Štev* 19 Posamezna številka 20 siotink V Trstu, v soboto 22. januarja 1921 Posamezna Številka 20 siotink Letnik XL¥f ' \4a — !zvzem;l ponedeljek* — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asižkega ilev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj sc pošiljajo ured- ni&tvn.__Nclranliifana pisma se ne sprejemajo, rokopis! se ne vrtajo. — tdaJatcli in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij listi Sdir'osii. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina zna^a na tnescc L 7.—, poi Jcla L la cen leto L GO.—, — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57- Poianiezne Številke v Trslu in o!;olici po 20 stotin!: — Oglasi rsJ-.naJo \t 5iro!io:it ene kolone (7? hit:). — Oglasi trgovcev :a obrtnikov mm po 40 slo: , usmrtiiice, zahvale« pjslaniee in vabila po L L—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po '23 sto?, beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina t i reklamacije se polivajo izključno uprav! Edinosti, v Trsti:, ulica sv. Frančiška Aiiskega 5tev. 20. L nadstropje. — Tekfoa uredbi i a ujv-v- lKr \ Komunistični branitelji rapallsftegti imperializma Človeška družba gre skozi dobo naj-ečjih in naj dalekosežne j š ih socialnih prevratov. Naše gospodarsko in politih iio življenje se ruši v svojih temeljih. Komunistična stranka si je nadela nalo^ go, da stopi s svojimi organizacijami na Celo bližajočemu se prevratu. Na svoje zastave si je napisala geslo, da je treba voditi proti vsem napravam meščanske družbe neizprosen in neusmiljen boj. Komunistična stranka sc vojskuje proti obstoječim zakonom, pobija parlamen? tarizem, hoče strmoglaviti današnje go? sv sivo, ne priznava današnjega šol? hoče odpraviti obstoječe sodnije. se ^ori proti današnjemu sistemu zunanje politike, pobija obstoječe mednarods ne pogodbe, ne priznava sklenjenih in i s rovnih pogodb, hoče odpraviti državo, podreti vse meje med narodi, skratka: obstoječi svetovni red hoče spremniti v prah in p epe L V tem boju jo navdaja nc= skončen pogum in brezmejna prostost duha. Zgodi se pa, da se komunistične strani ke različnih dežel vendar bojijo gotovih stvari, da gotove obstoječe naprave ven? dar priznavajo in se večkrat celo zsnjc potegujejo. Tako se komunistična stranka teh krajev zelo boji slovenskega iredentizma. Dan na dan moramo tirati, da jc slovenski iredentizem nevaren, da je treba združitev jugoslovanskega ljud* stva v enotno državno tvorbo z vsemi sredstvi preprečiti. Tudi današnji »La? voratore« toži zopet o slovenskem iredentizmu in- pravi: »Slovenska buržo* tzija (vse, kar komunistom ne ugaja, sc Imenuje buržoazno) bo ven in ven zahte? *aJa osvoboditev »neodrešenih bratov«, more biti nikakega. dvoma, da se bo »rav kmalu pojavilo giban j < ki bo stre? nevednost, ki predeva pri tem komuni? ste, nas no more tolažiti. Neizpodbitno dejstvo je, da so komunisti vrgli v svet načelo samoodločbe narodov, da sc pa našu. komunistična stranka v dejanjih bori na našem ozemlju proti temu na? čelu. Če bi bila komunistična stranka zvesta načelom, ki jih noč in dan pridi? guje in razglaša ljudstvu, bi se morala jasno in določno zavedati, da je bila po? godba v Rapallu — nasilje, in da je vslcd tega vsakdo, ki se bori proti temu impe? rialističnemu nasilju, vreden vsestranske opore. Dolžnost komunistične stranke ne obstoja v obrambi meja, ki jih je do? ločila kapitalistično 5 imperialistična mi? rovna pogodba, temveč v pobijanju te pogodbe. Toda kakor kaže, je naše ljud? stvo v tem boju osamljeno. V nasprotju z 8. točko pogojev za vstop v Tretjo internacionalo smatra »stranka zatiranih in teptanih* za svojo dolžnost, ovirati in zatirali vsako gibanje našega ljudstva, ki stremi za osvoboje? njem. »Lavoratore« povdarja, da se mo? ra boj komunistične stranke proti slo? venskemu »nacionalizmu« razvijati v dveh smereh: »organizirati je treba z ene strani v^c proletarske sile Sloven? cev in Italijanov, z druge strani jc treba pritiskati z vsemi močmi na vlado«. Organizacije, ki snujejo komunisti med našim ljudstvom, imajo potemtakem na? men, braniti nedotakljivost in svetost ^HHHHI diplomatje v Rapallu. Slovensko delavstvo naj se tedaj zlorablja v obrambo nasilja, ki ga je italijanski kapitalizem naložil našemu tlačenemu ljudstvu. Go? sta in razsežru mreža komunističnih or? ganizacij, ki naj preplete slovensko zemljo, imej namen, uduširi v našem napadli popoldne. Toda drugi rojaki Lr. in 2. bataljona 3© jih dotekli in jih usta? ; vili ob vhodu v ul. Braschetta. Začelo se} je živahno streljanje in padlo je tudi par' ročnih bomb. Vstaši so bili obkoljeni in prisiljeni, da so se morali umakniti v Skurinje. Poslali so parlamentarce s predlogi, ki pa niso bili sprejeti. Proti jutru so vstaši videli, da bodo obkoljeni, ter so se predali. Izgube italijanskih red? anih čet znašajo dva ranjena, od kate? rih eden težko. _ Iz Češkoslovaške Razkol v nemški socialistični stranici na Češkoslovaškem PRAGA, 20. Na zborovanju zastopni? kov nemške socialno?deraokratske stran? ke je bila sklenjena resolucija, da se pre? kine vsako sodelovanje s komunistično organizacijo v Reichenburgir. Hova francoska vlada pred parlamentom PARIZ, 29. Danes je ministrski pred? sednik Briand predstavil parlamentu novo vlado. Nato je Briand prečital vladno izjavo, v kateri je izjavil', da se hoče nova vlada naslanjati 11a repubH? kansko večino, ki je ostala zvesta repu* blikanskim tradicijam in ki ima trden 11a? men zagotoviti zakonu splošno spošto? vanje. Nova vlada smatra za svojo glavno ■nelo tez meje države. Dolžnost naše ljudstvu zavest krivice, sprijazniti ga z stranke zahteva, da se temu upremo in njegovim neznosnim položajem, skaliti o preprečimo.« Z drugimi besedami po? edano, nasa komunistična stranka sma? ■a Zd svojo dolžnost. rt*. fve ^svojimi »rganizacijami v boj za meje, ki jih je loločila imperialistična iftkc*vna oogod« >a v Rapallu iti ves svetoj ranka. ki hoče st*meirkt> .1 reu, ki hoče raztrgati se iriSrt>vne pVuodbe tega sveta, ki hoče ;elo osvoboditi Trn^nofsku plemena za? morcev, ta stranka vtakne brez pomisle? ka in brez obotavljanja svoj program v /ep. ko gre za usodo našega revnega proletarskcga ljudstva. Dobra vera ali mu javno spoznanje, da je nekoč par mogotcev odločalo in odločilo proti nje? povi volji o njegovem življenje in vsej njegovi gospodarski in kulturnei prihod? nos t i. Kaj pomenijo vsi programi in vsa »svetla« komunistična načela, kaj vse propovedi »o zatiranih in tlačenih«, o osvoboditvi in osrečevanju človeškega rodu, o samoodločbi narodov, ko komu? nisti v dejanjih — hote ali nehote —: za? govariajo buržoazijsko imperialistično poli tiku. IZ JUGOSLAVIJE OPOZICIJA PROTI PASIĆU. — ZA IZPREMEMBO OPRAV1LNIKA Večin« radikelske^a kluba za Fašića BELGRAD, 20. Predvčerajšnjim po?| poldne in ?noči je imel radikalski klub! i! >lgo zborovanje. Zbrani postanci so' razpravljali o splošnem političnem po-? Jožaju, c ustavi, o izpremembi pravilni? ; radikalci sami in torej v manjšini, vslcd česar bi morala Pašičeva vlada odstopiti, i Novo vlado bi sestavil Stojan Protič, či? }gar ustavni načrt odobravajo vse avto? } nomistične stranke. Izprememba opravilnika BELGRAD, 20. Odbor za izpremem? bo opravilnika jc na svoji včeranji seji nadaljeval razprave o posameznih členih poslovnika za skupščino. GJde prise? ge ni prišlo še do nobenega s^fepa. Gle? de skupščinske večine so nekateri: po* Pašič, Protič" in* Trifeovič.' Nastopilo le slanci predlagali, naj sc določijo tri pc? K a in o drugih važnih vprašanjih. Raz? prave so bile precej burne. Govorili so tudi ve; struje. g ovo rniko v ml ador a u ikalske Spor med Pašićem in Protičem radi razlike v naziranjih je prišel na tem zbo? rovanju do popolnega izraza. Dasi pa je mcl Protič nekoliko vplivnih zagovorni? :ov ter se ie tudi Ljuba Jovanovič izrc? cel za njegov ustavni načrt, jc imel Pa? nasiljem sestanku do končnega s porazu? ^^m ma in da odbor določi končnoveljavno besedilo novega opravilnika. Poslanci, ki niso položili prisege, niso smeli biti izvoljeni v noben odbor in tudi ne v odbor za izpremembo pravil? nika. 31ed temi poslanci so nahaja tudi dr. Korošec, ki je moral vsled tega stavi? ti svoje predloge pismeno. Dr. Korošec je predlagal, naj se prisega sploh odpra? vi. da bi se omogočilo hrvatski kmetski stranki, da pride v ustavodajno skup? še i 110. _ Italijanske redne čete na M\ Udušitev vojaške vstaje . REKA, 20. (S.) Začasna reška vlada je naprosila dne 17. januarja generala Fcr? raria. poveljnika 45. divizije, naj stavi v zmislu čl. 6. opatijske g a sporazuma od? deluk orožnikov na razpolago reškemu mestu. General Fcrrario je privolil v to prošnjo in 750 orožnikov in 150 mož bri? gade Cuneo je vkorakalo danes v mesto. Prebivalci so jih prisrčno sprejeli. REKA. 20. (S.) V začetku je kazalo, da je bil poizkus vstaje reške brambe pre? cej resen. Sedaj pa se vidi, da je bila ta epizoda nezadovoljnosti med četami brezpomembna. Vojaki 2. bataljona reš? ke brambe so bili nezadovoljni, ker jim poveljništvo in moglo zboljšati hrane, povišati plače in jim dati nove obleke. Nekateri vojaki tega bataljona so začeli razdeljevati včeraj male proglase. To početje je živo vznemirilo meščane, ki so se nahajali na trgu Dante. Patrula reške brambe je napadla te vojake in jih ukrotila, tako da so se morali umekiiiti v vojašnico. Toda okoli 21 so se hoteli nasilno oddaljiti iz vojašnice z name? nom, da se pridružijo gruči civilistov, ki jih jc čakala pred vojašnico. Bik> jih je kakih 60. Z orožjem v roki so napadli stražo in poveljujočega častnika. Hoteli so se maščevati nad tistimi, ki so jih bili sic pri glasovanju ipak večino kluba na svoji strani. Zemijoradniki proti sodelovanju s Pašičevo vlado ZAGREB, 20. Odbor zcmljoradmške stranke jc imel včeraj sejo, ki je trajala skoraj ves dan. Popoldanski seji jc pri? sostvcval tudi dr. Basariček, zastopnik Radičeve stranke. Predmet razprav je bilo vprašanje, kakšno stališče naj za? vzame klub nasproti sedanji vladi. Bila ie sprejeta resolucija, v kateri se naglasa, •Ja se zemljoradnička stranka ne sme >retesno zvezati s sedanjo vlado, ker je ta stranka predvsem razredna stranka. V razpravo jc posegel tudi zastopnik hrvatske kmetske republikanske stranke. N;e?ov govor je bil precej revoluciona? rer ^.ekel je, da se mora sedanja me? šč ' \ vlada umekniti in napraviti me? sto metskim strankam, ki bi morale vzeti oblast v svoje rake. Njegova stranka more priti v Belgrad. Glavna za? prr1"! pa da je prisega. Poslanci zemljo? ra ške stranke šo vendar svetovali dr. Basaričku, naj skuša pridobiti Ra? diča za to, da bi prišel s svojo stranko v Belgrad. Na ta način bi prišlo morda do Gporazuma med zemljorad;iiki in Ra ijito plačati onemu, ki bi nam očitno ali ličnega imena v nekako priznanje njiho?! zahrbtno polagal Uva 11a ee to. iti Se toplo zahvaljujemo. Naš članek »Jugosloveni, sprejmite aneksijo dostoj? nol« je tržaška »Era nuova« skoro v ce? loti prevedla (škoda da ga ni prevedla celega), mu pridala nekaj svojega in ga tako izročila svojim čitateljem. Izraža? mo ji zato svojo iskreno hvaležnost. Ta? ko bodo zvedeli tudi oni Italijani, ki go? vorijo le en jezik, naše misii. Da se ne maramo udeležiti vesclicc, pri kateri se bo blagoslavljala vrv, na katero so obe? sili našo svobodo, se zdi »Kri nuovi« grdo od nas. Ker ima pač naše ljudstvo dru? gačen okus kakor »Era nuova«, najbrž nc bomo prišli z njo v tej stvari 11a jasno. De gustious non est disputandum. Ker pa povdarja list sam, da je »Italija vla? dana po zakonih, ki dovoljujejo izraža? nje vsake misli in vsakega naziranja,« je itak stvar že urejena- Mi smo pač izrazili naše misli in naša naziranja, »Era nuova« pa svoje misli in svoja naziranja. Mi? slinio, da sta lahko oba lista zadovoljna z obstoječimi zakoni. D'Annunzio v Križu. Kakor je bilo že javljeno, je D'Annunzio odpotoval z Reke v lOTck opoldne. »Svoje preljublje? no mesto« je zapustil ta »junak reške tragedije« v avtomobilu. V zmislu dogo? vora z italijansko viado bi se ne bil sindl ustaviti nikjer medpotoma. Se le v L»e? netkah se je imel pravico odpočifi. V ta namen mu je bilo dovoljenih 28 ur. D'Annunzio pa je prekršil pogoje, o katerih sc jc bil dogovoril z italijanski? mi oblastmi, kajti doznavamo, da se je zadržal v Sv. Križu eno celo uro. Njo? govi avtomobili so se ustavili okoli 230 popoldne preteklega torka pred res t a v? rantom »Štolfa«. D'Annunzio in njegovi spremljevalci so poskok ali z aviomobi? lov in š!i naravnost v restavracijo. Go? spodinjo, ki je bila sama doma, so pro? sili, naj jim dovoli, da se lahko malo od? počijejo v njeni gostilni. Bilo jim je ustreženo z znano slovensko gosto ljub? nostjo. Gospodje so si dali prinesti iz avtomobilov vse kar je bilo potrebno za kosilo: posodo, jedačo in pijačo. Jeli so velikim veseljem in tudi pili. Vsi so pili vino razen enega med njimi, ki je pil šampanjec. Ta gospod pa je bil D'An? nunzio. Bil je oblečen v debelo kožnato jopo, na glavi je imel toplo šofersko ka? po in na očeh tipične šoferske očale. V gostilni jih je privzdignil na čelo in te? daj se mu je videlo tudi njegovo umetno stekleno oko. Gledal je venomer na tla, kakor človek, ki ga je sram ali ki nima čiste vesti. Ko so se ti nenavadni gostje najeli, napili in odpočili, so so poslovili. Za »nadlego« pa so pustili na mizi 20 lir, eno kozico, eno ponvo in majhno srebrno žličko za kavo ali čaj, na kateri je bila vtisnjena ogrska krona (sv. Štefana). V sredo popoldne pa so prišli v ome? njeno gostilno kar&biinerji.^ Iz praše vali e&a« komunistom. Nanulo je »iso razburj«^* ¥ SO gostilničarja O D' Annunziievein obi^s. eicdatiiću. Komunisti «» zupeli inter0Jick>uala, edu ku. Želeli so tudi, da bi jim gostilničar izročil srebrno žličko. Gostilničar jim je ustregel le v toliko, da jim je žličko samo pokazal. ;Na vprašanje, kaj bi bili storili D'Anntmziju, ako bi ga bili zasačili v Ljosrilni, so odgovorili, da bi ga biii spravili naprej, ker da se ni imel pra* vice ustavljati do Bcnetek. Revizija sevreeke pogodbe. Vprašanje o reviziji sevreske pogodbe postaja bolj in bolj pereče. Pred par tedni sc je poročalo, da se je turški vladi baje posrečilo pridobiti za to idejo Kcmal pašo in vstaško skupščino v Angori. Toda fzzei paša, ki je bLi poslan s to nalogo v Ansio? ro, sc še ni povrnil. Med tem vladajo v Carigradu Angleži. Angleške čete so zasedle mesto v mesecu maju 1920. Takrat jc bil Šalili paša v cliki vezir in jc seveda moral odstopiti in na praviti mesto »antfkrfilu< Damid Fer i »i paši. Ta j* pretrgal vse vezi z anatoiski mi v staši, ki niso hoteli pridati sevreske pogodbe, in je dal obsoditi na smrt »ir* contumacia« vse poglavarje nacionalu stičnega gibanja. Tudi Damid Fcrld ie moral pozneje odstopiti in Tevvfik pas* je postal njegov naslednik. Tev. fik pa-je imel že v začetku ravno nasprotno politiko, t. j. stopil je takoj v zvezo s Kema! pašo. V decembru lanskega leta. j c poslal v Anatolijo Izzet pašo z nalo? gom, da se pogodt in sporazume s Kemal pašo, da nc bo ddd več težkoe carigraj ski vladi, ki je bila medtem dosegla od zaveznikov, d j. so ji obljubili revizijo se; vreske pogodbe. Carigrajsk! listi so javili svoj čas, da je prišlo med Izzet pašo in Kemal pašo do popolnega sporazuma. Nekoliko dni pozneje t. j. v drugi polovici meseca dc^ cembra, pa so javljali isti listi-, da jc Ke> malova narodna skupščina v Angori ob.* sodila na smrt vse tiste državnike, ki so podpisali scvresko pogodbo. Torej na ein strani sporazum za revizijo sevreske po? godbe, na drugi pa smrt tistim, ki so jo podpisali. Kakšen mora pač biti notem takem sporazum, ki, ga je dosegel Izzet paša? Vsa znamenja kažejo, da gre prei za nekako zaroto kot pa za sporazum, ki bi pomagal car i graj ski vladi in zavez nikom iz zagate. Zavezniki sc bodo v tem koiu zemeli; ske oble najbrže zopet pošteno urezali Zborovanje r Lrvorun. Z»\d»;a soja, ki so (o vr Sila v četrtek i^ulraj, i« biki zelo viharna. Urada^ zaf,topnika izvTševalncga odbora III. inteniacioaale v Mcskvi, Bolgar Ka.bak5ev in Madžar Ra.kovtlcy sta podala vaino in zanimivo izjavo, 3 k a Uro urachio prepozna skupina * ulitih 1 Lcmuabtov. či«s tal jo izjavo K&bakčev v francoščini, a Mediani* (skrajnež) jo je» sproti prevajal. Čitanje ruj. Razpoloženj o caspratnikov {a bJlo slcraino soiTainc in strupeno in ni veliko manjkalo, da je prišlo do dejanskiii spopadov. xMc<£ hrupou1 so izpustili nekateri zborovale i? z galerije goloba, ki detel naravnost proti »čl- Stran H. »EDINOST« štev. »jiifi pa istočasno delavsko hiomo> Tu L o £e je ce-retaoniclno dokumentirala. I očrte v. Kakcr znano, so se imeli udeležili kongresa, trije čiani ttvrževalnega ođbcra III. intem^cionale iz .Moskve: Zinovjev, Baitbancva in Buharin, toda italijanska vlada jim ni dovolila vstopa v driavo. V sredo to je biLa raznesla vest, da sta Ziaovjev jo Balabaaora prestopila mejo e ponarejenimi pot nimi Ii?ti ter da prisostvujeta rborovanju tajno. Baje imata nalog, ostati v Italiji tudi po kongresu, da organizirata novorojeno komunistično stranko. Policija je izvršila natančno presekavo v nekem hotelu, ker je domnevala, da «e v njena nahajata omenjeni osebi, ventler pa je bila preiskava brezuspešna. Mogoče pa odgovarja resnici ta govorica. Če so je pesrečilo nemški komunistki C'ari Zelt~ kin, priti na Francosko o priliki zberovarja socialistov v Toursu ter ravno tako nemoteno oditi, vkljub izrccni prepovedi francoske vlade in odredbam organov, ni izključeno, da sta Zinovjev in Balabanova v Italiji. Uradna izjava, ki sta jo podla Kabakčev in Rakovsky, je skrbno sestavljena in tako precizna, da kale vse posebnosti važnega akta, katerega je testavilo več merodajnib o^eb. Vsebina izjave je v kratkem ta-Ie: Podpisana zastopnika 1IL mternacicnale zahtevata v njenem imenu sprejem ia podpia Imol*ke resolucije, ker edina odgovarja načelom in taktiki III. intemaclo-tiale. V italijanski socialistični stranki niso samo posazmezniki reformisti, ampak obstoja tudi relor-cnistična tendenca. Italijanski reformisti so nevarnejši nego brutalna Noske in Scheidemann, ker je njihov reformizem manje očiten. Oni zanikujejo, da ae nahajamo v revolucionarni dobi, taio stremi vse njihovo delovanje za tem, da bi zastrli pro-ietariatu .jasno spoznanje. Mcnjševiiko delovanje, ki Je pa v vseh deželah enako, kaže jasno in odločno velikansko nevarnost, ki grozi italijanskemu proletariatu po zaslugi njegovih reformistov. Ldina pot k rešitvi je njihova takojšnja brezpogojna izključitev. Trste sodruge, ki pravijo, da sprejmejo 21 moskovskih točk, opozarjata, da pomeni sprejem točk tudi njihovo takojšnjo izvršbo. V sedanjem italijanskem položaju je izvršba teh točk absolutno potrebna, ako cc hoče ustvariti močna komunistična stranka. Primeri Ogrsko, Bavarske in Finske dokazujejo, kako pogubonosno je bilo za tamka$5o.;e sovjetske republike "sodelovanje reformistov z boljše-viki. Zborovale? imajo samo eno izbiro; aH v rsnei svetovne internaeionale, ali pa z reformisti; ali v smer svetovne revolucije, ali ni v ono p ro tir evolucije. Edinstvo stranke je dvournina formula: pomeni edinstvo med komunisti in med sovražniki komunistov. Za takšno edinstvo ni prostora v III. mtsmacionali. Kdor hoče ostati pri komunistični internacicaali, mora stopiti na s'raa italijanskih komunistov in onih vsega sveta, na temelju ne-prem^kljvih odločb svetovnega I.ongresa. > Zato vam naznanjam, da odk]&.u?a komunistična internarfon&la vsako re?cl»eifo raea oce, M Tam fo predlaga komunistična skupina« je zaključil Ka-bakčcv. Zbaioranfe. Seja se ie končala ob 20 In poL Zaradi velikega fctevlla gJa«ovaiccv se jr maralo vr-5:ti zborovanje v pclih različnih sckcijtiL. Na gla-sovaTijc so bi!c dane tri roso!':ci?c: I. centramašk?, (Baldtii - D'Ara^cna), Li fe bila sprejeta v Rcggiu; II. c-dinja^ka (Baratono-ScrratJ?, 'd je bila sprejeta v Firercah; III. komunistična (Bordiga - Bombacci), Id je bita sprejeta v ImcolL Irid glasovanja: Vpisanih v slranlu> 216*000 glasov. 2. februarja Svečnico) v Gerdolcvi dvorani pri Lovcu (Jura); 8 tem bo jako ustreženo naiim Rocolcem, ki Žc dolgo časa podrejajo tako prireditve. — Med Magdalenčane pa pride katinaraka šola, kakor že določeno, v nedeljo 13. februarja. O tej, kakor tudi o roco&ski prireditvi, se 2c prave*-ča&no oglasimo. Za danes kličemo: Dobro došli med nami v LonjerjuJ Z o žiro m na dobrodelni namen prireditve vabi k obilni udeležbi — katinarsko učiteljstvo. Lovci pozor! Došle eo pritožbe radi divjačine, da so namreč jeleni ln lisice zadnje dni napravili veliko škode v repentaberski občini. — Lovci rt»-pentaborske občine ste vabljeni jutri, v nedeljo dne 33. t. m. na velik lov. — Sežanski klub naj se pol-noštevilno udeleži. — Ravnctako tržaški in drugi. — Opozarjajo se lovci, da se opremilo s patre-nami debelega kalibra ki jih bodo rabili za naskok na jelena, kakor tudi malega kalibra za divje race. Zbirališče lovcev pred kavarno Fabris ob 7 zjutraj, enih, ki se bojijo ipulferja« ob i uri popoldne pri epenskem tramvaju. — Lov se pričre cb 8. uri zjutraj in konča ob 2 po-poldne. Po lovu lovska zabava v gortilni našega Lojzeta v Repentabru, za pod zob divjačina — za gasit žejo teran. —Lovci. — Da ee zmenifo radi vožnje, se zberejo tržaški lovci danes do 5. pop. pri g. Dekle vi v bufetu. Uradne vesti Prošnje za vpis v volivni imenik. Mestni magistrat objavlja: Pri reševanju prvih tozadevnih prošenj, ki so došle na mestni mag-sira t, ce je ugotovilo, da veliko prosilcev ali ne priloži potrebnih listin, ki bi dokazale, da je njihova zahteva, naj se vpiše }o. upravičena, ali ai ni»o na jasnem glede zakonitih predpogojev za vpis. — V interecu prosilcev samih je, da se izognejo takim nedestatnestim. Tudi bi s tem clajsaH delo magistralnim uradom. Zato se toplo priporoča prosilcem, naj se pri sestavljanju prošenj poslužijo nalašč zato vkrojenih vzorcev, ki so na prodaj v vaeh trgovinah papirja v mestu, ter naj priJcžajo vse potrebne dc; umen te. — Načelt-lvo mestnega magistrata. Tečaj ra babice. S 1. februarjem 1521 se otvori ie stala prad vrati Ur ogledovala tiskovine, Prijela. je tudi za kij oko na. vratih, da bi ce prepričala, aH niso vrata odprta. Zelo &e je začudila, ko je nagla, vrata odklenjena. V pisarnah je bilo vse razmetano. Na tleh so ležale trgoveke knjige m papirji. Z eno besedo rečeno, v pisarni je bilo tako kot v hlervu. Vratarici Je padlo takoj na misel, da so cbisJcaii pisarno nočni gostje — tatje. Tekla jc k svojemu snožu v hišna vežo, kjer ga je našla pri odpiranju hišnih vrat, ter mu povedala dogodek. Mcž se ie ves prestrašil, ko fe slišal to ža-krstno novico. Skočil fe v bližnjo kavarno ter od tam telefoniral na kvesturo in na lastnika tvrdke. Kmalu potem je prišel na lice mesta glavni policijski agent vitez Caruso v spremstvu družili po licijskih agentov. Okoli 8. ure je vstopil v pisarno ltstnik Kornii in žnjim njegovi uradni'/. Vitez C^ntso je ugotovil, da je blagajna vsa prevrtana. Lastnik je pogledal v blagajno in na njegovo ve-liko žalost je ugotovil, da je blagajna prazna. I7 žepa je vzel zapisnik ter izračunal, da se je nahajaio v blagajni za 85.000 lir raznovrstnih malih bankovcev, za 14.000 lir velikih bankovcev in 200 *rc-bmih krcn. Na tleh pri blagajni so našli pciicljski egjntjo izvanredno velike žkarje, en sveder, dve pili, med katerima jc bila ena zlc-mljena, in več dra£:Ji vr»t vkrmilaega orodja. Caruso i© sklepal, da niso prišli tatovi skozi glavna hišna vrata. Njegovo mnenje jc, da so s© talevi rkrili ca predvečer v pisarni z namenom, da bd lažje izvršili svoj nučrL Kakor se vidi, je bila tatvina izvršena na zelo zvit način. Da bi se tatvina, malo bolj razkrila, »o odvedla policijski agtntje na kvesturo vratarju, vratarico in tudi njunega cias- Lastnik tvrdite fc krit z zavarovalnino proti tatvini. Najbolj ztj&-čilno pa je, da eo izvrSili tatovi nemoteno" sro? n.Jdep, ko ;e vendar hiša ped nadzorstvom, treh ničnih čuvajev. Pripcmniil imamo, da so ee nahajale ravno v isti noći, ko je bila Izvršena tatvina, pred omenjeno hišo dve patrulji stražnikov. Ponesrečena tatvina. Dva tatova »ta skovala načrt, da bi vdrla v vilo Frantižka Divisa, id se nahaja v škednju. S ponarejenimi ključi sla odprla vrtna vruta ter od tam Sla v prvo nad^trepje. Ko sta bila v stanovanju, sta začela »vohati 1 po omarah, da bi dobila LakJiio bolj sveti r koviao. loj« Taista sa tr£a*kea trg« V Trstu, 21, januarja 1921. na kr. šoli za porodno pomoč (R. Scuola d'Oste-j Vohala uista. dolgo, ko sta naletela na Katnico, v tricia} v Trstu teoretično - praktičen tečaj za babico v italijanskem jeziku. — 2trsi:e, ki želijo, da ^o pripustijo k temu tečaju, ne smejo biti,starejše od 40 let; ako so neomožene, jc trebs, da so dopolnile 24. leto starosti. — Pri vpisovanju morajo predložiti: 1.) Krstni ali rojstni list. c« nt. poročni list ^li, ako vdove, možev mrtvaški 2.j Domovnico, iz katere je razvidno, da ^c pristojne v kaki občini osvobojenih pokrajin, in izpričevalo o dobrem vedenju, kateri liitini cnorate biti izdane ud odnc>s.ne občir.sJte oblasti; 5.) Zdravniško izpričevalo o telesni zmožnosti, ki £ a Lzda ck rajni zdravnik pri okrajni r-^U: čni obla-sti (civ. kcm.)j 4.) Izpričevalo, da bil- cepljene. D».Lje morajo bodisi s Soškimi izpričevali bjd.isi pri eprejem-neni izpisu dokazati, da zn?.?o č:tati in pisati v učnem joziku. — Oc.c, kstere reflelitiiajo na ućni štlr"vendij gerilke tli icir-Eko dežele^ ruorajo vložiti sve-je prošnje najkas^oje do 26. ion. 192i. pri pr:-stojsom civilncm k»OT ■i&P-ri.jatu in jLiu p. i'o-žiti zgoraj označene llirtire. Razen teh morajo pril-c-žiti prclnji še laelnniročno podpisan rc erz, s katerim se zavežejo, da bodo, ako dobe drploiivo, L;vrževa! o elcozi 5 let prakso v občini, ki ^e ilm odksJe, ia s katerim se na dn.gi strani fxTvežejo cd dolžnosti, povrniti svoto, ki *o jo prejele. — Vse aapi-ranlinje se morajo pred "aviti od 1. do 5. tebru^J ja Glasovalo jc 171*500 glasov. Za cdmj. resolucijo (II.? 1921 P™ Prot9W^u ^ ia W«Jjw>ea jii v g^ekolo-9E'000 glarcv; za komuniste (1II.J 59.VM) glatov; za oddelku tržaško mestne boLu.-nlce. Po pre- reiorir^te fl.) 14.700 glasov. Gh oranja cc je vzdr-Sulo 1000 glasov, V petek (21. t. m.I so scaisii edln*a5i v loče-nera zborovanju v gledaHžču Goldoni, da izvoTe začasno ilrjiiAino vodstvo, lii bo rm^lo nalogo. picurcJiti Llraii!u> tn pripravljati prihodnje ebc-ro-vanje, ki se bo \rsiIo črez nekaj meseccv. Tudi komunisti &o na posebnem zborovanju izvolili svoje vodstvo, lii bo imelo svoj fcde3 ti._;brže v Turinu. Izhajala bresta baje dva komtzristična dnevnika, eden v Firencah, drugi v Rimu. D&mmz& vesti Ves*li-a pevskega društva "Adri'«« v Barfeov!;«h mincle nedelje »je zaslužila označbo pomembnega doki knjižnici. Spored je »ledeči: iirc vnik: r Prišla bc pcoisd zdenac, troglacni dekliilii zbor. 2.) Zupančič: »Pripovedka o noaku«, prizorček. 3.) Adamič: ■»Ločitev«, troglasni me£an zbor. 4.) Zupančič; br.snj'., dvegovoj. 5.) žirovnik: cVenček n^r pesmi«, dvoglasai dekliški zbor. 6.) Gregorčič? »Ra-beljiko jezero«, deklamacija. 7.) 0} Zupančič- »Ciciban, Cicifujc; b) livt: »Prvi krajec«, deklamaciji. 8) »Kolč«. kuplet. 9.) Komals »Mik* cci-^laani dekliAki zbor s 'premlevanjem glasovirja, 10.) Ribičič: »Skrati«, veseloigra a petjem v 2. dejanjih; .pevski del priredil L Grbcc. 11.) Volarič: cDo-ncvinac, enoglasni zbor 9 spremile van} em gla-^revirja. — K tej prireditvi ce vabijo v prvi vrsti Lcnjcrcl in Katinarcit Pridite v obilnem številu, da ae poradujete s svojimi otroci in da — obenem pcma^Ltc dobri in koristni stvarL — Prirediteljem se pesrečilo, da naitopijo tudi v Rocolu in sicer teku tega roka ae ne bodo mo£io več pripttSčaii k vpisovanju. Nosne žcaiskc se v ta. teč^j ne sprejmejo. — Trst, 20. $an- 1921. — Mestni magistrat tržaški. ATcstae aastsvljalnica. V ponedeljek, dne 24. t. m., se vTše predpolcne prostovoljne dražbe oedra-gecenih predmetov. DruSftvan® vesti šentjakobski pevski i bor priredi danes zvečer v dvorani DeL kons društva pri Sy. Jekcbu, prvi danski plesni venček s kotžii^ocd. Začetek ob 20. Svira crkester 1 Viktor Parma«. Plcsovodja gosp. .\lbcrt Pertot. Družinski plesni ven ček v Rojenu. Danes cb 20. se bo vršil v dvorani kon;umnega drušiva v Rg-janu družinski plesni venček do 24. »Adrija r Barkovljah ponovi torej, kakor smo že javili, svojo prireditev jutri, nedeljo, dne 23. jan. Obenem doznamo, da izpc-polni spored se s drugimi pesmimi in sicer z narodnimi. Zbor «e pridno vežba, da nam zapoje tudi nove točke z istim ognjem in z isto točnostjo, kakor je pel prašio nedeljo. Kakor tega ne želimo v interesu c5-činstva, tako želimo v interesu pridnega društva in naše rcei, da bi bila dvorana tudi 23. jan. pre-tcaaa. Pevsko-bralno društvo »Slavec« iz RicmanJ priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani ex Konsumnega društva veselico s petjem, igre, godbo in prečkanjem. Po veselici se začne ple?. — K obilni udeležbi uljudno v abi odbor. Teozoiični krožek »Vcrita<« Danes v soboto točno ob 19. uri bo predavala v društveni dvorani ( Frg Nicdo Tcraasco št. 2., I. natLAr.} gospa To*ca Contin o predmetu: »Moč zlobe v ŠH^eslovju, v pesništ*.-u in v teo^oiijie. Vilo p prost. kateri se je nahajalo 8557 Hr. Ali ^tička« ©o nisr^ zadovoljila samo z listnico. MiaLila sta «1: »Kjer jc ta denar, jc fie drugi« — ter nadaljevala iskanje. Ker ®ta pa preveč ropotala, fe prihitel lastnik ia napravil konec iskanju. Tatova eta sc tako prestrašila, da cisria našla od «a.mega strahu vrat. Skočila »ia kar iz okna. RavTio v isteri čac.u ^ta prišla mimo vile dva stražnika ter prijela ene^a izmed tatov. Tatu, ki se pl2e Filip Fragiacomo, so odvedli v zapor, lu se nahaja v ulici Corcneo. Pretep aed kvarleptrcL Neka gostilna pri Sv, Jakobu j« vsak večer nap činjena svras.tr ln ar-topii-cL Tam preklinjajo in pojava jo do pozne nočt. Za gostilniško mizo j« sedelo preJalncčnjim več mladeničev ter fegr&lo na karte. Na misa pred nji' Cii je stal »dcpifoa črnega vina. če^ kake pol ure je '.-stopilo v zakafeno sobo -pet niladeničcv, Jd so pricedii k igrajočiai. Nek^v časa ®o gledali, ko-nečno jih pa prosili, da b! cmeii tudi eni igrati. Fantje jrn dovolili in sačela ie «kir>na igra. A4 igra ni trajala dolg«. Ftnlje so ce ipoprij Ai ter ii jih začeli xdajat«. Kozarci in steklenice so letelo po gostilni kakor v Mimo gostilne trta šla dva orožnika. Ker eia dišala, da prihaja Lz gostilne kričanje, ©ta sfcptJa v nfo> % namenom, da bi pomiiila razgrajače. Mladeniči, ki eo videli pred flebec) rac že postave, iro so naenkrat pomirili. Kakor ima v sol: prepir in j^etep svoje posledice, IhJco ni cat^l tudi ta. brez r^ih. Medtem ko so se iriLdenici pretep i vali io siragla natakarica Al bma Stoba, stccujcča v ulici dtr! Istria št. 24. drugim gostom s visicm. NaeaJtrtt ji $0 priletel v g:a-\f kcEarec s iaix> ciočjo, da sc ii je razbil na glavi Morala f*j iskat posicč! aa reSilni postaji. Zdravnik ji jc cbvesal glavo ter ;o podal v domačo osferbei. Neprepečatene krono a\-Btrijsko-nemške kroro češkodevaške krcao dinarji leji marke dolarji francoski franki Švicarski franki angleški funti, papirnati angleiki funti zlati rubli napolconi 4'5C— b'— 4*- 4'25 35'- 36 — 76'- 77'— 37'- 37 50 44*50— 45'— 27'80— 28'— 183'-183*25 440-442 — 105*50—106 — 118'-119'— 15*- 16 — 93'- 94 — V Tr&tu, dne 22. logarja 1^21. CUNJE ia vrečo kupii;e Ikbltf, "lclmo jjr^dc 4'?, 20. ' iJ7 SLUŽBO dofci pridna in poltena služkinja. Nosior te Izve v Narodnero domu pri Sv. Ivan'-. (10J DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI proda posestvo v Zapužah, vL _tt. 23t» kat. obč. Sturije, obstoječe iz hiie, gospodarske^ poslopja, njiv. travnikov in jjozda. Ponudba je poslati na vodstvo rDruibc sv. Cirila in iMe-toda« v Ljubljani do 15. februarja 1921. L (93 HULI OGLASI GOSLI (Toskonovlč Beograd) se predajo za 150 L, dru^c, posnetek »Stradivarius« za 350 L. Hoet. \ ia Lavatoio 1, I. 103 SLUŽKINJA za družino, obstoječo iz 2 oseb, &e išče za štiri ure dnevno. Dc-bro plača. Tor S. Pieh-o 14, V., vrata 25, Jerger. 100 PARNI STROJ in kotel 24 - 26 konjskih sil jc na p rađaj. 2voke!j Ferdo, Dolenje 9, Ajdovščina. 101 BELO VOLNO za pcročence in Šivalni stroj »Ski-gcri prodani tekom dneva, Via Solitario 1. (98 CUNJE bele £n barvane, čiste, vohuo vsako vrste, kupujem. Via Solitario 1. 99 SPREJMEM učenca za brivsko obrt. Brivec v t drugega nadstropja, fe videla na. tleh razacvratne trgevske tiskovine, 2cat«re je takoj spcznnla, da so iz Kcmuovc pisarne. Neka) časa Gospodarstvo Padaš}« csb aa Gvetovoee Po poročilih iz Newyarka. co cenc ii-rii ti dra&h potrebščin v zadnjem času psdie. Strt© cenc premoga so ostale etari viSdsi Promet med Italijo ia Jcgcalavl^o. Italijanski Industrijalci ia e'icapprteiji so ae pogoni italijanskega zunanjemu mLiiitrđtva cbraili ca Jutfcslovcniko zunanje coimistritro b ptrožnj^, C2J ti ee vprašanje obr-j^trasakeia rednega procie; reSilo Cim prej. Zlasti izraženo £eljo pt> uvedbi iko te letnih vlakov z blagom. Zadružna č^podarska banka T Lft»blj*aa otvori svojo podružnico v Somboru Vidi izvoza £iia in drugih pridelkov. Likvidacija avstro-o^rske banke. Finančno ministrstvo odposlalo dr, Haic^^ ^ Pasića, inšpektorja v finančnem mkiis-trsivu, na Dunaj, da zastopata caso driavo na kfiitfecenci c likvddacrji bivšo »vsiro-o^rike banke. Dalmatinska marmorna tudasirij*. Društvo za ekr.ploaliranje maiiaorja v Dalmaciji \e dogradilo veliko (poelcpje, tv taderen* ho p#»ta%ijeno veliko Število dcdemih *h"{r;ev i^JLaje in piljenje marmoi-ja. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno ve i, da je dar es, 21. januarja, naš ljubljeni soprog, oCe, stari oče Itd. gospod HLAKAft pssestalk Sit gostKnlSar v 8tarosiI C3 tet, po kratki In mučni bolezni, previden s sv. zakramenti umirajoče, cilruo v Gospodu zaspa!. „ Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 23. t. m.f ob pop. U Iiiše žalGStf na PaKeku na domaČe pokopališče, RAKEK, 21. jan'jarja 1921. H^rSJa-lvans, soproga. S^nk^, ^snko, sinova. Zfnk« ro|. H^dlc, slnana, (64) vr.ukin]! fn soroaniKi. za (pjpotae sobe fn gasssiesnl kosi) se proda pa zmsrnl ceni. 63 Zaloga pohištva Compo Bsl^eđere 1, Semalftli. SREBRNE KRONE kupujem samo nekoliko dni po najvišjih cenah Vls Pondarts it. 6, I. <33) KMETJE IN DELAVCI, ORGAN IZI-RAJTE SE V NAŠIH ZADRUGAH, KI VAS BODO OSVOBODILE!!! Borzna pereiita. Tata?: V Trsfrj 2h fmiiarja 1921. Jadracska bsniA CesuHch Dalmatia Gerolimicj Libera Tticčiiai Llcyd Ltučlno Martsolcicii Oceanla Prcnoafoi Tripcovick Ampele^ Cement Dalmaila Cement Spala+Q J90 470 330 2149 600 1790 2100 302 458 460 500 696 370 417] Prsdno linpite drugje oglej e si zalogo spalnih sob, kuhin in postelj za otroke {1 mrežami) v uli-i - Geppa štev, 9, Trst - m 151 9. M Hiši & fi. Sferza Alavrlcfja VVackvitza nasledniki Trst, 11L Tsrre blases 32. Tslefon 29-83 Velika izbira majoličoili in železnih peci znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (24 V Divači se vrši 26. f. m« maseln! semen] za govejo živino, konje, pre-šiče ter razne potrebščine. (61) Gospodarski svet Divača. I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« Trgovec, ki se mudi samo začasno v Trstu, kupuje srebro, krone, goldinarje. In plačuje najvišje cene. Via Hadonnlno St. 10, I. BELLELI ALESSANDRO LEVI MINZl-Trst Via Rtttorl i«. 1 — INassa Rosario — Via Malcanton i«. 7 Velita izbera spalnih In ladllnlh sob, kuhinjskega pohlltva kakor tudi posamaznfih predmetov. ProraC .1! In projekti (30) Delo solidno IIIMIIHHIIHBiiBIIIBHIMIIIHlimmiiKIIHi I Mml Ceile, DubrcvnlR, Ketor, Kresni, Unu- _______________ BANKA ■ I liana, Marmor, HetKoulć, Opatija. Sarajevo, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m M vloge pod najusodnejšimi pogoji S Split, imenik, Zadar, lasreb, Trst, ©len. i Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ^pg | Posloune žuezezvseml večjimi Kraji tf tu-In Inozemstvu dii«ni!iniimiaaiinBimmiHimMii«iii /