Eorove liako za korKa, late, trajclke, ikodle (šisdel) za stre_« In vsaka debelos.i prodaja Gnilšak, Marikor, Razlagova nL 23. Vinarsko drnštvo za dravsko baaovino nam poroča, da je uredništvo »Naših goric« prevzcl vinprskl strokovnjak g. vinarski direktor v pokoju Anton Puklavoc v Mariboru. — Kdor žoli stare lc.niko »Naših goric«, s?i jih lahko naroči, so _!e na razpolago vse številke vssh letnikov. Ker nastopata ter se širita oidij in peronospora na groz.dju kljub žvepljanju in gkropljenju z galico, je vinarsko društvo zaprosilo ministrstvo poljedelstva, odnosno. bansko upravo, da pošlje v na* še kraje kakšnega strokovnjaka za rastllnske bolezni, kl naj prou_i na licu mesta te grozdne bolezni ter ugotovl najpravilnejši In najuspešnejSf na.in pokončavanja teh bolezni. Slove&jgiadac. Jasnega solnčega nedcljsk«' ga jutra, dne 6. Julija so prihajali skozi me^ sto z nelenjem okraSeni lojterski vozov! ie Pame., Št. Janža in soaednje KoroSke_ ln 10 se zbrali pri glavnem kolodvoru. Nekam nenavadno se nas Je dojmiio, ko smo na vse ztrorlni zjutraj videli v mestu lojterske vozove, na katerih S9 je nahajala naša kmečka mlaflina m resni gospodarji in gospodinje. Le tu in tam j. ta re=ni sprevod spremil glaa harmoniko Pri kolodvoru je pozdravil ipff* vod župan dr. Bratkovič .n J3 pojannil namen prireditve predscdnik pripravljalnega odbora g. inž. Vrhnjak. Veličasten je bil pogled na kmečki sprevod, ki se je porriikal na 22 lojterskih vozovih in treh avtomobillh na prijazni zeleni grič, na Homec. Ob 9. url je celebriral tu na prostem sveto mašo nai rojak prcf. č. g. Živortnik. V pridigi je g. jprofesor opominjal in povdarjal, da je lcmetski stan najlepSl stan, a tudl najtežji Btan, da Je kmetovalec v večnera boju z naraivo ln v trpljenju najbolj pozna in občuti potrabb božje pomočl. Po kon_ani svetl maši |h je vršilo pred cerkvljo veliko kme.ko Slborovanje, gaterega Je otvoril predsednik fcmetijske podružnice g. Areli, a vodil ga je ig. inž. Vrhnjak iz Pameč. Zborovanju je pri[Bostvoval kot vladnl zastopnik g. višji pri»tav Eiletz in se ga Je udeležil kot goat tudi f. sreski načelnik iz Gornjoga grada. Inžener iVrlnijak je prebral spored zborovanja in predavanj in je povabil najprej zastopnika Kmetljska družbe v Ljubljani, tajnika g. Kafola, da ima svoj gospodarski referat. G. Kafol Je s stvarno, jedrnato in navdušeno besedo opozoril zbrano Ijudstvo kako treba povzdigniti kmetijstvo a sraotreno živinorejo in organizacijo sadjarstva. Strokovno predavanje >}o 15udstvo splošno odobravalo. Km.t, rqferent Wernig je vzpodbujal k Ijubezni do domače grude in je slikal v vznešonih besedah lepoto življenja na vasi. Povdarjal je razloge krize, katero preživlja naže podeželje. Referent za zadružništvo pri kr. banski upravi dr. Milavec pa je znal v nenavadno poljudnih in domačih besedah in krepkih izrazih vžjrati .n razgibati ljudstvo ter ga navdušiti za varčnost in zadružuo delo. — V vzornem redu ja odkorakala vedno številnejša rrmožira iz Ilomca. Velika zasluga gre rediteljem, l:i so kot jezdeci — 12 po številu — prav psstro poživili sprevod. Najimpozantnejši raod njijn. je bil njihov voditelj g. Ivnn Vrhnjak v telikoviti narodni noši In z veliko državno lastavo. Od 2. do 5. ure se J9 vršila na Ka'oovem vrtu prav dobro obiskana tornbola, katere so sa udeležili v velikem Stevilu tudi meščani. Dobitke za tombolo so darovali trgovci in zasebniki v mestu, razna industrijska podjetja v domačem okolišu in v Maritioru, Kmetijska družba v Ljubljani in posameznl kmetovalci. — Zanimivost za naš okraj je bila konjska dirka in jahalna tekma, sa kalero je bilo izred.no zanimanje in pri kateri je naraslo število gledalcev nad 2000. Pri dirki na vprego je bil zmagovalee g. Schuler, pri dvovprežni dirkl pa je zmagal g. Ferdo Šotl. Prve dlrke so se udeležili: g. Sehuler, Karničnik mlajši in starejši ter g. Sarbak. Dvovprežne sta so pa udeležila: gg. Cehnor iz Libelič in Šotl iz Turiške vasi. Pri jahfUni tekmi z lahkimi konji je zmar'al g. Kuhar, pri tekmi s težkimi konji pa je wil prvi g. Hartman iz Legna. Prve so so udeležili: gg. Kuhar, Sergak, Jaš in Krevh; druge pa: gg. Knez Ivan in Knez Franc iz Razbora, Bart, Hartman in Čas. Višek razpoloženja pa je dosegla p_ire_itev 8 tekmo koscev, katere se je udeležilo devet zanimancev. Vsak od koscev je dobil odrilerjeno povrSino 90 kvadratnih metrov. Zmagovaleo prl tej tokmi je bil ja bil g. Ivan Krpa. organist _n posestnik v Šmartnem. Kosil je 8 koso domačega podjetja tovarna kos »K611ner« znamke »Junačka kosa«. Drugi zmagovalec je bil llartin Kresnik, poses^nik iz Šmartna, 8 koso ist.e znamke, kakor tudl tretji zmagovalec Konečnik Josip, posestnik iz Šmartna. Četrti zmngovalec pa ]e bil Anton Lokše, posestnik iz Šmartna s koso znamke »Narodna kosa. Vsi kosci so člani pevskoga društva v Šmartnem. Prav prisrčno domačnost ja vzbudil nastop koscev-tekmovalcev. Z lepo narodno pesmijo so se podali na delo, veselo ukanje in vriskanje je preklnilo njihovo prizadevanjo pri tekrnovalni košnji in z ubrono, po vsej dolini odmevaiočo pesmijo so končall svoje delo. Vrla šmarska deklcta v narodnih nošab pa so prinesla koscem malo južj'no: črni kruh, jabolčnik In klobase. Raztrosile so pokošeno travo in potem zapele v zboru prekrasno »Moja kosa je rujava«. Prav domaoe veselje in razpoloženje ja navdajalo občinstvo, ki je odhajalo 8 kosci s k-sami na raraenih 3 travnika in _e je razvil čisio doma. pomensk In razgovor v nodo.žn. šali in smehu. V Kacovsm kozolcu jo razstavila tvrdka Ježek in drug, Ivan Hayn in drugl iz Marlbora svoje poljedel.ke stroje. Ka banovlasM vIcarEkl la scfljarski šc.i v nr.rlbcru prične novo šolsko leto dne 15. s&ptembra tega leta. Šola je dvoletna. Z njo J9 v zvezi internat za gojen.9. Zavod ima predvsem namcn, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanajo po končani kmetijski šoli doma na kmeti.jskem gospodarstvu. — Takl imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno na ce!o polo pisane prošnje (kolek sedaj Din 2j.—) za sprejem ja poslati ravnateljstvu banovinskg vinarske in sadjarske Sola v Mariboru do 31. julija tega leta. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni Hst; t. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje Solsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti prl onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod ne- posredno iz kake druge Š0I9; 5. izjava staržev, odnosno varuha, s katero se zaveŽ9jo plačajti stroške šolanja; 6. obvezna izjava starsev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slui_aju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore Iz javnih sredstev; prav tako, ako u.enec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipeadist, ki nepovoljno napreduje, izgubl štipendijo. Za sprejem js potrebna starost najmanj 10 let ter najmanj z dobrim uspgbora dovršena ljudska šola. Sprejemajo s« pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovl, kl ostangjo po kon.ani Soli doma. -* Sprejm« se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu t šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščing (ali srbohrvaš.ine) in računstva, katerega so oproščonl samo absolventj vsaj dveh razrerlov meS.anskg ali kake nižji srednje šole. Ob vstopu v zavod se raladeničl preišfgjo po zdravniku zavoda; ako njihi zdravstver.o stanjo nl povoljno, se odkloniio. Oskrbnina stane do preklica Tnesečno Din 150.—. Pla.u,j9 se vnaprej v dvch enakih polletnih obrokih. Izključenim ali samovoljn« izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrna. Pridnim sinovom ultožnih posestnikov se po možnosti dovoiijo popolnoma a!i do polovic9 prosta rncsta v internatu. V tera slučaju je freba podprett prošnje z uradno (od obCinskega ali davčnsga ura.da) potrjenim ubožnim spričevalora all izkazom premoženfa z navedbo druž:nsklli in gospodarskih ras-mer, predpisanih davkof] itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstv* banovinske vinarske in sadjarak9 Š0I9 t M&« riboru. Prošnje za sprcjam se rsšujsjc pi»»« rr.eno. SBrejemal po^oii za banovias^-o l.mei!;_ke šolo v St. Jnri.n eb Jnžai žcleznic!. Novo šo_i ¦".ko leto 1930/31 so začne početkoin oktobr* ter ¦Iraja p^.nih 12 mesecev. Sprejmg sa 9| gojencev in sicer v prvi vrsti la kmečka afl^ nove, za katere se pr^dvideva, da ostangj«' na kmatijah kot bodo.l gospodarji. Prosilol morajo biti tel^sno in duševno zdravi, od ll. do 20 let stari, le izjemoma S9 sprejme tudf( par starejših prosilcev. Vsl gojenci stanujgj« v int9rnatu. Mesečna cskrbnina bo predvl* dena na Din 150. Sinovom gospodarsko šiln kgjšib. pose-tnikov S9 dovoli d9lni all celoi*' v.l popust oskrbnin9. I.astnoročno spisan« prošnjo, kolkovano s kolkom 5 Din in 20 Di« prilož9no za r^sitev, je vložiti na upravo za-. voda najkasneje do konca avgusta. V pro*r njl naj se navede tudi velikost posestva stariev, ter priloži. krstni list, domovnico, zadDje Solsko izpričevalo, nTavstveno spričevalo, obvezo staršev, da bodo krili stroške, oni pa, ki prosijo za celotno ali polovifno opro¦titev oskrbovalnine, naj prilože tudi dav čno ali občinako potrdilo glede višine letnih davkov in gospodarskega stanja ter obvezo, da ostane sin po študiju doma. 0 sprejemu te obveste prosilci pismeno. Sprejeti morajo invetl tudi ¦ seboj: potrebno praznično in de avno obleko, vsaj štiri pare perila, vsaj ir«. para čevljev, Stiri pare nogavic, dva V&ra rjuh, eno limsko odejo, ter tekoče po»•jpš.lne: brisa.e, krtača, no.ne copate, tdb•o krta.ico !td. Dre$8_oH ccpSfencl in cepliciiMc. Zadnji čas se opaža, kako nekateri itjudje (njih imena še zaenkrat zamolllliO spomladi na trgu breskvine divjake prodajajo ra cepljene, za sorte z lm_.ni najboljše mogočih sort. In le prnnnogi jim nasedejo na lim. Kakšno ra_.očaranje, ko kakšen divjak sadje pokaže, ki je grenko in pustega okuBa namesto lepo rudečih, dišečih in ma^leno se raztapljajočih okusnih sadežev, ki jih dajejo cejpljene breskve! Naravna posledica je odpor, ko pravijo ljudje, da ne kupijo več breskoTih drevesc, saj ne rodijo lepih sadov. Radi tega pošten drevesničar težko proda za zmerno ceno pošteno blago. Da pa v prihodnje ne bo težko kupoˇati neizkušenim gospodarjem in gofpodinjam, opozarjamo na sledeče: Breskov divjak se pozna ravno tako od (»čpljenca, kakor jabolčni divjak ali lesn.ka, tako poleti kakor pozimi, ozlroma spomladi. Cepljena breskev Ima poletl ve.je in ¦veilejše liste in vejice so debelejše ter na koncu enako debele. Spomladi se oče>a močno vidijo, ker cepljene imaJo _-elo mnogo cvetnega popja, oziroma brstja. Nasprotno breskev-dlvjak Ima bolj temne barve listje, ki je nekam bolj zašiljeno ter ozko. Spomladi •e Sibka vejičasta drevssa še ložje po- znajo od cepljenih, nccepljene imajo samo listnata očesa, da se skoro ne vidijo, vejice so zelo tanke in dolge, lub ali skornja je zelenkasta, pri cepljenih bolj rudečkasta. Kdor dobro opazuje, bo hipoma spoznal pravo. Tudi pri ceni se večkrat vidi razlika, kajti brezvestneži dajo drevesca za vsako ceno, za katero pošten drevesničar ni v stanu dati dobre robe. S pomočjo tega navodila, oziroma pojasnila ei lahko vsakdo prihodnjo pomlad nabavi zanesljivih breskovih drevesc. Ker pa se bliža meseca avgusta zopet cepilna »ezona, naj omenim še to-le: Marsikdo ima v svojem vrtu mlada breskova drevesca, ki jih bo lahko cepil v avgustu; tudi starejša drevesa (ako niso prestara) se dado s pridom cepiti, če imajo i_ debla mlade poganjke. Cemče je že lahko dobitl pri domačih drevesni.arjih. Dokler bo kaj zaloge, postrežem lahko tudi jaz z zajamčeno pristnimi sortami, kakor so: Amsdem, Aleksander, Jorkova, Brigova, Mikado, Gripenkerl, Valparaiaa- Luiza rana, Proskavska, Waterlos, kraljica Karla in M. Ros, Triumph, River&ova in še nekatere doma&e zele rodovitne. Jabolčni cepi.i so na razpolago sledeči: Jakob-Lebel, Ontario, Jonatan, Edelstein in Lord-Sufield ter domače razne sorte. Od hrušek same: Bliimelbachova, Češka ananas In Smarna. — Jožef Vezjak, Vodole, Sv. Peter pri Mariboru. !!€ iil §€I_HS_iS P§is®C__@. -klaribGiski trg. Na mariborskl trg v soboto, dne 12. julija so pripeljali špeharji na 27 vozeh 58 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 15 do 30 Din, špeh 17 do 10 Din. Krompir 2 do 2.50, čebula 3 do 4, časen 16 Din. Pšenica 2.50, ječmen 1.75 do i, oves 1.50, koruza 2, ajda 1.50, proso 2.50, flžol 2 do 2.50, grah 6 do 8 Din. Kokoš 30 do 45, piščanci 25 do 80, raca 20 do 30, gos 40 do 50, puran 40 do 50, domači zajec 5 do 40 Din. Kislo zelje 4 Din. Borovnice 2, malin« 8, _.ru_ke 8 do 12, suhe ulive 10 do 14, breskve 20 do 24 Din. Mleko 2 do 3, smetana 1* do 14, surovo maslo 38, jajca 0.50 do 1, marelice 12 do 16, med 14 do 18 Din. Hariborsko sajmsko poroiilo. Prignanih je bilo 26 konj, 27 bikov, 210 volov, 386 kraT in 22 telet; skupaj G71 komadov. Povprečn* cene za različne živalske vrste na sejmu dn« 8. julija tega leta so bile sledeče: debeli vo11 1 kg žive teže od Din 8 do 8.50; poldebell od Din 6 do 7; plemenski voli od Din 5 do 7; bikl za klanje od Din 6.50 do 9: klavne krave debele od Din 6 do 7; plemenske krave cd Din 5.50 do 6; krave za klobasarje od Din 4 do 5.50; molzne krave od Din 6 do 8; brej« krave od Din 6 do 8; mlada živina od Din 6 do 8.50; teleta 10 do 13 Din. Prodanih j« bilo 318 komadov ln od teh za izvoz v Avstrijo 8 komadov. gvinjskl sejem v Martboru. Na svinjsld sejem dne 11 julija tega leta je bilo pripeljanih 184 svinj; prodanih Je bilo 94 komadov. Cene za komad so bile sledeče: mladf praši« 5 do 6 tednov stari 120 do 175 Din; 7 do 9 tednov stari 200 do 250 Din; 3 do 4 mesece stari 800 do 350 Din; 5 do 7 mesecev stari 450 do 500 Din; 8 do 10 mesecev atarl 600 do 850 Din; eno leto stari od 1000 do 1700 Din. 1 kg žive te_e pa so prodajali po Din 11 do 13, 1 kg mrtve teže pa od Din II do 17.50. I__8s__e cene v Mariboni. Volovsko meso I. vrete 1 kg od Din 18 do 20; volovsko meso II. vrste od Din 16 do 18. Meso bikov, krar in telic od Din 10 do 14. Teiečje meso I. vrste od Din 25 do 30; telečje meso II. vrste od Din 20 do'24. Svinjsko meso sveže od Dia 15 do 30.