NO. 11 Ameriška Domoviiva m AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLt SLOVCNIAN Serving Cnicago, Milwaijlsee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€B mttsDurgh, New York, Toronto, Montreat, Lethhridge, Winnipeg, Denver, inmanapoiis. Florida, Eljr, Pueblo, Bock Spring*, «11 Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01tf4-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. JANUARY 28, 1980 DRŽAVE 08 PERZIJSKEM ZALIVU KRITIČNE NAPRAM PREDSEDNIKU CARTERJU Bani-Sadr zmaga! v predsedniških voli.vah v Iranu TEHERAN, Iran. — Izidi petkovih predsedniških voU-tev v Iranu kažejo, da je zmagovalec finančni minister iranske vlade in tesni sodelavec ajatole Homeinija, Abol-hassan Bani-Sadr. Med vsemi iranskimi revo lucionarnimi voditelji je Bani-Sadr znan kot najbolj sposoben in zmeren. Pred meseci je bil Bani-Sadr tudi zunanji minister, a ga je Homeini odstavil, ko je Bani-Sadr izrazil mnenje, da bi bilo najbolj pametno izpustiti ujete ameriške talce. Tudi v pravkar končani predvo-livni kampanji je Bani-Sadr odkito ponavljal to željo. V Washingtonu, D.C., so člani Carterjeve vlade želeli zmago Bani-Sadra, čeprav tega niso hoteli povedati javno. Bali so se namreč, da bi ameriške izjave v njegov prid njemu močno škodovale pri iranskih volivcih. Sedaj izražajo v Beli hiši in v tajništvu za zunanje zadeve mnenje, da se je morda končno odprla pot do rešitve krize v zvezi s talci. Zdravstveno stanje ajatole Homeinija, ki se nahaja v neki bolnišnici v Teheranu, se slabša. Še vedno trpi bolečine v prsnem košu in njegovi zdravniki so zaskrbljeni. Potrdili so govorice v Teheranu, da je Homeinija zadela lažja srčna kap. Iranski voditelj je star 79 let. Pravila nove iranske ustave ki dajejo Homeiniju skoraj neomejeno politično moč, so silno nejasna glede načina izvolitve morebitnega naslednika. ------o------ Najnovsjša tragedija državljanske vejne na Severni Irski BELFAST, Sev. Ir. — Življenje si je vzela Mrs. Anne Maguire, mati treh deklic, u-bitih v avtomobilski nesreči v Belfastu 10. avgusta 1970, ki so jo povzročili bežeči teroristi, pripadniki IRA. Voznik bežečega avtomobila je izgubil oblast nad volanom, avtomobil je preskočil robnik ceste in udaril s polno hitrostjo v deklice, ki so bile na mestu mrtve. Ta primer je tako razburil javnost, da so nekatere ženske ustanovile posebno organizacijo, katere cilj je bil kljubovati vsem teroristom in delati za mir v tej pokrajini. To gibanje je bilo edino v vsej pokrajini, v katerem so sodelovale katoličanke in protestantke. Za njihovo delo so celo prejele Nobelovo nagrado za mir za leto 1977. Končno so pa bili teroristi premočni in gibanje je razpadlo. Mrs. Maguire nikoli ni prebolela izgubo svojih otrok. Posledica njene neutolažljive žalosti je bil samomor. Še hujše je bilo dejstvo, da je njeno truplo našel 9 let stari sin Mark. Mrs. Maguire si je namreč prerezala žile na zapestju in na grlu. y++*4»»***»*»*+*+4*** ********** Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim! Novi grobovi Victor L. Oblak V Kaiser Foundation bolnišnici je umri 27 let stari Victor L. Oblak iz Willoughby Hillsa, sin Louisa in Geanne, roj. Adamič, ki sta mnogo let lastovala in vodila znano trgovino s pohištvom na St. Clair Ave., oče Gregoryja, zaposlen pri Navy Finance Center v Clevelandu. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda jutri, v torek, ob 10. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od ,2. do 4. in zvečer od 7. do 9. -----o----- Zadnje vesti • Colorado Springs, Colo. — Ameriški olimpijski odbor sedaj soglaša s stališčem predsednika Carterja glede nesodelovanja ZDA na moskovskih olimpijskih igrah. Skušali bodo organizirati posebne igre, v katerih bodo morda sodelovale tiste države, ki se ne bodo udeležile moskovskih iger. • San Francisco, Cal. — V zadnjih dneh so prebivalci severne Kalifornije doživeli več potresnih sunkov. Sunki so povzročili nekaj gmotne škode. manjše število ljudi je pa dobilo telesne poškodbe. Seizmologi napovedujejo, da bo izredno močan potres zajel ta del Kalifornije v tem desetletju. K • Seoul, Juž. Kor. — Posebno vojaško sodišče je obsodilo na smrt 6 pripadnikov zarote, v kateri je bil smrtno ranjen predsednik Park Chung Hee. Med obsojenci je bivši načelnik južnokorejske CIA, ki je baje vodil zaroto in sam u-strelil svojega prijatelja Parka. • Washington, D.C. — Sen. Edward M. Kennedy bo danes podal važen govor/v katerem bo napadal zunanjo politiko preds. J. Carterja. Izjavil bo, da je ta politika pošastna in da je propadla skoraj na celi črti. • Islamabad, Pak. — Pakistanski predsednik Zla je pozval vse arabske države, naj se združijo v skupno fronto, naperjeno proti Sovjetski zvezi. I. Angleška znanstvena revija Encounter je v decembrski številki objavila izredno dolg intervju (32 strani) svojega urednika Georga Urbana z M. Djilasom, nekdanjim tretjim človekom v jugoslovanski komunistični “vrhuški”, sedaj pa že deset let in več v svetu najbolj znani jugoslovanski “disident”, ki ga pa Tito nekako tolerira, dasi je bil zadnji čas spet obsojen. V tem članku govori o najrazličnejših problemih v Jugoslaviji, c katerih bomo morda še poročali, toda za danes se omč-jimo samo na vprašanje vračanja “beguncev” s Koroškega leta 1945, ki jih on šteje 20,000 do 30,000, in so v to število z gotovostjo všteti predvsem slovenski domobranci in srbski četniki. O vzrokih tega vračanja in potem pomora piše v 12. poglavju, zadnjem v pogovoru, ki ga nil po- Pierre Trudeau in liberalci vodijo v vol'vm kampanji TORONTO, Kan. — Nove parlamentarne volitve v Kanadi bodo 18. februarja in politični opazovalci soglašajo, da vodijo liberalci pod spretnim vodstvom bivšega ministrskega predsednika Pierra E. Trudeaua. Konservativci in njihov voditelj Joe Clark, ki so zmagali v zadnjih parlamentarnih volitvah maj a 1978, zaostajajo za liberalci za približno 20 odstotkov. Clark je sam priznal, da vsa javna povpraševanja n a povedujejo zmago liberalcev. Šele pred dvemi meseci je Trudeau sporočil svoji stranki, da se bo umaknil kot načelnik liberalne stranke. Kmalu nato je pa Clarkova vlada doživela nezaupico v parlamentu in Clark je bi! prisiljen, sklicati nove volitve. Trudeau se je odzval povabilu liberalne stranke, naj jo vodi v teh nepričakovanin volitvah, rekoč, da bo ta njegova zadnja volivna tekma. Med drugim očitajo liberalci Clarku nesposobnost v zunanji politiki in poudarjajo, da je Trudeau, ki je bil kanadsjd ministrski predsednik polnih 11 let, iV-kušen in svetovno priznan državnik. Clark to zanika, priznava pa. da ni dober govornik, predvsem ne na televiziji. Veliko Kanadčanov, posebno v pokrajini Ontario, ne soglaša s Clarkovo politiko glede energije in davkov. Trudeau vodi dokaj zmerno kampanjo in doslej ni veliko govoril o svojih načrtih, akt' postane zopet ministrski predsednik. Zavrnil je vse ponudbe, naj se udeleži debate s Clarkom in voditelji drugih kanadskih političnih strank na televiziji. Niti ni dal nobenih intervjujev novinarjem med volivno. kampanjo. Zaradi tega je Clark očital Trudeau ju, da ne spoštuje pravil demokratičnega poli-tičnega sistema in da ga celo zaničuje. -----o------ Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled! stavljamo zaradi važnosti na prvo mesto. Djilas je takoj v začetki; poglavja razglasil za glavnega krivca tega genocida Angleže, ki so “izvršili vračanje, to zločinsko dejanje”, vse manj pa obtožuje jugoslovanske partizane, ki so ta zločin dopolnili s tem, da so vse vr-njence — pobili. Na prvo vprašanje, ali je bilo prav, da so begunce vrnili. je odgovoril Dj las; “Ne. Ni bilo prav. Večina teh vr-njencev je bilo kmetov, ki rJ-so imeli krvavih rok... Edini njihov zločin je bil — strah pred komunizmom in njihovo vzgojeno mnenje o komunistih. Edini vzrok za njih beg je bila panika. Če bj nam An gleži vrnili samo ‘kvizlinge’, bi moralnost Angležev sploh ne prišla v diskusijo. Tega pa oni niso storili, temveč so vrnili vse. NasilOma. In to je njihova globoka krivda.” Ko Zaslužki ameriških naftnih družb so izredno visoki NEW YORK, N.Y. — V zadnjem četrtletju 1979 so se znatno povišali zaslužki skoraj vseh večjih, naftnih družb. Doslej najbolj uspešna v tem smislu je družba Sohio, ki je pravkar sporočila, da so njeni zaslužki v zadnjem četrtetj i kar za 174L višji, kakor ob istem času leta 1978. Vzrok tega skoka je povečan priliv dobičkonosne nafte iz Aljaske, kjer je Sohio močno zastopana. Zaslužki Exxon Corp. — prej znana pod imenom Standard Oil of New Jersey — so bili višji za 55U, za Sun 0:1 Co. pa zopet za 107' < . Izjema je Marathon Oil, ki je sporočila, da so se njeni zaslužki znižali za 28.5' i. ------o----- Japonska vlada želi igrali večjo vlogo v svetovni politiki TOKIO, Jap. — Japonski zunanji minister Saburo data je izjavil, da pjora igrali Japonska veliko večjo vlogo v svetovni politiki, vlogo, ki bo odgovarjala njeni ogromni gospodarski mc:i. -Doslej ja bila Japonska močna na gospodarskem področju, šibka na političnem, je nadaljeval Okita, in tega mora biti konec. Zunanji minister je bil govornik na kosilu, ki so ga priredili tuji novinarji na Ja-panskem. Ugrabljenje ameriških talcev v Teheranu in sovjetska zasedba Afganistana sta prepričala japonsko vlado, da potrebuje ta država noVo smer v svoji zunanji politiki. “Ne moremo več samo pasivno sprejemati potek svetovnih dogodkov,” je rekel Okita, “ampak moramo imeti večji vpliv pri izoblikovanju in usmerjanju teh dogodkov.” Japonski ministrski predsednik Masajoši Obira je govoril v parlamentu in dejal, da bo njegova vlada omejila trgovino s Sovjetsko zvezo in bo pošiljala pomoč Pakistanu Poudaril je, da je enotnost z ZDA glavni temelj japonske zunanje politike. je sobesednik omenil tudi vračanje Rusov in vprašal, če je to bilo legalno, je Djilas odgovoril: “Angleži bi morali vedeti, da sovjetska vlada ni legalna.” “In vaša — ali je?” je vskočil sobesednik. Djilas: “Ta je bila še manj legalna. Mi smo bili popolnoma nova, revolucionarna sila brez izbranega vodstva, sod-stva in ostalega. Res, mi smo 1. 1945 začeli svojevoljno zapirati in pobijati ljudi zaradi političnega razloga ali česarkoli že, kar smo smatrali za krivdo. Nase osnova legalnosti je bila. še manjša kakor sovjetska.” Na vprašenje, ali je o neopravičljivosti angleškega postopanja 1. 1945 mislil tako kot sedaj, je Djilas odgovorit “Da bom iskren —- mi sploh nismo razumeli, zakaj so Angleži vzOaiili na tem. da vrnejo ljudi. Ki smo bili prepri- BEJRUT, Lib. — V svojem poročilu o stanju Unije je predsednik Carter poudaril, da je območje Perzijskega zaliva del ameriškega strateškega interesa. ZDA so pripravljene braniti neodvisnost držav vzdolž zaliva tudi z u-porabo vojaške sile. Carter je namreč prepričan o želji Sovjetske zveze, doseči nadvlado na tem območju in s tem nad bogatimi nahajališči nafte. Predsednik je rekel nadalje, da hočejo ZDA sodelovati z vsemi državami v tem delu sveta, neglede na razlike, ki jih drugače razdvajajo. Največja nevarnost politični in verski svobodi teh držav prihaja od Sovjetske zveže, ne od ZDA, je pripomnil Carter. Pred svojim govorom se a-meriški predsednik ni posvetoval z voditelji omenjenih držav. Niti jih ni vprašal za nasvete. Ko so zvedeli za Carterjeve besede, so bili ogorčeni. Kljub temu, da soglašajo glede nevarnosti Sovjetske zveze, zavračajo trditev, da se morajo navezavati na ZDA. Zunanji minister Kuvajta Abdul Aziz Husein je izjavil, da so države na območju Perzijskega zaliva in Arabskega morja sposobne braniti svoje interese in varnost same. Moramo ostati izven tekme med velesilami in ne smemo dopuščati vmešavanja v naše notranje zadeve, bodisi od ZDA bodisi od ZSSR, je dejal Husein. Iraški zunanji minister Sa~ dun Hamadi je očital ZDA, da skušajo na ta način položiti temelje za morebitno vojaško zasedbo nekaterih teh držav. Splošno mnenje drugih držav na tem območju je, d a se ZDA zanimajo le za lastne interese in za nafto in ne za interese arabskega ljudstva. Sovjetski poseg v Afganistan uporabljajo ZDA kot dobrodošlo opravičilo za povečanje ameriškega vojaškega vpliva na Srednjem vzhodu, trdi vec: s Koroškega čani, da bodo imeli Angleži velike simpatije do teh ljudi, ki beže pred kombnizmom. Mislili smo, da bodo pokazali ‘razredno solidarnost’ z njimi; nekateri med nami so se celo bali, da jih bodo rekrutirali za bodočo potrebo proti komunističnim vladam, zlasti proti naši jugoslovanski. Toda na naše veliko začudenje tega niso Storili, temveč so vse vrnili nam v roke.” In nadaljuje: “To je bilo resnično zagonetno. Jaz sam pripisujem to navadni birokraciji, ki hoče imeti prazno mizo in sklenjene akte. Glejte: teh 20 - 30,000 vojakov ra Koroškem je bilo breme za Angleže • ■. Enostavno je bilo: vrniti jih nazaj...” (Nam se zdi, da je to Djilasevo mnenje le preveč preprosto, ko je vendar moral vedeti s Titom vred za sklep Jalte o tem!) ( Dalje pri hod n-j; * - S. S. arabskih časopisov. V svojem poročilu Kongresu in ameriški javnosti je o-značil predsednik Carter mirovno pogodbo med Egiptom in Izraelom kot važen prispevek miru na Srednjem vzhodu. Arabske države, med njimi tudi Savdska Arabija, so zavrnile tudi to trditev. Vodilni jerdanijski časopis Jordan Times, ki izhaja v angleščini, je pisal v uvodnem članku, da so tkzv. Camp David sporazumi in Egiptsko-izraelska pogodba naj večja o-vira resničnemu miru na Srednjem vzhodu. Mnenje jordanijske vlade, kakor mnenje vseh ostalih a-rabskih držav je, da je rešitev palestinskega vprašanja najbolj važna in pereča zadeva in da brez te rešitve nikoli ne bo mogoče govoriti o miru na Srednjem vzhodu ali o skupnem nastopu z ZDA na pram Sovjetski zvezi. Palestinska o s v o b o dilna fronta (PLO) se je pridružila tej kritiki predsednika Carterja, rekoč, da bo nasprotovala vsakim poskusom ZDA, povečati svoj vpliv v arabskem svetu. ---,--o----- Posledice inflacije v latu 1879 močno prizadele Ims/ikance WASHINGTON. D.C. — Zvezna vlada je uradno sporočila, da je bila stopnja inflacije lani v ZDA 13.3'; , torej največja vse od lela 1948. Poddtki, ki jih je zbrala zvezna vlada, kažejo, da je bila porast inflacije najvišja na področju energije in sicer za celih 37 odstotkov. Na drugem mestu so bili stroški za prevozna sredstva (18.2r4), na ‘tretjem (pa stroški v zvezi s stanovanji (15.20). Sledile so cene za hrano in pijačo, ki so se povišale za 10.80 in za zdravstvene storitve, ki so višje za 10.10. Alfred Kahn, ki vodi prizadevanja Carterjeve administracije proti rastoči inflaciji, je pričal pred kongresnim odborom za gospodarstvo in priznal, da inflacija najbolj kruto prizadene starejše občane. Hudo prizadeti so tudi delavci z nizkimi dohodki in tisti, ki ne morejo pričakovati povišanja svojih dohodkov. Inflacija tudi škoduje do-lavcem, ki imajo dobre ali celo visoke plače, je rekel Kahn. Povprečen ameriški delavec je prejel lani povišanje svojih plač za 8C, ker je pa bila stopnja inflacije lani 13.3'. , pomeni, da ie bil omenjeni delavec prikrajšan za 5.3O . Drugače povedano, kljub višji plači proti koncu leta, je mogel kupiti manj blapa kakor ob začetku leta. ******************************** VREME Oblačno in hladno danes z možnostjo naletavanja snega do 1 inča Najvišja temperatura okoli 22 F. Slično vreme jutri, z najvišjo temperaturo okoli 24 F. Iz Clevelanda in okolice Lep koncert— Včerajšnji drugi letni koncert US3 godbe na pihala v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. je lepo uspel. Mize v dvorani so bile zasedene, prav tako balkon. Pevski zbor Glasbena Matica in folklorna plesna skupina Kres sta navdušila občinstvo. Med navzočimi je bil župan George V. Volnovich s svojo družino. Njegova hčer Betsy je flavtistka v USS godbi. Pekarna zopet odprta— Znana Nosanova pekama ‘na St. Clair Ave. bo odprta jutri, v torek. Letna seja SND na St. Clair Ave.— Vsi lastniki certifikatov Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. so vabljeni na letno sejo, ki bo v nedeljo, 3. februarja, ob 3.30 popoldne, v glavni dvorani Doma. Spominski dar— G. Anton Debevc in hči Julie Grabelshek, Madison, Ohio sta darovala $20 Ameriški Domovini v spomin pok. Mary Debevec. Hvala lepa! Za koroške študente— Lepo se zahvaljujem g. Johnu Petriču za dar revnim koroškim študentom. G. Petrič je daroval $20 v spomin pok. Dorothy Mlinar in $10 ^ spomin pok. Johna Kauseka. Prav tako lepa zahvala g. Milku Pustu za dar $10 v spomin pok. Berthe Lobe. Poverjenik M.D. J. Prosen. Voinovieh za bojkot— Clevelandski župan George V. Voinovieh soglaša s stališčem preds. J. Carterja, naj se ZDA ne udeležijo olimpijskih iger v Moskvi. Poslal je pisma v ta namen županom 15 največjih ameriških mest. Darovi Ameriški Domovini— G. Joseph Champa, Richmond Ht:-:. Ohio je daroval $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Rev. Ignatius Štrancar, San Bernardino, Kal. je pa daroval $10 temu slovenskemu listu. Obema darovalcema naša iskrena hvala! -----o------ štrajk delavcev v naftni industriji se nadaljuje DENVER, Kolo. — Posredovalci zvezne vlade se pogo varjajo s predstavniki štra1-kujoče Unije naftnih, kemk nih in atomskih delavcev in z zastopniki naftne industrije. Okoli 60.000 delavcev štrajka proti 100 naftnim družbam in zahtevajo povišanje svojih osnovnih plač, povečanje zdravstvenega zavarovanja ter dveletno delovno pogodbo. Unijski voditelji trdijo, da so njihove zahteve upravičene predvsem zato, ker je inflacija močno prizadela vsakega delavca in niegovo družino in ker so bili zaslužki naftnih družb v zadnjih dveh letih ogromni. Zastopniki naftne industrije pravijo, da tudi dolgotrajen štrajk ne bi znatno omejil kobčino nafte, ki čistijo v rafinerijah. Sodobne rafinerije so namreč tako avtomati-zi-an<= da rotrebinujo '"imo nekaj ljudi za obratovanje. Djilas zvrača na Angleže krivdo za pomor vračancev AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1980 Ameriška Domovina L&i iJKtiiaivKa liiitVTi. 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 week* in July * NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Clažs Postage Paid at Cleveland, Ohio S» No. 11 Monday, Jan. 28, 1980 Stoletnica rojstva vzornika nasilja Jožef Džugašvili, katerega je svet poznal pod imenom Stalin, je bil rojen 21. decembra 1879 v pokrajini Georgija pod Kavkazom. Njegova mladost ni posebno značilna, razen da je hotel postati pravoslavni pop, a so ga izključili iz' duhovniške pripravnice. V zgodovino znamenitih mož je prišel po boljševiški revoluciji v Rusiji, ko se je na višku svojih molkih sil, star okrog 40 let, priključil Leninovi zaroti zoper menjševiško socialistično revolucijo Korenskega in pripomogel boljševizmu do prevzema oblasti po padcu caristične Rusije- Lenin je mladega Stalina dobro prepoznal in pr; sodil. Resno je svaril vodilne ljudi v partiji pred napakami v Stalinovem karakterju in odsvetoval njegov vzpon na vodilno mesto v boljševizmu. Toda Lenin je umrl že 1. 1924, med tem pa je Stalin bil že pridobil toliko moči, da je s silo odstranil glavne tekmece, v prvi vrsti Leva Trockega in Nikolaja Buharina ter suvereno zavladal z nasiljem in terorjem, nepoznanim dotlej v modemi zgodovini. Partijski dnevnik Pravda je pred 10 leti zapisal da so “sledile resne kršitve sovjetske legalnosti in vsestransko nasilje. Mnogi ugledni voditelji partije in države, visoki vojaški šefi, spoštovani komunisti in nekomunisti so po nedolžnem trpeli...” Če toliko zapiše partijski list, ki mu mora biti na tem, da do skrajne možnosti olepšava in prikriva strahotna zla dejanja svojega bivšega vodnika, je moralo že res biti zelo hudo. Ne bomo ponavljali groznih ekscesov bivšega diktatorja, o katerem gre zanesljiv glas, da je dal pobiti na milijone svojih resničnih in navideznih nasprotnikov (točnega števila nikoli ne bo mogoče ugotoviti). Kar pa je v tej zvezi treba poudariti, je resnica, da za vse potoke nedolžno prelite krvi ni pravilno obtoževati le Stalina, na čigar povelje so bili milijoni nasilno u-. merjeni, ampak komunistični diktatorski, enopartijski sistem, ki je desetletja ne le trpel tirana, marveč ga poveličeval in slavil v osebnostnem kultu kot kako božanstvo. Zastonj se trudi list Pravda, ki prizna veliko ško do prizadeto partiji, da bi prikril njeno odgovornost s tem, da se trka na prsi, češ, vsa Stalinova strahovlada ni mogla uničiti komunistične stvari. Marksistični ideološki sistem, ki mu človekova oseba in dostojanstvo ne pomeni nič, vse pa družba, utelešena v komunistični partiji za dosego svojih marksističnih ciljev svobodno gazi človekove osebne pravice in svobodno razpolaga z njegovim samim življenjem. Kadar se takega pojmovanja posluži krvolok po naravi Stalinovega kova, mora narod pasti v temino otočja Gulag, vzeti nase strahote tiranije in ne videti izhoda. Komunisti te resnice ne priznajo. Hruščev je javno obsodil — kot Stalinov naslednik — zla dejanja tovariša Stalina in odredil, da se njegovo truplo iz Leninovega mavzoleja premakne v grob zunaj kremeljskega obzidja, a komunističnega sistema ni spremenil, ni-i obsodil ga ni. In sedaj je zapisala partijska revija Komunist, da bi bilo “absurdno in nezgodovinsko mi-iliti, da je stalinizem spremenil naravo socialističnega sistema ali smer njegovega napredovanja. Osebnostni kult (Stalina) je sicer upočasnil proces in razvoj socialistične demokracije do 'gotove mere, a procesa ni u stavil’. Uporniški zgodovinar stalinistilne dobe R. A. Medvedev trdi, da stalinizem v Rusiji še vedno obstaja in njega posledice se čutijo v naših dneh. “Stalinisti so še med nami danes,’’ pravi Medvedev, “to so ljudje, ki zagovarjajo strožji režim v Rusiji in znotraj partije, hoteč uporabiti Stalinove metode brez njegovega imena. Radi bi tudi obnovili prejšnjo vodilno in usmerjevalno vlogo sovjetske partije v svetovnem komunističnem gibanju .” Stalinizem torej ni mrtev v svoji domovini, prav tako pa ni mrtev pri mnogih komunističnih režimih po svetu. Dotaknili se bomo v ilustraci jo te resnice samo dveh: na Kitajskem in v Jugoslaviji. Pred nekaj leti oreminuli kitajski diktator Mao Zedong je bil zvest Stalinov učenec in pristaš. Njegove roke so sorazmerno ravno tako krvave kot so Stalffto-■'■e, sai je ned njeeovim režimom nasilno zvabilo živ-Lenje na milijone Kitajcev. Krono nasilja si je spletel s nodžigom razdiralne kulturne revolucije v šestdesetih letih," ki je zaoustila zauseboj porazne socialne in gospodarske posledice. Bil je do zadnjega praktičen stalinist, napadal je po-stalinovsko politiko ruske partije, češ da je revizionistična. Njegovi sedanji nasledniki so času in razmeram primerno bolj modri, a v svojih praktičnih partijskih ukrepih doma so stalinisti, ki v kali zatro vsak poskus drugačnega mišljenja, kaj šele delovanja. Da je bil Josip Brpz prekaljen stalinist med vojno in tik po njej, je stokrat dokazana resnica. Vodil je komunistično medvojno revolucijo s stalinistično krvoločnostjo. Kdor mu je bil napoti do cilja, ga je neusmiljeno “likvidiral”. Likvidirani so bili na stalinističen način tudi njegovi protivniki po končani vojni. Vse, ki se jih je bal, je dal neusmiljeno pobiti, med njimi tudi 12,000 slovenskih protikomunističnih borcev. Žrtve pokolov so šle v stotisoče, dokleV ni jugoslovanskih ljudstev popolnoma ustrahoval. O tem ve povedati Titov najožji sodelavec med revolucijo Djilas v knjigi “Wartime”. Po sporu s Stalinom je s terorjem itak moral popustiti, in okrog 1. 1970 je kazalo, kot da je stalinizem v'Jugoslaviji mrtev. Pojavili so se svobodoljubnej • ši tokovi pod komunističnim vodstvom Nikežiča, Tri-pala in Kavčiča, oznanjujoč novo dobo v razvoju komunizma. Prišel je udarec iz Karadžorževa in neusmiljeno pometel z ■ vsemi, ki so hoteli od Titove različno politiko. Da niso zgubili glav, se imajo zahvaliti Titovi odvisnosti od Zapada. V domovini je znova zavladal stalinizem z vso o-strostjo in se obdržal do današnjega dne. L. P. Beseda iz naroda... ZAKAJ? LEMONT, 111. — Zakaj slo-vensko-ameriška t r a d i cij a ? Vedno bolj postajam prepričan, kako je potrebno, da jo poznamo. Ob prebiranju ražnjih člankov, posebno polemičnih, o krščanstvu v Sloveniji sem spoznal, da ne moremo biti odvisni od duhovne hrane, ki jo prejemajo verniki v domovini. S tem ne mislim reči, da ne prejemajo prave in dobre duhovne hrane, marveč samo, da žive v popolnoma drugačnih razmerah kot mi in kar je dobro zanje, ne odgovarja našim potrebam. Ne moremo pa biti ravnodušni do presojanja nekaterih o Cerkvi v Sloveniji pred zadnjo vojno. F. R., ki je napisal mnogo dobrega, opisuje razmere v slovenski Cerkvi pred vojno tako: “Težko govorim o ozračju, ki je prevladovalo v slovenski Cerkvi pred vojno. Vendar imam vtis, da je bila naša Cerkev sila avtoritarna, da je bil naš duhovnik rad oblasten, da je med nami vladalo ozračje prisiljenosti in nesvobode, kot da je našo duhovščino obhajala temna domneva, da to ljudstvo v resnici noče biti krščansko, da ga je treba k temu siliti, da ga je treba v tem s silo držati. Zato je bilo v .slovenskem krščanstvu tako malo sproščenosti in pristnega veselja. Zato tako malo resnično velikih, izvirnih, samosvojih osebnosti v naši Cerkvi. Tu so domovali predvsem pridni, zlikani, usahli. Svobodni duhovi, ki so si upali misliti s svojo glavo, so uhajali ven ali pa so živeli ob robu in niso prišli do veljave. Cerkev je bila dostikrat zavetje slabotnih in plašnih.” Ne morem sklepati, da je F. R. napisal gornje stavke pod kakršnemkoli vplivom ali pritiskom, saj se vedno za-vzerng za svobodo kristjana in Cerkve. Mislim pa, da je zgornja slika slovenske Cerkve pred vojno pretemno naslikana. V času, ki ga opisuje, sem študiral na gimnaziji in v bogoslovju. Nismo bili zadovoljni‘z vsemi dušnimi pastirji. Nekateri so bili taki kot so zgoraj opisani, da bi bili pa vsi duhovniki v dušnem pastirstvu in v katoliških in verskih organizacijah tako negativno razpoloženi, ne morem pritrditi, ako ho-čem biti resnicoljuben. To je bil čas. ko sta bila v Ljubljani škofa Anton Bonaventura Jeglič in Gregorija Rožman. Bil sem pod vplivom obeh in spominjam se, s kakšnim spoštovanjem so katoliški študentje poslušali prvega in drugega. Škof Jeglič je bil zelo širokogruden in priljubljen med ljudstvom. Besede, ki jih je govoril v Celju možem in fantom, so bile preroške. Ali je ožina v tem, da je svaril pred nevarnostjo, ki je prihajala in prišla? Kalco so cenili škofa Jegliča ameriški Slovenci, naj pojasni naslednji dogodek. Z njimi se je srečal, ko je prišel 1. 1926 na mednarodni evharistični kongres v Chicago in v Lemont, kjer je kronal le-montsko podobo Marije Po-magaj. Bilo je med slovenskim romanjem v Remontu o-koli leta 1950 ali kako leto ali dve pozneje. Na romanju je bil tudi škof Gregorij Rožman. Pred -Romarskim domom ga je srečal pokojni Joe Fajfar, ki smo ga imeli vsi radi. Ko je zagledal škofa Rožmana, je razprostrl roke in šel proti njemu in ga pozdravil: “Pozdravljeni, gospod vladika Jeglič!” Vtis škofa Jegliča iz leta 1926 je bil neizbrisen in Joe ni mislil, da je Jeglič že v večnosti. Škof Rožman mu je prijazno odzdravil in je za Joe-a kar o-stal Jeglič. Spomnim se pa še nekega drugega dogodka v zvezi s škofom Rožmanom. Bil je stalni romar k Mariji Pomagaj v Lemontu. Pa je tudi tu doživel od romarjev marsikatero neprijetnost. Nekateri so bili pod vplivom komunistične propagande, kar niso zakrivali. ako so se srečali s škofom Rožmanom. In prav njihov oster nastop do škofa Rožmana jim je odprl oči. Marsikdo je prišel k njemu in ga prosil odpuščanja. Neka vplivna žena mi je sama pripovedovala, da je prosila Gregorija Rožmana odpuščanja, ker je pomagala širiti propagando in gonjo proti njemu. Bila je pripravljena, da javno izpove svoje napačno ravnanje. Škof Rožman pa ji je dejal: “Kar pozabite. Dovolj je, da sva se midva pogovorila.” Ta dva brezpomembna dogodka nam osvetlita razpoloženje ameriških katoliških Slovencev, ki so vedno odprti dobroti in resnici. Že svoboda, v kateri živimo, nas navaja k samostojnemu presoja-* 1 nju. Verska svoboda, ki jo liži varno, je popolna, in jo moramo tudi prav rabiti. Ni ;se nam treba ozirati drugam in ni nam treba pričakovati du- hovne pomoči iz rodne domovine. Slovenski misijonarji so ustvarili s svojim delom bogat zaklad duhovne hrane, potrebno je samo, da jo odkrijemo in uporabljamo. Vplivali so na razvoj in rast ameriške Cerkve. Škof Baraga V mislih imam predvsem , duhovni verski svet škofa Barage, kot ga je razkril v svojem molitveniku “Dušna paša”. “Dušna paša”; je bil kot molitvenik najboljše sredstvo proti nevarnemu duhu tistega časa v Sloveniji. Nudil je ljudstvu najbolj uspešno sredstvo proti nevarnosti jan-zenizma. Vse, kar je janzeni-zem oviral in uničeval, je Baraga širil in utrjeval z nagajanjem vernikov k zakramentom in pobožnostim. In to globoko duhovnost, ki je v bistvu preprosta, a globoka, je Baraga vnašal tudi v -vsvoje misijonsko delo med Indijanci in naseljenci raznih narodnosti. Čeprav je Baraga misijona-ril na tujem in med tujimi ljudmi, je še vedno ostal slovenski duhovnik. To nam potrjujejo njegovi slovenski spisi, ki jih je pisal sredi svojega misijonskega dela. Zanj ti spisi niso bili samo sredstvo njegove povezanosti z rodno domovino, marveč izraz njegove slovenske duhovnosti. Človeku se nehote vrine misel, da je prav v delu s preprostimi Indijanci Baraga odkrival prvine duhovnosti ali pa vsaj dobival potrdilo za njihovo pristnost, kar je na svoj način izražal v slovenskih spisih, ki jih je pisal sredi Indijancev. In njegov sodobnik Franc Pirc je svoje široke dušnopa-stirske metode, za katere n: dobil ugodnega odmeva v domovini, prenesel v svoje misijonsko delovanje v Ameriki. S svojim delom je podprl in dopolnil Baragovo misijonsko delo. Baraga je odpravil kulturno vrzel med svojimi Indijanci z molitvenikom v očip-vejščini, s katekizmom in z drugimi knjigami, posebno s slovarjem. Pirc pa je poleg svoje velike duhovniške gorečnosti navajal Indijance k sadjarstvu in vrtnarstvu. Zal, jima je primanjkovalo duhovnikov, ki bi njuno delo razši-, rili in mu dali ustaljenost. Poleg tega je pa delo obeli prepogosto naletelo na ovire, ki so prihajale od federalnih uslužbencev za indijanske zadeve. In ti uslužbenci so bili pogostokrat protestantski misijonarji. Očitek, da so misijonarji u-bijali Indijancem njihovo duhovnost (kot sem to omenil v svojem zadnjem članku o Baragi), gotovo ne velja za katoliške misijonarje, posebno pa ne za slovenske. Človek bi želel, da bi vsaj tisti, ki delajo zakjučke iz preteklosti, ki je ne poznajo in zato samo negativno presojajo, bolje poznali zgodovino. Očita-Ji skupini ljudi, npr. katoliškim misijonarjem, da so ubijali indijansko duhovnost, je krivica. Tudi za zaključke, ki jih dela kdo s sklicevanjem na zgodovino, ki je ne pozna, veljajo moralna načela. In čim višje je kdo po delu, ki ga vrši ali po ugledu, ki si ga je pridobil zaradi uporabljanja svojih talentov, tem bolj mora paziti,,da zaključki odgovarjajo zgodovinskim dejstvom. Ko je papež Janez Pavel II, govoril množicam 5. oktobra 1979 v Grant Parku, Chicago, je dejal: “Je pa še neka druga stvarnost, ki jo vidim, ko vas gledam. Je celo globlja in bolj zahtevna kot občna zgodovina in zveza, katero ste gradili iz svojih različnih kulturnih in narodnih dediščin — tistih dediščin, katere sedaj upravičeno hočete poznati in ohraniti. Zgodovina se ne črpa samo v materialnem napredku, v tehnični zmagi ali samo v kulturnih dosežkih. Zbrani okoli daritvenega oltarja za lomljenje Kruha Svete Evharistije z naslednikom Petra izpričujete Jo, še globljo stvarnost: svojo edinost kot udje božjega ljudstva.” To je ena izmed misli iz o-menj enega papeževega govora. Je kratka, izražena v zgoščenih stavkih, a zajema široko področje udejstvovanja katoličanov v graditvi Cerkve v Ameriki. Veren človek naj bi vse svoje udejstvovanje in vsa svoja razmerja presojal pod vidikom Kristusovega dela za rešitev človeštva. To pa lahko vršimo in smo, ako rastemo iz kofenjn, ki zajemajo hrano za rast; in razvoj iz duhovnega bogastva, ki so ga ustvarjali ljudje, ki so vse svoje sposobnosti in zmožnosti posvečali najbolj bednim in potrebnim. Med njimi so bili tudi slovenski misijonarji, ki so delovali med Indijanci in priseljenci raznih narodnosti. Iz teh so nastajale in se krepile ZDA, oni pa iz hrane, ki so jo prejemali od dušnih pastirjev. Ob presojanju preteklosti se nam vzbuja hvaležnost, čeprav vemo, da so bile tudi v Cerkvi napake. Oboje velja tudi za slovensko Cerkev. p. Fortunat OFM Kalifornijski poročevalski koš STOCKTON, Kal. — V božičnem pismu, katero mi je poslal iz Montane č. g. , župnik Jože Mavsar, je tudi slabo poročilo, da so ge. Jenkovi Albini morali odrezati nogo, vsled naraščujoče nevarnosti sladkorne bolezni. Tudi druga noga je v isti nevarnosti. Njen mož Lojze je komaj pred meseci umrl po dolgem trpljenju, katero mu je prinesla možganska kap in je bil več let brez daru govora. Se-negaljski bivši begunci ju poznamo iz italijanskega taborišča. Starejši sin je zdravnik, mlajši pa profesor političnih ved. Oba živita s svojima družinama v Ameriki. Molimo za rojakinjo, da bi jo dobri Bog obvaroval nadaljnjih nesreč. Gospod “Jože” je zadovoljen z dobrimi farani in tudi župnija se mu je prirastla na srce, kot sam omenja. Rojaki ga poznamo kot vžglednega duhovnika, dobrotnika, organizatorja in smo ponosni nanj. Bog Vas živi, gospod župnik, Vas ohrani v zdravju, veselju, zadovoljnosti in mnogo novih napredkov v tem začetnem desetletju. ❖ Okoli Stocktona se pripravljamo v letošnjem letu na slovensko duhovniško slavje. Č. g. župnik, msgr. dr. Martin Starc bo odslužil svojemu Gospodu v njegovem vinogradu 50 dolgih vdanih let. O tem važnem dogodku bom poročal kasneje, nekako v polovici leta. Naj ga’Bog ohrani do konca tega desetletja, da bo lahko kdo izmed nas poročal o njegovi 60. obletnici duhovniškega poklica. * Naš rojak, upokojeni č. g. župnik, msgr. Leo Kristanc, se je tudi “poštrekal” s svojimi jaslicami. Domači časopis “Stockton Record” kakor tudi tednik “Stockton News” sta objavila to božično slovensko umetniško delo. Prvi časopis je prinesel oziroma objavil uradno časopisno fotografijo. Ob vznožju jaslic stoji njen stvaritelj g. Leo. Rečem vam, da je res še fant od fare, nihče mu ne more prisoditi njegovih visokih let. Upajmo, da bo drugo leto ob istem času imel zopet razstavo, saj je vzbudila v javnosti veliko zanimanja. Kjerkoli smo Slovenci, povsod nekaj pustimo, da prepričamo javno mnenje o naših sposobnostih. * Iz trgovinskih izložbenih o-ken ni jokala inflacija, niti ni bilo pomanjkanja, bila so bogato založena in razstavljena. Če imaš denar, lahko kupiš od najtanjše šivanke pa do naj dragocenejšega d i a manta po želji ali potrebi. “Business is business” '— tako pravijo trgovci in prodajalci in to drži... ❖ Imamo pa še drug “business”; z njim je trgovalo nebo in oblaki. In tudi to drži. Med treskanjem in grmenjem je padlo ravno za praznike nekaj inčev dežja, v gorah pa je nasulo v čeveljskih izmerah bele snežne moke. Lahko bi rekli: “Vsakemu nekaj”, da ne bo -godrnjanja in pritožb. Vihar je divjal s povprečno brzino do 50 milj na uro. Odlomljene veje, izrula drevesa, polomljene ograje, razrite strehe in slično je pustil za seboj z velikim neplačanim računom. Nekaj sličnega so imeli v stari domovini na Martinovo. Dež in snega sta napravila precejšnjo škodo na imovini, drevju in grozdju, potem pa sta še mraz in slana dokončali svoje uničujoče delo. Svakinja mi piše, da še po tednu dni ni bilo telefonskih vez. Z viharjem res ne moremo skleniti “premirja”. * Božič v naši stolnici je imel neko posebno pomembno sliko. Že ob enajstih pred polnočjo so bile vse klopi skoraj domala zasedene. Mešani cerkveni pevski zbor je pričel s-svojim božičnim koncertom. Po polnoči je bilo ocenjeno nekako 1300 vernikov pri bogoslužju. Pevski zbor je bil pod taktirko profesorja glasbe in so-lopetja Williama Whiteside s •spremij evanj em orkestra in solisti. Orgle so bile v rokah - daleč naokrog poznane orga-nistinje ge. Rebeke Nielson, prav tako smo imeli solista, bivšega opernega in koncertnega pevca, črnopoltega „ De Valentin Williama. Oba gospoda sta gostovala v našem starem kraju Sloveniji pri koncertnih nastopih, in sicer William Whiteside kot tenor in William De Valentine kot basist. Imamo še poklicni lirični soprano ge. Diane England, katera je pela recitative iz Handlovega “Messiah” kot tudi solospeve v latinskem jeziku v Schubertovi maši v “G”. Drugi odlični solisti, stalni člani zbora, so lirični dramatični sopran ga. Grace Johnson, baritonski tenor Art Lockheld in Maks Simončič st. * j Zanimivo poročilo smo dobili od načelnika SS (Social Security ustanove). G. Stanford Ross je zagotovil člane kongresnega odbora za skrbstvo, da je pokojninska ustanova na trdnem temelju za nadaljnih 25 let. Objavljene so bile vesti, da mislijo obdavčiti pokojninske prispevke. Obdavčitev bi bila na polovico prejemkov, vendar. še ni bila zakonsko predložena in po vesteh, katere imam na razpolago, ni nobenega upanja, da bi sploh bila sprejeta. To je le malo tolažbe, ko stopamo v novo desetletje, našim upokojencem pri tej strašni draginji in inflaciji. .Letošnje povišanje za bolniško skrbstvo bo nakazano za vsako osebo z odtrgljajem nadaljnjih 90 centov pri vsa-(Dalj e na 3. strani) ) AmsmAKA DOMCmiTA, JANUARY 28, 1986 ALOJZIJ BREZNIK: 1 i % \ | Študiral sem v mariborskem bogoslovju XLII. Ko so se gostje podprli z o-bilnim zajtrkom, je ceremo-niar povedal, da se bomo kmalu podali proti cerkvi za mašo. Sli smo peš. šli smo po najkrajši poti; kakšne pol ure, in smo že bili pri župnijski cerkvi. Poslušali smo pritrkavanje; slavoloki s primernimi pozdravi so nas pozdravljali. Tudi ta cerkev je bila lepo okrašena z venci, ki so jih spletle družice. Ko so vsi ljudje bili v cerkvi, se je začela maša; peta maša; pa brez diakona in subdiakona; a dekan Gomilšek je stal poleg mene med mašo in mi je takoj pomagal s kretnjo ali šepetom, ako se mi je zataknilo. Takoj po maši sem se malo okrepčal v župnišču, ker tisto jutro še nisem nič jedel. Kmalu po maši smo se jaz in vsi gostje podali na dom Pesr-• lovega Joža, ki je že pred meseci povabil vse goste na moji novi maši na prigrizek na njegovem domu. Seveda smo šli peš, ker je bilo samo kakih 20 minut hoda do njegovega doma; hoja je bila prijetna, ker smo korakali po novi avtomobilski cesti, ki je povezovala Benedikt z Gornjo Radgono. Prav za to priliko je Jože zgradil dovolj posebnih miz in klopi blizu hiše, tako da so starejši ljudje lahko u-dobno sedeli, ko so uživali mrzli prigrizek, ki je dejansko bil bogat nadomestek za obed. Razne vrste mrzl«ga mesa, kruh, potica, pijača. Vsega dovolj za vse. Mladina pa itak ni rabila miz in klopi, ker je bila zaposlena s čindaro. Sredi popoldneva je bilo treba vzeti slovo od gostoljubne Pesrlove družine. Trditev, da vse mine, je bila potrjena. Podali smo se peš proti mojemu domu; po bližnjicah; morali smo skozi temne gozdove, “zlodjeve puše", katere sem se vedno rad izognil, ako je le bilo mogoče, posebno ponoči. Pot nas je peljala mimo doma kmeta Rajterja Cirila, mojega velikega dobrotnika, res dobrega človeka; ko so gostje šli mimo hiše, so jim “Cirilovi” ponujali kruh in vino. Šli smo mimo raznih hiš; pred vsako hišo so nas prijazno pozdravljali lastniki hiš in njihovi so-' sedje; matere so živahno dopovedovale svojim malim, da Breznikov “premicjant” gre- ' do mimo. Omenjam, da je bilo precej hoje ta dan: od doma do cerkve do Pesrlovih, od Pesrlo-vih nazaj domov. Vprašanje je: Kako sem bil oblečen: v talarju ali brez talarja? Odgovor je: ves dan v talarju. Taka je bila tedaj navada. Ko smo se vrnili domov, je bil čas za počitek. Za ugaše-vanje žeje je seveda bilo poskrbljeno, ker je bilo dovolj vina in slatine na mizah v uti. Večina gostov Se je zadrževala zunaj ute, ker je. vreme bilo lepo. Vedno več ljudi se je vključevalo v čindaro. Bogoslovci in študentje so zabavali ljudi z duhovitimi prizori. Proti večeru je ceremonrar izdal ukaz, da se’ naj ljudje pomaknejo v uto, ker da je čas za veliko večerjo. Seveda so ljudje radi ubogali. Ko so vsi ljudje bili pri mizah, ko sem odmolil molitev pred jedjo, so strežniki začeli zalagal! mize z jedili.. Pa so bili daljši in krajši presledki za govore, petje, za čindaro1. . Ta večerja še je 'zavlekla pozno v noč. Vse je bilo veselo, živahno, dobre volje; vino je razvezalo jezike; vendar se Ijud- Kalifornljski je niso opijanili. Mogoče da so posamezniki postajali glasni, zgovorni, šaljivi, celo malo vinjeni. Kmalu po polnoči pa so se začeli kazati znaki utrujenosti. Ta večerja ni imela kakšnega uradnega zaključka; ljudje so jedli in pili, dokler so hoteli. Tudi ko se je končalo serviranje toplih jedil, je bilo dovolj mrzle hrane in dovolj vina na mizah. Strežniki so skrbeli, dav se mize niso spraznile. Po polnoči enkrat so se starejši ljudje začeli poslavljati od novomašnika ter odhajati domov. Seveda pa ni bilo nič nenavadnega, da je kdo kar lepo pri mizi zaspal; nihče ga ni motil. Godba je seveda še vedno igrala, ker je mladina še hotela plesati čindaro. Posebno še družice in strežniki; pa tudi študentje in bogoslovci so se radi pridružili. Ko pa se je začelo daniti, je godba končala svojo službo ter se podala spat. Seveda brez godbe hi bilo čindare; in brez čindare ni bilo razloga, zakaj še biti pokonci. Zato se je uta kmalu popolnoma spraznila; mir je zajel uto in dom, vse se je umirilo; vsak si je poiskal prostor za spanje, vse je utihnilo. Novomašno slavje se je končalo. Torek popoldne. Pa vse še ni bilo končano. Prišel je čas za pospravljanje. Po nek;-j urah spanja in počivanja in miru je novomašni prostor zopet oživel. Precej družic se je vrnilo; pa ne več v belih oblekah, ampak v prazničnih oblačilih. Tudi strežniki so se vrnili. Tudi nekaj kuharic. Pa sosedje in okoličani. Kuharice so začele pripravljati prigrizek. Družice in strežniki so začeli urejevati pribor, krožnike, kozarce, litre. Potem so začeli pakirati vse to in pripraviti za vrnitev v Maribor. Ceremoniar in brat ter jaz pa smo morali posvetiti našo pozornost denarju; prešteti nedeljsko pomašno nabirko; prešteti denar, ki sem ga dobil od gostov in družic. Da sem tako ugotovil, ali sem imel dovolj denarja za plača-nje dolgov v zvezi z novo-mašnim slavjem. Nagraditi ceremoniar ja; plačati godbo; nagraditi glavo kuharico; plačati stroške za postavitev ute. Me je to novomašno slavje o-bogatilo ali osiromašilo? Se ne spominjam. Po tem precej dolgem opisu moje nove maše je na mestu vprašanje, če so nove maše, kakor so se slavile v Slovenskih goricah, bile predmet , kritike, oporekanja, vrednotenja ali celo jedkega pohujšanja. Možno je bilo kritizirati predvsem dve točki: trajanje novomašnega slavja (dobra dva dni) in pa število povabljencev (200 ali celo 300 ali celo več ljudi). Protikato-liško, posebno protiklerikalno usmerjeni pisatelji so včasih ali zlobnp ali-hudomušno na-rriigavali, da so te nove maše bile neke vrste pokrov za čezmerno jedenje in pitje, za šopirjenje in bahanje; če že ne za spolno intimnost, pa vsaj za romantično ljubimkanje. Marksistično usmerjeni pisatelji so prikazovali te nove maše kot priložnost za denarno izžemanje, za preveliko zapravljanje denarja, za zapostavljanje revnih. Tudi mnogi resni katoliški pisatelji, posebno tisti, ki so bid pod vplivom liturgičnega gibanja, so trdili, da se je pri teh novih mašah dajalo prednost zunanjosti in da se je zapostavljalo važnost maše same. Najprej naj priznam, da je poročevalski koš (Nadalje vanj e s 2. strani) kem mesečnem čeku, začenši s 1. julijem tega leta. Ta od-trglj aj zadene vse upokoj en-ce v takozvanem “Part B”. Sedaj pa še to. Če ste zakonski par (mož in žena) nad 65 let stara in je vajin mesečni ček pri SS manjši od $312, potem imata pravico na dodatni denar. Pošljite kuverto z vašim točnim naslovom in nalepljeno poštno znamko na naslov za informacije: National Senior Citizens Law Center . 1424 — 16th Street Washington, D.C. 20036 Sedaj h koncu še stari slovenski rek. Pričnimo to novo desetletje, katero se začenja s številko 1980, s prošnjo: , Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo... Veliko sreče, zdravja, zadovoljstva in napredkov vsem slovenskim rojakom! Prihaja novo, neizkušeno in mlado, grozeče “staro” vrinja se mu vmes. Bojim se, da napisal sem resnico in se kesal na koncu leta bom zares.., Maks Simončič tudi vodstvo bogoslovja bilo nenaklonjeno slovenjgoriške-mu načinu proslavljanja nove maše. Ravnatelj Cukala je vsako leto prosil novomašni-? ke, da bi naj omejili novomašno slavljenje na en dan, kakor je bilo v navadi na Gorenjskem, Dolenjskem, da bi se najbolj poudarilo duhovno stran nove mašeč Vse bogoslovce je prosil, da bi naj ne hodili od ene nove maše na drugo kakor vrabci iz ene njive na drugo, da bi naj bili na novi maši samo v nedeljo, da bi naj začeli svoje domače pripravljati na idejo, da bo njihova nova maša malo drugače organizirana, namreč slavje nove maše, da bo več poudarka na duhovni plati nove maše in da bo slavje trajalo samo en dan. Mi bogoslovci smo se s temi vidiki strinjali in bi radi sodelovali z željami vodstva. Ampak kako? Kako zlomiti ali vsaj o-slabiti navezanost domačih in okoličanov in sorodnikov na močno tradicijo, kako slaviti novo mašo, novo mašo njihovega sina, njihovega domačina, njihovega farana. Tukaj je novomašnik bil med idealom in dejanskim mišljenjem ljudi na podeželski župniji; in navadno se je zgodilo, da je svojo mašo slavil po predpisih napisanih navad in običajev in izročil, mogoče s tiho željo, da naj bodočnost reši ta problem. In po novi maši? Povsod sem bil dobro in prijazno sprejet. Bil sem pač novomašnik. Med tednom sem bil navadno doma, da sem gledal mizarja, ki mi je pripravljal novo pohištvo iz češnjevega lesa: posteljo, nočno omarico, mizo s stoli, pisalno mizo, tri-predelno omaro, umivalnik, klečalnik, knjižno omaro. Vedel sem, da kaplanova soba v župnišču ali pa tudi samostojna kaplanija ne bo imela pohjštva, ker je bilo pohištvo duhovnikova osebna last in si ga je zato moral oskrbeti s svojimi lastnimi dohodki. Obenem sem čakal na uradno sporočilo iz škofijskega urada v Mariboru, komu in kje'in kdaj se naj predstavim kot kaplan:,To sporočilo je prišlo . koncem avgusta in mi je povedalo, da sem bil nastavljen kot kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. (Dalje) V HVALEŽEN IH NEPOZABEN SPOMIN DESETE 0BLETNI0E smrti našega plemenitega in srčno dobrega moža, očeta, brata in velikega, zaslužnega Slovenca. Odšel je od nas 1918 i e?o DR. VINKO VOVK 28. januarja 1970 \ tvojem kratkem, nadvse plodnem življenju si nas učil- Najdražja izmed vseh dobrin na svetu nam je domovina. Ona je dragocena njiva, ki so jo pognojila telesa naših prednikov. Z njo se iz davnih stoletij združuje žitje in bitje vsega naroda, vseh njegovih naj večjih, pa toliko bolj njegovih najskromnejših sinov. Nad vse plemenit in od vseh spoštovan si odšel od nas. V Jebi ni bilo slabosti. S svojim dosledno dobrim vzgledom si bil vsem preudaren vodnik, vreden svetovalec in najboljši vzgojitelj slovenske mladine. Svojim pa si bil vdan in skrben kot angel varuh. Tvoj topel nasmeh in razumevajoče oči so napolnjevale naša srca z brezmejnim veseljem. Hvaležni smo Ti za vse in z ljubeznijo v srcih Te bomo vedno imeli v nepozabnem spominu. Poklical Te je k Sebi, da Te za Tvoja premnoga plemenita dela bogato poplača z večnim veseljem. Že deset let si v duhu vedno z nami in nad nami, saj nas iz Višin še v večji meri vodiš in pomagaš. Deset let Tvoje blago spi srce, ki nam res vdano bilo vse do zadnjega je dne. V mislih nam stopaš pred oči, spomin k Tebi vedno nam hiti, saj ljubezen Tvoja v srcih lot večna lučka nam gori. Tvoji žalujoči: \ Za Teboj bogati so plodovi. Tvoj duh v nas vedno še žKi. Sedaj iz večne domovine vodiš, nas yse dni, noči bodriš, vsak dan življenja nas učiš. Razgovarjamo se v sanjah, gledamo stare, nove dni. ut 5* .Vit«n "C: i-.-.U J ■ Zdaj, ljubi Vinko, spi sladko, 1 i naj bo v nebesih Ti lepo! Cleveland, Ohio, 28. januarja 1980. žena EDA, sinova MARKO in LEON; v Sloveniji bratje IVAN, PEPO, GUSTELJ, KARL, STANKO in sestra MALIKA SLOVENCI ŠARIMO Z ZGODOVINO! Narodna čustva so sicer vsega spoštovanja vredna, tona na račun teh čustev ne smemo potvarjati dejstev, si prav zaradi njih oz. zato, ker so postala plen neke politične ideje, siromašiti narodno dostojanstvo. Leta 1969 so npr. v Ljubljani praznovali 50-letnico ljubljanske univerze, čeprav je bila ta ustanovljena kot jezuitski kolegij, ki je imel pravi univerzitetni značaj, že leta 1595 in je ta letnica zabeleže na v mednarodnem registra univerz. Sicer to ni bila neka ‘narodna’ univerza, kot jih danes imamo. Univerza v Gradcu, tedaj glavnem mestu Notranje Avstrije, ki je bila pravna naslednica stare Karantanije (le ime je bilo drugo zaradi avstrijskega vladarja) je bila ustanovljena leta 1578, sicer na nemško govorečem ozemlju, toda v slovenski politično.-klržavni tvorbi. — Če hočemo biti natančni! Vendar je Ljubljana danes politično, narodno in kulturno središče Slovencev in pred mednarodno javnostjo imajo stvari le določen pomen, če je bil začetek univerze že leta 1595 in ne torej pred petdesetimi leti (1919). Seveda je bil ta kolegij jezuitski, danes pa ga uradni krogi v Sloveniji, ki jim je vera nekaj neznanstvenega, ne morejo priznati za znanstveno, to je u-niverzitetno ustanovo. Velik del slovenskih ljudi v zdomstvu praznuje, nadalje, 29. oktober za slovenski narodni praznik. Leta 1918 tega dne smo Slovenci:prekinili, z avstrijsko monarhijo in se najbrž prvič v zgodovini znašli v svoji narodni državi. Toda tudi ta datum je nekaj simboličnega. Prvič SHS ni postala slovenska narodna država, ampak se je po nekaj letih spremenila v diktaturo, pod katero je bilo slovensko ime prepovedano. Drugič je ostala zunaj te SHS vsaj tretjina Slovencev (Koroška, Primorska, Istra, Porabje). Tretjič, državnopravnih vezi z avstrijskim cesarstvom ob ustanovitvi narodne vlade v Ljubljani 29. oktobra 1918 sploh ni pretrgal noben slovenski zbor, kot jih je npr. hrvaški sabor. To bi bila naloga deželnega zbora Kranjske, pomnoženega s poslanci iz drugih slovenskih pokrajin. In spet je po drugi svetovni vojni prišla druga, komunistična Jugoslavija, ki pJ si je za narodni praznik izbrala 29. november, ker se je na ta dan v Jajcu v Bosni osnovala partizanska vlada (1943) za Jugoslavijo. Verjetno se v prihodnje pridružila še kakšna nova narodna obletnica. Pred prvo svetovno'vojno pa so seveda praznovali, prav tako z- zvestobo takratnemu režimu, razne druge obletnice, od cesarskega dne 18. avgusta do raznih drugih praznikov. Motijo pa razne obletnice in ponarejanje tudi na drugih področjih. Najbolj to, da smo Slovenci končno dobili svojo lastno metropolijo v Ljubljani in prvega metropolita. Tudi to ne drži. Za prvega metropolita moramo Slovenci imeti sv. Metoda, nadškofa Panonije in Moravske (869). Res je,, da danes Panonijo poseljujejo Madžari in da jo pripada Slovencem le majhen del (Prekmurje, Porabje), to da Metodova metropolija ni bila splošno “slovanska”, ampak je imela .natančno razmejitev, Panonijo in Moravske ■ oz. sprva obe, potem le Panonijo in po Koclovem izginjanju le Moravsko. Tako naziva sv. Metoda papež v svojih pismih. Potem je bil slovenski svet za dolga stoletja razdeljen med metropolije v Solnogra-du in Ogleju; mejo med obema metropoli jama je tvorila reka Drava. Leta 1751 pa je bil patriarhat v Ogleju ukinjen, namesto njega sta ustanovljeni dve knezonadškofiji — za benečanski del v furlanskem Vidmu, za avstrijski del pa v Gorici. Metropolija Gorica obsega tedaj vse slovensko ozemlje do Drave z izje-mesta Ljubljane in Gornjega grada. Gre torej za drugo slovensko metropolijo, ki traja do reforme cesarja Jožefa II. To ozemlje je veliko večje kot današnje ljubljanske metropolije, ker zajema tudi Koroško južno od Drave. Tretja'metropolija pa je sedanja v Ljubljani, ki obsega tri škofije v Jugoslaviji, zunaj nje pa je velik del slovenskih ljudi v škofijah Trst, Gorica, Videm in Celovec. Veseli smo, da je v Jugoslaviji oz. ^oveniji samostojna slovenska škofija, vendar pa njej na ljubo ne bi smeli potvarjati naše zgodovine. Morali bi se varovati mange, da je vse, kar se ustanovi “prvo”, kot da nas vso zg o- -dovino ne bi bilo. Lahko bo kdb tudi prizadet zaradi tega, ker se pove in napiše, da so dejstva lahko drugačna od namišljenih, na katera so bila doslej usmerjena r^aša narodnostna čustva. Naj se zanima, preverja! Le da si pred novimi spoznanji ne.bo zapiral oči. Dejstva so lahko le ena, videli smo pa že od začetka, na koliko načinov jih la Id _>aka ideologi1 > o iik.č Tt MALI OGLASI Ženitna ponudba Pošten moški, Hrvat, samski, dobre narave, išče pošteno žensko od 20 do 30 let. P.O. Box 03368, Cleveland, O. 44103, (11-13) HOUSE FOR SALE E. 68 St. Single Home. 881-4692 (9-13) STANOVANJE V NAJEM 5 sob, zgoraj, v Collinwoodski okolici. 851-0548 ______ (9-13) Looking fer couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 (X) Apartment for Rent E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620. Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St. Clair area. Will train. 526-8620. (X) BOOKKEEPER WANTED Part time two half days i week. Call 431-0628. (X) FOR RENT 5 rooms and bath up. St. Clair Ave. St. Vitus area. 881-1393 or 886-0021 (X) DOUBLE HOME FOR SALE Excellent condition, 5r5, off E.-185 near Lake Shore. Aluminum siding, 2 car garage, close to RTA & shopping. Call 692-0808 Wed. thru Fr|. ' between 9 a.m. - 9 p.m. After 9 p.m. any evening call 486- . 8S84 Ask for Karen dr Ben. AMERiŠ!{A DOMOVINA, -JANUARY 28, 1980 ........................ I Ul -.............................. , ....... ....................................—............—.....P-H —- Vaclav Benei-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Draguška se je neprestano smehljala, se na vse strani priklanjala in vsem najprijaznejše mahala z belo ročico. Že danes bi bili šli vsi za njo v ogenj in komaj so ju spoznali. Matere so dvigale na rokah svoje ljubljence kar najvišje so mogle ... “Poglej .. “Zapomni si to!” “Ta tamle! — V tem svetlem oblačilu. Ta, ki se neprenehoma smehlja, ki se neprenehoma zahvaljuje!” In tudi otroci so mladi kraljici ploskali z rokami. V gradu danskih gospodov in gospe ni bilo mogoče prestati... Vse jo je pozdravljalo tako iskreno, tako iz naj-odkritosrčnejših src. Pot iz domovine je bila težka. Ko se je naposled ozrla v stran, kjer modrikasti vrhovi kažejo popotniku več ur daleč v drago domovino, ji je leglo na mlade prsi nekaj kakor kamen, oči so se ji zalile s solzami in morala je stisniti ustnice kar najtesnejše je mogla, da bi pritajila ihtenje, ki ji je kakor s kleščami stiskalo labodje grlo. To tesnobo, katere ni mogoče popisati, ji je pregnal šele pogled na široki polkrog ladjic, na katerih so jo sprejeli brodniki celega tukajšnjega pobrežja, smehljaj na ustnicah, ki je bil, kakor da je poletel nazaj na Krušne gore v sredo dežele, kjer leži nad srebrnopeno reko očetovski grad, ji je izvabil trenutek, ko je ozrla na sipini svojega Soproga, in od tega časa ji ni več izginil iz lic. Da, zdelo se je celo, da postaja vsak trenutek čarobnej-ši, tako kakor če posveti sonce ha pokrajino z najjasnejšimi žarki in razjasni tudi najbolj oblačna čela. Pri pogledu na nevesto svojega kralja so Danci pozabljali na vse, skrbi so zapuščale za trenutek tudi najbednejše življenje, popolnoma vse se je veselilo v Draguščini okolici v nepopisljivi radosti. Malokje sprejemajo nevesto svojega kralja tako. Sicer ji zvijejo vence iž najlepših cvetlic, tudi ji posujejo pot z najpegirejšim cvetjem; a Premislovi in Ad-letini hčeri so okrasili na Danskem njeno prvo pot v kraljevi grad z drugim cvetjem. Oni neredko ovenejo že prvi dan, liste najkrasnejših cvetlic (pohodi noga v prah; toda ti ostanejo sveži tudi potem, ko ugasne življenje, zaradi katerega so se tako vabljivo razcveteli in razvili. Bili so to venci, katere so spletle odkritosrčnost, vdanost, zvestoba, ljubezen in o-troška poslušnost. In zato so ostali sveži tudi tedaj, ko se je vsa pokrajina pokrila v sneženo odejo, ko je vsak dan ostrejše pihal sever, ko so polnočni vetrovi dvigali vzhodnomorske valove v vrtoglavo višino, predno so se pomirili in jih je zasegla ledena skorja... In uničiti jih ni mogla niti roka, ki se je iz neutolažljivega s o v r a š t va dvignila proti Draguščinemu soprogu. VI. Na Oringsburgu je v okroglem, poltemnem stolpu živel jetnik, ki je bil še štirinajsto leto in je postajal vsak dan nemirnejši. Vsak trenutek je stopal v temni, obokani sobici kar najvišje je mogel in gledal v daljavo, kakor da tudi nekoga pričakuje, morebiti ladjo, na kateri bi mu prinesli pismo, s katerim ga 'kralj izpušča iz ječe. Toda ladje so se na sivih valovili samo pokazovale. Komaj so se pojavile na daljnem obzorju, so se že zopet izgubljale iz oči. Jetnik vendar ni obrnil oči od morske gladine niti potem, ko se je povsodi razlil temoten mrak. In tako je stal mnogo ur nepremično; motil ga ni niti jetničar, ki mu je prinašal večerjo, za jetnika preveč nenavadno. Ta se ga ni upal niti ogovoriti, obstal je na njem samo z zvedavim pogledom, postal nekaj časa med vrati, nato nekolikokrat zmajal z glavo in se oddaljil, da ga ni bilo niti slišati. Jetnik v Oringsburgu je bil s pokojnim kraljem Kun-tom in njegovim naslednikom Valdemarom v naj bližjem sorodstvu. In bil je tako nevaren notranjemu miru, da so ipu odkazali za ječo starodaven, potemnel grad Orings-burg nad samimi morskimi valovi. > Zadnje dni je neprestano pogledoval skozi tesno, zaokroženo okence v precej prostorni izbici na morje, ne da bi stopil od okna vsaj ponoči; pričakoval je, da vsak treml-tek zardi nebo v ognjenem žaru, da potemneli morski valovi zarde pod krili rdečega petelina, da udari na njegovo uho glas zvonov, ki bodo bili na pomoč, da zasliši v gradu samem žvenketanje jekla in donenje rogov, da tudi iz njegove ječe švignejo proti nebu plameni, da se od-pro vrata, močno obita z železom, in da vstopijo v temnico njegovi osvoboditelji, ki ga popeljejo od tod naravnost na kraljevski prestol. Vendar je mineval dan za dnem, a na morju je bilo vse mirno, v noči temno, v gradu tišje in tišje, in o kakem človeku ni bilo niti duha niti sluha. Od tod je izviral silni nemir na jetnikovem obrazu, od tod mrzlični ogenj v njegovih očeh, od tod zardelo obličje, v katero se mu je gnala vsa kri. Ustnice so mu trepetale, roke so se mu tresle, in dih mu je postajal krajši in krajši, zlasti ko je opazil v daljavi belkasta jadra, ki jih je bilo videti v daljavi kakor da plujejo naravnost proti njegovi ječi. “Vendar so morala priti moja pisma v prave roke! — Nemogoče bi bilo, da bi jih, ne dobili v roke privrženci mojega očeta. Ali sem morebiti izdan? Izdan tudi od te „ strani? — Potem bi bilo boljše, da bi si ob tej mreži razbil glavo! Bi jim vsaj pokazal, da so bedni bojazljivci.” Jetnik se je z obema rokama uprl ob omrežje v oknu, kakor bi ga hotel zlomiti. Sicer je imel še vedno velikansko moč, toda železo v seženj debelem zidu se ni niti zganilo. Le pajčevino, ki se je razprostirala na eni strani, je vrgel veter nazaj v sobo, in velik križasti pajek, moten v svojem delu, je prestrašen begal semtertja, nevede, kje naj se ustavi in zopet prične presti. Po jetnikovem obrazu se je razlil strašen izraz. Jetničar je odprl vrata in se zgrozil nad svojim varovancem. “Za Boga, gospod — odgovoren sem za tvoje življenje.” (Dalje prihodnjič) MESEC VERSKEGA TISKA “Ognjišče” - Slovenski verski mladinski mesečnik “OGNJIŠČE”, mladinski verski mesečnik, ki izhaja v Kopru in ki ga izdajajo slovenske rirpokatoliške škofije, se je odločilo, da je v svoji januarski številki posvetilo posebno prilogo današnjemu slovenskemu verskemu tisku. Od lanskega leta dalje je mesec januar posvečen katoliškemu verskemu tisku; do lani je bil mesec februar, pa so se iz praktičnih razlogov lani doma odločili za januar, ki je začetni mesec v letu in je zato najbolj važen za nabiranje novih naročnikov. Uredništvo “Ognjišča” nam je v svoji januarski prilogi predstavilo glavna uredništva in slovenske verske liste, med temi tudi svoje lastno, saj je “Ognjišče” najbolj brani, najboljši in v zadnjem času tudi najbolj razširjen slovenski verski mesečnik, namenjen mladim doma, pa tudi mladim po svetu. Poleg verskega tednika “Družina” je namreč tudi “Ognjišče” že kar dobro razširjeno med našo ameriško slovensko mladino. — J.S. Ognjišče, mladinski verski mesečnik, je začelo svojo življenjsko pot pred petnajstimi leti, in sicer na način, ki je za časopis dokaj nenavaden. Navadno začne časopis izdajati kakšna ustanova ali skupina ljudi, ki ima zagotovijo na začetna finančna sredstva, poišče in sestavi uredniški odbor, poskrbi za primerno reklamo in za natis prvih številk, dokler ne začne prihajati naročnina, ki bo krila nadaljnje stroške! Prva številka mora biti najbolj privlačna, da bralce pritegne. Ognjišče je začelo izhajati v silno preprosti obliki. Prvo leto ni bilo niti tiskano, ampak razmnoženo na ciklostilu. Začelo je izhajati kot župnijski list dveh župnij. Postojne in Kopra, in imenovalo se je “Farno ognjišče”. Zasnova lista pa ni bila župnijska. Izdajatelji smo takoj v začetku hoteli imeti pravi časopis, ki bi bil namenjen predvsem mladim. Le nekaj strani na koncu lista je bilo posvečenih 'župnijskim dogodkom in te strani so bile posebne v postojnski in koprski izdaji. Naklada lista pa je za obe izdaji znašala komaj 1300 izvodov. List je imel že tedaj zasnovo, ki jo je v bistvu ohranil vse do danes. Začel se je s pismom meseca, ki naj bi nadomeščalo uvodnik, prinašal je aktualne članke iz verskega življenja, na poljuden način je predstavljal velike osebnosti, objavljal je sodobne molitve, zgodbe, podlistek. Tudi po formatu ni doživel bistvenih sprememb. Od velike noči, ko je prvič “zagledal beli dan”, do konca leta 1965 je izšlo kar 6 številk, se pravi, da je izhajal skoraj redno vsak mesec. Prvo številko 2. letnika, ki je tudi takrat izšla že pred božičem, je bila tiskana v nakladi 5000 izvodov. Izginile so strani, namenjene župnijam Postojna in Koper. List je izgubil del naslova: ostalo je samo “Ognjišče” in poslej je bil tudi uradno namenjen vsej slovenski verni mladini. Tiskali so ga v Kopru. Tiskano Ognjišče je v enem letu svojo naklado več kot potrojilo. Leta 1967 je “startalo” že s 36.000 izvodi. Vendar pa še nismo imeli ne uredniških prostorov in ne stalne uprave. Vsi člani uprave, vsi člani uredništva smo opravljali svoj redni poklic župnika ali kaplana. List so razpošiljali prostovoljci. Postalo je očitno, da tako ne more iti naprej. To leto je bil glavni urednik razrešen župnije, na škofiji v Kopru smo adaptirali kletni prostor za sedež uredništva in uprave. Z novim letom (1968) smo zamenjali tudi tiskarno, kajti koprska ni več zmogla tiskati naklade, ki je vsako leto porasla za tretjino. Tisk je prevzela tiskarna “Dela” v Ljubljani, ki ima moderne rotacijske stroje. Leta 1971. smo dosegli naklado 81.000 izvodov. “Delo,’ je dobilo nove stroje za večbarvni tisk in Ognjišče je tudi po obliki dobilo podobo sodobnega ilustriranega časopisa in niti po obliki niti po nakladi ni zaostajalo za drugimi tedniki. Pri nakladi 85.000 izvodov smo se ustavili skoraj eno desetletje. Leto 1979 pa nas je razveselilo z novim porastom naklade. Številko, ki jo imate v rokah, smo tiskali v 90.000 izvodih. To je dosedaj najvišja naklada. Upamo, da bomo — kljub nujnim podra--žitvam — to novo rast ohranili. Ognjišče je namenjeno mladini, Obravnava probleme mladih, jih skuša usmerjati v njihovem verskem življenju, piše o tem, kar mlade posebej zanima. Vendar pa ga bero tudi mnogi starejši. Zavedamo se, da brez njih nikdar ne bi dosegli naklade, ki jo imamo. Ti starejši bralci razumejo našo vsebinsko zasnovo in namenjenost in pogosto se v pismih kar opravičujejo: “Nisem več mlada, toda vaš list rada berem . . .” Po njih pride Ognjišče v roke tudi tistim mladim, ki ga sami ne bi naročili ali kupovali. Odraslim pa pomaga, da bolje razumejo probleme mladih. Tudi to je poslanstvo mladinskega lista. — Ognjišče 1980-1. PAPEŽ SLUTI HUDE ČASE Vatikan — Papež Janez Pavel II. je rekel, da se je desetletje 19801 začelo s “temnimi napovedmi” in “zastrašil-nimi znamenji”. Vatikanski opazovalci so tolmačili papežev govor vatikanskim uslužbencem kot indirektno opozorilo na sedanje napetosti v Afganistanu in Iranu. To je bilo že petič v zadnjih dveh tednih, da je papež v svojih nagovorih opozoril na nevarne svetovne napetosti. Papež misli, da težke napovedi preroka Izaija morejo veljati za, sedanji svetovni po-ložai: Mrak bo pokril vso zemljo in pekoča megla bo dušila narode. — Papež je nadaljeval: “Znamenja, v katerih začenjamo leto 1980, so na žalost zastrašljiva. Toda ne smemo in nočemo se prepuš- čati težkim napovedim, ki nastajajo v mnogih svetovnih področjih.” Papež vzpodbuja vernike, da naj zaupajo tudi v drugi del Izaijevega prerokovanja: Dvignite in veselite se, kajti vaša luč je prišla, Gospodova slava sije na vas! Luč, ki jo prerok omenja, pomeni Kristusa — je razlagal papež. “V teku 20 stoletij zgodovine so mnoge generacije našle v njegovi napovedi zadovoljiv odgovor na njih vprašanja, pomirjen j e v razburjenosti, vodilo in oporo v težkih trenutkih.” — je zaključil papež. Na Novega leta dan, 1. januarja 1980, je papež pridigal ob priložnosti 13. obletnice Dneva svetovnega miru. Posvaril je: “Nikakor si ne moremo predstavljati uničenja človeških življenj, če miru ne bomo mogli ohraniti!” 20.000 ljudi je bilo nagnetenih v baziliki sv. Petra v Rimu,'ko je papež na prvi dan V .tem letu podal porazen pregled svetovne prihodnosti pod stalnim ustrahovanjem atomske vojske. - " V pismu, ki ga je papež pisal Giorgio Balladore Pallieri, predsedniku Evropskega sodišča za človeške pravice, in James-u E.S. Fawcett-u, predsedniku Evropske komisije za človeške pravice, je papež določno nakazal na zametke in vzroke za sedanje mednarodne napetosti: “Zaščita človekovega dostojanstva je danes važnejša kot kdaj koli prej zaradi ideoloških in ekonomskih sistemov. V gotovih delih sveta je za človeka in njegove pravice vedno manj pozornosti in zaščite, ker se je znašel podre- jen ideološkim in ekonomskim sistemom, ki ga zasužnjujejo in izkoriščajo. Zato je sedaj nujno in bistveno važno, da povsod odločno zahtevamo, da ostanejo človekoko dostojanstvo in njegove pravice neokrnjene.” V zvezi s sedanjim položajem na Srednjem Vzhodu je papež v pismu opozoril, da želja po spoštovanju človeškega dostojanstva združuje vse vernike — kristjane, muslimane in j ude. Posebno Evropa je poklicana, da se najbolj prizadeva, da zaščiti in ohrani spoštovanje človekovega dostojanstva, ker prav v Evropi naj krščanstvo izžareva moralne sile, ker le te morejo poživiti stremljenja ljudstev, da se dostojanstvo človeka vedno in povsod spoštuje, ščiti in podpira. rmmmummtmm vaam m——m m —. 20. — Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne. AVGUST 24. — Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana. SEPTEMBER 13. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. 21. — Oltarno društvo sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole. 28. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon. K O LEDAR društvenih prireditev 0*0* »**»*»**«»•»»— FEBRUAR 1., 2. in 3. Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba. 3. — Letna delničarska seja Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne. 16. — Društvo TRIGLAV, Milwaukee, priredi maške-radno zabavo v dvorani cerkvi sv. Janeza na Cold Spring Rd. Pričetek ob 6. zvečer. Večerja, ples in maske. 16. — Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet. 17. — Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu. MAREC 2. — Klub slov. upokojencev za Holmes Ave. okrožje priredi vsakoletni banket. Kosilo bo servirano od 4. do 6. zvečer. 9. — Pevski zbor Jadran pri- redi koncert in razstavo v V počastitev 60-letnice svojega obstoja v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 3.30 pop. ( Igra orkester Markic-Zag-ger. 16.— Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v av- .................................Trrr-rt-00 dosti / popoldne. ) koristnega. 22. — Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem na- r/ tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvi rodnem domu na St. Clair ^ vesti m aovic Ave. Začetek ob 6.30 zve-čer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester. -- — 23. — Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave. APRIL 12r— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 26% DISCOUNT SALE ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave. (( I 3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu. 16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer ” SDD na 15335 Waterloo Road. 18. — Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku. 26. — Spominska svečanost društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom All Merchandise Is Reduced At Least 20% Sale Ends Feh. li SALE ALSO INCLUDES: 50% OFF ON MEN’S AND BOYS SHIRTS, SLACKS AND SWEATERS 50% OFF ON LADIES AND 8IRLS BLOUSES, SKIRTS AND SLACKS 50% OFF ON LADIES DRESSES