UnteUtn opratii Ljubljana, KopltarJ«** k t*l*tao IHI-9U UmtU *»ro4nin» O lli - Cek. ra*. Ulat>lJ*n» l».«M m aarotnla* la UJM u uuerat*. liklJnAno u stopat*« u »fflaa« It tuli}« ta iBMMiatvai 0P1 & 4. Ullaiio. Itokopl»ov ne vračamo. SLOVENEC J A N U A H ■ 1
ejal je, aa je odporniški pokret močno komunistično pobarvan. Ta pokret obvladuje sedaj najvažnejše postojanke. Moskvi je uspelo, da je dobila po francoskih komunističnih vodjih vpliv na delavska društva, sedaj pa hočejo podrninirati armado ter jo spraviti pod sovjetski vpliv. Stalin se prav nič ne sramuje kar odkritih posegov v notranjo politiko. S tem naraščajočim boljševiškim vplivom narašča tudi-teror. Vodilni francoski intelektualci, generali, novinarji, uradniki in vsi stari Petainovi ministri so postali polej; de-settisočev državljanov njegove žrtve. Alexis Carrel, admiral Platon, novinarja Suarez in Henri Beraud so najbolj znani med njimi. Seznam žrtev rasie dnevno, zakaj danes so komunistom sumljivi že oni Francozi, ki so nekoč Angloamerikancem utirali pot, kot n. pr. Giraud, Leclerc in drugi. Spričo tega razvoja ni čudno, da nastaja močan nasprotni pokret. Pristaši stare kolaboracionisticne stranke in milice so njegovi nosilci- Za De Gaul-lom nikakor ne stoji narod. Obratno živi dnnes Francija v diktaturi. Za obnovo Evrope so potrebni vsaki deželi reformatorji, prežeti z narod-nosocialističnim duhom, je ugotovil Doriot ob koncu. Evropa potrebuje urejeno in vodeno gospodarstvo ter pravi socializem. Velika kolonialna področja morajo biti vsem evropskim narodom na razpolago. Sele nato bo zavladal med narodi pravi mir. Nova libanonska vlada Ženeva 11. jan. Nova libanonska vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik, finančni in obrambni minister: Abdul Hatnid Nere-me; notranji minister: Wadi Naen; trgovinski minister: Nicola Gusn; preskrbovalni minister dr Ed Dauk; zunanji minister Selim Takla; minister za javna dela Ahmed E1 Asad. Sovjetska grozodejstva v Sranu in Bohanicah Dunaj. Po ponovni zasedbi madžarskega mesta Grana so odkrili nemški vojaki grozotna zločinstva boljševikov nad ubogim neoboroženim prebivalstvom. Ljudje, ki so ostali v mestu, skoraj izključno starčki in otroci, so bili neprostovoljne priče sovjetskih grozodejstev. Naštevanje vseh umorov, ki so jih zagrešili boljševiki za časa svoje kratke vlade v Granu, bi napolnilo debelo knjigo. Omejili se bomo le na navedbo izjav madžarskega zdravnika dr. Sandorja Kertesza nemškim osvobodilcem. Dr. Kertesz je izpovedal: Po svoji dolžnosti sem ostal kot zdravnik v mestu tudi po njegovi zasedbi. Čeprav smo imeli v mestni bolnišnici med bolniki večinoma pripadnike delovnega ljudstva, so Sovjeti postopali z njimi kot z zločinci. Z utemeljitvijo, da morajo izpremeniti bolnišnico v vojaški lazaret, so vrgli bolnike, ki niso mogli sami stati pokonci, iz njihovih postelj. Več težko bolnih, ki jih nismo mogli odnesti, smo skušali hitro namestiti v sobi za bolniške sestre. Tamkaj pa jih je odkril nek sovjetski komisar ter jih meneč, da itak niso sposobni za življenje, enostavno postrelil. Obe bolniški sestri, bili sta to mati in hči, so podlo mučili in sramotili, končno pa prav tako ubili. V porodnišnici je bilo nekaj žena, ki so čakale na porod. Ilordu divjakov pod vodstvom nekega komisarja je vdrla v sobo ter zaukazala nesrečnim ženam, naj jo takoj izpraznijo. Ker niso mogle tega storiti, so jih boljševiki napadli. Zene so umrle na posledicah pretrpljenih grozodejstev in zaradi prezgodnjih porodov, katere je povzročil prestani struh. Dnnaj. V zadnjih deccmberskih dneh leta 1944 je uspelo Sovjetom, dn so vdrli za nekaj časa v slovaški kraj Bohunice. Kasneje so jih nemški vojaki vrgli zopet nazaj. Toda par ur je zadostovalo, da so postale Bohunice kraj solza in žalosti. Vdrle sovjetske pehotne in oklepniške čete so najprej izropale ves alkohol. Poleg tega so prisilile žensko prebivalstvo, da so jim je vdajalo. Starostna meja ni igrala nikake vloge. Sovjetski sadizem 'je strahovito divjal. Mnogo žen so odvlekli, zlostnvili ter jih nato pustili enostavno na cesti. Ko so nemški vojaki kraj ponovno, zavzeli, jih jc prebivalstvo objemalo od veselja ter zasipavalo z izrazi zahvale spričo osvoboditve izpod bol jševiškega terorja, čigar nečloveškega obsega si niso mogli prej niti v sanjah predstavljati. Izpolnjevale"! židovske uničevalne volje Seneva. Po večdnevni razpravi pred nekim angloameriškim vojaškim sodiščem je bil obsojen 16 letni Karel Punzler iz Monschaua na smrt, ker se je branil stopiti v sovražnikovo službo. Ta obsodba je značilna za duh Britancev in Severnonmerlkancev ter je ponoven dokaz za njihov brutalni način vodenja vojne. Smrtna obsodba nad lfcletnim nemškim mladeničem je enaka grozovi-tostim angloameriške soldatske na nemškem ozemlju, ki je bilo prehodno pod sovražnikovo oblastjo. Vojaško sodišče ter tolovaji v vojaški suknji, ki terorizirajo brezbrambne ljudi, s« čutijo kot izpol-njevailci one politike, ki objavlja kot voj- ni cilj uničenje in iztrebljenje nemškega naroda, S tem, da sta si vladi v Wasliing-tonu in Londonu osvojili uničevalne načrte Morgenthaua m Vansittorta, sta proglasili vse nemške ljudi za divjačino, katero lahko po mili volji preganjajo. Sovražniki vedno enova opozarjajo Nemčijo ne to, da bi bil nemški narod, čo bi se posrečilo sovražniku pritisniti ga ob tla, brez milosti izročen židovski uničevalni volji. Toda Nemci bodo s fanatično odločnostjo uničili nasprotne maščevalne želje ter ne bodo odložili orožja prej, dokler ne bodo zagotovili svojega življenja ter svojo ter svojih otrok bodočnost. Maršal Goring 52 let star Berlin. Sredi hudih bojev te vojne dopolnjuje maršal nemškega Reicha ller-mann Goring 12. januarja svoje leto. Od prvih dni bojev stoji ob strani FUhrerja. Herniann Goring, poslednji jw>-voljnik slavne Rlchtholnove letalsko jato v svetovni vojni, ustvarltelj in vrhovni [»oveljnik nemškega letalstva, ki si je pripelo na svoje zastave nevenljlvo slavo in ki dnevno z novimi dogodki doprltia-ša največja dejanja. Kot ojiolnomočenec za 4 letni načrt jo zagotovil nemškemu gospodarstvu neodvisnost, ki mu 01110- . gočuje danes izpolnjevanje velikih vojnih zahtev. Fiihrer je z imenovanje m Hermanna GOfinga za maršala veliko-nomškega Reicha počastil n upor o in zaslugo svojega neumornega soborca. Zavratni umor nemških ranjencev Berlin, 11. jan. Pri bojih na področju Stavelota so vdrli Severnoamerikanci v kraju St. Coo v neko hišo, v kateri jo bilo več težko ranjenih nemških vojakov, med njimi SS Unterstiirnifiihrer K. UntersturmlUhrer so je napravil kot da bi bil mrtev ter je videl, kako so Severnoamerikanci z neposredno bližino postrelili nemško težko ranjence, ki so ležali brezbrambni na tleh. SS Unter-sturmftihrerju so ukradli vso njegove vrednote ter gu končno z nogo sunili v stran. Ob nastopu mraka so mu je posrečilo doseči nemške črte. Strel v tilnik Berlin, 11. jan. 27. decembra so našlo nemško čete, ki so napredovalo na belgiisko-luksemburškem področju, v nekem gozdu, 2 km južno od Schoberga osem mrtvih nemških vojakov. Preiskava jo pokazala, da so bili ti možje ustreljeni s strelom v tilnik. To so bili nemški vojni ujetniki, ki so morali delati v nasprotju z mednarodnimi dogovori o vojnih ujetnikih pri neki severnoamerir ški topniški edinici. Ko so morali med bojem Severnoamerikanci v begu zapustiti svoje postojanke, so nemške vojne ujetnike kratkomalo poslrclili. Povračilni napadi na Anglijo Stoekholm 11. januarja. Kakor javlja •Stockholms Tidningen«, se je angleška vlada doslej branila izdali popolno poročilo o škodi, ki so jo povzročili napadi nemških letečih bomb. Po ameriškem mnenju živi s?daj samo kvečjemu 10 odstotkov celotnega prebivalstva v Londonu v povsem nepoškodovanih hišah, najmanj 120.000 ljudi pa preživi;« dneve in noči v predorih londonske podzemeljske železnice. Po ameriškem računu je bilo v Angliji že pred nemškimi napadi letečih bomb uničenih približno 500COO hiš. Nadalje so Amerikanci preračunab, da so morali v Angliji popraviti ali povsem nanovo zgraditi najmanj 2 milijona hiš. Razkroj med Titovimi muslimani Zagreb, 10. jan. Kakor poroča list »Deutšche Zeitung in Kroaticn« jo razvidno iz neke zaplenjene tajne listine takozvanega zbora Titovih komunistov, da so so |>okazali pri Titovih muslimanskih edinicah znaki razpada. Kot vzroki razpada so navedeni številni napadi ostalih Titovih tolp proti ženam in lastnini muslimanskega prebivalstva ter zaničevanje muslimanskih verskih obredov. Iz bojev za Budimpešto Berlin. Mednarodni poročevalski urad javlja iz Budimpešte: Madžarski jiadailci, nemški oklepniški grenadirji in možjo vojaške SS so zavzeli v hudih pouličnih bojih južno od vzhodnega kolodvora več hiš, med njimi neko veliko bolnišnico. Železniške napravo so hranilci obdržali vkljub močnim sovjetskim napadom, pri katerih so uporabljali boljševiki tudi metalce plamenov. Severno od vzhodnega kolodvora, koder so morali branilci izprazniti nekaj cest, so držali številni napadalni oddelki vdrle sovražne sile tako dolgo v šahu, dokler r.iso bila poslopja okrog izgubljenega predela pripravljena za obrambo. Na jugovzhodu mesta so ohranile madžarske in nemške Čete svoio postojanko v drugem obrambnem pasu ob zahodnem robu Kispesta. Tudi v ese-pelski tovarniški četrti so se sovjetski sunki zrušili. Na zapadnem bregu Donave vlada še nadalje niir. Poljska - vazalna država Stoekholm, 11. Jan, Londonskim begunskim Poljakom je postalo že davno jasno, da od Churchilla in Roosevelta no morejo pričakovati več ničesar drugega kot vedno nove kapitulacijske zahteve. »Ministrski predsednik« poljske begunske vlade je v nekem Intervjuvu z dopisnikom Usta »New York Times« jasno izrazil, da se ne vdaja on in njegovi prijatelji nobenim utvaram. Nato je od- krito obdolžil zaveznike ter bivše garancijske sile, ko jo izjavil, da se Poljaki bojijo, da bodo tri velesile napravile Poljsko za vazalno državo, Čije neodvisnost bi bila samo fikcija. Arciszewski govori tu o bojazni, kjer dejansko že obstaja gotovost. Kot je nadalje rekel, Je brez smisla siliti v sklenitev ozemeljskega dogovora med Moskvo in Poljsko, ne da bi bila prej dana Bern. Novi švicarski zunanji minister zvezni svetnik Petitpierre bo prevzel vodstvo svojega ministrstva dne 1. februarja. Švicarski zvezni svet jo sklenil izročiti vodstvo oddelka^ za zuntinje zadeve v zveznem političnem* departenientu bivšemu švicarskemu poslaniku dr. \Valter-ju Sluckiju. ljudska garancija za resnično neodvisnost poljsko države. ArciszevvskI je nadalje izjavil, da jo hladno angleško obnašanje napram njegovi vladi dokaz za njeiio neodvisnost , medtem ko se »dejansko zrcali v tem brezupna zapuščen ost londonskih Poljakov, ki so bili izdani. Ožigosa! je lublinski komite kol orodje tuje sile ter izjavil, da ludi kakršna koli koalicija z lublinsko vlado no more priti v pošlev. Izjavil je, da jo to slališčo upravičeno z ozirom na moskovsko |K>-litiko gotovih dejstev, z ozirom na de-portaeije, koncentracijska taborišča, aretacije, potlačenje časopisne In politične svobode, z ozirom na ustvaritev tingirn-fiiii strank ier vso politike iubllnskega kotnitei*. Grški socialisti obsojajo ELAS Amsterdam. Osrednji odbor grške socialistične stranke je izročil po vesti londonskega radija včeraj britanskemu veleposlaniku v Atenah izjavo, v kateri obsoja stranka sedanje boje. V izjavi poziva EAMove in ELASove čete, naj odlože orožje. Ženeva. Inozemskim časopisnim zastopnikom v Atenah ter grškemu časopisju je bila izročena v torek zvečer vladna izjava ministrskega predsednika Plastirasa, o kateri smatrajo britanski dopisniki, da so jo sestavili v angleškem veleposlaništvu Izjava je namreč v očitnem nasprotju z dosedanjimi Plastiraso-vimi izjavami, v katerih je general Pla-stiras stalno napovedoval oster boj proti EAM-u in voditeljem ELAS-a. Stockholm. Kot javlja Reuter, so sedaj dokončali postavitev žičnega zapornega pasu okrog Aten in pirejskega področja. Vigo. Anatolska agencija javlja iz Aten, da so ujeli Angleži v boju proti ELASu 12.000 ujetnikov. Stockholm. Ne da bi imenoma omenil Grčijo, se bavi po vesteh moskovskega radia uradni list »Vojna in delavski razred« s problemi tako imenovanih »osvobojenih dežel«. Sovjetski list piše, da je izključeno, da bi se one države, katere so zasedli Nemci, vrnile po »osvoboditvi« Zopet v razmere, ki »o vladale pred vojno in ki so kasneje tako odpovedale. Ameriško izkrcanje na Luzonu Priprave za veliko filipinsko bitko Tokio, 10. jan. Sovražna izkrcanja na Luzonu, ki so se pričela zjutraj 9. januarja pri krajih San Fabian in Lin-gayan, so bila izvedena z najmočnejšim ognjenim varstvom sovažne mornarice. Nek očividec poroča, da je sovražnik od 6. januarja neprestano bombardiral obalo ter da je postalo to bombardiranje 9. januarja ob 9 zjutraj najsilovitejše. Medtem pa so pričele streljati tudi vse sovražne vojne ladje, ki so z zapornim ognjem varovale to področje. Par minut kasneje je prodrl neki japonski letalec sovražno obrambo ter potopil neko večjo sovražno vojno ladjo. Prvi val izkrcevalnih čolnov je zapustil pred obalo nahajajoče se prevozne ladje ob 9.40 ter je takoj zašel v morilski ogenj japonskih baterij. Večji del posadk osmih čolnov, ki so dosegli obalo, je padel, še preden je mogel najti kritje na obali. Toda sovražnik je takoj odposlal drug val izkrcevalnih čolnov. Od teh je doseglo obalo, približno 16 po 250 ton velikih izkrcevalnih ladij. Kakor pravi poročilo na koncu, so dosegli boji okrog poldne svoj višek. Ves zaliv Lingayan je napolnjen z neprestanim grmenjem težkih japoaskih in sovražnih topov, regljanjem tisočih strojnic in z detonacijami eksplodirajočih bomb in granat Tokio, 11. jan lz vojnih poročil na področju Filipinov je razvidno, da se vrše tu priprave za odločilen spopad. Sovražno spremljevalno letalstvo je bombardiralo 7. januarja japonske postojanke v zalivu Lingayen na otoku Luzonu. Istočasno je sovražno letalstvo silovito bambordiralo Lingayen in Manilo. V tokijskih vojaških krogih smatrajo. da namerava nasprotnik izkrcati na otoku Luzonu eno divizijo, ki jo peljejo na 60—70 velikih Izkrcevalnih čolnih. Neka druga spremljava, ki obstaja iz 150 prevoznih ladij ter jo ščiti močna vojna mornarica, nastopa nadalje v vodovju jugozahodno od Mindo-ra. 0 gibanju neke tretje spremljave v Mindanao-morju ni nobenih novih poročil. Ker kaže, da se premika tudi 38. btodovje vGjae mornarice, čije letnlske sile so 3. in 4. januarja napadle For-mozo, v smeri proti Filipinom, so v Tokiju vedno bolj prepričani, da je pričakovati odločilni spopad v bitki za Filipine v bližnji bodočnosti. Japonsko letalstvo pa medtem neprestano napada sovražno ladjovje. Keve milijarde za Rooseveltovo vojno Ženeva 10. jan. Roosevelt je predložil kongresu svoj četrti proračun z izčrpno poslanico, v kateri je skušal utemeljiti, zakaj potrebuje vedno nove milijarde za svojo brezizgledno vojno. Predsednik zahteva od kongresa zopet 83 milijard za bodoče davčno leto. Pri tem pe so dosegli državni izdatki med Roosevelto-vim uradovanjem že brez ozira na teh novo zahtevanih 83 milijard 80 odst. vseh državnih izdatkov, ki so jih imele Združene države sploh v svoji zgodovini. Iz Rooseveltove poslanice je razvidno, da ta nova zahteva še daleč ni poslednja. Pripravil je amer. državljane na to, da bo ogromen dolg Je norastel, kar mu je dal razumeti z besedami, da se ne sme vdajati »preveč optimističnim špekulacijam« glede zmanjšanja izdatkov. Roosevelt je skušal olepšati novo mi-lijardno zahtevo s tem, da je podal v svoji poslanici sliko o bodočnosti, kot si jo želi ameriški imperializem. Po teh njegovih napovedih naj bi razpolagala ameriška trgovina z vsemi svetovnimi trgi. Rooseveit ni napravil razlike med trgi zmagovalcev in premagancev in značilno tudi ni izvzel Anglije. Čeprav se je zavzemal doslej za Johnsonov predlog, ki omogočuje dajanje posojil samo onim deželam, ki niso f svoiimi posojili iz prve svetovne vojne v zamudi, zagovarja sedaj Roosevelt ukinitev teh omejitev, da bi s tem omogočil ameriškemu kapitalizmu neoviran fevoz po vojni. Tudi to fe samo kost, ki jo je vrgel Roosevelt kongresu v upanju, da bo v njo ugriznil. Na vsak način je s tem ameriški predsednik ob-jesnil, kaj namerava storiti ameriški imperializem, da bi ei ugotovil nadvlado nad svetom. Pripravlja se nova goljufija Stockholm. Lord Lugard, znana britanska avtoriteta v kolonialnih zadevah, predlaga »svetovno kolonialno listinoc, ki naj bi posredovala cilje Atlantske listine kolonialnim narodom. Pobudo prinaša »Times< v posebnem članku. »MiT bi bil nepopolen, ako bi morali imeti podrejeni narodi občutek, da so »njihova upanja na boljšo bodočnost sveta« zaman. Po drugi strani pa se morajo vodilni narodi zavedati, da bodo tudi ta ljudstva v skorajšnji bodočnosti zahtevala zase mesto v politiki. Izplačilo bi se podati točne izjave o temeljnih svoboščinah, ki bi jih morale podpisati vse zavezniške države. Prost nastop vseh pravilno došlih oseb v ta odvisna ozemlja bi zadostoval. Izjave bi morale vsebovati zlasti odstranitev strahu pred stalnim zaipiranjem, poleg tega pa bi morale zajamčiti polagoma zmanjšujoče se varušivo, ki bi se končalo s popolno zrelostjo. Lugard se izraža tudi o mandatnem sistemu. O sedanjih mandatih pravi, da so morda izpolnili svoj namen ter da bi morali zdaj priznati aneksijo mandatnih področij. Anglija in Amerika sta si edini, »da bi prenos lastnine na teh ozemljih iz varnostnih razlogov obrambe proti agresiji ne nasprotoval Atlantski listini«. Ko so označevali Atlantsko listino najprej kot veliko upanje za narode, ki bi jih bilo treba osvoboditi, a jo je potem Roosevelt sploh zanikal, jo sedaj pod pritiskom opozicije zopet dvigajo. Vsekakor ne v stari obliki, temveč v novi obleki, a zopet pod plaščem humanosti, vendar v spremstvu zlagane in ko-ruptne britanske kolonialne tradicije. Ob tej priliki hočejo rešiti tudi vprašanje mandatov, katero so pustili po prvi svetovni vojni odprto, da bi prikrili na meravani rop tujih dežel. Sedaj pa smatrajo, da je že prišel čas za popolno priključitev teh ozemelj. VI ZA NAS - Ml ZA VAS Nemiri med bolgarskimi četami Dunaj. Nek bolgarski prebežnik z bojišča v Sramu ie izpovedal, da so nastali pri prevozu 30. pehotnega polka jz Simeonovgrada nemiri zaradi pošiljanja v tuje dežele. V Šidu v Sremu je prišlo lialo do silovitih sporov, v katerih so politični komisarji grozili bolgarskim vojakom, da jih bodo s pomočjo tolovajev z orožjem pognali v boj. Nemire so povečali iz Sofije došli tovariši, ki so prinesli poročilo, da je prišlo tamkaj do resnih sporov med komunisti in zastopniki delavske stranke v vprašanju pošiljanja bolgarskih čet izven Bolgarije. Veliki snežni zameti v Španiji Madrid 11. jan. V severni in srednji Španiji so nastale zaradi močnih snežnih metežev obsežne prometne motnje. V okraju Reinosa je odrezanih od sveta 140 vasi, v provinci Albacete pa 4 vasi. Železniška zveza med Ovideom in Madridom je prekinjena, kei je neka lavina zasula vhod v tunel na prelazu Pajares Brzovlak, ki se je odpeljal od Gijona proti Madridu, je medpotoma obtičal v velikem snegu ter se je po desetih ufah vrnil na izhodiščno postajo. Nek drug vlak na isti progi je obtičal v Leonu. Promet na podeželskih cestah v Asturiji lahko vssdržujejo samo ponekod, ker je v teh krajih deloma 3-—- metre visok meg. Na področju Caracace )e odreizanih od rvez z zunanjim svetom 15.000 pre-Mvelcav. Falange je pričela izvajati ob- sežne pomožne akcije. Prostovoljske pomožne kolone mladinskega gibanja prinašajo pomeč ogroženim prebivalcem. K nemirom na Siciliji Milan. V poročilu o nemirih na Siciliji označuje bairijski radio položaj zlasti v okraju Ragusa kot resen. Spori med uporniki in vladnimi četami so zahtevali tamkaj več mrtvih in ranjenih. 10 vojakov pogrešajo. Uporniki so dobro oboroženi in opremljeni. Žarišča nemirov obstajajo po isti vesti še v Comisu in Viktoriji. Povzročil jih je vpoklic več let nikov v vojaško službo. Pred nekaj dnevi smo že poročali, kako lepo so se izkazali protikomunistični borci in Narodni stražarji Primorske, ko so zbrali izredno vsoto denarja, da so mogle Številne ievne družine v postojnski okolici a priboljškom v hrani praznovati božične praznike. Vsakdo, ki je zvedel za to novico, je bil ponosen na te protikomunistične borce, saj to lepo dejanje je bilo nov dokaz njihovega nesebičnega boja za blagor domovine. Domobranski borci širom vse slovenske zemlje so si s svojim protikomunistič-nlm ln narodnim delom pridobili toliko Tramvajski promet začasno ukinjen Zaradi občutnega pomanjkanja elek-tričnega toka ▼ Ljubljani je Sef pokrajinske uprave izdal sledečo odredbo; Obratovanje električne cestne železnice v Ljubljani se začasno nstavL Ta odredba stopi ▼ veljavo z dnem 12. januarja 1945. Javnost se ▼ zvezi z gornjo odredbo opozarja, da bo to stanje trajalo predvidoma Ie kratko dobo, ker so ie izdani ukrepi, ki bodo Ljubljano ponovno oskrbeli s potrebno električno energijo. Prezident div. general: R u p n 1 k, s. r. Uspela akademija v Št. Jerneju Št. Jernej, 9. jan. Na praznik sv. Treh kraljev smo imeli v Št. Jerneju lepo akademijo, ki so jo »riredili tukajšnji domobranci. Akademija e lepo pokazala kako so povezani v isto protikomunistično misel Šentjernejčani in šentjeinciski domobranci. Prireditev »e e pričela ob treh popoldne in je bila v dvorani Pro-svetnega društva. Preden pa loročamo o poteku te narodne akademi-e, naj omenimo, da so pri nas tudi komunisti že poskušali s prireditvijo, na katero so mislili privabiti čim več domačinov. To so komunisti poskušali v onih dneh po 8. septembru, ko so po Št. Jerneju vladale komunistične tolpe. Komunistom po se |e njihov miting popolnoma pokvaril. Na komunistični poziv je prišlo na miting le nekaj deklet, ki pa so se ves čas plaho stiskale v kot. Za domobransko akademijo pa je med šentjernejčani in okoličani vladalo veliko zanimanje, kakor je med Šentjemejinni sploh veliko zanimanje za protikomunistične berbo. Prireditev je začel poročnik Namut. V kratkem nagovoru je pozdravil zbrane vaščane - prijatelje domobrancev. Nato so se vrstile pevske točke in deklamaci-je, središče vse akademije pa sta bila govor domobranca Jurečiča Antona in prizor »Domobrančeva oporoka«. Domobranec je v svojem zamesnem govoru orisal nevarnost komunizma in našo upravičeno in uspešno borbo proti njemu. Prizor »Domobrančeva oporoka« pa je prikazal smrtno ranjenega domobranca, ko izroča soborcu sliki svoje matere in neveste ter naroča, naj se slovenski borci z isto odločnostjo bore naprej za svobodo domovine. Akademijo so vsi zbrani zaključili s pesmijo »Hej Slovenci«. Ljudstvo je bilo dcraobramcem za prireditev iskreno hvaležno, saj jih je živo spominjala na domače fante-domobrance, ki so prav tiste dni bili v hudih bojih s komunističnimi tolpami Naščuvana drhal divja Madrid, 11. jan. Severnoameriški časopisni zastopniki poročajo lz Pariza, da se množijo primeri, ko boljševiške ljudske množice linčajo jetnike v francoskih zaporih. To seveda naravno niso kriminalni zločinci, marveč jetniki, ki 6o jh zaprli vsled njihovega narodnega prepričanja. V Rodezu v južni Franciji je navalila množica na nek zapor ter ubila tri jetnike. Pretekli teden je prišlo do stičnih dogodkov v Pointier a Les Bourgesu in Maubeugeju, ne da bi mogla policija preprečiti linčanje jetnikov. Krvavo pravosodstvo pa divja naprej. Med 2200 obsodbami, ki so jih izrekla gaulistična sodišča je 300 smrtnih obsodb ter preko 180 obsodb na doživljenjsko ječo in prisilno delo. Angleške ladijske izgube Stockholm. Kapitan vojno ladje Pol-land, namestnik ravnatelja reševalnega odseka britanske admiralitete je v sredo izjavil v Londonu, da je izgubila Anglija v prvih 4 letih vojne dve tretjini svoje trgov, monarice. Izmed 17,5 milij. ton je izgubila do leU. 1943 11,5 milijonov ton. Polland ie dejal, da cenijo, da bo veliko število ladij, ki so jih potopile nemške čete v lukah in vodovjih zasedenih dežel ter drugod najmrnj za deset let zaposlilo vsa reševalna dela Anglije in zavezniških dežel. zaslug, da &e jih bo morala narodna zgodovina vedno g poudarkom spominjati. Domobranski borci si s svojimi ju naštvi in žrtvami pridobivajo večno hvaležnost našega milega naroda. Ta hvaležnost se kaže v mnogi meri že danes. V današnjih težkih časih sta domobranski borec in slovenski narod povezana v eno. Napredek in uspeh enega pomeni veselje tudi drugega, trpljenje enega boli tudi drugega. Kako lepo se danes izvršuje znani rek: vsi za enega, eden za vse I To se kaže v posebni meri tudi pri narodovi skrbi za domobranske ranjence, ki so v boju zi lepo bodočnost domovino žrtvovali svoje zdravje in svojo moč. Vsakdo kdor ima pravično srce, mora biti tem boicem iz dna duše hvaležen. In reči moramo, da Slovenci lepo kažejo, kako so hvaležni domobranskim ranjencem za njihove žrtve in usluge. V časopisih moremo velikokrat brati, koliko naši meščani darujejo za domobranske ranjence. Lepa je misel, izkazovati krščansko ueio usnrljenja z denarnimi darovi ranjenim domobrancem. Dvojno vrednost imajo ta .teta: kažejo, kako smo Slovenci povezani s svojimi domobranskimi borci domobranski junaki v prvih črtah pa imajo v teh darilih lepo pričo, kako narod spremlja njihovo težko borbo proti komunističnim tolpam. Zn božične praznik^ do domobranski ranjenci dobili toliko darov it mesta kakor tudi iz dežel«, da jih moramo na vsak način omeniti. V prvi vrsti moramo omeniti vse domobranske udarne tOjne skupine, ki imajo tudi najve/ ianjence\ Domobranci teh skupiu so svojim ranjenim tovarišem pripravili cele vo*<>ve dari Pripomnim naj, da je to lepo navauo vpeljal v svoji skupini najprei iajni majoi Meničanin. Vsakih 14 dni je svoje borce spomnil: »Moramo misliti tudi na'uvoe ranjence!« Na drug»m mestu naj omenimo številne občine, kl so za praznike podarile ranjenim domobrancem bogate vsote denarja. Od vseh občin pa so se gotovo najlepše odrezale doienjske. V. Novem mestu so meščani hoteli vsem domobrancem pripraviti božične priboljške Domobranci so ta velikodušen dar odklonili z željo. na,i meščani toliko holj darujejo ranjenim domobrancem. Zbirka darov je nepričakovano lepo uspela. Meščani so zbrali cel kup zavojev z darili in nabrali okrog 11 000 lir v denarju. Vse te darove je domobranskim ranjencem na nedeljo pred praznikom v imenu meščanov razdelil župan dr Virnlk. Tudi Sent-jernejska občina je pokazala, k«ko ljubi domobrance Zbrala je okrog 3000 lir in več kilogramov pšenice, jabolk, orehov, jajc in suhega mesa. Tako skrbi narod za svoje borce. Lepše narod ne bi mogel pokazati, kako hvaležen je svojim sinovom-domo-brancem za njihov boj proti komunizmu. Domobranski borci, strnjeni stojimo za in z vami, narod vam bo za vaše žrtve večno hvaležen. Opomin s Pivke: Smrtni krik velikega Istrana Naši ljudje na Pivki in v sosednih predelih so zakopani v svojo zemljo. Skopa je, s trudom in znojem io morajo obdelovati, vendar jo ljubijo. Prav tako je z njihovo miselnostjo. Ko jih zajame neka Ideja, sveto verujejo vanjo in se je trni&sto drže, četudi je zmotna. Pre-mnogokrat smo jim že dopovedovali in dokazovali in tudi sami vedo, da je OF po svojem bistvu komunistična, komunizem pa je povsod in vedno isti, saj je le en sam. Če bi pri nas zavladali komunisti, bi kmalu vsi spoznali, da je to resnica. Zgodilo bi se s Slovenci — poginoma vseeno je, kje so — kakor se je zgodilo z Ukrajinci, kakor se zgodilo donskimi in kubanskimi kozaki, kakor se danes godi z brali Srbi. Kolikor nas ne bi pobili, bi nas poslali v prisilna delovna taborišča ali kam v Sibirijo v kolhoze ali sovhoze. Komunistom ie vseeno, ali žive na našem ozemlju Slovenci ali Kalmiki ali Kitajci. Z naselitvijo bi komunisti ne imeli preglavic. Saj Itak vidimo, kako od vseh strani preže na sončno primorsko ozemlje. Cilj komunizma je: ustvariti enotno človeško pleme, kjer bt bili vsi pomešani: beli in rjavi, črni in rumeni, samo da bi bili vsi rdeči. Kljub vsem tem grozotnim resnicam, ki je z njimi popisana krvava zgodovina zadnjih let, najdete še vedno našega slovenskega človeka, kl malomarno skomigne z rameni, pa se skuša izmuzniti: »Morda pa le niso taki t< »Evropska vojna še nikakor ni končana« Stockholm 10. jan, V skupni izjavi sta sporočila sedaj Churchill in Roosevelt, da so delovale nemške podmornice v decembru z obnovljeno močjo. »To ni nič drugega«, tako pravi izjava, »kot nov znak za to, da evropska vojna še nikakor ni končana. Uradno so ugotovili, da so nastale zvišane izgube v zavezniški trgovski plovbi v preteklem mesecu zaradi ponovnega nastopa nemških podmornic.« O višini Izgub seveda ni nič rečeno Te izgube pa so tudi bolj razvidne iz nemških vojnih poročil. Ze oktobra je opozoril britanski mornariški minister v odgovoru na neko vprašanje v spodnji zbornici, do Ima Nemčija še vedno učinkovito podmorniško oTo/.ja, ki je ^grajeno c boljšimi napravami ter oboroženo z novim orožjem. »Čakajo na« lahko ie nevarne izgube,« je izjavil zakliučno in konec decembra objavljene ladijske izgube so to napoved tudi povsem potrdile Churchillovo tn Rooseveltovo sporočilo je povzročilo v Londonu začudenje in zaskrbljenost. Nasprotnik je sicer vedno trdil, da je možen ponoven nastop nemških podmornic, toda javnost je mislila d» zaradi engloameriških strateških protikorakov ni treba več računoti na de lovanje nemških podmornic v tolikem ob segu. Ker pa so pričele nastopati nemške podmornice približno v istem času, kot se je pričala nemška zimska ofenziva na zapa-'n«m bojišču, ki je prekrižala anglosaksonske načrte, postnj« pomanjkanje Udi j mnogo večja, kot pa oo prvotno računali. rajo pretrpeti Srbi na »osvobojenem« ozemlju. Zaslepljeni neverni Tomaži, vprašajte dobrovoljce, kaj počenjajo z ubogo srbsko rajo komunistični »osvoboditelji«! Povedali vam bodo o silnem uničenju Srbije in Srbov. Kolikokrat ste 6lišali, da se komunizem bori za rešitev kmeta. Vprašajte Srbe, pa vam bodo povedali, kako je dahes rešen srbski kmet. Povedali vam bodo o tisočih razlaščenih kmetijah. Že večkrat ste slišali, da komunizem hoče zboljšati položaj delavca, katerega hoče napraviti enakopravnega vsem drugim stanovom. Vprašajte Srbel Povedali vam bodo o velikih transportih delavcev v sibirske puščave; med temi reveži so tudi njihovi domači Tako komunisti zboljšujejo delavčevo stanje in ustvarjajo njegovo enakopravnost. Vprašajte še naprej in povedali vam bodo, da ječi na tisoče ljudi po zaporih in strada po taboriščih: nesrečniki žive pač v »komunističnem raju«. Poizvedujte še dalje in izvedeli boste, da gre število j>omorjenih in postreljenih v tisoče. Med temi tisočerimi Je tudi beograjski katoliški nadškof dr. Josip Ujčič, naš rojak iz okolice Pazina, po svojem znanju, delu in zaslugah opravičeno na-zvan »veliki Istran«. Obsojen je bil od posebnega sodišča v Bečkereku ter usmrčen s strelom v tilnik. Ali je potreben Se kak dokaz? Osvobojenje slovenskega naroda od komunizma je prva in najvažnejša na- Zadnje dni prihajajo k nam žalostne i loga naših dni in vseh poštenih Sloven vesti o pretresljivih dogodkih, ki jih mo- 1 cev. Komunizem je vir bede in trpljenja Po »Straži ob Jadranu« posnemamo: Nesrečnež, kateremu se je posrečilo uiti komunističnim rabljem, je svojo žalostno zgodbo tako opisal: »Prav za prav nisem tu (na Pivki) domačin, ali delo in kruh sem imel dolgo let tu. Tudi oženil sem se že pred leti tu. Meseca junija 1944 sem dobil poziv od komunistov, da naj se javim v NOV. Nisem bil doma, ker sem delal zunaj. Zato so mi odpeljali ženo. Bal sem se zanjo in otroke, javil sem se. Poslali so me na področje blizu Gorice. Tam sem bil nekako dva meseca, ko so nas dali k dolomitskemu odredu, ki je prebival pri Sv. Lovrencu V odredu nas je bilo takrat približno 200. Vmes je bilo tudi nekaj Slovenk. Jedli smo samo dvakrat na dan, največkrat krompir. Bilo je skoraj vedno neslano. Obleko sem imel svojo, tam nisem dobil ničesar. Uši ima pri gošarjih vsak. Če bi bil še 14 dni pri njih, bi me snedle. Potem smo šli skozi Čepovan, Lokve, Tribušo, Lokavec. Tam so nas razdelili. 40 so jih dali na »korpus«, mene v brigado na Gorenjsko. Bil sem bolan, jesti nisem mogel. Hodili sm<> po hribih, toda jez nisem več zmogel. Rekel >em, da ne morem več Nekaj časa so me silili s puško, a jaz nisem zdržal. Ostal sem zadaj in šel nazaj proti domu. Puško sem pustil tam, kjer sem zaostal; bila je italijanska. Domov nisem prinesel ničesar razen uši in bolezni. Lahko si mislite, kako so me bili doma veseli. Nazaj si nikdar več ne želim. Ako bi mogli, bi vsi pobegnili, pa je tako težko...« V dveh prejšnjih številkah je priobčila »Straža« dve sllčni zgodbi dveh drugih Titovih vojščnkov, ki sta zbežala. Zato zaključuje list to žalostno rubriko s sledečo bridko pripombo: »Kako preprosto je v*ak pripovedoval o bedi, kamor ga je potegnil zločinski komunizem, o pomanjkanju, ki ga je moral prestajati nevedoč, čemtf in kdaj bo konec. Koliko se jili danes preda, ko izjavijo: Storite z menoj, kar hočete. Tam ni več življenja! Ali ni to eden največjih zločinov, odtrgati od Dr. Franc Tomšič: ficmšlic -slouenshi slovar II. predelana Izdaja, 627 str. - Vez. 160 L Nova Izdaja upošteva tudi vse moderno nemško in slovensko besedoslovje LJUDSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA Pred škofijo 6. Miklošičeva 5. doma očeta in gospodarja, da služi potem tujim zločinskim ciljem. Koliko bi jih rado pobegnilo, pa jih komunitični komandanti poženejo od zadaj z orožjem v brezupen boj. Ti, ki so nam prikovedovali, so ube-žali. Koliko jih ie, ki jih nikdar več nazaj ne bo? Koliko jih je, za katere niti grob ne bo znan, ki trohne nekje v kraških jamah ali vipavskih vinogradih ali dolenjskih gozdovih ali gorenjskih gorah? Ali ni to zločin nad slovenskim Pri-morjem!« Iz Gorice Sveta LucPa. Ker je bil odpeljani župnik Pisk, ki so ga po zanesljivih, pa do sedaj uradno še nedognanih vesteh ubili rdeči tolovaji, pri ljudeh zelo priljubljen, tolovaji le ne vedo, kako bi opravičili svoj zločin in zatajili njegovo smrt, da ne bi padla nanje prehuda ljudska jeza. Razširili go vest, da je župnik Pisk nekje na Dolenjskem, kar pa se je izkazalo kot nemogoče. Potem, ko eo videli, da tudi temu ljudje ne verjamejo, so »i pa izmislili še bolj neverjetno laž, namreč da župnik Pisk ni ubit, pa tudi ni na Dolenjskem, pač pa ga je Tito imenoval za dekana v Cerknem. Podsabotin. Pred kratkim so dognali, kje so banditi pokopali Sentmaveljskega župnika in bivšega tolminskega kaplana Obida, ki so ga tolovaji odpeljali prejšnjo pomlad. Tako so našli spet truplo novega mučenca in ga pokopali kakor zasluži katoličan in duhovnik, ki je padel kot žrtev komunizma. Banjika planota. Primorski in bado-glievski komunisti »o imeli v fnnmenju srpa in kladiva skupen miting. S silo so navlekli .skupaj večje Število ljudi, ki so morali poslušati modrosti rdečih komisarjev. Ko so govorili slovenski pobalinski komisarji, so morali tolmači vee prevajati savoi. komunistom. Njihovih govorov v italijanščini pa ni bilo treba prevajati v slovenščino, ker igrajo ti na Banjški planoti vlogo gospodarjev, slovenski komunisti pa so le njim podrejeni. Da bi to svojo podrejenost izkazal« tudi tova-rišice, »o na italijansko zastavo priiile rdečo peterokrako zvezdo ter izročil* zastavo eavoiskemu komunističnemu komandantu. On jo je vzel in z njo ponosno mahal v znak, da j* na tej cemlji on gospodar. Slovenski kmečki materi Marjeti Levstekovi iz Žukovega nad Vel. Poljanami v tolažbo Ob izgubi Vašega tretjega slna-domo-branoa Jožeta v boju proti komunistom, mi je postalo resnično žal Vaše družine. Toda usoda mlade kmečke vdove z malimi otroci ni neznana. Medtem so Vam sinovi dorasčali v korenjake in drug za drugim padli junaške smrti. Bridka je taksna izguba, posebno bridka v Vašem položaju, in težko jo bo preboleti. Vendar je ta velika bolečina obenem tolažil-na: izguba teh treb mladih sinov ni izguba v prazno ali celo v slabo, temveč je neizpodbitno velika in lepa žrtev in neprecenljiv dar slovenske kmečke matere za boljšo usodo slovenskega naroda. Vaša rodbina je dala velik krvni davek. Vse Vaše premoženje so izropali komunisti. Njihovo vsakdanje obnašanje proti Vam je bilo nasilje. Vaši sinovi so ob njih do dna spoznali, kaj je zlo. Razločili so v svojih mladih dušah dobro od slabega: legist Anton se je krepko odločil proti zločincem iu dobil zato v svoje mla- do telo komunistične krogle. Herman, nasilno odvedeni mlajši sin, je med tolovaji spoznal komunistično zlo ln njegova mlada duša se je z vso odločnostjo uprla proti zlu: med begom od komunističnih tolovajev proti domu ga je zadela krogla poli t komisarja-zločinca. Domobranec Jožo — krepki, s hladno mirnostjo v sinjih očeh, pa je v zavedno-odločnem boju padel kot tretji, a vsi trije so padli kot junaki v boju za dom in vero, to jo v boju dobrega človeka proti človeku satanskega nereda. To je tista velika tolažba in hkrati pravi ponos verne in dobre slovenske kmečke matere iz gorske vasi, ki v svojem občestvu kljub vsemu komunističnemu zlu ne klone I Na te velike žrtve noben dober slovenski človek ne bo nikdar pozabil in naša častna dolžnost je pomagati, da se bodo ohranili še živeči člani žrtvovanih slovenskih družin. Dr. J. M. Oddaja električnega toka v Ljubljani Zaradi skrajne stiske z električno energijo je mestna elektrarna morala uvesti razpored, katere dneve v tednu bodo razni deli mesta imeli tok, če ne bo posebnih motenj in ovir. Pri tem pa nrijiominjamo, da tudi za te dneve, ko bodo posamezne transformatorske postaje priklopljene, veljajo vse predpisane omejitve električnega toka. Spodaj so navedene transformatorske postaje [K) cestah in ulicah ter prostorih, kjer stoje, ki bodo navedene dneve oddajale tok svojim okolišem. Če kdo ne ve, v kateri okoliš spada, naj se ol.rne na mestno elektrarno za pojasnilo. Po razporedu si bo vsaka stranka lahko razdelila svoje delo in ga prilagodila oddaji toka, hkrati bo pa skušala za one dni, ko bo brez toka, poskrbeti nadomestilo za električno razsvetljavo, kuho, pogon itd. Mestno županstvo si je pri tem razporedu prizadevalo za pravično razdelitev elektrike, da nekateri deli mesta ne bodo več imeli prednosti na škodo drugih. Občinstvo naj pa upošteva, da tok seveda mora biti na razpolago vojaštvu, bolnišnicam in najvažnejšim javnim uradom. Ob zaključku moramo podčrtati, da Ljubljana in njena okolica navzlic vc>em sedanjim omejitvum dobave električnega toka še vedno visoko prekaša večino drugih mest, saj je vsa i deloma preskrbljena z električnim tokom. Za- to bo pa naša javnost gotovo tudi pri tem razporedu pokazala vso svojo uvidevnost, da so v sedanjih razmerah taki ukrepi neizogibnL Transformatorske postaje, ki bodo priklopljene ob ponedeljkih: Gruberjevo nabrežje z okolico. Trnovo - Žab-jak, podzemeljska transformatorska postaja na Tržaški cesti, Vič-Rožna dolina, Zgornja in Spodnja Šiška ter Koseze iu Dravlje, Dolnice in Truta. Ob torkih: Trubarjev park, Pokojninski zavod, Tromostje, Zmajski most, mestna električna centrala. Ob sredah: Vodmat, mestna klavnica, Moste, »In-dus«, Stavbna družba, Zg. in Sp. Šiška ter Koseze in Dravlje, Dolnice in lra-ta. Ob četrtkih: Ljubljanski dvor, Dunajska cesta, Ježica in Tomačevo, Lu-ščilnica riža, tovarna »Eka«, bežigrajska šola, Gruberjevo nabrežje, Trnovo-Žabjak, podzemeljska transf. post. na Tržaški cesti, Vič. Ob petkih: Zg. in Sp. Šiška ter Koseze in Dravlje, Dolnice in Trata, Trubarjev park, 'lromostje, Pokojninski zavod, Zmajski most, mestna električna centrala. Ob sobotah: Vodmat, mestna klavnica, Moste, tovarna »Indus«, Stavbna družba, podzem. transf. post. na Tržaški cesti, šelenbur-gova ulica, Puccinijeva ulica, Ulica 3. maja. Ob nedeljah: Trnovo - Žabjak, Trubarjev park, Tromostie, Pokojninski zavod, Zmajski most, Dunajska cesta, mestna električnu centrala. Zavarujte vodovod pred mrazom Z nastopajočim mrazom so pričele | zmrzovati tudi že hišno vodovodne nape- ' Ijave. Vsak hišni gospodar pa že iz prejšnjih zim dobro pozna svoje hišne vodovodne napeljave iu ve, kaleri deli so najbolj izpostavljeni mrazu, ler je verjetno tudi že vse ukrenil, da se izogne zamrzavanju vodovoda in s tem zvezanimi neprijetnostmi in stroški. Zaradi pomanjkanja kurjave pa ao letos cela poslopja bolj hladna ter je zato etreba tudi dosti večje pažnje. V prvi vsrti je treba paziti na napeljave, ki so položene v severnih zunanjih stenah in v prostorih, kjer se ne kuri. Nevarnosti zmrzovanja hišnih vodovodov se najbolje izognemo na ta način, da mrazom podvržene napeljave sploh zapremo iu izpraznimo cevi. Kjer to ni mogoče, je treba cevi izprazniti vsaj v mrzlih dneh. posebno pa čez noč. Bolje je, da se stranke že danes delno omeje kot pa, da bi potem lahko cela hiša za dalj časa ostala brez vode. Pomisliti je treba, da 6edai ni na razpolago ne gradiva in ne delovnih moči kot v rednih razmerah. Zelo važno je tudi, da se v vseh prostorih, kjer potekajo vodovodne instalacije, okna in vrata stalno dobro zapirajo. To velja zlasti za stranišča, kjer lahko zamrznejo straniščni rezervoarji iu školjke, prav tako pa velja to za kletne prostore, kjer eo vodomeri. Vidne vodovodne cevi in vodomere je treba prekriti a cunjami, papirjem, slamo in podobnim. V mirnih časih so si hišni gospodarji pomagali na ta način, da so pustili vodo malo odteči. Zaradi potrebnega varčevanja z vodo pa je to danes nedopustno. Kadar katerikoli del hišne instalacije »amrzne, svetujemo, naj takoj pokličejo koncesioniranega instalaterja, ki bo po svojih strokovnih izkušnjah odtajal napeljavo. Odsvetujemo pa, da bi lastniki sami tajali in kurili, ker s tem lahko napravijo še večjo škodo. To se je že večkrat dogodilo pri sedaj dragocenih vodomerih, ki so jih na ta način popolnoma uničili. OPERNO GLEDALIŠČE Zaradi pomanjkanja električnega toka bo operno gledališče začasno zaprto in sicer od dne 12. januarja 1945. Ukinitev dramskih in opernih predstav bo le kratkotrajna. Kdor hoče delati, naj najprej neba tarnati. (Uazin). Koledar' Petek, 11 poslnca: Alfred, opat: Eniest. škol: Tacijana, mučenioa; M odra t. muč. Sobota, 13. prosinca: Veronika Milanska, dovlca; Juta, vdova; LeouclJ, škof. Operno el«'sinfonija v C-duru je Beethovnova mladostna sinfonija, ki 60 jo leta 1910 odkrili v Jeni. Druga, kratka in izredno mična skladba predstavlja prvi stavek večjega dela, ki ga je Hugo VVolf 1893-94 začel pisati za manjši orkester. Delo, ki so ga ga našli v njegovi zapuščini, je predelal Max Reger. Za Socialno pomoč Za Socialno pomoč so darovali: G. dr. Tomšič Josip, odvetnik v Ljubljani, je daroval 200 lir namesto venca na krsto pok. ge. Vide Goslar-jeve. — G. Gregorc Janko, skladatelj v Ljubljani, je daroval 130 lir namesto cvetja na grob pok. ge. Hane Frelih. — Osebje uredništva in uprave »Slovenca« in »Slovenskega doma t jc darovalo 774 lir. — Vsem darovalcem iskrena zahvala. Obvestila Prevoda Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v ooboto, 11, t in., 10 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezkov it. S ln 9 Jan Januarske živilske na kazalce, izdane od mestnega prehranjevalnega urada v LJubljani. 1'rar tako tudi v občinah Poljo ln Jetica. Mesarji naj bodo v petek, II. t. m., točno ob url na mestni klavnlol zaradi dodelitve rnusa. PotroSnlkl v občinah Poljo ln Joilca naj prlneso za nakup mo«a deccmberske živilske nakaznice, IZ DUHOVNIŠKE SLUŽBE Novomašniki leta 1945 V mašnike bodo letos posvečeni sledeči bogoslovci ljubljanske škofije iz VI. letnika bogoslovja: Ludvik Ceglar, rojen v Metliki dne 13. nov. 1917; Dušan Česen, roj. v Kranju 14. jan. 1921; Jožef Erman, rojen v Št. Janžu 29. nov. 1918; Jožef Guštin, roj. v št. Jerneju 17. apr. 1919f Leopold Končali, rojen v Polhovem Gradcu 13. nov. 1917; Mirko Ko/.ina, roj. v Sodražici 16. febr. 1919; Jožef Kvas, roj. v Cerkljah na Gor. 9. septembra 1919; Franc Levstek, roj. nn Gori pri Sodražici tO. okt. 1918; Janez Malenšek, roj. v Stopičah 26. februarja 1920; Janez Osnna, roj. v Ljubljani 14. febr. 1921; Milan Palčič, roj. na Blokah 28. aprila 1919; Avguštin Pibernik, roi. v Komendi 12. avgusta 1920; Andrej Pogačar, roj. v Kuni-niku 12. okL 1919; Ivan Rupnik, roj. v Hotedršici 24. febr. 1919; Martin Turk, roj. v šmihelu pri Nov. mestu 12. sept. 1918 in Vincencij Zakelj, r. v Št. Joštu nad Vrhniko 14. marca leta 1918. Subdiukonat bodo prejeli ▼ nedeljo 14. januarja 1943, diakonat v nedeljo 28. januarja 1943, in prezbite-rat v nedeljo 8. julija 1943. Imenovan je bil za upravitelja župnije Brezovica pri Ljubljani gosp. Boris Koman, kaplan istotam. NOVI GROBOVI -f- Jože Bajželj. V Ljubljani je izdihnil g. Jože Bajželj. Pogreb bo v petek ob pol enajstih iz kapele sv. Frančiška na Žalah. -f" Micl Hrattovec. Po dolgem in hudem trpljenju je za vedno zatisnila oči gospe Mici Hrašoveo, roj. Fink, soproga vii(cga svetnika drž. žel. v pokoju. Blago mater bodo pokopali v soboto ob pol desetih iz kapele sv. Jožefa na Žalah. + Amalija Šiška. Po hudi bolezni je umrla v Ljubljani gospa Amalija SUka roj. Weber, soproga industrialca. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v soboto ob pol devetih dopoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah Naj rajnim sveti večna luč, vsem nji hovim dragim naše iskreno tožalje. 8 tem, da prodaste nakupovalnici Socialne pomoči staro obleko, tevljt in podobne predmete, koristiie sebi, ker dobite zanje ugodno ceno i« re-veiem, katere bo Socialna pomol mogla obleči. Sprememba regulacijskega načrta za Zgornjo Šiško Ker dosedanji regulacijski načrt v Zg. Šiški med gorenjako progo, podaljšano Aleševčevo ulico ter na novo projekti-« rano 30 metrsko cesto premalo upošteva izrabo teh zemljišč za obrtne in industrijske namene, zadnje čase se pa kaže tudi močna težnja za naselitev na navedenih zemljiščih v Zgor. Šiški, je nujno potrebna sprememba regulacijskega načrta za prej navedeno ozemlje v Zg. Šiški. Ker je po regulacijskem programu pas severovzhodno od gorenjske proge ie itak določen za obrt in mdustri-fo od naselja ob Gutsmannovi ulici proti >t. Vidu, se je pokazalo, da je potrebno ta pas podaljšati proti mestu. Navedeno območje bo zazidano po novem regulacijskem načrtu, po določilih uredbe o izvajanju tega načrta in po posebnem gradbenem pravilniku. Po razglasu, ki ga je S mestno županstvo objavilo v »Službenem listu«, so spremenjeni regulacijski načrt, uredba in pravilnik javno razgrnjeni v mestnem tehničnem oddelku v sobi št. 2 za dobo enega meseca vsak dan med uradnimi urami. Ta doba začne teči po 16. dnevu po objavi tega razglasa »Službenem listu«. Interesenti imajo tem času, najkasneje pa r 15 dneh po preteku navedenega roka pravico vlagati pripombe zoper načrt in uredbe. Zoner načrt iin uredbo eo dopustni edino ugovori glede kršenja zakonskih predpisov o postopanju in glede ogrožanja javnih koristi s strani občine. O pripombah, vloženih o pravem času, odloča občina. Varčujte z vodo! no vi ca Namesto venca na grob ge. liane Frell-bove J« darovala družiua C. Jancžičeva stepi mladini MM Ur. Namesto cvetja na grob pok. bratu Francu daruje Mozetič Karel ln družina Ličen slepi mladini 200 lir. - Uprava zavoda ta slepa se tem polom blagim darovalcem naj-lople zahvaljuje. Za stare In onemogle Ljubljančane v in«atnuin zavotišču v Japljevl uliel sta namesto venca na grob pok, vii. magistratucga svotuika v p., g. Janka Dleiweis Tratenižko-ga, podarila njegova nečaka gg. Ur. Mlron in Ini. Marko Ulelwela-Tr*tenUkl 600 lir. -Mestno županstvo izreku dobrotnikoma najtoplejšo zahvalo tudi r Imenu podpiranih. Počustito rajne i dobrimi delit Zlatorog — najnovejši gorenjski ilustrirani časopiv Zahtevajte ga v vsaki trafiki. Siane 2 liri. Duhovna olinova za akademsko Izolira žeue žene bo dane«, v petek, zvečer ob 6 ln Jutri zjutraj ob 7 v kapeli pri urSulInkah. Davčna uprava Ljubljana - Hiralo opozur-Ja: od 1 do 15. januarja 1945 je treba vložiti prijav« za reklame ln prljnvo za biljarde za leto 1913. - Od 1. do .11. jununrja 191.1 zapade v plačilo točilna taksa za I. polletje 191 j In dopolnilua prenosna taksa za I. četrtletje 19». V vsaki trafiki zahtevajte najnovejši goivnjski ilustrirani časopis« Zlatorog. Di-iialce-srednJNIolre. ki »o se pri ju v 11 i za šolsko drealne tečaje, opozarjamo na ta dovno objavo iporlnega referata pokrajinske uprave r žportnl rubriki. Zuradl varčevanja s električnim tokom, ki ga trenutno v Ljubljani silno primanjkuje, so bile začasno fs z današnjim dnem ukinjeno dramske In operne predstave v poslopju Opernega glelaliSča, Ukinltov delu nnših državnih gledališč jo le začaona iu bo kratkotrajna. V Ljubljani s« umrli od !>. decembra UM do 4. januarja 111.1: Sleblk Jožefa roj. Kobas, 57 lot,, dolavka, Tovarniška 2°.': Mer* Sol Marjana, 78 lot, zasebnica, Poljauskl nasip 10: Petan Jože, 78 let, delavec, Japljo-va 2; Terdina Ana roj. VVagner, 86 lot, vdov a kočljaža, Vidovdanska 9: Cotlfl Franc, «8 let, zvanlčnik drž. žel, v p., Lampotova 9: Menica Marija roj. StrbucelJ, 74 lot, bivša postrožnlca, Japljeva 1: Kolcr Adnla, 61 let, holnlfika sestra. Cesta dveli cesarjev 103; Bati« Marija roj. Sajovle, 77 let. delavka. Japljeva 2: Končtna Ivan, 70 let, mestul delavec. Cesta na Loko Kovač Muri In roj. Holzman, 84 let, vdova čevljarja, Vidovdanska 9; Klančar Antonija roj. Sever, 67 let, žena poštnoga zvanlčnlkn v p., Bolgarska 21 ai Za Jo Angela roj. Prek, 51 let, delavka tob. tovarne v p„ Rožna dolina. Cesta XIX 16; Marega Jnkob, 82 let, želrrni-čar v p., Krekova 17: Rkole Alojzija, 44 let, lastnica mlekarne, Clgaletova 11: Refeeta Je. nez. 68 Int. samostanski brat, Marijin trg 4: Božič Frančiška roj. Bizjnk vdova Broln>, 71 let, žono vpokojenea dr*, tel., Hve(čova 1": Zorn Anton, 52 let, pokrajinski svsinlk, Trstenjakova 1: Knnečnlk Adolf, 41 let, občinski ubožec, Vidovdanska 9: Sila Fran". 8.1 let. železniški uradnik v p., Ohlrska )"; Olažar Frane, 17 let, aln kočarja. Vidovdiin ska 9. — V ljubljanski bolnišnici ao nmrll: Oačnik Alojzij, 5 let, ain posestnika. Vino 6. ftt. Jurij: Pevcre (lenovefa, 30 let. Reka, Via bnrclno 4; Spolar Ivan, 41 let, »prevod-nik elektr. cest. žol., Moste, Marlnčlčeva 3: Amf Fraao, 86 lef, davčni laterjevaleo v p., TržaSka 60: Karlž Peter, 71 let, vpok. dr/, železničar. Celovška 96; Klrlnl« Danica, 3.1 lot, frlzorska pomočnica, Linhartova 2Su: Lah Ana, 67 let, onemogla alužkinja. Po ljanska 53; Kopriveo Ana, 58 let, poatrežnl-ca, bolnišnica ta duSevne holeznl: Duh Ivan. 28 let, aln posestnika, Butajnova vas 2'1, St. Jošt; Zolar Jože. 41 let. Dolenja Borovnica; .Tovančlč Ivanka, 11 let, hči delavca hlRnrJa, Rakek 75; Brodnik Marija, 64 lc', služkinja, Ribnica 16.1; Perko Mlroaluv, 5 mesecev, sin posestnika, Slivice 8, okrni Logntec; Puo Franc, poštni zvan. v p.. Vipavska 59: Cukole Ana, 73 let. žena pone-t nika, Idrijska 11: Slmčlč Franc, 75 let. tesar, Litijska 12 a; Tavčar fltnnke, delavci-, ZaborSt 80, MongcJ, Kamnik; Lorgar Ed-mnnd, 39 let. KULTURNI OBZORNIK Prevedeno pripovedništvo v letu 1944 V letu 1944 ni tako cvetela prevodna literatura kakor prejšnji vojni leti. Vidi se, da so naši založniki dajali poudarek na izvirne ustvaritve, kar je treba samo pozdraviti ter nadaljevati v tem smislu. Res da pride tako več slabših del v javnost, toda dana je možnost za razvoj talentov, ki bi se sicer le teže razvili. Pa tudi prevodna književnost se na ta način »razbremeni« ter se lahko izbero izmed najboljšega res dobra dela, vredna, da se prevedo v naš jezik. Tako, smo tudi v tem letu dobili nekaj zelo dobrih del; skoraj nič pa »šunda«,brez katerega nismo bili prejšnja leta nikdar. Največ knjig, ki pridejo tu v po-štev, je izdala Slovcnčeva knjižnica (SK); vsak mesec tri knjige, kar da 36 zvezkov, oziroma 28 knjig. Jutrova Dobra knjiga (DK) jo izdala vsak mesec eno knjigo, torej 12 knjig, izbra-nejša Naša knjiga (NK) Ljudske knjigarne pa je izdala 6 knjig prevodov, Druge so izšle večinoma v drugih založbah (Modra ptica je ponatisnila La; gerlofovc roman Gtista Berling), največ pa v samozaložbah. Iz nemške književnosti smo dobili letos mnogo prevodov odličnih pripo-; vednih stvaritev, katerim na čelu stoji gotovo — po pomenu in ogromnosti — zgodvinska trilogija iz časov avstrijske protireformacije Štefana Schvvert-ner (SK) pisateljice Haudel-Mazrctti-jeve. Klasično deio nemškega slovstva firedstavlja zbirka novel Švicarja Got-ricda Kellerja Ljudje iz SeldvviUe (D K), med katerimi je tudi Romeo in Julija na deželi, ki je priznana kot naj- boljša nemška novela takoimenovane krajinske smeri. Heysejevi noveli iz zbirke Steklar iz Murana (SK) predstavljata odlično novoklasicistično delo iz renesančnih časov slavnih Benetk ter pričata o Heyseju kot mojstru zgodovinske novele. V poljudno znanstveni zbirki Svet je izšla Gagernova zgodovina prodiranja belokožcev v pokrajine Severne Amerike med Indijance, ki jo je napisal pod naslovom Mejaši, pa se bere kot zgodovinski roman, zato ga uvrščamo sem med literaturo. Prevod je osrednja knjiga te zbirke. Dobro ljudsko povest v pravem pomenu besede, obenem pa umetniško polnokrvno predstavljata v SK dva Švicarja: Heer z Berninskim kraljem, zgodovinsko povestjo iz časa Napoleonovih vojska, ter Federer s povestjo iz časa tehničnega naskakovania švicarskih planin Gore in ljudje. Manjšo pozornost je vzbudila izvrstna zgodovinska povest B. Franka Baron Trenk (SK), ki govori o časih tridesetletnih vojska ter postavlja pred nas živega ustvaritelja velike Pruske Friderika Velikega ter njegovo osebno tragiko. Griesejeva Zima (NK) je velika balada človeške usode v katastrofah zemlje ter se nas dojme tako kakor Giono-jeva umetnost: je to nnturizem, kjer življenje in zemlja prehajata v eno, kjer pa tudi zemlja določa etos ljudi; kljub novoromantiki ji leži v osnovi naturalizem. Vossovo povest Dva človeka pa odklanjamo; če se ne motimo, je povest tudi na cerkvenem indeksu. Naj začnem s prevodi iz slovanskih književnosti. Iz hrvaščine je izšla še decembra 1943 zagorska epopeja Side Košutičevei Z naših njiv (SK), ki naj bo omenjena kot zadnji prevod iz hrvaščine, pa zato toliko pomembnejši, saj je pisateljica za to svojo trilogijo dobila prvo nagrado NHD. lz srbščine smo dobili močan sodoben naturalističen roman Dušana Radiča: Vas (SK), iz češčine klasično delo Božene Nemcove: Babica (SK), ki spada med najbolj razširjene češke knjige sploh, ter je pri nas Glonarjev prevod že drugi. Iz novejše češke književnosti smo se seznanili z močnim realističnim kmečkim pripovednikom Janom Vrbo, od katerega smo dobili dve povesti, dobro Božji mlini (NK) ter slabšo, preveč podučno Stari in mladi (SK). Veliko zadovoljstvo ie nudil prevod romana Podeželski zdravnik (SK), ki S a je spisal češki katoliški pisatelj r. Skacelik, po materi slovenskega porekla. DK pa je prinesla VVeltzlovo reportažo tridesetletnega bivanja med Eskimi pod naslovom Na zlatem severu. Poljsko književnost predstavlja v SK velik dvodelni roman iz časov propadajočega poganstva v Rimu Jcske-Choinskega Poslednji Rimljani, DK pa je prevcla Zulavvskega utopističen roman o življenju na luni Na srebrni obli, povest, ki je izhajala v ponatisu v Goriškem listu. Od ruskih klasikov smo dobili samo Cehova Novele (sa-mozal.), pač pa dve deli pokojnega ruskega emigranta Mcrežkovskega: monografijo o Napoleonu (NK) ter Michelangelu (NK); ista založba je izdala tudi obširno knjigo o tatarskih pohodih na Evropo, ki jo je v nemščini spisal Rus Pravdin pod naslovom Džin-giskan; ta prevod je bil eden najbolj branih prevodov lanskega leta. Izslova-ščine in ukrajinščlne nismo to leto dobili nobenega prevoda, dasi čakajo Jesenskega Demokrati pri SK še nadalje-vanja. Nordijsko književnost je forsiraia letos predvsem Dobra knjiga, z njimi je tudi dvignila etično gladino svojih povesti, čeprav spada Jacohsonov roman Matijn Grubbejeva med klasična zgodovinska dela, je vendar le njegov seksualizem prehud za našega bralca. Tudi Timmermannsova trodelna povest Hernatov rod ni tisti Timmermanns, ki ga poznamo: tudi tu je tudi ta katoliški pisatelj segel v življenjski pa-ganizem, toda svoje ljudi očiščtije z muko in tragiko. Lep impresionističen mozaik kmečkega življenja je Coole-nova povest Vas ob_reki. Polno priporočilo pa zosluži Bojerjeva povest Erik Evie ter zlasti najboljša knjiga letošnje Dobre knjige I.oekkcnova Zmaga Klausa Bjerga. SK je izdala samo dve knjigi iz tako priporočljivih severnih književnosti, namreč Jcfcrsc-nov obširni zgodvinski roman iz časov Marka Avrelija Opankarskn ulica, ki razodeva stoično dobo, pa je romnn, ki ga češka knjiga »Sto knjig, ki jih preberi« šteje med izbrane. Kot zadnja knjiga v letu 1944 jo pri SK izšel roman Sigtirda Christianscna Mrtvi med dvcina živima, katerega pa še ne morem karnkterizirati. — V zasebnih založbah sta izšla dva nordijska prevoda: Olafa Duuiia Olsojski fantje, sočna morska idila in tragika, delo svetovno priznanega pisatelja, ter v izdaji Domovine Divja cesta Noraha Lofotsa, kar pa je le lahko čtivo. — Sem moramo šteti tudi nmeriknnsko pisateljico, ki piše o življenju ameriških Norvežanov, Marto Ostenso, katere odlični roman o družini Careivov Ob.iestneži je izdala SK. Iz francoske književnosti nam je najboljša dela dala SK. ki nns seznanja najrajši s katoliškim akademikom Bordeauxom. Dvn lepa romana smo dobili v tem letu: Rodbino Roqueilnr-dov ln Vrnila se je... obe odločno katoliški deli, obravnavajoči problem zio. čina, krivde in kazni. Ob njega moramo postaviti drugega akademika R. Ba- zina s prelepo povestico Osamljeno i/, časa laizacijske politike Republike o usodi v svet pognane nune, ki pade, pn se dvigne pred samo smrtjo. Gio-nojevi noveli V hribu nam razodevata sicer mojstra francoskega naturizmu, sta pa zelo panteistično nndahnjeni. Benoitov Veliki jez je napol pustolovska povest iz časa irske vstnic v Du-blinu. NK ie izdala samo L'Eremitov roninn Velika prijateljica, kjer ta pariški župnik rešuje problem industrializacije podeželja ter s tem moralnega podivjan ja; toda njegovo moralizatorsko tendenco v tem romanu zakrh ,i z večjo umetnostjo kakor v drugih, ki jih poznamo. DK je iz francoščine i/ dala samo Prevostovo Mnnon Lescuut. ki je služila za osnovo tako imenovani svetovno znani naturalistični operi, ti r slnbšo literarno reportnžo Aul>ryjrvo o Napoleonovi veliki ljubezni s poli sko plemkinjo, ki jo je ljubil ob svoji žem m jo hotel napraviti zn cesarico. Založba Turk pa je izdala velik in sv« -tovno znani roman A. Dumasa Triie mušketirji, ki pa spada med knjigi-na indeksu ter go zato ne moremo priporočati, čeprav je že Pregelj svoj čas zapisal, naj bi kakšna katoliška založba izdala očiščen izbor za mladino. Iz drugih književnosti je bilo mo'n prevedeno. Iz italijanščine jp i/!'.i siimo pri NK prva knjiga Bnlsan.o-Crivellijcv literarni življenjepis o Rafaelu, ki pa lc literarno mnnj pomemben ter mu dajo ceno priložene Rnfnr love reprodukcije. Pri DK pa tudi m-pomemben roman Matilde Serao Črna republika, zgodba o Časnikarski sre51 novih grobov, to je 16 manj kot v letu 1W3, ko jih je bilo !GT)7. Leto 11)42 je doseglo najvišje število novih grobov, odkar je bilo 'A maja 1906. odprlo novo pokopališče. To leto to pokopali pri Sv Križu 1728 mrtvih. V lelu 1941 je bilo 1326 novih grobov, a v letu ItMO, ko so vladale povsem normalne prilike, je pokopališka kronika zapisala 1351 no-vih grobov na njivi Gospodovi. Zanimivo je, da je pred 50. leti, le-la 1894 umrlo v Ljubljani 1140 oseb. Kako je bilo pred 50 leti Ko ie od sv. Treh kraljev naprej dnevno padajo na suho zemljo bele snežinke, večjidel suhe in drobne, tu in tam debeli kosmiči, ee ljudje pač radi spominjajo, katero leto je bila prilično slič-na zima kot letos. Snežni meteži, ki so »••e v določenih, časovno kratkih presledkih vrstili leta 1929 od 1. januarja naprej tja do sredi marca, ko je nato pritisnil tudi silovit mraz, so nam vsem še krepko v spomiuu ln krvi. Slični snežni meteži kot letos so vladali tudi v januarju in februarju leta 1896, torej pred 50. leti. Takrat je močno začelo snežiti Poznam draguljarja blizu neke mošeje. Še bolje bo, če ga prodava v Aleksandriji, ki jo bova takoj zopet zapustila. VIII. Rešena težkih muk. ki jih je voljno prenašala, je umrla 10. januurja 1945 moja srčno ljubljena soproga in mati, gospa Mici Hrasovec roj. Fink soproga viL svetnika drž. žel. v pok. Pogreb drage poknjniee bo v soboto, dne 13. januarja 1945, ob VtlO dop. z 2al, kapele sv. Jožefa, na poko. pališče k Sv. Križu. Rajna bo počivala ob 6trani svojega v svetovni vojni umrlega sina Iva. Ljubljana, dne II. januarja 1945. Globoko žalnjnfli VIKTOR, soprog: CELESTLN. »In - s soprogo INO — in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste sočustvovati ob težki izgubi naše ljubljene žene in hčerke, gospe Hane Frelih roj. Centa naša najpri&rčnej?a zahvala. . Prav yosebno zahvalo pisatelju g. Janeza alnu, ki je večkrat žrtvoval svojo kri, da bi rešil mlado življenje; rodbini Meinarčičevi za nesebično požrtvovalnost; tvrdki »Chemolabor« in njenim uslužbencem, za kar koli so jj dobrega storili; gp. zdravnikom in č£. sestram interne klinike, ki so vse storili, da bi ji podaljSali življenje. Topla zahvala članom Opere za ▼ •rce segajoče žalostinke, darovalcem vencev in cvetja, tistim, ki so z dobrimi deli počastili njen spomin ter vsem, ki ?šo pokojnico spremili na poti ▼ onostransko domovanje. Sveta rnu.5a zadušnica se bo brula v sredtj,,, 17. t. m. ob 7 zj. v cerkvi sv. Jakoba. žalujoči ostali. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena soproga, mama, stara mama, hči, sestra, teta, tašča in svakinja« gospa Amalija Šiška roj. Weber soproga industrialca Pogreb drage pokojnlce bo ▼ soboto, dne 13. t. m. ob 349 dopoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 11. januarja 1945. Žalujoči: Siškovl, ing, Pe-tričevi, Ing. Tometovi, ter rodbine: Weber-Demšar, Pestotnik, Košmelj ia Pibernik. Sof poizvedovalnega urada v Buenoe . _. — —, --------- -- A trem je zamišljeno hitel po krasni čala »La Plota« in »Argentinoki aveniji de Mayo mimo dolge vrste pa- » nik«= Mislim, da je šlo zn sam israsmaKuama;!" .*1H3> lač, trgovin, uradov in hotelov ter končno vstopil v precej napolnjeno kavarno. Tukaj je našel svojega najsposobnejšega uradnika in sedel k njemu. »Ravno prav, da sem vas našel, gospod Mailet,« je dejal. »Danes smo dobili zanimivo nalogo.« Mailet ga je pogledal veselo presenečen. Bil je zelo slavohlepen. Najraje se je zavzemal za težke primere. Čeprav je bil star šele trideset let, jo dosegel že precej uspehov in je hrepeneče čakal, kdaj ga pokličejo v New-York. »Kar me pa še najbolj veseli, jo dejstvo, da bomo lahko odnesli zmago nad konkurenčnim podjetjem. Zdi se namreč, da je to podjetje podalo v neki važni zadevi napačne podatke. Cre namreč za to: dr. Sly je brzoja-vil...« »Potem jo brez dvoma zanimiva zadeva,« mu je segel v besedo Mailet »Dt. Sly se ne zavzema za vsakdanjo stvari-« »Gre za mladega Poljaka, Ahila Kadczinskija, ki naj bi bil umorjen tukaj pred približno enim letom. Njegovo truplo so našli ponoči v bližini nemškega kluba v ulici Cardoba.« »Spominjam se. da sta o tem poro- dnev-samomor.« tf-Vsma« - Za LiudAo tisk smo: Jože KraraariC - tlernasgcber. Izdajatelj; JoJko KroSelj - Schrlftlelter. uredniki Janko tlatnei