEDNIK PRVOAPRILČKI ŽE RASTEJO Ne boste verjeli, dragi bralci, ampak tegale jurčka sem nabral že včeraj, torej pred prvim aprilom, (da mi umreš ako te lažem). V NE CUJEM DOBRO — Si slišala draga moja, baje je odstopil Jovič? — Ne čujem dobro ... Podpredsednik IS SO Slovenska Bistrica, Danilo Utenkar TRENING ZA POLI- TIČNO KONDICIJO Naš novinarski kolega, sloven- skobistriški DANILO ITFN- KAR, je postal politik. Minister in podpredsednik izvršnega sveta SO Slovenska Bistrica. Nekoč se je Danilo ukvarjal tudi s športom. »Za dobrega judoista je potrebno ogromno tr'»ninga,« so bile njego- ve pogostne oesede. In ko mu je grozila politična kariera, je svoje športne izkušnje prenesel vanjo: v polni bojni opremi je doma pred ogledalom prebral nekaj politi- čnih govorov. PRVA POLITIČNA ZMAGA Naš ptujski prijatelj in znanec mnogih prijateljev dobre kapljice TONE S. je pred kratkim dosegel prvo pomembno politično zmago v besednem spopa- du. Med prvimi, ki so mu čestitali, je bil tudi večer- ni novinarski kolega Jo/e S. (P. S.: druga roka je ženskega izvora.) GASTARBEITER TRIO v prvi radijski oddaji Orfejček smo izvedeli, da se na domačem terenu vse bolj uveljavlja trio naših glasbeni- kov, ki so na začasnem delu v tujini. Na posnetku so med skupno vajo s prvo trobento v občini, Hinkom Daskom, ki bo baje zanje napisal skladbo z naslovom Povsod je lepo, doma je najlepše. ROKE PROČ OD MEDIJEV Ko smo na Radiu in v Tedniku pred kratkim zvedeli smešno novico, da si nas nekdo želi lastiti, smo v splošnem obupu brž poklicali na pomoč mednarodnega mojstra magije Marliz- za in ga službeno zaprosili, da nam odkrito pove, kaj nam kažejo karte. Njegov odgovor je bil kratek: bodite brez skrbi, turističnim politikom ne bo uspelo! TO ŠE NI VSE He, he, he, gospod gvar- dijan, poglejte, kaj piše tu- kaj. Tudi gorice so bile na- še pa ta in ta hiša, pa ... BOGATA TURISTIČNA PONUDBA Pripravljalcem bodočih materia- lov turistične ponudbe predlaga- mo, da poleg ostalih lepot ptujske občine ponudijo turistom še nekaj brhkega, sveže naravnega in dehte-j čega. Z malo vlaganja imamo tega^ bogastva na pretek. ■ NAMESTO ŠOPKA Ker so ob osmem marcu pošle skoraj vse zaloge rezanega cvetja, poklanjamo tistim, ki so nam z le- tošnjim kurentovanjem pridelali baje za okoli 400 starih milijard izgube, tole primerno domačo rast- lino (baje je zdravilna). , POŠTO ŽE SELIJO? Iz neuradnih virov smo izvedeli, da PTT ustanovi kar paše, da bo na tem mestu nekoč spet stala minoritska cer- kev. Sedanji PTT prostori so namreč preutesnjeni in ideja je za pošto odrešilna. Horuk, začnimo s selitvijo. KMET - PODPREDSEDNIK IN MINISTER »Povem vam, tudi ministru sem to že povedal, da je kmetij- stvo pomemben del slovenskega hospodarstva. Hospod minister bo zahoto>il denar, da bomo mi kmetje lahko učinkovito delali in dobro hospodarili.« Minister Jože pa nič. TEDNIK - marec 1991 ŠPORT IN DRUŠTVA - 15 ROKOMET Tokrat le točka v 17. kolu prvenstva v prvi re- publiški moški ligi so naše ekipe osvojile le točko. To je osvojila Velika Nedelja v svoji dvorani proti Liplastu iz grosuplja. V vodstvu je še vedno (s štirimi to- čkami prednosti) Rudar, Drava je šesta, Velika Nedelja enajsta, Ormož pa dvanajsti. VELIKA NEDELJA-LIPLAST 22:22 (11:9) Domači rokometaši so pred 200 gledalci prešli v vodstvo pro- ti koncu prvega polčasa in v dru- gem prednost povišali na štiri za- detke. Vendar jim tudi tokrat ni uspelo zmagati. Nekoliko slabša igra v napadu in delno v obram- bi je omogočila solidnim gostom, da so v začetku zadnje minute izenačili na 22:22. V zadnjem na- padu sta sodnika odvzela žogo domačinom (prebijanje v napa- du), gostje pa v zadnjih sekun- dah niso izkoristili lepe priložno- sti, ko jih je šest igralo proti šti- rim domačinom. Velika Nedelja: Zoreč, Zorli 6, Boksa 1, Gregorič 4, Prejac, Kra- bonja. Marin 2, Hržič 8, C vetko, Lah, Mesarec 1, Vaupotič. PREDDVOR-DRAVA 30:29 (13:11) Ptujčanom se v Kranju doma- činom ni uspelo oddolžiti za po- raz iz prvega dela prvenstva. Tu- di tokrat je očitno šlo za tekmo ekip, ki več pozornosti posvečata napadu, in Preddvor je zato tudi na tej tekmi ugnal Dravo. Velja pa poudariti, da ima Drava po tej tekmi najboljši napad v ligi, žal pa šele deveto obrambo. Drava: Koštomaj, Vugrinec, Žuran, Vrtarič 7, Terbuc, Pucko, Šimac 5, Ramšak I, Kelenc 2, Sa- gadin ?>, Hrupič II, Matjašič. INLES-ORMOŽ 25:18 (14:7) Ormožani so v Ribnici dožive- li poraz proti tretjeuvrščeni ekipi lige. Priložnosti za točke bo še precej, čeprav njihovo stanje na lestvici in zaloga točk nista ro- žnati. V lepem vremenu bodo lahko povečali število treningov, saj jih je sedaj očitno premalo. Ormož: Šulek, Praprotnik, Šandor, Sabo 8, Fridrih, Poia.k, Hržič (v metu), osem zadetkov Liplastu (Foto: I. kotar) Sekelj, Vincek 1, Potočnjak 6, Zabavnik I, Rajh 2, Valenko. PIONIRJI VELIKE NEDEUE V FINALU Mladi igralci Velike Nedelje so se uvrstili v republiški finale starejših pionirjev, in to med štiri najboljše ekipe. Na polTmalnem turnirju so bili v svoji dvorani precej boljši od Bakovčanov in za zadetek od Velenjčanov (18:17). Finale bo v nedeljo v Kr- škem. V SOBOTO TRIJE DERBIJI! Za naše ekipe in gledalce bo ta sobota še kako zanimiva. V Veli- ki Nedelji se bo ob 19. uri začel derbi Ormož —Velika Nedelja, v ptujski dvorani Center pa bo dvojni program. Ob 18. uri se bo začelo derbi srečanje vzhodne skupine prve ženske lige med vo- dilnim Novim mestom in drugo- uvrščeno Dravo, ob 20. uri pa bodo domači člani začeli tekmo z vodilnim Rudarjem. I. Kotar Na kaj moramo pomisliti preden zakurimo v naravnem okolju Statistični podatki o požarih zaradi nekontroliranega kurje- nja v naravi kažejo, da je iz leta v leto v naravnem okolju več požarov, pa tudi nastala škoda ni zanemarljiva. Največ požarov v naravnem okolju je pomladi, ko sežigamo suho travo in drugo podrast ter tisto, kar smo nagrabljali. Preden se odločimo, da ne- kaj zažgemo, moramo zagoto- viti, da je to lahko le ob mir- nem vremenu in na takem kra- ju, kjer ni možnosti, da bi se ogenj nekontrolirano razširil na sosednje objekte in površi- ne, predvsem v gozd. Ves čas kurjenja moramo biti prisotni zaradi nadzora pred morebitno razširitvijo, kraj kurjenja pa lahko zapustimo šele tedaj, ko smo se prepričali, da ni več ni- česar, kar bi lahko povzročilo ponovno gorenje ali da bi na- stali veter raznašal žerjavico. Ob vetrovnem vremenu in v bližini gozdov je sleherno kur- jenje v naravnem okolju prepo- vedano, ker obstaja velika ne- varnost za razširitev požara, katerega pa nismo v stanju nadzorovati. Posebej opozarjamo občane, da ni sprejemljivo, da kurijo v naravnem okolju otroci in sta- rejši občani, ki niso toliko raz- sodni, da bi se zavedali, kaj lahko s tem povzročijo, pred- vsem, ker niso v stanju nadzira- ti kurjenja in po potrebi ukre- pati. Ce pride do nekontrolirane razširitve požara, pokličemo najbližje občane na pomoč, pa tudi domače gasilce na kraje- vno običajen način ali nemu- doma prijavimo požar na tele- fonsko št. 92, Postajo milice Ptuj, ki bo obvestila gasilce. Proti občanom, ki ne bodo upoštevali opozorila, bo požar- na inšpekcija morala ukrepati v skladu z zakonskimi poobla- stili. Vodja inšpektorata za požarno varnost Edvard Kozel, ing. 19. LETNA KONFERENCA TERAPEVTSKE SKUPNOSTI ZDRAVUENIH ALKOHOLIKOV Slovenija želi imeti zdrave in zadovoljne ljudi Terapevtska skupnost je v prejšnjem letu delala v štirih oziroma v treh skupinah z 12 do IS člani. Vodili so Jih terapevti: Aleksander Solovjev, Jasna Toplak, Marija Tominšek in dr. Zlata Ivetič. Programe dela so pripravljali skupaj, na osnovi anket. Vključevali so strokovna predavanja, organiziali skupne sestanke in naj- različnejše prostočasne aktivnosti. O delu skupnosti v prejšnjem letu je govoril predsednik Slavko Rimele, dopolnil ga je tajnik Janko Hengelman. Blagajničarka Kristina Kolar je predstavila finančno stanje skupnosti, Jože Šegula pa je v imenu nadzornega odbora poročal o dru- gih aktivnostih, ki prav tako sodijo v redno dejav- nost. ŽDr. Marija Djurdjevič, predsednica Zveze dru- štev nekadilcev Slovenije, je zdravljence še dodat- no spodbudila, da vztrajajo pri svoji odločitvi — abstinenci. »S tem, ko ste si v pomembni meri po- vrnili stil življenja,« je dejala, »ste sposobni opu- stiti tudi drugo razvado — kajenje. Nikotin je hud sovražnik človeškega telesa, saj napada sleherno celico.« Magister Srečko Vogrin Je Ptujčane po- zdravil v imenu Mariborčanov. Dejal je le: »Absti- nirali bomo do smrti, pa še pet let naprej!« Dr. Tilka Kren pa jih je pozvala, naj se vključijo v pro- jekt — Zdrava mesta. V soboto je ptujske zdravljence pozdravilo še več gostov. Ti so jim zaželeli, da bi še naprej vztra- jali, s tem uresničevali skupna prizadevanja, da bo imela suverena Slovenija zdrave in zadovoljne ter produktivne ljudi. Trinajst članov je prejelo priznanje za eno, tri, pet in sedemletno abstinenco. Dr. Zlata Ivetič je ob tem povedala, da si je vsak prejemnik prizna- nja v resnici zaslužul. Skupnost pa si tudi sicer pri- zadeva, da bi s svojim delom in zgledom skušala vplivati na ljudi, da spremenijo nekatere škodljive življenjske navade. Letos bodo poskušali »uvelja- viti« pitje čaja. Vključili pa se bodo tudi v akcije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pripravili poučna predavanja za vse, ki so jim zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli vozni- ško dovoljenje. V soboto so člani terapevtske skupnosti zdra- vljenih alkoholikov rešili tudi nekaj kadrovskih zagat. Imenovali so namestnika tajnika in zame- njali neaktivne člane odborov. Dr. Tilka Kren je delo konference dodatno obo- gatila. V okviru svojega predavanja z naslovom — generacijska nasprotja — je nasula veliko življenj- skih resnic, predvsem pa je razmišljala o smisiu in vrednosti življenja. Ptujčani so seji zahvalili z ma- skoto kurenta. Ta ji bo vlil dodatno moč, saj piše knjigo z naslovom - Kurentova nevesta. Mg Ptujski gasilci praznujejo 121 let delovanja člani gasilskega društva Ptuj so v letu 1990 opravili 93 akcij. Pomagali so pri 73 požarih, reševali v 14 prometnih nesrečah in v šestih primerih nudili pomoč pri utopljenih osebah. \ domačem požarnem okolišu so se z ognjenimi zublji spopadali le 34 krat, na pomoč pa so priskočili tudi izven svojega okoliša in to v 56 pri- merih, trikrat pa tudi izven občine Ptuj. V vseh akcijah je sodelovalo skupaj 747 operativnih članov, ki so opravili okoli 1500 prostovoljnih delovnih ur. Zares humano poslanstvo. Zato so na minulem 121. let- nem občnem zboru v soboto, 16. marca, ob prisotnosti številnih gostov svoje lanskoletne aktivno- sti ugodno ocenili. Potarnali so le nad vedno manjšo vrečo de- narja, ki jim je na voljo za njiho- vo dejavnost in zaradi tega potr- kali na zavest vseh tistih, ki bodo lahko krojili njihovo gmotno usodo v letošnjem letu. Brez ga- silcev bo naše premoženje še bolj ogroženo, zato se je treba že se- daj tega resno zavedati. Tako predsednik Stjepan Ca- načič kot poveljnik Milan Maho- rič sta izrazila zadovoljstvo nad Med fosthse bili-tudi gasilci-iz avstrijske Lipniee vloženim trudom posameznih članov, Anton Valentin iz občin- ske gasilske zveze pa je poudaril tudi trdno povezavo med obema organizacijama in željo po večji naklonjenosti Ptujčanov. Vse večji pomen dajejo gasilstvu tudi v občinskem štabu Civilne zašči- te, je poudaril načelnik Franc Krajnc in se obenem zahvalil vsem članom, ki so pomagali v lanskih akcijah za odpravo po- sledic poplav in neurij. Obenem je napovedal tudi nekaj spre- memb, ki jih bo v kratkem prine- sel novi Zakon o varstvu pred požari. V imenu mariborskih ga- silcev pa se je ptujskim kolegom zahvalil tudi Marjan Zaviršek, direktor Zavoda za gasilsko reše- valno službo v Mariboru. Najak- tivnejših pa so se spomnili z ga- silskimi odlikovafijt in zahvala- Mednarodni turnir v judu v soboto bo v športni dvorani Center od 10. ure dalje medna- rodni turnir v judu za mlajše mladince in pionirje za Pokal Ptuja. Organizatorje J K Drava, povabljeni pa so tekmovalci iz Avstrije, Madžarske in Jugoslavi- je, ki bodo nastopili v dvanajstih kategorijah. I. k. Začetek tudi v medobčinski nogometni ligi Na območju MN7 Ptuj so s spomladanskim ociom začeli že včeraj, ko so odigrali polfinalni srečanji v okviru pokala za čla- ne, danes pa sta še polfinalni tekmi mladincev. V soboto in nedeljo pa bodo prve prvenstvene tekme članov in kadetov. Pari v I. razredu čla- nov: Gerečja vas Skorba, Dor- nava Stojnci, Hajdoše— Bukov- ci, Hajdina-Aluminij, Slovenja vas Pragersko in Drava Mar- kovci. Tekme bodo začeli ob 15. uri. 1. k. Invalidi Ptuja prvi Na polfinalnem tekmovanju III. republiške lige s serijskim zračnim orožjem, ki je bilo v so- boto, 16. t. m., na strelišču OSZ Ptuj, je zmagala ekipa Društva invalidov Ptuj. Nastopili so v po- stavi: Majcenovič, Pintarič, Pšajd in Tonček Cestnik. Prvi tri- je imenovani so sestavljali ekipo Ptuja, ki je nastreljala 1066 kro- gov, in osvojila prvo mesto v re- giji. Drugo mesto je osvojila eki- pa ŠDI Maribor s 1032 krogi, tretje mesto pa Medobčinsko društvo paraplegikov mariborske regije, z 998 krogi. Ekipa Ptuja se bo udeležila re- publiškega finala .^0. marca v Ljubljani, kjer pričakujemo eno izmed medalj za ekipna tekmo- vanja v tej zelo zanimivi tekmo- valni disciplini s serijskim zra- čnim orožjem. Franc Cetl JUDO V GORIŠNICI Medrepubliški turnir domačinom v Gorišnici je bil v soboto tradicionalni medrepubliški turnir mladih judoistov za pokal kraja. Nastopilo je trinajst ekip iz Sloveni- je in Hrvaške, zmagali pa so domačini pred bistriškim Impolom, ma- riborskim Branikom, Jesenicami, Slovenj Gradcem, Golovcem iz Lju- bljane, Mladostjo iz Zagreba, Cakovcem in Ivom Reyo iz Celja. Tekmovalci so se pomerili v petih kategorijah, najboljši pa preje- li nagrade pokrovitelja, firme Stik iz Ptuja. Največ sta pokazala Mata- rugič 7 Jesenic in domačin Kostevc. Najboljši po posameznih kategorijah: do 60 kg: I. Matarugič (Jesenice), 2. Bogdan (Cakovec), 3. Kos (Impol); do 65 kg: I. Kostevc (Gorišnica), 2. Mlinarevič (Celje), 3. Pav- lin (Golovec); — do 71 kg: 1. Vučina (Impol), 2. Dobovišek (Drava), 3. Herman (Bežigrad); do 78 kg: 1. Petek (Gorišnica), 2. Ivankovič (Zagreb), 3. Sor- šak (Impol); nad 78 kg: 1. Rajh (Branik), 2. Pečolar (Slov. Gradec), 3. Kru- perko (Bežigrad). S tekmovanja v telovadnici osnovne šole (Foto: Laura) NAMIZNI TENIS Konec ligaških tekmovanj v soboto in nedeljo, 16. in 17. marca t.l., so bile odigrane zadnje tek- me v zveznih ter republiških ligah. Tako so dekleta gostila v II. zvezni ligi drugo uvrščeno Kreka—Jedinstvo iz Tuzle. Gostje so bile boljše in so zmagale s 5:3. Igralke Petovie so v tem tekmovanju izgubile samo s prvi- mi tremi ekipami. S pretehtano igro so si zagotovile odlično četrto mesto in osvojile 24 točk, kar je največ do sedaj. Kapetan in najboljša igralka je bila Marinkovičeva, ob obeh lanskih pionirkah, Čerčetovi in Mlakarjevi edina izkušena igralka.Svoj delež je dodala tudi zelo dobra Karničniko- va. Za Karničnikovo, Čerčetovo in Mlakarjevo pa so sedaj na vrsti mla- dinska tekmovanja tako posamezno kot ekipno, saj se je ekipa sposobna uvrstiti na državno prvenstvo, med najboljših 12 ekip v Jugoslaviji. Tudi fantje so končali tekmovanje v SN ligi. Ekipa Petovie je naj- mlajša ekipa, ki je igrala v članski slovenski ligi. Osvojili so odlično šesto mesto. Igrali so mladinci Tancer in brata Bračko ter pionirja Strašek in Rozman, občasno pa je pomagal in ekipo vodil Igor Benčevič. Dekletom in fantom čestitke za odlični uvrstitvi in dobre igre. I.P Namizni tenis v osnovnih šolah v športni dvorani Mladika sta Športna zveza in Namiznoteniški klub Peto- via organizirala občinsko prvenstvo SŠD za osnovne šole. Na tekmivanju je so- delovalo 61 učencevMn učenk od 1. do 8. razreda. Pri učencih so največ pokaza- le osnovne šole J. Žnidariča, O. Meglic, Dornava in Cirkovce. Pri učenkah je bila najboljša OŠ Toneta Žnidariča. V konkurenci posameznikov učencev od 1. do 4. razreda je zasedel I. me- sto Nejc Janžekovič (O. Meglic) 2. Gregor Zafošnik (O. Meglic), 3. Aleksander Zajšek (T. Žnidarič). Od 5. do 8. razreda je postal občinski prvak Urh Strašek (T. Žnidarič^ 2. Danilo Kirže (T. Žnidarič), 3. Mitja Rozman (T. Žnidarič), 4. Rok Pišek (T. Žni- darič), 5. Gorazd Kiajdarič in 6. Andrej Vindiš (F. Osojnik). Pri učenkah od I. do 4. razreda je postala prvakinja Breda Majsilovič (T. Žnidarič); od 5. do 8. ra/reda pa je občinska prvakinja Mateja Cegnar (T. Žni- darič). Najboljše ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje. M, L. Veli!: uspeh Leščaka Na velikem mednarodnem turnirju v Pragi je v A skupini član Judo- kluba Drava. Leščak, kot reprezentant Jugoslavije dosegel v svoji katego- riji do 86 kg odlično 3. mesto. Izgubil je le s kasnejšim prvakom Gistler- jem iz Švice, premagal pa je renomirane nasprotnike. Na priprave, ki pričnejo konec meseca, so v republiško reprezen- tanco poklicani tu;'' j člani Judo kluba Drava, in to: Leščak, Letonja, Murko in Harler. ____ Uspeh mladih šahistov na regijskem tekmovanju v Malečniku je bilo v soboto, 9. marca, pionirsko šahovsko prvenstvo ma- riborske regije. Upoštevajoč, da je mariborska regija šahovsko najmočnejša v Sloveniji, smo lahko z uvrstitvami šahistov ptujske občine več kot zadovoljni. Na republiško prvenstvo je uspela uvrstitev kar petim šahistom oz. šahistkam in sicer: Matjažu Planjšku (OŠ T. Žnidariča), ter Igorju Ivančiču, Maji Tuš, Kle- mentini Pukšič in Heleni Rižnar — vsi iz OŠ Gorišnica. Helena Rižnar se je uvrstila na republiško prvenstvo starejših pionirk kot prvouvrščena v konkuren- ci mlajših pionirk. Uvrstitve najboljših: Starejši pionirji — K. Breznik (Poljčane) 8; D. Cujo (Maribor) 7; M. Planj- šek (T. Žnidarič)...; I. Ivančič (Gorišnica) 4,5 ... Starejše pionirke - T. Rola (Zg. Ščavnica) 7 M. Tuš (GorišnicaJ 6, K. Pukšič (Gorišnica) 6, M. Simonič (B. GreiO 5 ... Mlajši pionirji - V. Žugaj (M. Durjava - MB) 5. R. NikI (Zg. Ščavnica) 8, R. Marčič (Jurovski Dol) 5,5, B. Slaček (SI. Vrh) 5,5 ... Mlajše pio- nirke - H. Rižnar (Gorišnica) 9 točk (100 %), M. Horvat (Fram) 5,5, A. Zamu- da (Gorišnica) 5 ... Vsi mladi šahisti, ki so zastopali našo občino, so presegli ali pa vsaj dosegli načrtovane rezu1tate,Me mlajša pictnirja sta bila žrtvi mladosti in neizkušenosti ter sta dosegla nekoliko manj, kot sta načrtovala. ...... - 1. V. 18 - OGLASI IN OBJAVE 21. marec 1991 — TEDNIK V torek 19. srečanje gledaliških skupin v Ptuju v organizaciji Zveze kulturnih organizacij se je minuli torek v ptujskem gledališču pričelo sreča- nje gledaliških skupin občin Ormož in Ptuj. Za uvod se je predstavilo Prosvetno društvo Simon Gregorčič iz Velike Nedelje s Finžgarjevo Razvali- no življenja. Včeraj je Slike iz pravljic predstavil Gledališki studio, nastopil je še Klub mažoretk Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj, gledališka skupina osnovne šole Videm pa je pred- stavila Šolske utrinke iz pralnega stroja. Zvečer je nastopila gledališka skupina Prosvetnega društva Grajena z igro J. Pohla Zakonci stavkajo. Nocoj bo Novakov Gugalnik zaigrala gledališka skupina Prosvetnega društva Vitomarci. Srečanje se bo na- daljevalo danes teden, ko bo nastopila skupina Holermus iz Ormoža s predstavo E. Labicha in Ž. Petana Gospod Evstahij v težavah. Srečanje se bo končalo v sredo, 27. marca, s predstavo Marca Ca- molettija Strogo zaupno v izvedbi gledališke sku- pine r*rosvetnega društva Destrnik. Vstopnice lahko kupite pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Vse predstave so bo 19. uri. NaV Priznanja za turistične dosežke Prejšnji teden so na priložnostni slovesnosti v zimskem vrtu hotela Zamorc v Mariboru podelili priznanje Turistične zveze Slovenije in Maribor- ske turistične zveze. V kulturnem programu so na- stopili pevci Mariborskega okteta in Sonja Goleč, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Med prejemniki priznanj za minulo prejšnje leto je bilo več ptuj- skih turističnih delavcev in podjetij. Častni zlati znak Turistične zveze Slovenije je prejela Zvonka Kneževič. Pisno priznanje z zlatim znakom sta prejela Mi- mica Šegula s Polenšaka in Pokrajinski muzej Ptuj, pisno priznanje s srebrnim znakom pa Anton Purg. Pisna priznanja Turistične zveze Slovenije so pre- jeli: Restavracija Ribič, gostilna Zlata goska, La- bod — tozd Delta, cvetličarna Roža, Kmetijski kombinat — vinarstvo Slovenske gorice—Haloze in Zdravilišče Ptuj. Kipec turističnega delavca - priznanje Maribor- ske turistične zveze — je prejela Mimica Šegula s Polenšaka. Priznanje s srebrnim znakom pa Agen- cija Charlie, bife Darinke Mesaric, Emona Mer- kur — prodajalna Jasmin in OŠ Olge Meglic. Prejemnikom priznanj tudi naše iskrene če- stitke. MG SERVIS ZAMRZO- VALNIKOV Vam skrinja toči, ali se v njej nabira led? Delo opravimo tal(oj strokovno in z uvoženimi materiali. Stroške popravi- la vam zavarovalnica povrne. Garanci- ja 3 leta. Miran Žlahtič. Zagrebška 54, PTUJ, ® 062-774-806 Jutri zbor članov zgodovinskega društva Ptuj Na seji izvršnega odbora Zgodovinskega društva Ptuj so se prejš- njo sredo dogovorili o sklicu redne programsko volilne konference, ki bo jutri, 22. marca, ob 18. uri v Domu učencev v Ptuju. Dnevni red je pač tak, kot je za podobne zbore običajen — od izvolitve organov zbora, poročil o delu in razprave do volitev. Glavno vsebino zbora pa zajema program dela za leto 1991. Že izvršni odbor je pripravil okvir- na izhodišča programa Zgodovinskega društva, ki obsega po dve stro- kovni ekskurziji in predavanji ter sodelovanje z zavodi s področja kulture. Prav gotovo pa bodo člani na zboru še precej dodali. Izvršni odbor bo potem ocenil, kaj je v okvirih stvarnih materialnih možnosti uresničljivo in kaj ne. FF TEDNIK - 21. marec 1991 OGLASI IN OBJAVE - 19 Diamantna poroka pri Lukmanovih Redki so zakonski pari, ki v skup- nem življenju dočakajo 65 let. To sta zakonca Lukmanova / Mnskega >rha 50 pri Miklavžu. Ivan ali Vanček, kot ga kličejo po domače (k hiši se je pri- ženil iz bližnjih Krčevin), je rojen 31. maja 1900, žena Marija, rojena Lah, pa II. februarja 1901. Poročila sta se 1. februarja 1926, pri Miklavžu, v cer- kvi seveda, ker se takrat niso poročali drugje. Mož Vanček pove, da ju je poročil župnik Polak, ki je med drugo vojno umrl v Jasenovcu. Vanček in Marija sta požirala na klopi pred domačo hišo V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, eden je umd, šest pa jih še živi. Dva sinova, najstarejši in najmlajši, sta doma. Hčerka Ivica je poročena v Londonu, eden od sinov je na Hajdi- ni, drugi v Hotinji vasi, hčerka Mimi- ka pa v Brezuli pri Slivnici. Štirikrat sta že dedek in babica in dvakrat pra- dedek in prababica. Obred diamantne poroke je mi- klavški župnik opravil kar doma, praznovali pa so ga v najožjem dru- žinskem krogu. Na matični urad v Or- mož pa niso šli. Ob mojem obisku je Vanček Luk- man sedel na klopi pred veliko kmeč- ko hišo, ki z gospodarskim poslopjem tvori mogočno kmečko dvorišče, ven- dar je vse skupaj potrebno izdatnega popravila. Bral je Kmečki glas in Tednik, na katerega so prav tako na- ročeni, a ga dobijo šele v petek. Ob spominih na prejšnje čase je be- seda kaj hitro stekla. Oba pravita, da sta bila z življenjem zadovoljna. Pred vojno so posedovali mogočno kmeti- jo z 22 ha zemlje. Po vojni so jim vzeli 5 ha njiv in vinogradov, tako da je Vanček Lukman tudi med tistimi ob- čani ormoške občine, ki so vložili prošnjo za vrnitev, po vojni odvzete- ga premoženja. 10 ha obdelovalne zemlje, ostalo je gozd, pa je za štiri bolj ali manj starejše ljudi veliko. Ko ju povprašam po zdravju, pra- vita, da sta še za silo zdrava, samo de- lati ne moreta več, zato si želita, da bi k hiši prišla mlada gospodinja, ki bi mamo razbremenila gospodinjskih opravil. Oba sta duševno zelo sveža in pred- vsem Vanček prebira vse. časopise ter se zelo zanima za vse, kar se dogaja pri nas in v svetu. Tekst in foto Vida Topolovec ČRNA KRONIKA UMRL MLADI SOPOTNIK V prometni nezgodi, ki se je pripetila v četrtek, 14. marca, ob 23. uri v naselju Podgradje pri Ljutomeru je umrl 21-letni mla- denič Iztok Tribnik iz Spodnjega Kamenščaka 22 a pri Ljutomeru. Bil je sopotnik v osebnem avto- mobilu, ki ga je vozil Igor Koro- šec iz Ljutomera. Zaradi nepri- merne hitrosti je na lokalni cesti proti Slamnjaku v blagem ovin- ku avto zaneslo čez bankino v potok Kostanjevico. Sopotnik Iz- tok Tribnik je umrl na kraju ne- zgode, voznik in sopotnika Mar- jan Kolenko in Dani Kovačič so bili lažje poškodovani, medtem ko je sopotnica Tamara Ljubeč ostala nepoškodovana. AVTO TRČIL IN ZGOREL Po magistralni cesti od Hajdi- ne proti Podlehniku je v petek, 15. marca, ob 18.20 vozil osebni avto ford sierra Husein Haračič iz okolice Bugojna v BiH. Za na- seljem Draženci je začel prehite- vati pred seboj vozeče vozilo. Z nasprotne strani je prav tedaj pripeljal avto lada, ki ga je vozil Milan Želimirski iz Benkovca pri Ivancu na Hrvaškem. Želimirski je začel močno zavirati, vendar je Haračičev avto zadel njegov avto v levi prednji del in ga zbil s ce- stišča v gozd. Haračičev avto pa je zaneslo levo v obcestni jarek, kjer je obstal na strehi, se vnel in popolnoma zgorel. V nezgodi je bil hudo- poškodovan Džemal Tekešič iz okolice Bugojna, so- potnik v Haračičevem vozilu, oba voznika in sopotnik Franjo Bož iz Bednje pri Ivancu pa so dobili lažje poškodbe. Vse so prepeljali v ptujsko bolnišnico. ŠEST RANJENIH V TRČENJU NA PTUJSKI CESTI V soboto, 16. marca, nekaj j pred 7. uro je Željko Stegič iz j Zaprešiča na Hrvaškem vozil osebni avto od Tezna proti Mi- klavžu. V križišču z Ulico kragu- jevških žrtev je zapeljal na vozni pas za zavijanje na levo, čeprav bi moral voziti naravnost, vozilo je začel preusmerjati nazaj, ven- dar ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na zelenico, ki ločuje vo- zne pasove in od tam na vozišče za vozila iz nasprotne smeri. Tam je trčil v osebni avto, ki ga je vozil Marko Lapajne iz Varaž- dina iz nasprotne smeri. Trčenje je bilo tako silovito, da je vozni- ka Stegiča in njegovega lO-letne- ga sina Ozrena vrglo skozi zad- njo šipo avtomobila, in da sta obležala na zelenici kakih 7 me- trov od avtomobila. Voznik je bil hudo poškodovan, deček pa la- žje. Voznik in sopotniki v Lapaj- netovem avtomobilu so ostali ukleščeni v vozilu in so jih rešili gasilci. Voznik Marko Lapajne in njegova sopotnika Viktor La- tin in Kamila Latin-Lapajne so bili hudo ranjeni, triletna deklica D. L. pa je dobila le lažje po- škodbe. Prepeljali so jih v mari- borsko bolnišnico. CIGARETNI OGOREK ZANE- TIL OGENJ Prejšnji torek, 12. marca, okoli 18.30 je izbruhnil požar na novi gradnji stanovanjske hiše v Kun- goti 51, KS Kidričevo, last Jane- za Sršena. Zgorel je del ostrešja, 20 kvadratnih metrov ladijskega poda in precej druge opreme. Škode je za okoli 200.000 dinar- jev. Še večjo škodo so preprečili domači in okoliški gasilci, ki so ogenj omejili in pogasili. Ugoto- vili so, da je ogenj zanetil odvr- žen cigaretni ogorek. VELIKO MANJŠIH TRAVNI- ŠKIH IN GOZDNIH POŽA- ROV Suho, toplo in delno tudi ve- trovno vreme je bilo vzrok, da so minuli teden pogosto goreli trav- niki v hribovitih predelih našega območja. Marsikje se je ogenj razširil v bližnje grmovje in gozd. Ljudje so čistili travnike in zaži- gali dračje, neprevidnost in pre- slaba samozaščitna osveščenost je botrovala, da so se plameni iz- maknili nadzoru in napravili pre- cej škode, zlasti v mladih gozd- nih nasadih, ogrožene pa so bile tudi gospodarske zgradbe. Mar- sikje so ogenj pomagali pogasiti gasilci. Kljub stalnim opozori- lom še pogosto prihaja do lahko- miselnega zažiganja suhe trave in dračja. POHOD VLOMILCEV TUDI V PTUJU V prejšnji številki smo poroča- li o seriji vlomov v Juršincih. V noči od petka na soboto, od 8. na 9. marec, pa so podoben vlomil- ski pohod napravili tudi v Ptuju z vlomi v zasebna stanovanja. Po vsej verjetnosti so storilci (ali storilec?) iskali predvsem denar (dinarje in devize) pa tudi zlatni- no in podobne dragocenosti. Največ škode je bilo napravljene predvsem z vlomi, saj po prija- vah oškodovancev sodeč, saj so ljudje previdni in večjih denar- nih zneskov ali deviz ne hranijo doma. Za storilci pristojni organi UNZ Maribor skrbno poizvedu- jejo. FF osebna kronika. Rodile so: Kristina Skledar, Cermožiše 68, Žetale — dečka; Blanka Trobentar, Klopce II, Slovenska Bistrica — Tomaža; Nada Majcen, Ul. 25. maja 10, Ptuj — deklico; Danica Mužar, Goričanec 45, Krapina — Mila- na; Svetlana Cvetkovič Petrovič, Ul. 5. prekom. brig. II, Ptuj — Aleksandro; Marija Štagar, Za- mušani 22, Gorišnica — dečka; Ivanka Ritonja, Moravci 76, Bučkovci — Petra; Liljana Ru- kelj, Cvetlin b.b., Trakoščan — Denisa; Olga Daljavec, Ul. Petra Preradoviča I, Cestica — Sanjo; Štefanija Pezderšek, Dobovec 40/a, Rogatec — deklico; Zinka Kolarič, Cesta 8. avgusta 3, Ptuj — Nino; Cvetka Trstenjak, Gibi- na 49, Ljutomer — deklico; Maj- da Verbič, Prešernova 11, Ptuj — Majo; Silva Masten, Lešnica 1, Ormož — Marka; Terezija Mar- kež. Mestni vrh 102, Ptuj ~ Kri- stijana; Nataša Stropnik, Krčevi- na pri Vurbergu 49/a, Ptuj — Blaža; Zdenka Ranfl, Apače 16, Lovrenc na Dr. polju — dečka; Olga Meznarič, Bukovci 161, Markovci — deklico; Fanika Horvat, Durmanec 192, Durma- nec — Jeleno; Vikica Kopriv- njak. Zagorska Koprivnica 10, Durmanec - dečka; Aleksandra Glatz, Župančičeva 4, Ptuj — Sa- ro; Marjana Sladnjak, Podgorci 69, Ormož Katjo; Božena Horvat, Krčevina, Klepova ul. 27, Ptuj — Matejo; Umrli so: Stanislav Erjavec, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1919 - u. 10. marca 1991; Jožef Hen- tak, Hajdoše 59, roj. 1927 — u. 10. marca 1991; Rupert Poto- čnik, Ptuj, Na tratah 15, roj. 1909 — u. 7. marca 1991; Jožef Brez- nik, Slovenska Bistrica, Špindler- jeva 19, roj. 1929 — u. 9. marca 1991; Jožef Marc, Majšperk 51, roj. 1915 — u. 12. marca 1991; Terezija Krajnc, Gruškovec 66, roj. 1908 - u. 9. marca 1991; Pe- ter Vujič, Budina, K jezeru 16, roj. 1913 — umrl II. marca 1991; Janez Dolšak, Grdina I I, roj. 1931 - u. 13. marca 1991; Frančiška Vrabič, Ptuj, Dražen- ska C. 2, roj. 1897 — u. 13. marca 1991; Franc Medved, Mihovce 57/a, roj. 1911— u. 16. marca 1991. TEDNIK TEDNIK Je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga Je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO — TED- NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franci Lačen (direktor in glavni ured- nik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomo- čnik odgovornega urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupa- nič (novinarji). PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO — TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naro- čnina 500 dinarjev, za tujino 1100 dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor. Oproščeno prometnega dav- ka po obvestilu SKUPŠČINE SLOVENIJE — IZVRŠNEGA SVETA, številka 3132 z dne 28. 2. 1991.