študentski list
L j u b I j a n a, 10. maja 1967 Letnik XVH           Številka 22
tribuna
99
ius contra bellutn
66
FSN 1323-7 (?) 29-839-H (?) E
Dispenser and botnb
Aircraft CBU — 24 B
AF Drawing — No-65 E 10.875
Cyclotol 122 LBS
Loaded date 1-67
Lot pa-20-82-serie ...
(La viet Hong 12. 3. 1967, 12. ura, 13 mrt-
vih, 31 ranjenih ...)
Oči dostojanstveno mirno zrejo na platno. čudim se... vemo. Toda, ali je to res? Oči na platnu so še bolj tnirne, prav za prav več ne vidijo. Oči so se iz-gledale. Dolgo strmijo, na začetku občute-no, potem vprašujoče, sedaj je v njih od-ločnost. Odločnost ostareva mlade oči. Ak-cija in spoznanje pomlajata. In v tem je moč ideje 94-letnega mladeniča, in v 3, 8, 13-letnih vietnamskih starcih.
Stockholm, Bertrand Russel, Internacio-nal war crimes tribunal, 22. oktobra 1966. Ngo Thi Nga. Učiteljica. Osnovna šola. Noč. Petnajst učencev in učiteljev spi. Polnoč. Nemir ... Ameriška letala. Eksplo-zije bomb. Silen pritisk. Beganje. Prepoz-no. »Učitelji, rešite nas. Mama. Oče.« Kri. Učenci se zvijajo, gorijo ... napalm. Iš-čera in lovim otroke. Ne vem. Bolnišnica, kirurški oddelek. General Vfestmoreland v Saigon: »We shell just go on bleeding them ... to the point of nation.il disafler for several generations« (še naprej jim bomo puščali kri... tako daleč, da bo to nacionalna tragedija za več generacij). Dedijer. Koliko letal? Ne vem. Bila jc noč. Deutscher. Žrtev? Ostala sem sama in še en učenec. Je blizu šole tovarna? Ne. železniška postaja? Ne. Cesta? Ne. S čim svetite? Z oljem. Je blizu električna centrala?   Ne.   Najbližje   mesto?  Trideset
kilometrov daleč. Je med mestom in vas-jo premogovnik? Ne, naša vas je južno od mesta, premogovniki so na severu. Kasu-ri. Koliko biš šteje vas? Pet hiš. Je voj-ska v vasi? Ni je. Jean Paul Sartre. Za-konitost Russelovega mednarodnega sodi-šča za vojne zločine izvira tako vl nje-gove totalne brezmoči kot iz njegove uni-verzalnosti. Dellinger. S čim potujete v mesto? Peš ali s kolesom? Westmoreland pripisuje Hanoju odgovornost za zločine!? Ni res. Ali kdo nasprotuje vladi v vaši vasi? Ne. So letala letela nkko? Ne vem. Melba Hernandez. Ali ste učiteljica? Da. Poznate zgodovino vaše dežele? Da. Ali so kdaj letala vaše dežele napadla tuje ozem-Ije? Ne. Weiss. Bilo je temno. Mislite, da so se zmotili? Ne vem. Amabo Hernandez. Kako veste, da so bila letala ameriška? Rekli ste, da so prvič bombardirala. Ame-riška letala mnogokrat bombardirajo Vi-etnam. Oglesby. Ime province? Tinh Quan Linh. Imate cerkev ali pagodo v vasi? Samo pagoda. Ali je bilo med vojno v Indokini vaša vas poraembna točka? Ne. Je mnogo vaših Ijudi v vojski DRV? Da. Kakšno je bilo politično mnenje v vasi do Vietminha? Ne vem. Kakšno je poli-tično stališče večine ljudi do Vietminha? Ne vera. New York Times. Dean Rusk. Ne bom se igračkal s 94 let starim Bri-tancem.
Do Van Ngoc, devet let... šel sem v šolo. Potem sem pasel. Tri letala, padle so bombe. začel sem goreti... Associa-ted Press: uradni predstavnik Pentagona je kategorično zanika! obtožbe tako ime-novanega Russelovega mednarodnega so-dišča za vojne zločine, češ da US forces bombardirajo v Vietnamu civilne cilje.
topoejrufslm pw&ijja
wn, hitn&ekm /i- kriism*tr9 i. ff» plamen in chtibbtj (stran (i)
praksa ni nudmne&teh &a vo/o (sts an 7)
zimbahtve ia srvti (sttran
2.STHAN TRIBUNA
PROTESTIRAM!
Izjavljam, da sem PROTI RASNI DIS-KRIMINACIJI, PROTI RASISTICNI PO-LITIKI IANA SMITHA TER PROTI VSA-KRŠNEMU NASILJU! To izjavo sem pri-siljen objaviti v »Tribuni«, kajti kot sem videl, tega na drug način ne morem izra-ziti. Do tega svojega sklepa sem prišel po dogodku, ki se je pripetil v petek, 28. aprila, v Študentskem naselju.
Za ta dan je bilo v menzi ŠN napove-dano protestno zborovanje študentov ljub-Ijanske Univerze proti rasistični politiki Iana Smitha. Toda od vseh Ijubljansklb študentov jih je zborovanju prisostvovalo le pet (5!!). Ob napovedani uri ni bilo še nikogar razen organizatorjev. Ti si se-veda niso mogli predstavljati, da pri svo-jem upravičenem protestu ne bodo dobili podpore od svojih kolegov in so zato za-četek preložili za eno uro. Toda odlog, pa tudi ne pet študentov ni rešilo stvari. Zborovanja, kot jih običajno ob takih priložnostih prirejajo študentje po celem svetu, ni bilo. Na izrecno željo peščice udeležencev je bila nato v mednarodnem klubu intimna slovesnost ob obletnici pr-vega odkritega upora domačinov Zimbab-we belim gospodarjem.
Ne morem si kaj, da ne bi zastavil ne-kaj vprašanj: Kaj pomeni molk ljubljan-skib študentov ob tako pomembnih sve-tovnih problemih? Ali je to neobveščenost (dvamim), nezainteresiranost, svojstven protest? Kako je mogoče, da dogodki kot je vsakodnevno stopnjevanje vojne v Viet-namu, pa neustavnost v Grčiji itd. ne naj-dejo odziva v študentski javnosti? Mi lah-ko kdo spodbije trditev, da med študenti vlada puhla lagodnost in konformizem? Dokažem mu s prazno dvorano, da ni tako kot je dejal predstavnik UO Zš ljub-Ijanske univerze: »Prijateljem iz Zimbab-we zagotavljam, da lahko računajo na materialno in moralno podporo Ijubljan-skib študentov«. Te besede so zame laž in žalitev kolegov iz Zimbabwe, Lahko si predstavljam občutje človeka, ki naj bi pozival na solidarnost z ljudmi Vietnama in z vsemi osvobodilnimi gibanji sveta p r a z n o dvorano v deželi proklamiranih naprednih (da ne rečem revolucionarnih) misli. FEJ TAKA REVOLUCIONARNOST!
»Pozdravljamo vse študente sveta« je bil iskren nagovor prirediteljev zborova-nja.
Tudi ljubljanske kolege ...
Pavel Kristan
TRIBUNO UREJAJO:
FRANCE AN2EL (TEHNICNI UREDNIK), IZTOK GEISTER, MITJA JERMOL, BOŽIDAR LA-KOTA, TONE PACNIK, MARKO POGACNIK, RUDI RIZMAN (ODGOVORNI UREDNIK)
TRIBUNA   —   IZDAJA   UO  ZSJ
—   UREDNIŠTVO   IN   UPRAVA TRG     REVOLUCIJE     l/II     — TELEFON   21-280    —    TEKOCI RACUN     501-8-78/1    —    LETNA NAROČNINA    ZA    ŠTUDENTE DESET NDIN, ZA OSTALE PET-NAJST   NDIN   —   POSAMEZEN IZVOD 50 PAR — ROKOPISOV IN POTOGRAFIJ NE VRACAMO
—   TISK   ČP   DELO,   LJUBLJA-NA, TOMŠIČEVA   1, TELEPON 23-522 — POSTNINA  PLACANA
V GOTOVINI
ZDA ŠE  VEDNO  INTENZIVNO
»UVAŽAJO« ZNANSTVENIKE
IN STROKOVNJAKE
Objavljamo dva zapisa o preseljevanju evropskih in latinsko-ameriških strokovnja-kov v ZDA. Prvi je iz pariškega časopisa »Arts et loisir«, drugi pa od dopisnika Tanjuga v Mehiki.
Ugrabljanje znanstvenikov, ki nudi šte-vilne teme avtorjem vohunskih filmov, če-dalje bolj postaja stvarnost, s to razliko, da je nasilje - neopazno, ker so namesto mitraljezov v uporabi dolarji. Evropski strokovnjak, ki se preseli v ZDA, labko računa, da bo tam na leto zaslužil (glede na sposobnosti) od 12.000 do 18.000 dolar-jev (15 do 22 milijonov starih dinarjev). Kdo ne bi podlegel tej zapeljivi vsoti? In strokovnjaki odhajajo.
Po uradnih statistikah je do nedavnega odšlo iz Velike Britanije v Ameriko 688 inženirjev in raziskovalcev, iz Nemčije 303, iz Švice, Holandije in Švedske pa tudi ne veliko manj. Francija je v istem času da-la Ameriki 48 strokovnjakov, čeprav se Francozi navadno zelo redko stalno nase-ljujejo v ZDA. Običajno gredo tja za leto ali nekaj več. Privlačuje jih standard, to-da način življenja jih odbija. Francija ima
Cthht-
od tega samo koristi, ker se ljudje, ki jih je šolala, vrnejo, potem ko so svoje znanje obogatili s tebničnimi in znanstvenimi do-sežki Združenih držav Amerike. Toda tako ni s strokovnjaki iz drugih evropskih držav. Ti se laže aklimatizirajo na novem kontinentu, kjer imajo večje možnosti za znanstveno delo, za razmišljanja in raz-iskovanja, kjer laže napredujejo, kjer itna-jo večje možnosti za uspeh in večje do-hodke. Rezultat je jasen: drugo šolanje evropskih strokovnjakov koristi skoraj predvsem   Združenim   državam   Amerike.
Evropa ni sposobna vlagati dovolj sred-stev za znanstvena raziskovanja, a zato do-besedno   investira   v   napredek   Amerike.
Emigriranje strokovnjakov iz Latinske Amerike v ZDA je trenutno »ena izmed najbolj perečih oblik eksploatacije« — poudarjajo mebiški prosvetni delavci in zahtevajo sprejetje novih specialnih pred-pisov, ki bi regulirali odhajanje diplomi-ranih strokovnjakov in visokokvalificira-nih delavcev v inozemstvo. »Splošna situ-acija je v Mebiki glede tega zaskrbljujoča«, je izjavil rektor mehiške univerze Barrios Sierra, »toda podatki o splošnih tendencah v Latinski Ameriki opozarjajo, da so nuj-no potrebni strogi ukrepi glede rešitve gospodarskega in kulturnega razvoja Me-hike.« Po uradnih podatkih gre povprečno vsako leto iz Latinske Amerike v ZDA več kot 5000 diplomiranih strokovnjakov, pred-vsem profesorjev, zdravnikov, arhitektov, kemikov in fizikov, kar je preko 8 odstot-kov letne »proizvodnje« strokovnjakov v teh deželah. To procentualno povprečje je veliko vedje v posameznih deželah. Na če-Iu liste dežel, izpostavljenih pritisku ZDA, sta Argentina in Kolumbija — obe s po-vprečno 1000 »znanstvenih emigrantov« let-no. Samo v zadnjih desetih letih je za-radi ugodnejših delovnih pogojev odšlo iz Kolumbije v ZDA preko 10.000 diplomira-nib strokovnjakov, to je več kot 75 odstot-kov skupnega števila šolanih na domačih univerzah v tisti dobi.
V Mehiki situacija zaradi »pobegov znanstvenikov« še ni zaskrbljujoča — ra-zen glede medicine, kjer povprečno vsak tretji diplomirani zdravnik zapusti svojo deželo zaradi ugodnejših ponudb iz ino-zemstva. Mehiški strokovnjaki sedaj po-udarjajo, »da si splošnega procesa razvoja ni mogoče zamisliti brez ,človeških* inve-sticij« in zahtevajo od vlade kompleksnej-še ukrepe, ki naj bi precej izboljšali delovne pogoje za strokovnjake. Potrebno je preprečiti to najnevarnejšo obliko ek-sploatacije.
Pripis:
Podatki o številu strokovnjakov, ki so zapustili Jugoslavijo in se preselili v za-hodnoevropske dežele ali v Ameriko, niso znani. Vemo pa, da to število ni majhno. Ali smo že kdaj dovolj resno pomislili, kakšna velikanska škoda nastaja?
Uredništvo
IZ BESEDNJAKA
— Tovarišice in tovariši, čutim potrebo ...
MALI OGLASI
DIREKTORJI, POZOR! Po kratki me-todi učim branje in pisanje. Uspeh je za-gotovljen! »Diplomant brez službe«.
Izgubil sem usnjeno ovojnico s štipen-dijo. Poštenega najditelja prosim, da mi ovojnico vrne, denar pa obdrži za nagrado. »Študent«.
KARIERISTl, POZOR! Nudim veejo količino preizkušenih receptov po zmer-nih cenah. Ponudbe pod »Že na položaju«.
Intelektualka, zelo inteligentna, želi in-teligentno poznanstvo s prav tako inteli-gentnim intelektualcem. Inteligentne po-nudbe pod »Genialno potomstvo«.
Fr. Belčič
IDIOTIZMI No. 2
Nikoli ni menjavala fantov. Le od časa do časa je spremenila znamko avtomobila.
Zdrav duh v zdravem telesu — šport, zdrav denar v nezdravem športu — nogo-met.
Gehij in norec se razlikujeta samo P° naslovu stalnega  bivališča.
Birokraciji se godi kot vlačugi. Vsi jo kritiziramo, mnogi bi pa brez nje ie težko živeli.
Optimist je človek, ki bo sedel, pa če-prav  mu  spodnesete  stol.
Nekoč smo se borili za lepšo bodočnost. Hvala bogu, uspeli smo. Preostala nam je le še borba za boljšo  sedanjost.
Da bi dokazal, da so njegove noge »sta-biinejše« kot denar, si je s pettisočakom prižgal cigareto. Bravo, so rekli in mu dali drugega.
Oskubili so resnico ui ostala je gola laž.
Referat je pri nas najbolj priljubljena oblika poročila, ki se odlikuje po izredni dolžini  in  množici superlativov.
Dialog pomeni trojni odnos. šele tretji člen namreč razume v čem je (ne)smisel dialoga.
Večina stvari se v življenju pojavlja kot  tragedija,  komedija ali  celo  farsa.
Državljani (starejši predvsem)! Storite humano dejanje in zaupajte po smrti svo-je zobne prateze  socialnemu zavarovanju.
Naša morala je podobna vlačugi. Tudi ooa je bila nekoč nedolžna.
Slišal sem, da je veliki Mao predlagal, da bi zemlji obrnili tečaje. Poslej naj bi se vrtela od Vzhoda proti Zahodu in ne obratno, kot se vrti danes.
F. Hedl
UREDNIŠTVU TRIBUNE
Glede na objavo v vašem listu, letnik XVII, številka 18, stran 2, z dne 5. aprila 1967 z naslovom: Nedopustna površnost ali »namen povečuje sredstva« prosim, da na istem mestu objavite naslednje pojas-nilo:
Ker je v knjižici »Poslanstvo laikov«, ki je izšla januarja 1967 v Trstu, očitno zelo na široko razširjena povsem neresnič-na vest, da sem pred meseci v uršulioski cerkvi v Ljubljani govoril o vlogi laikov, sem zahteval preklic te vesti.
Od uredništva »Knjižic« (Opčine pri Trstu) sem s pismom z dne 11. aprila pre-jel naslednje obvestilo:
»Vljudno Vam sporočamo, da smo pre-jeli Vaš cenjeni dopis z dne 7. aprila, v ka-terem zahtevate preklic neresnične vesti v knjižici Poslanstvo laikov, stran 13. Go-spod rektor, zagotavljamo Vas, da je bila pomota povsem nehotena in je tudi nam zelo neljuba. Izjavljamo, da bo popravek objavljen na ovitku prve knjižice, ki bo izšla v Trstu. Z odličnim spoštovanjem Franc Štuhec SDB za uredništvo Knjižic« Pror ^'b?ri Struna dinl. ing., rektor univerze v Ljubljani
TRIBUNA STRAN 3
IZJAVA DELOVNE
SKUPNOSTI FILOZOFSKE FAKULTETE
Clani delovnega kolektiva filoaofiske fa-kultete v Ljubljani so z zgražanjem ugoto-vili, da so neznanci nekultiirno umazali prostore lakultete in jih izrabili na način, ki žali prizadevanja fakultete za napre-dek socializma na slovenskem in sloven-ske kulture.
Clani delovnega kolektiva so zaradi te-ga pastopka, toliko balj ogorčeni, ker se po svojih močeh na razndh področjili naše
IZJAVA UNIVERZITETNE-GA ODBORA ZŠJ
Na fiilazofski fakulteti v Ljubljani je bi-la minulo noč izvedena provokativna akci-ja, ki očitno teži k zburjanju javnosti z gesli, postavljenimi tako, da kot celota neuipnavičeno in neadgavorno blatijio naš celotni družbeni sistem. Ker se je ta akci-ja izvršila v prostoru univerze z jasnim namenom, da v dogajanje in ozračje akrog političnih provokacij vplete študente naše univerze in še predvsem filozofske fafeul-tete, je tudi UO ZŠJ kot predstavnik šfcudentov na ljuibljanski univerzi dolžan iaraziti svoje mnenje o namenu in izvoru takih akcdj in svoj odmos do njih.
UO ZŠJ ugotavlja, da je ta akcdja oCitno plod sil, Id si že neikaj časa prfeadevajo, da bi vnesle kal razdora v naše drožbe-no življenje. Taka nsmeritev posamezni-kov ali skupin ima očitno iavor v prežive-lem in premaganem. Tak poseg pomeind polditično provokacijo, po vsebini blizu idejam skupin v zamejstvu, ki sfcušajo s cenenimi efekti pridobiti ne dovolj infor-mirane člane naše skupnasti za nasproto-vanje samouipravni poti gradifcve sooial&z-ma.
OBSOJAMO PROVOKACIJO
Študemtje filozofske fakultete in tudi nekateri šfcudentje z astalih faikultet, ki smo bili na množifinem zborovanju na fi-lozofski fakulteti, smo sklendli, da s celot-nim potekom dogodkov na tej fakulteti seznanimo tudi širšo javnost. S tem hoče-mo doseči, da bi bila javnost objektivno obveščena.
V noči med 25.4. in 26.4. so neznani storilci z rdečo oJjnato barvo po stenah avle filozofske fakultete (in prvem med-nadstropju) izpisali naslednje parole:
NASPROTUJEMO DIKTATURI IN DE-MAGOŠKEMU VODSTVU ZKJ
ZAHTEVAMO SVOBODO GOVORA, TISKA IN ZDRUŽEVANJA DE IURE IN DEFACTO
ZAHTEVAMO DOSLEDNO LOCITEV ZSJ IN ZKJ — SAMOSTOJNO NEODVIS-NOZŠJ
ZAHTEVAMO IZPUSTITEV POLITIC-NIH ZAPORNIKOV
PODPIRAMO DEKLERACIJO POKRET JUGOSLOVANSKE SOCIALISTI-ČKE OMLADINE
NAJ 2IVI SOCIALIZEM, NAJ 2IVI SKUPNOST SVOBODNIH NARODOV, ZDRU2ENIH V SPRJ
NAJ 2IVI POGUMNI SLOVENSKI NABOD
G RA.NA. — P.J.S.O.
ILEGALNA   POLTTICNA   ORGANIZACI-
RAZMIŠLJANJE
OB POPISANI AVLI
FILOZOFSKE FAKULTETE
Vsako aivfijenje se organdzira in živi po zakomih svoje arganfcsaoije. Ti aakoni daje-jo obliko temu življenju. 2ivl'jefnje družbe oblikuje državo samo kot obliko, ki vse-buje vse možne oblike in organizaoije. Ko se pojavijo, se jih težko spremiaja, ži-vjjo obliko svojega življenja, ki jo podalj-Sujejo po zsakonih stvarnosti tudi po tem, ko že spoznamo, da bi obliko lahiko spre-minjali ali menjali.
Ljudje iščejo oblike, da bi si spremi-njali način življenja. In načini so različ-ni. Eden med ixjiml je tudi pisanje ge-sel po stenah avle na filozofski  fakulteta.
Najprej se vprašajmo o vsebini saanih gesel. So precej splošna, nekatera spre-jemljiva, nekatera obrabljena in pobrana od drugod (NAJ 2IVI SOCIALIZEM ...), nekatera neamiselna (NAJ ŽIVI NAŠ IDEJNI VODJA MILOVAN DJILAS; NAJ 2IVI POGUMNI SLOVENSKI NAROD in celo protislovma (gesli: PODPIRAMO DE-KLARACIJO in... NAJ 2IVI SKUPNOST
diružbe s sooialističnih pozicij borijo prati vsem izskrivljanjem in pomanjkljivostim v razvoju socializma ter za njegov napredek.
Prav zaracli tega najodločneje obsojamo tiste elemente reakoije, zlasti klerikaliz-ma, ki skušajo pod plaščem socializma raz-bijati enotnost socialističnih sil v Sloveniji in pri tem kompramitlrati dejavnost ti-stih, ki si iskreno prizadevajo za čim in-tenzivneijši napredek socialističaie deono kracije in kulture.
S svojo akcijo elementi stare politič-ne desnice dejansko spodbujajo birokra-tizem in ©tatizem in so z njimi v enotni nazadnjiaški   firomti.
Delovna skupnost filozofske fakultete
Avtorji napisov v avli filozofske fafeul-tete so skušali z navidezno objektivnostjo ki revokioionarnastjo nekaterih posainez-nih gesel doseči vtis upravičenosti svoje-ga početja. Gesla kot celota pa predstav-Ijajo ooiten poskus kompromitiraiti ZKJ in odstraniti komuniste iz študenitiske or-ganizacije in dniigih družbenopolitičnih arganizacij z demagoškimi in žaljivimi iz-javami. To kaže tudd močno primitivno apeliranje na bratstvo naših narodov, ki poskuša zbuditi vtis, kot da so vsi zadnji napori naše družbe usmerjani ravno na-sprotno.
Iavedena akcija pcaneni poldtično pro-voikaeijo zato, ker hoče prikazati, da za taMmi parolami stoje študantje. Gotovo so tudi v naši družbi ancanalije, ki so na-stMe kot apremljevalec njenega razvoja in proti katerim se ZSJ skupno z ostalimi or-ganizacijami bori. Vondar tako pisantje ne prispeva k reševanju problemov, amipak je Ialhko samo premišljeno spuščanje vode na mlin nazadnjaškdim elementom tudi v naši dmžbi, ki si tako sktišajo priboriti svooe nekdanje pozicije, ali pa Skraijmo na-ivno tolmačenje zadnjih dogodkov v naši diražbi, kar vse nam že samo narekuje edini možni odgovor — obsodibo tega de-janja.
Univerzitetni odbor ZSJ
JA JUGOSLOVANSKE — (O) MLADIN-SKE SOCIALISTICNE
NAJOSTREJE OBSOJAMO TISTE SO-CIALL5TE, KI SO IZ OPORTUNI2MA PRESTOPILI V ZKJ.
NAJ 2IVI IDEJNI VODJA MILOVAN DJILAS
Komnnisti psihologi so skldcali še isti dan (26. 4) sestanek, ki so se ga udedežili tudi šttidentje nekomunisti. Na sestanku so predlagali, da takoj organizirajo širše zborovanje šbudentov filozofske fakultete, na katerega so bili vaibljeini tudi študentje drugih fakultet.
Zbor štuidentov je obsodiil izpisane pa-role kot politično provokacijo. študentje memimo, da je v naši družbi dovolj mož-nosti za iaražanje in uveljavljanje svojih staOJjšč na drugočen načdn (na primer v de-batah v okviru študentske organizacije, organizacije ZK, na javnih tribunah in tako dalje). Dejanje obsojamo kot nejpri-memo in kot fcriminailino, saj je povzroči-lo obduitno materialno Skodo.
Ob tej priliki smo študentje spregovo-rill še o nekaterih odprtih. družbenopoli-tičnih vprašanj, ki terjajo nadaljnjih pogo-vorov in razreševanj.
Zborovalci na filozofsiu fakulteti
»Delo« celotnega teksta »OBSODBE« (s parolami vred) ni taotelo objaviti. S tem je očitno podcenjevalo bralce. O tem več v prihodnji številki.
op. nrednika
SVOBODNIH NARODOV ZDRU2ENIH SFRJ).
Zadffxjih diveh ne bi kommtinala, ker so o tem dosti govoriM pred nedavnim.
Torej smisel teh parol. Spreminjati življenje? S takimi gesli se ga ne da spre-minjati. Lahko razburijo javnost, pritegne-jo pozornost. Vse šušlja o »hrabrih« ali o »predrznežih«, ki postanejo — sicer ano-nimni — a za nekaj tarenuibkiofv junaiki. Veair dar se čez čas vse uiniri in pozabi na to, drugih dejanj ni. Mogoče so si hoteli pri-dobiti študente? Mogoče so si jdli del ce-lo pridobili ravno zaradi svojega junače-nja? Ali pa so se hoteli skriti za &tudOTitl in jih s tem komproinitirati, misleč, da je na filozofski fakulteti vse mogoče? Vse to lahko drži.
Med parolami beremo tudi podpis o ilegalnem gibanju jugoslovanske sociali-stične mladine. Kdo je to, in predvsem zakaj v ilegali? Mogoče so to ilegalni pri-staši idej Milovana Djilasa. Toda, aM ni navsezadnje ta pisarija le iazivanje, čaka-nje skritih na reakcijo (oblasti), neresno igranje v ilegali brez poguma, da bi pre-vzeli nase odgovomost, da javno ztgovar-vzeli nase odgovoirniost, da javno zagavar-jajo svoje mnenje in kritiko? Katja Ocepek
KAKO POCENI POTOVATI V TUJINO
Dandanes se vsakdo, ali skoraj vsakdo, vprašuje, kako čim ceneje v tujino, kako v inozemstvo na poto-vanje. Z namenom, da bi rešil ta »problem« vsaj delčku slovenske študentske populacije, se je izvršni odbor Počitniške zveze Jugoslavije na univerzi v Ljubljani s pomočjo komisije za mednarodne zveze štu-dentov potrudfl z organizacijo več potovanj po tujini. Doslej nam je uspelo zagotoviti omejeno število mest za pot v ČSSR in na Madžar-sko. V nadaljevanju vas hočem sez-naniti s smermi potovanj in s pogo-fi. (v najbolj grobih obrisih).
Predlagamo vam naslednje smeri: V   CSSR:
smer Ljubljana—Praga—Kariovi V* ry—Krkonoši—Ljubljana
cena 650 ND, število mest ccal5 smer Ljubljana—Bratislava—Gliwice —^Tatre—Ljubljana
cena cca 650 ND, število mest cca 10
NA   MAD2ARSKO:
smer   Ljubljana—Budimpešta—Blat-
no jezero—Szeget—Miskolc—Ijublja-
na
cena oca 550 ND, število mest cca 15
Potovanje v vsako od navedenih aneri traja štirinajst (14) dni. V ce-no so vračunani vsi stroški prevo-zov, vstopnin, kompletnih pe«zio-nov, ter za 100 ND žeparine (dže-parca) preračunano v češke krone oziroma v madžarske forinte.
Svetujemo vam, da se v vaše dobro informirate in pijavite. Zad-nji ok za prijavo Je 25. maj 1967. Plačate lahko v dveh obroldh (prvi obrok do 31. maja, drufi obrok do 25. jnnija). Potovanje bo predvido-ma v mesecu avgusto ali scptembm, točno ga bomo določili po dogovo-iv   s  prijavljenci.
Informacije daje in sprejema prijave izvršni odbor PZJ na nni-verzi ˇ Ljubljani, Trg revolucije 1, ob iorkih in četrtkih od 13. do 14. ure.                          Branko SlamJer
EVROPSKI SEMINAR 1967 V CAMBRIDGEU
Letošnji »Evropski semdnar« je pripra-vila Univerza v Cambridgeu in ni prvi te vrste, pač pa že sedmi. Lani je bil v Sus-sexu, prihodnje leto pa bo na Universi v Beadingu. Trajal je od 3. do 9. aprila, ude-ležilo pa se ga je okrog 180 študentov iz 17 evropskih držav, od tega iz Jugoslavije 9: dva Sarajevčana, trije Zagrebčani in štirje študenti te Ljubljane: člani pred-sedstva UO ZŠJ čotar Silvo, Rupnik Pe-ter, Traven Matjaž ter sekretar odbora za mednarodno sodelovanje škapin Boris, Le-tos so se prvič udeležili seminarja tudi študentje iz vzhodnoevropskih držav, tj. Ui PcHjske, češke in Madžarske ter eden izSZ.
Skupni imenovalec semmarja je bUa ideja o združeni Evropi, ki pa je po sploš-nem mnenju udeležencev precej daleč v nejasni prihodnosti, a je kljub temu rd prezimti.
Program so sestavljala predavanja po-tameznih profesorjev predvsem iz Zahod-ne Evrope ter diskusijska predasvanja, ki so jih vodili eminentni Ijudje iz cele Evro-pe (med njimi iz Jugoslavije prof. Leo Mates ter prof. Gajo Petrovič, direktorji inštitutov za mednarodna vprašanja iz več evropskih deže/t, angleški poslanci, bivši in sedanji ministri iz Anglije, Francije in ZDA.) Poleg tega so bili vsi udelešenci razporejeni v 16 debatnih skupvnah, kjer so v ozkem krogu pretresali vprašanja, ki so jih postavili predavatelji ali pa tudi nu 9O, pa so se jim vseeno zdela pomembna. Najbolje je, 6e si ogledamo naslove pre-davanj oziroma t. i. »pannel-sessions.«
Vzhodna in Zahodna Evropa — preda-vanje prof zgodovine iz Cambridgea.
Varšavski in Nato pakt — predavata Čeh in Anglež.
Ekonomska integradja v Evropi.
Evropa po ustanovitvi paktov.
Politična integracija — mesto medna-rodnih političnih organizacij v Evropi.
Razpoj in zgodovina nacionalizma — predaval rektor univerze v Bruggeju.
Britanija v Evropi. Evropa v svetu.
Prostega časa skoraj ni bilo, saj so se delegati zbirali od jutra do poznega veče-ra. Glavni namen seminarja ni bil priti do
kakšnih določenih rezultatov, pač pa je bil bolj v srečanju mladih Ijudi z različnimi pogledi na Evropo in njeno bodočnost. Na koncu seminarja so prebrali nekakšno splošno poročilo o tel, kaj so bili glavii problemi debatnih grup:
O Nemčiji: mnenje večine delegaiov je bilo, da je kot prvi korak za popustitev napetosti najbolje odpreti meje med obema Nemčijama, ter naj Zahod prizna DDR ter meje na Odri in Nisi.
O nacicmattzmu: ugotovitev delegatov je bila, da je pouk zgodovine v evropskih šo-lah premalo objektiven ter premalo obr-njen navzven. Odbili so idejo o skupm evropski nadonalnosti. BUi so za izmenja' vo študentov. Evropa v bodočnosti naj bi bUa večnaciona&na skupnost, odprta na-vzven v svet.
O Evropi in ostalem svetu: Evropa naj bi postala protiutež obema velesilama. De-legaii so za tehnično vn. denarno pomoč numj razvitim de&eUan.
O Vzhodm in Zahodni Evropi: odpra-viti bi btio treba mesebojno nezaupanje. Doseči bi bilo treba konvertibilnost vzhodne mlute, Usboljšati politično aktto-no in doseči večje razumevanje v zahod-nih dršavah o procesih na Vzhodu. Evro-pa naj bi z združenimi napori premagala prepad v tehničnem razvoju, ki jo loči od obeh velesil.
Vtisi naše delegacije so bili nadvse od-Učni. Seminar je btl v resnici odlično pri-pravljen, po delovnem vzdušju pa prav izreden, čeprav oprijemljivih rezultatov ni bilo pričakovati. Značilno je, da smo kot Jugoslovani predstavljali zanimivost, saj naš sistem vzbuja pri zahodnih študentih pa tudi pri ostalih Ijudeh priznanje in po-zomost. Po mnenju mnogih delegatov se namreč Jugoslavija ukvarja s problemi, ki so tudi problemi večnacionalne Evrope. To srečanje je bilo srečanje naprednih Ijuat iz skoraj vseh evropskih deiel in lahko rečemo, da je imela naša organiza-cija koristi ne le ob poslušanju predavanj, pač pa smo navezali stike tudi z drugimi univerzami. štejemo za koristno, da naj se Ijubljanski študentje tudi v naslednjih letih udeležijo »Evropskih seminarjev«.
Brvar Gajšek Kaluža Kravos Kuntner Peršolja Podpečan Preželj Vogel Zagoričnik in fcrio PŠO na večeru
POEZIJE IN  JAZZA r  menzi  Studentskega naselja  10.  maja  ob 20.30.
rasi$ienšt€>v
Mika je manifestacija, ki komumcira. Komunife-stacija. če je na kupu devet slik, manifestira vsaka zase ali vseh devet skupaj. Ali vse za isto stvar ali vsaka za svojo. Ali vsaka za svoj tip bralca — gle-dalca (bredalca) — torej kastni sistem — ali vse za eiiega — ergo eden za vse (torej princip moderne družbe). Slika je telefonska centrala (prišli smo od ene slušalke do druge). Stvar se zaplete, če je več telefonskih central — in tudi če je ena sama, ki ni avtomatska — za enega samega naročnika. Da se i/ognemo zmedi, imaino telefonista. To je tekst. Od tistega, ki napiše tekst, je sedaj odvisno, če bo cen-trala delovala. Včasih je kratek stik, včasih sploh od. Naročniki se pritožujejo. Uprava se oprošea. Nasto* pljo   —  nastopajo   —   komplikacije.
Izčrpna analiza pokaže, da je tekst prejšne šeste strani sestavljen iz skupno 468 besed, od tega manj fcot polovica — 231 — lastnih imen, 115 pojmov, ne-kaj — 10 — medmetov in veznikov, ostanek 122 pa &o   neideotificirane   besede.
Zaskrbljujoče je, da je v tekstu samo petnajst slovenskih besed. Vse ostale so besede zahodnih nturodov. V tekstu je celo nekaj galskih, retoromaz* skih in valižanskih besed, če to ni seveda stavčeva krivda.
Bruahahai — said the elown.                S. lb
v hodniku
Hodnik je bil sprva dolg štiri korake. Preden $em prišel sem, je bil malo krajši, vendar tega ne jemljem resno, ker me konec koncev nič rw briga, kako je bilo takrat, ko mene še ni bilo tukaj. Po-zneje, ko so ga zazidali, nekoliko po tistem, pa se je kar nekam raztegnil, po tistem, ko so ga za-zidatt, ko so me ogradili in me postaviU izven šveta in zgradili steno, kjer so bila vrata, po tistem te je raztegnil, nekako na nek čuden in meni nera-sumljiv načtn $e je hodrtik podaljšal, postal je dalj-
ši, kot je bti poprej in sploh ni bil več podoben tistemu prejšnjemu hodniku. Na račun dolšine je sicer izgubil nekaj na svetlobi, postal je za spozna-nje temnejši m skoraj bi lahko rekel, da mi fe to olajšalo počitek, saj na ta način sploh nisem več čutU tistega zoprnega in neprijetnega gomazenja po hrbtu, za katerega se je sedaj izkasalo, da ga povzroča svetloba. Seveda pa je imelo podaljšanje hodnika tudi svoje slabosti, na primer tisto s ko-rakanjem. Razdalja, globina, mehkost, stopnja utru-jenosti in vse ostaie lastnosti vsakega posameznega koraka, ki sem jih ie poprej natančno dognal in določil, so postafale sedaj nekako nenaravne, nespo-znane in sploh naravnost nedoumljive. Vzemimo kot najbolj običajen primer samo dolžino. Kadar sem
kadarkoli poprej stopal proti tej steni (to steno imenujem »ta« stena, drugo steno pa »druga« stena, sem vedno vedel že prl drugem koraku, pravzaprav nekje nad drugim in tretjim, da mi bo pri drugi steni ostalo sedem centimetrov, če sem se pa pri tej sleni obrnil na desno pa kar dva decimetra, tako, da so bile stvari razumljive in čisto enostavne in ni bilo pri tem potrebno prav nobenega razmiš-Ijanja. Ravno zato setn se. zelo začudil, ko mi je sedaj nenadoma zmanjkalo prostora in sem se ne. pričakovano in popolnoma nepripravljen nenadoma z vso silo zaletel v drugo steno, padel, se znova skušal loviti v ritem, ki sta ga diktircdi steni, pa na vse zaprepadenje zopet treščil v to steno, vstal, to tako naprej. Vse to m še mnogo drugih presene-
mftrijan &tancar9 preseki
S sencami prebodem prag svetlobe
posvaljkan klobčič misli brez hrustanca nosim v zobeh
da ga ot> priliki izpljunem v brezbriž pozabe
ki rane celi in izpira prestolom noge lomi donebesne kipe
s vsem veličastjem vred v prah podira ideologije hira in nas
v nič kjer smo postavlja ki hramom blagostat zamira
Jn bogovom bitnim in utvarnim živ zapira v krogotok
V  zobec ošiljenfc togote vbrusim bes kesa in verno vodim razvpiž množila vestne poti tja in sem kjer sončijo se gadje kjer kobrina zalega pita se in davi kadar sonce se
v presuk razpoči
In se razda v svetlost škropiva za našo rast za našo oblast
V  past ki v kozmosu ni ji bližjega primeriva
in v Venere pobočju Mars krvavo odseva v krahot Saturnovih mladičev
Izpah krvi boli bolj kot prepah brvi z izožja v šir
in kdor reže v globviš poševnega kanala
razlajna zagonet embria v pripušč razhodu snidenja
tu smo
Za milost oguljene svobode kegljava
jaz kot noj in ti želva
Cemu me vodiš v prekljuv oboda škriljaste lupine
v razletje bivam kot kruli oglodane besede kot mleko
prelivane besede kot jabolko besede zdravja kot vino besede
orgijske kot zavesti besede moči
V  razletje bivam besede v razletje besede bivam besede razletene
Kri v plamenih sama težka zatohlo lepljiva kri kri
kot razlomljen krik svetlobe odslovljen sem od vseh od vsakogar
razpaden v ogluš gnilobe trohnobar sem in grobar sinjine
in ne vem zakaj v obod neizploščene elipse v nepah ovir
zamaknjenci trpe svoj prav
trpeprezir trpe upor
brezpreziranega neupora v iznič v iznič
Nalet listja iziskii vzven odmrlega kovaštva v izrodilo
doplužila kako mehovi so rohneli z udara na udar
planetnega kladiva saj ljudi igrivost zvezd v brezčas
skoz kozmos poplesuje v orbiti jutro se dani
ko je visoka polnoč mimo in v pajčevju ob niti nit
netkane mreže v zaves drhti obkalnega trepeta
Luč molči ker betežnik razkljuna kuje privrženo odvržene poplake
Slap norega kriči v ogluš premičnega bremena
In je kar nikdar ni bilo saj smo tu v zgolj spoznavnost lastne biti v opses ničnija v nagrmad nevedja opuhli aepredvideni v času in reklami zabitih žebljev
če sem mislti na vse to in si celo drznil razglablfati o vzrokih oddaljevanja sten (oddaljevanja sten pra-vim zato, ker ne morem čisto natančno reči, katera stena se pravzaprav prernika, za trenutek sem po-mislil, da je to »ta« stena, vendar sem to zavratno in obtoSujočo misel takoj pogolnil). To je bil dolg stavek, reči pa moram, da je za neogibno razumeva-nje položaja v katerem sem, nujno potreben.
Nisem še čisto natančno ugotovil, kaj naj storim sedaj, ko mi preostane ob drugi, vedno pogosteje pa celo pri tej steni več prostora kot običajno, vem pa, da se moram zelo, zelo potruditi, če kočem »tvari zopet spraviti v red in tega si, to moram pri-znati, močno želim.
Drago Jančar
Mogoče je glasovati. Mogoče je z barvo popisati »vtouiobil. Mogoče se je javno cažgati. Mladenič popiše avtomobil.
Mladeniča dekle povabi v posteljo, kjer leži tudi njena prijateljica. Btrger Afalmstem grabi Evo Britt Strandberg za atadnjico. Neznanec plača kosilo.
Ce vstopiš v avtobus ne prideš v Vietnam. Oe vstapiš v avtobusf izstopiš in stopiš na drug avto bus ne prideš v Vietnam. Ce ne stopiS na noben »vtobus ne prideš v Vietnam.
»Gospodična devetnajstih leU slabo pozna kon-tracepcijska sredstva. Mar pomeni to, da jih ne nporablja? Kakšen free-cinema se gre potemtakem? Ali vidite »gospodično devetnajstih let« kako gori na grmadi?
Če na vratita ameriškega avtotnobila piše nekaj pro-tiameriškega ali se je potem kaj ameriškega spremenilo? Spremenila so se vrata. Ali je politika lahko neučinkovita? Če je učinek vrednota, ne! Toda vrednote so često zasmehovane. Tega ne razumem; tni hočete to razložiti? Si predstavljate dolgolasca in ljudi, ki se mu smejejo? Če že hočete... Za dolgimi lasmi štrlijo kratki lasje; za smehom za-smeh. Gospod Godard, vi ste zelo prebrisani! Opro-stite, samo to sem vam hotel reči.
1. G.
kuvjja hasa
Vse, kar je divjega, pušfia kožo, mak, da >xne-ulkrotJjivi« nadaljuijiego svxdjo vnsto — s to mislijo zia-kljiučijo avtorji film, posnet po draimi Tesnneseeja Wiiiaansa   Orfejev   padec.
Kače se levijo, simjalkoim odipada rogovje, kaj pa se dogaja divjiatti ljudem? Da živi i^otre. Dva vodna curica potiskiata kitaaista, ki se s posledinjimi močimi drži aa wabnioe. skiozi virata v ogemij. Otiok, ki ga nosi njegava smrtoo zadefta ljubica, ga kliče k sebi proti vamij namerjeni vodi, ki mu ne da do njega. Zakiaj se odziva teinnu mesmiselnemiu klicu, ko ?e vemwiar ne da ničesar rešiti? Ko je bila njegova Iju-bica še dekle, je živela z očetom, ki je imel kn&no in sadovnjak. Hudabni Ijudje pa so zažgali krčmo in sadcxwijaJc in mjen oče je v požaru iaguibil življe-nje. Tfeikrait je nosila pod sirceim otiroka, ki ni ugledal luči, in fant, s kafterim je bxxiilaf jo je pustil. Tega vse svoije živluenje ni pozabila. Zateaj je sledila teaniu brezumnemu klicu, doklar nl pogubila vsega — svo-jega dela, sefbe, otroka in Ijiibimoa — maščeivakfpa ničesaa"?
Zdaj se ju — mrbvih — spomtaja samo še dekle, ki so ji prepovedali bivamje v vseh dkirožjih. Ljubila je kitarista. Snela si je zlat prstan tn ga dala starč-ku t& kožo od njegOArega suknjiča, ki jo je ta našel na pogorišču. Bo zapustila Novi sveit in se naselila na starem kocitiinenitu, kaikor jo silijo domači?
»So modre ptice brez nog, ki letajo visoko, viso-loo — taiko visoitoo, da se solkolu s^virti, in na ssemljo sedejo samo umreti. — Poudi od tod, ptica,« ji je rekel   kitairist.
ks.u.m naj gre? Od vsega, v kar je upala, ji je osta-la kačja koža. K prsim si jo stiska.         Boris Paš
hacja ma ati ortejemd
Po drami Tennesseemsa — reitja Sidney Lumet                           J
Kačja koia (Marlonšne spada med Ijudi, ki se pustijo kupiti, aHtte, kt jih kupujejo, marveč med tiste, fct ¦oto nad oblaki kot prodoren ptič, kateregsmkoli ne ujame. Taki Ijudje pridejo samo en zemljo, in sicer ta-krat, ko umrejo. Morčo lii Kačja koža tukaj spustUa na zemljo in n iala dosedanji abso-lutni svobodi in se s te obsodUa na propad. Portuja se mu lahkoživa Carol Cutrere (Joan-ne Woodwird), fct prih vov in ponočnjaške-ga življenja, iz katere$ fel tudi Kačja ko&a, kjer je zabaval goste 1 I, Kačja koža jo od-klcmi in postane Ijubim Jje na smrt bolnega trgovca Lady (Anna M ti potrebuje kačjo kožo za novo in resnibh »je. Kačja koža vidi v tej ženski prijateljsto umvanje ter člove-ško zrelost, tisto človel »t, H jo lahko ime-nujemo življenjska vr» »smislu konstantne trdnosti vztrajanja pri kjevanju in iskanju doživetih ter preživetim, katero je povsod iskal. Vendar njune ompvec takoj opazi in tako izženejo Kačjo kmeita. Kačja koža je pripravljen oditi, ker miljubovati oblastem, vendar ostane, ko zve, mMy z njim noseča in uniči s to svojo nmioslednostjo samega sebe. Morda pa je ravmnoralni doslednosti največja vrednota, vretimjo današnji čas naj-bolj potrebuje, in zato jjBtf pad ponovna zma-ga nad zlom, zmaga namm časom, in s tem korak naprej, ne pa vmost. Orfej — Kačja koža je bil dosleden mtl vso odgovornost nase in s to doslednosmipeljal tragični raz-plet do vrhunca v novm c obliki današnjega časa. Moralna dosledmmiutek o<šgovornosti sta morda tisti dve gJmkoti, ki ju današnji čas najbolj potrebuje mse je tukaj antčna zgodba ponovno ut>eljamim poda Tennessee Wiiiams tudi podobo pmga in razvrednotene-ga ameriškega juga, pimega, kar je že uni-čeno in tradicionalno Umtzdihljaje iskrenega m čistega človeškega Mm po življenju.
I                    V. H.
wnoški ml —
aenskiml
Neka ženska sprva fločitke svojega moža, potetn ga ustreli. Nek ¦boče z nožem nekoga napasti, nakar se sam jNosilec filmske zgod-be baje pade z nedognltarbe in se ubije.
Mladenič dolgo časaldekle. Potem kratek čas ležita v postelji. Nadekle 9 mfsecev no-seča. Takrat enkrat \mt mladenič s stavbe in se ubije.                  |
tenj, ki sem jih mortimminje čase, me je pripeljalo do zaključkam ga pravzaprav po-lomil ie tedaj, ko sevAsklenil in zahteval m naravnost grešno pm proti takemu sta-nju, ko sem tiho zakrmt vendar kaj zgodi ali premakne aii pa a cli izgine. Ker pa nisem imel pravice zai I morda celo jasno in glasno reči, da im temu, kljub vsem grehom in pregreham pustem žalostnem življenju, posebno pa »j tej kolobociji in korakanju m zaposlon i možganov edino in samo z urejevanjem ti mehkosti vn tako dalje posameznih kon Bico hoditi vsaj z leve proti desm in ne tj, sem sklenil svoj sklep z mislijo, da je   iaft tako že veliko,
6. STRAN TRIBUNA
you were on xny ni&nd
I want to begine my life
DBSNI              ČEV JLE              IVBL
STA ATS                   J
ČEVLJA                      AJLVEČ
ČLO iCEV
je ej                 m
ČLOVEK         KLOVK^
BR ZE ČEVLJEV      VBJLVEC
S
dreIc0C pefcS$
MČE7\JILM
NIIN
ČLO^KEV
«
MAPAK                          KAPAH
ietaaž, JMjnžek, jukb gom                                                                (Večelj           i^ni            kevčlo,
rTOKB BOKS           JUKB^BOES        JUp      BOKS       JUKE         BOKS \ JUS'          BOKS*JUKfi;             J3OESJU
^KB                   BCKSrUKB                     EOHBK^               BOKSS                     8OKB                      IHEKS                   JUEBKS
JUKBOKS              JUKBBOKB                      JUKBBOKB^      JUKBOKS             fJUEBKS                   JBJSES                     BOKE
BiMKB                     BOHBKB                   B0K8D8S            '  BOKSJFEB                BOKS JUKE             BOKS    «T0EE
^UKS        _JULB    B_OKS             .CMPLJbfiM
7. STRAN - TRIBUNA
V ivasin RazgLeam z ane 6. aprila liM)7 je izšel se-stavek dr. Janeza Baniča »Osvobajanje univerze« s podnaslovom »namesto kozerije«. V poplavi člankov o vprašanjih univerze je to značilen prispevek neke fa-ze osveščanja prizadetih. želja po prevrednotenju razumevanja znanstvenega dela, po izboljšanju raz-mer, je podana na način, ki nam lahko marsikaj pove tudi o tem, zakaj na naši univerzi ne prihaja do reši-tev, ki bi spostavila tako stanje, kot ga v omenjenih "stevilnih člankih in razpravah zahtevamo in tudi pri-znavamo kot pravilno.
Z veliko prizadetostjo začenja pisec svoj prispe-vek z ugotovitvijo, da so diskusije o tem problemu več ali manj samo »besedna solata«, »nenevarne« (za-kaj naj bi bile nevarne m komu, to je pozabil povedati ali pa tega ni hotel reči), da se tovarišev, ki so za raz-reševanje zadev in načrtovanje nadaljnjega dela od-govorni, te diskusije ne dojmijo in da le-ti ostajajo na starih konceptih, s katerih »se niti za korak ne pre-maknejo«.
Zopet pa pogrešamo jasno izrečeno mnenje o od-govornosti: ali je univerzitetna politika stvar univer-ze same ali druzbe preko njenih organov. Tako se vsa revolucionarna poanta izteče v obtoževanje, ki je po mojem mnenju sicer upravičeno, je pa izraženo tako megleno, da je tudi samo »nenevarno«. Vrhu tega se s tem prenaša krivda za stanje na univerzi na zuna-nje činitelje, ki so sicer pomembni, ne predstavljajo pa izključnega vzroka za to stanje.
Za kaj se dr. Banič v svojih tezah sploh zavzema? Najprej postavlja trditev, da je raziskovalnemu delu družbena potrebnost imanentna že zaradi njegovega značaja, ker da je to najbolj koncentrirana oblika družbenega dela. Njegove trditve razumem tako, da je temu delu (personificiranemu ne v produktih, ampak v njegovih nosilcih: delavcih) treba pustiti, da se po svoje razvije, razraste, disperzira, kamor ga bo usmer-jala ustvarjalna volja nosilcev. Družba ima pri tem vlogo finančnega vira, ki mora omenjeni obliki raz-voja služiti, ustrezati. Tako se zdi, da postane znan-stvenoraziskovalno delo nosilec napredka družbe.
Lahko pa se problema lotimo tudi z druge strani: ravno tako kot vsaka druga panoga druzbenega delo-vanja je znanstvenoraziskovalno delo rezultat dolo-čene ravni družbe, dosežene z vsem njenim doseda-njim razvojem, in običajno razvitost tega dela druž-bene nadstavbe organsko ustreza razvitosti vseh osta-lih komponent, ki našo realnost predstavljajo. Tako stališče je sicer dokaj lahko obsoditi kot kofcetiranje s teorijo druzbenega avtomatizma, vendar je gotovo pravilno toliko, kolikor nam njegovo upoštevanje na-rekuje priznavanje določene kontinuitete, določene-ga trenda v razvoju in predvsem medsebojne odvisno-sti družbenih dejavnosti, delov družbene nadstavbe.
REŠEVANJE PROBLE MOV UNIVERZE
NAMESTO  ODGOVORA  NA  KOZERIJO
Noben družben sistem ne podpira dejavnosti ne-kontrolirano, ne da bi bil povsem gotov, da se smer delovanja podpiranca sklada s tendenco delovanja vladajoče formacije in da podpora rodi tudi določene konkretne rezultate.
Ugotovitve dr. Baniča vodijo preko te slike neod-visnosti znanstvenega dela k nekakšnemu načinu sa-mozadovoljevanja istega — znanstveno delo se lahko optimalno razvije le, če je celovito, kriterije za celo-vitost pa določa sdmo, ker je pač najvišja in »najbolj koncentrirana« oblika dela in je družba na nek drug način sploh ne more presoditi.
V praksi bi bil tak odnos verjetno nekako tak: družba bi iz narodnega dohodka odvajala nek del (kakšen del, še ni jasno — za »celovit razvoj« najbrž precejšenj, ki bi si ga znanstvene panoge delile (ka-ko?J. Drugače si sistema nekontroliranosti ne morem predstavljati.
Druga trditev je teza o celem človeku, ki ga zah-teva znanstvenoraziskovalno delo. Raziskovalec bi se moral temu delu v celoti posvetiti in se ukvarjati kvečjemu še s pedagoško dejavnostjo. Ostale potrebe
lega delaoca bi raorala družba zadovoljevati avtoma-tično tako, da mu ne bi bilo treba delovati na področ-jih, kjer ne predstavlja strokovne kapadtete. JFako naj bi se delo v upravljanju in družbena dejcfaost sploh, »ki zahteva petino časa znanstvenega deldfoca« (je to štiri ali dve uri dnevno?) skrčila na minimum, raziskovalec bi se lahko nemoteno zaprl v porcela-nasto stavbo samozadost?iosti svojega strokovnega dela. Ne verjamem, da je to ideal človeka, ki se mu prizadevamo približati ravno z vse širšim aktivnim vključevanjem v druzbeno življenje in delovanje.      ¦*
V zvezi s tem postavlja pisec zahtevo po trdnej* šem statutu univerze, po večji centralizaciji. Gamo-stojnost fakultet je pri nas res zelo velika. Vendar v zvezi s prejšnjimi izvajanji pomeni zahteva po zdru-ževanju tudi zahtevo po kontroli. Znanstvene delavce posamezne stroke združuje fakulteta in le znanstve-ni delavci so pristojni odločati o svojem delul Ravno tako, kot je avtor razvil tezo o povečanju pristojnosti univerze, bi lahko dalje razvili misel o večji vlogi družbenih organov v upravljanju fakultet in s tem tu-di znanstvenoraziskovalnega dela.
že ves čas po vojni opažamo, da se v družbeno delovanje najmočneje in tudi najuspešneje vključuje-jo običajno tisti znanstveni delavci, ki tudi v svoji stroki res nekaj pomenijo. Je ta njihova dejavnost le posledica želje po prenehanju tega delovanja, kar si žele omogočiti, ali spada družbeno delovanje v živ-Ijenjski okvir človeka, najbolj zmožnega doseči vidne rezultate tudi na svojem specialnem področju? Mi-slim, da je vključevanje v delo na splošno družbe-nem področju nujna komponenta sodobnega človeka in da se vanj preko svojega specifičnega dela, s svoje-ga specifičnega stališča vključuje tisti, ki mu njego-vo delo res nekaj pomeni — to je borba znotraj 06« stoječih razmer, ne pa želja po nekem prevrednote-nju, za katero so odgovorni drugi.
članek dr. Baniča nam pokaže, da so take želje na naši univerzi prisotne. Odločitve naših samouprav-nih organov nam to večkrat potrjujejo. Ljudje, ki na fakultetah delajo, dostikrat priznavajo slabe razmere v svoji sredi, vendar se v praksi ne odločajo za njih samostojno reševanje. Samostojnost pokažejo takrat, kadar je v nevarnosti obstoječi način dela. Kaže, da marsikoga tu v bistvu bolj zanima njegova osebna po-zicija, kot pa rezultati njegovega dela. Besede, ki so bile o tem izrečene na univerzitetni skupščini, niso rodile sadov. Taki članki, kot je članek dr. Baniča, po mojem mnenju niso prispevek k rešitvi položaja znan-stvenoraziskovalnega dela ali položaja naše univerze. Kažejo nam le na slabost delavcev samih, ki iščejo re-šitve izven sebe, namesto v svojem delu, ki je edino potrditev upravičenosti njihovih stališč.
Andrej Klemenčič
Pridružil se bom razpravi o naši kadrovskd poli-tiki, ki jo je — načel tov. Janez Kure, nadaljevala pa sta jo tov. Ivan žele in tov. Ivo Marenk (TRIBUNA št. 8, 12, 14), ker misiim, da je to problem, ki vedno bolj tare naše gospodarstvo in proti kateremu smo še vedno nemočni. Kdaj in kako bomo rešili vpraša-nje usposobljenosti zaposlenih pa je vprašanje, ki se ga bolj ali manj izogibamo oz., izogibajo se ga tisti, ki so zato poklicani in odgovomi (formalno) ali pa delajo z vsem, kar se tiče tega v rokavicah, kot s por-celanom, za katerega se bojijo, da bi se razbil. Am-pak treba je, čas je že, da se nekaj razbije, da se raz-bije sistem, ki dovoljuje, da so na vodilnih in odgo-vornih mestih ljudje brez odgovornosti in tisti, ki ni-majo za določeno delovno mesto potrebnih kvalifi-kacij. Podatek, da ima Slovenija najmanjši procent zaposlenih na vodilnih mestih z visoko izobrazbo v primeri z ostalimi republikami, nam da misliti. Vpra-šanje je: ali slovenske šole producirajo premalo kva-lificiranega kadra ali pa se je dosiej posvečalo pre-malo pozornosti kadrovski politiki.
Nikakor ne morem mimo misli, ki jih je zapisal tov. Ivan 2ele v 12. številki Tribune. Njegove misli, ugotovitve in utemeljitve se rai zdijo z dne strani za lase privlečene, z druge strani pa mu moram včasih pritrditi, predvsem takrat, ko govori o povojni izgrad-nji gospodarstva. Vojna je zapustila bedno dediščino preteklosti. Treba je bilo popraviti porušene objekte, zgraditi nove tovarne, ceste idr. skrafcka — dela ni ni-koli zmanjkalo in delovni ljudje so se navduševali za vsako akcijo, zakaj vedeli so, da se socializem ne gra-di sam, ampak, da ga gradijo ljudje.
Nobeno delo ne more potekati neorganizirano, kajti iz anarhije se rodi anarhija, potrebni so ljudje, ki vodijo in ki so z dušo in telesom za stvar. Takšni ljudje so se fcudi takrat našli, oblikovala jih je NOB in težko delo po vojni, bili so nosilci napredka in dela, zakaj inteligenca je bila prešibka, da bi bila pri-sotna povsod tam, kjer se je gradilo. S peščico stro-kovnjakov in množico požrtvovalnih in pridnih rok je bilo izgrajeno, kar imamo sedaj in to ni malo. V te-danjih razmerah je bil tak izhod edini, napredek pa zahteva svoje, status quo ni mogoč, posebno sedaj, ko pišemo že leto 1967, dvaindvajset let po vojni.
INDUSTRIJA IN ŠOLSTVO
V svojem članku govori tov. žele tudi o razpisih, v katerih se poleg formalne izobrazbe zahteva za do-ločena delovna mesta še praksa in pravi, da »niso samo obramba ljudi na položajih«. Jaz pa se sprašu-jem, kje naj si pridobi mlad človek prakso, če so sko-raj vsi razpisi pogojeni z njo? Ali ni zadosten dokaz nepravilnosti takšnih razpisov že to, da je v Sloveniji dosti Ijudi z visokošolsko in srednjo izobrazbo, ki ne najdejo dela, ker nimajo prakse? Res je pa tudi, da se mora vsak na delovnem mestu nekaj časa uvajati, uvajanje pa naj bi bilo strokovno, ker žal večkrat ni, zakaj mlademu človeku najraje mečejo polena pod noge, poznam primere, ko so dobili novega inženir-ja v tovarno, ga posadili za pisalno mizo in ga pustili, da se je znašel kot je sam vedel in znal. Vendar ne bom posploševal primerov kot to dela tov. žele, ko pravi, da pozna več primerov, ko so se strokovni de-lavci uvajali v delo tudi po več let. Vsekakor je takš-nih primerov malo v primeri s tistimi, nestrokovni-mi delavci, ki se uvajajo že celo življenje, pa se bodo
PRAKSA
Nl NADpMESTEK ZA ŠOLO
še uvajali, če jih bo družba še naprej  razvajala. Za prve je potem kriva šola, za druge pa nihče.
Koliko so krive šole za to, da diplomanti in ma-turantje pridejo v gospodarstvo z neustreznim zna-njem je težko reči in tudi brezpredmetno bi bilo o
DODATEK K TURISTICNEMU PROGRAMU ZA ŠTUDENTE
Vsakeamu med vami, dragi kolegi, je verjetmo zna-no, da Počitniška zveza Jugoslavije nudi poleg osta-lih ugodnosti tudi poceni počitnice in letovanje. Z namenom približanja teh ugodnosti študentom uni-verze v Ljubljani izvršni odbor Počitniške zveze Ju-goslavije pripravlja seznam domov, letovališč in campov, kjer lahko študent-član Počitniške zveze Jugoslavije uživa materialne ugodnosti. Poleg tega pa je izvršnemu odboru PZJ že uspelo zagotoviti določene kapacitete v domovih posameznih izvršnih odborov. Za danes objavljamo poizkus reklamiranja in informiranja o teh kapacitetah.
Izvršni odbor PZS univerze v Zagrebu nam je oil celotne kapacitete 210 mest (postelj) v eni iz-meni odstopil naslednje število mest:
1.  izmena (od 3. 7.  —  16. 7.)            20 mest,
2.  izmena (od 17. 7. — 30. 7.)            10 mest,
3.  izmena (od 1. 8.  —  14. 8.)            10 mest,
4.  izmena (od 15. 8. — 28. 8.)          20 mest. Omenjene kapacitete so vam na razpolago in od
vaše presoje je odvisno, ali hočete preživeti štiri-najst dni v letovališču »Grič« Trpanj na polotoku Pelješcu.
Za boljše informiranje objavljamo še cene:
DNEVNI  PENZION:
za člane PZJ                                             12.50 Ndin;
za ostalo mladino — nečlane PZJ             15.00 Ndin.
Informacije daje izvršni odbor PZJ na Univerzi v Ljubljani, Trg revolucije 1, v uradnih urah: torek in četrtek od 13. do 14. ure, ali direktno izvršni od-bor FSJ Sveučilišta Zagreb, Zagreb, Trg žrtava 13/2.
Izvršni odbor PZJ univerze v Nišu pa nam je poslal na razpolago deset mest v tretji izmeni (od 1. avgusta do 10. avgusta) v Letovališču »Nišava« Risan (Boka Kotorska). — Informacije in rezerva-cije IO PZJ na Univerzi v Ljubljani, Trg revolucije 1, v uradnih urah, ko nudimo tudi ostale turistične inforniacije o počitniških domovih, izletih, ipd.
V naslednji številki »Tribune« bomo objavili osta-Ie informacije in aranžmafe za turistična potovanja v fiijlino.                                           Brsnko Šlander
tem še kaj več razgilabljati. Bolje bi bilo poiskati vzroke, zakaj so šole takšne. Glavni vzrok za to je go-tovo razvrednotenje pedagoškega dela v preteklosti, osebni dohodki v šolstvu so bili (in so še) neprimer-no manjši od osebnih dohodkov ljudi, zaposdenih v go-spodarstvu. Le idealisti in tisti, ki jih je zanimalo pe-dagoško in znanstveno delo so ostali na šolah, drugi so se raje zaposlili v finančno efikasnejših panogah. Potem je lahtko prišlo tudi do tega, da je učitelj telo-vadbe učil geografijo, sociolog pa matematiko. 2e več let je šolstvo pereč problem in bo morda še ostal. V tem se lepo kaže naša skrb za kadre, kajti izgleda, da so med nami ljudje, ki se bojijo, da bi jim nov kader zrastel čez glavo. Ali industrija sploh ve, kakš-ne strokovnjake potrebuje za posamezne panoge in kakšen naj bi bil profil strokovnjaka, ali pa je zado-voljna s tein kar dobi in lahko še naprej kritizira. Šo-la ni prostovoljno društvo, zato rabi za vzdrževanje denar, tega pa je navadno komaj za osebne dohodke uonega osebja; šele ko bo rešeno vprašanje finansi-ranja šolstva in ko bodo imele šole tudi denar za ustrezne in sodobnejše tehnične pripomočke, bo za-hteva po kvaliteti šolanja upravičena.
ZAKLJUČKI
Ni rečeno, da je vsak, ki ima diplomo, tudi dober strokovnjak, toda če vzamemo neko število ljudi z diplomo in isto število ljudi brez izot>razbe, si upam trditi, da bi našli pri prvih toliko slabih strokovnjakov kot pri drugih dobrih, odstotek bi bil v obeh prime-rih majhen. Drastična primerjava, vendar se mi zdi nazorna, zakaj prišli smo že tako daleč, da nekateri že dvomijo o potrebnosti šolske izobrazbe in o tem celo pišejo. Kaj bomo začeli v 20. stoletju poneumlja-ti ljudi, da bodo zreli za proizvodnjo? Stploh je o tem absurdna kakršna koli razprava. Globoko spoznanje, ki se je porodilo v nekaterih glavah, da je pri nas strokovnjakov preveč, je pripeljalo do tega, da jih iz-važamo, za kar so nam drugi hvaiežni. Preprosta logi-ka me sili k temu, da ugotavljam našo visoko razvi-tost, zakaj le v nerazvitih državah čutijo večno po-manjkanje strakovnega kadra. Tu pa zapadem v koh-tradikcijo, kajti ZDA in ZRN sta visoko razviti državi, čeprav s kapitalističmm sistemom, vendar potrebu-jeta strokovnjake in jih tudi uvažata. Nekdo živi to-rej v zmoti, oni ali pa mi, verjetno mi, ko govorimo: »Ne diploma, le uspeh naj bo merilo znanja«. Torej zaposlimo se raje brez diplome, napravimo kariero in noben vrag nas več ne prežene.
Elekcija in reelekcija pri nas nista uspeli, ker ju ljudje niso resno jemali. Dvomim o tem, da bi bilo kadrovsko vprašanje nerešljiv problem, treba je le od-krito in učinkovito ukrepati ne oziraje se na »razne subjektivne in objektivne težave, ki jih tako radi po-udarjamo. Misliin, da bi bilo dobro:
—  organizirati javne razprave o tej problematiki
—  izdelati analize razmer v sedanjem obdobju
—  izdelati  kriterije  o  zasedbi  delovnih  mest  v republiškem   merilu   in   se   tudi   dosledno   po   njih ravnati
—  postopno zamenjati vodilne kadre z neustrezno izobrazbo.
če ne bomo v doglednem času storili ničesar v tej smeri, se bojim, da se bo gospodarska reforraa, pa najsi je bila še tako dobro zastavljena, izrodila.
J. Ancelj
Medfakultetno prvenstvo ljubljanske univerze v malem nogometu se je pričelo v petek, 14' aprila 1967, na igrišču študentskega naselja. Organizirala ga je Zveza študentskih organizacij za telesno kulturo, ki je določila pogoje: igraini čas 2 krat 20 minut, ekipe štejejo skupaj z vratarjem sedem igralcev, do finala se igra po izločilnem sistemu — pari se določajo z žrebom, v finalu pa igra vsak z vsakim.
Za sodelovanje na prvenstvu se je prijavilo dva-najst ekip. Prvi dan tekmovanja je deževalo in pogoji za igro niso bili najboljši. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Medicina : VSTK I 2:0 Ekonomska II : Strojna 4:1 VŠPV II : Ekonomska I 2:0 VŠTK II : Elektro 2:4 Pravna : VŠPV I 0:7 Pedagoška : UO ZŠJ 2:4
Tekma Pedagoška UO ZŠJ je bila razveljavljena, ker je za UO ZŠJ nastopil igralec, ki je prej že igral za Ekipo Ekonomske. V ponovljeni tekmi je prav ta-ko zmagal UO ZŠJ s 3:1.
V ponedeljek 17. aprila so bile odigrane tri tekme polfinala. Ekanomska je premagala Medicino z 2:0, Elektro pa drugo ekipo VŠPV s 3:1. Tekma med UO ZŠJ in prvo ekipo VŠPV se je v regularnem času kon-čala neodločeno 1:1 in so morali izvajati kazenske Strele. V prvi seriji so strelci iz petih strelov po tri-krat zatresli mrežo, v drugi seriji pa iz treh stelov le po enkat. Ker še vedno ni bilo odločitve, sta ekipi iz-menoma izvajali po en kazenski strel. Vratar VŠPV I
EKONOMISTI
OSVOJILI
POKAL
Horvat je ubranil tretji strel. Izvajalec penalov Krto-lica pa je bil tudi tokrat nezgrešljiv in je zagotovil svoji ekipi zmago z 8:7. Po mnenju mnogih gledalcev je bila ta tekma med vsemi na prvenstvu najbolj na-peta in dramatična.
V finalu sta se najprej pomerili Ekonomska in Elektro. Obe mostvi sta se preveč zavedali važnosti srečanja, zato tekma ni bila lepa, ampak precej groba in živčna. Mnogo smo pričakovali od nastopa škufce v ekipi Ekonomske, vendar bivši igralec Olimpije ra-zen grobosti na tej tekmi ni pokazal ničesar. Sodnik je oškodoval ekipo Elektro, ker ni dosodil penala, po-tem ko je igralec Ekonomske v vratarjevem prostoru igral z roko. Rezultat: 0:0.
Igralci Elektro fakultete so morali takoj odigrati še drugo tekmo v finalu in tako zaradi utrujenosti ni-so mogli moštvu VŠPV I nuditi tako močnega odpora, kot bi ga sicer lahko. Tekma je bila zelo lepa in od-
igrana v pravem športnem duhu. VŠPV je prevlado-vala na terenu in imela več priložnosti za gol. Rezul-tat: 2:0. Oba gola za VŠPV I je dosegel Popovski.
Moštvu VŠPV I je v odločilnem srečanju z Eko-nomsko zadoščal neodloeen rezultat za osvojitev po-kala. Vendar se niso omejili na obrambo in so bili v polju popolnoma enakovreden nasprotnik. šuštar je uspešno pokrival nevarnega škutco in že je kazalo, da bo VŠPV uspela. šercer je izkoristil napako ob-rambe in dosegel voastvo za Ekonomsko. Po strelja-nem kotu je Popovski nespretno posredoval in poti-snil žogo v lastno mrežo. S tem je bila zmaga ekono mistov zagotovljena; Bojovičev gol je le omilil po-raz ekipe VŠPV I, kl bi bil lahko višji, da ni odlič-ni vratar Horvat preprečil nekaj zanesljivih zadetkov. Zmaga Ekonomske je popolnoma zaslužena — za uspeh je zlasti zaslužna zanesljiva obramba.
Ne glede na nekatere organizacijske pomanjklji-vosti lahko rečemo, da je tekmovanje v malem no-gometu uspelo. V trefi dneh je merilo svoje nogo-metne sposobnosti skoraj 100 študentov. Tudi gledal-cev je bilo več, kot jih običajno prisostvuje študent-skim športnim prireditvam. Na to je vplivala bližina študentskega naselja in pa dejstvo, da je nogomet tudi med študenti šport številka 1
Nastopajoči so se, razen res redkih izjem, vedli di-sciplinirano in športno. Nekaj pripomb je bilo na so-jenje, kar pa je že običajno Predstavniki Ekonom-ske so že lepi zbirki naslovov in pokalov s študent-skih tekmovanj dodali še enega, drugi pa upajo, da bodo imeli na bližnjih nastopih več sreče
Lojze Vezočnik
V MODI SO AKTUALNI RAZGOVORI
ČASOPISK
UVODNIK
»Tovariši, kaj je vendar družbena odgovornost?« je vprašal ugleden govornik in odšel z odra, ne da bi   počakal   na   odgovor.
ZUNANJA   POLITIKA
če ste že kdaj videli pretep zaradi dosojene enajstmetrovke proti domačemu nogometnemu mošt-vu, si latiko tudi nazorno predstavljate problem sve-tovnega   tniru.
NOTRANJA   POLITIKA   IN    GOSPODARSTVO
Vprašali smo, kdaj bo pri nas bolje, pa pravijo, da jutri. Težava je le v tem, da je vedno danes, kadar   jih   to   vprašamo.
So Ijudje, za katere je socializem najsvetejše, kar si   je   izmislil   bog.
Kdor visoko leta in je prebrisan, si za vsak slučaj pritrdi   padalo.
»Biti ali ne biti,« je vkliknil direktor nerentabil-nega podjetja in medkrajevno poklical Beograd.
ZDRAVSTVO
Zdravnik ti svetuje, naj nekaj tednov nič ne de-laš in odideš v zdravilišče. Ko pa ti povedo za stroške tamkajšnjega zdravl.jen.ja, ugotoviš, da boš moral za to najprej tri mesece garati.
LOKALNA   KRONIKA
Zakaj pri RTV ne rečejo bobu bob in napovedo-valka pošteno ne objavi: »Zdaj bomo eno uro pre-našali  atmosferske motnje iz studia Beograd.«?
Mladoletni prestopniki so vedno otroci drugih slaršev.
MED   LJUDMl
Človek človeku — žirant Ali pa tudi: Oseba. ne-zmožna plačila, poišče drugo osebo, nezmožno plači-la. katera jamči, da je prva zmožna plačila
Človek je najbolj zapleten mehanizem na svetu, katerega lahko tudi nekvalificirani delavci serijsko izdelujejo.
PA   ŠE   TO
AJi že veste, da se bo satira podražila? Doslej so jo plačevali pavšalno, kmalu pa jo bodo morali ku-povati na deke, tako kot kaviar.
Mitja  Jermol
Zimbabioe je afnška pokrajina, lci lezi v srcu juž-ne Centralne Afrike. Tam živi okoli štiri milijone afri-škega prebivalstva, približno 200.000 pa je belih ko-lonistov, ki jih vodi kratkoviden rasističen in protiza-konit režim Iana Smitha in njegovih belih farmarjev.
Angleški imperij je to pokrajino okupiral leta 1890. in jo imenoval Rhodesij — v nasprotju z afri-škim imenom Zimbabwe. Tako so hoteli uničiti afr> ško kulturo in civilizacijo v imenu t.im. zahodne in krščanske civilizacije. Toda afriško prebivalstvo je to pokrajino imenovalo Zimbabzoe po slavnih razvali-nah, ki stojijo v srcu te dežele že stoletja. Razvaline Zimbdbive spominjajo na afriško kulturo in civiliza-djo, ki je obstajala že mnogo let poprej, še preden so kolonisti okupirali to deželo in začeli razširjevati svojo civilizacijo, ki so jo baje prinesli črnemu člove-ku. Toda ta je bil civiliziran že mnogo let pred priho-dom belcev.
Od takrat, ko so Ztmbabioe okupirali angleški rasisti, s pomočjo angleških okupatorjev delajo neod-pustljive sločine agresije, pritiska, izkoriščanja, krivi-ce ter s pomočjo nečloveških zaporov in koncentra-Cijskih taborišč ter z nenehnimi eksekucijami terori-sirajo nedolžne in nezaščitene borce za svobodo. Pre-bivalstvo Zimbabwe se je poskušalo upreti koloniali-stom z vsemi mirpljubnmi sredstvi, vendarniuspelo. Zato je sedaj seglo po orozju in se začelo bojevati proti kolonialistom za osvoboditev, toda imperialisti so jih ogoljufali, ker so svetovalt, naj se za svobodo borijo na način, ki ga omogoča ustava. Leta 1923 je Veli-ka Britanija dala kolonizatorjem lastno upravo, ki v resnici ni pomenila in sploh ni resnična neodvisnost, ker črnsko vrebivalstvo ni dobilo nobenih volitičnih pravic
Prebivalstvo Zimbabive je nadaljevalo svojo borbo za neodvisnost, za le-to pa se borijo tudi na-slednje politične organizacije: Afriški nacionalni kon-gres, Narodna demokratska stranka (NDP), Zveza afri-ških narodov Zimbabive; toda uspeha ni, kajti njiho-vo vodstvo se je pokazalo prešibko, da bi lahko z uspehom nasprotovalo okupatorju. šele leta 1963 so ustanovili Afriško narodno združenje ZirnbaMve (ZANU) — in sicer z namvnom. dn bi noiskah poti ter sredstva, kako Jcončno strmoglaviti rasistični režim. Afriško narodno združenje Zimbabwe se ;e učilo iz iz-kušenj ter napak prej omenjenih organizacii Prva stvar, ki jo je ta organizacija izvedla, je bil poziv pre-bivalstvu Zimbabme, naj se pripravi na neposreden upor proti sovrdžniku, temu pa je sledilo geslo »Mi sami smo svoji osvoboditelji'«
Da bi izrazih pnpravljenost za borbo proti sebič-nemu, zvitemu in pohlepnemu sovražniku, so se dr-šavljani Zimbabive zaprisegli:
prisega:
ZIMBABVVE IN SVET
»Jaz, državljan, lastnik in dedič velike pokrajine Zimbabive ter zvesti sin hrabrega naroda Zimbabvoe prisegam, da ne bom odnehal, dokler ne bo uničen zadnji rasist v moji deželi; da bom zatajil samega se-be in da se bom v celoti predal borbi, da bom brez ugovora'izvajal sleherni ukaz svojih voditeljev in da bom strogo upošteval partijsko disciplino. Prisegam, da se bom sam in brez usmiljenja maščeval sovraž-niku z naše opustošene vasi. za našo uničeno dedi-ščino, za zaničevanje naših pravic, izkoriščanje naše Ijube domovine, za hladnokVvno streljanje, za nečlo-veške eksekucije našega nedolžnega prebivalstva ter za nasilje nad mojim narodom. Dal bom glavo za glavo, zob za zob. Prisegam, da bom raje umrl v boju, kot da bi privolii, da bi moja družina in moj narod postal suženj kolonial.istov. če bom svojo prisego pre-kršil bodisi zaradi lastne šibkosti tiodisi zaradi stra-hopetnosti in če bom tako izdal interse svojega naro-da — naj me za to kot izdajalca doleti smrtna kazen
OBVESTILO
Dne 16. maja ob 9. uri dopoldne bo v veliki pre-davalnici na filozofsk! fakulteti letna skupščina štu-dentOv.
Vsa združcnja in oddelke prosimo, da določijo po enega ali dva kandidata za nov fakultetni odbor. Imena kandidatov in kaj študirajo naj sporočijo do sobote v pLsarno fakultetnega odbora (vsak dan od 12. do 13. ure).
Na skupščini bomo razpravljali o važnih študij-skih vprašanjih, zato se je udeležite v čimvečjem številu!
Fakultetni odbor ZŠJ na filozofski fakulteti
iz roK, /aujm casinin tovanšev. Moja zaootjuoa se giasi: Domovina ali smrt.a
Vsi razen impenaiistov si pnzaaevajo parauzirati agresijo proti Ljuasivu Zim0a0we, ki jo ce-ti nadalju-jujo s pomočjo nezakonite razglasitve neodvisnosti. ProtizaKoaui režim v Roaeziji meni, da si s cem sopet pridobi izgubljeno podporo belih naseljencev — svo-jih pnstašev, ki so po porazu v bitki pri Chimerungi prestrašeno zbežali iz Zimbabwe v Južno Ajriko, Avstralijo, v ZDA, Kanado in na Novo Zelandijo ter v zahodnoevropske države.
Za prebivalstvo Zimbabvoe ni pomembno, če je Smith razglasil ali če razglaša lažno neodvisnost in republiko, saj se narod Zimbabioe ne bori za prazni besedi republika m neodvisnost, temveč se je boril in se še vedno bon proti pritisku kolonializma, ki traja ze od leta 1890. Od takrat so bile že presežene vse me-je človeškega potrpljenja; narod* Zimbabwe je zdaj pripravljen z oboroženim uporom v isti meri vrniti vse zlo rodesijskemu režimu in njegovim belim rasi stom, ki sestavljajo njegovo jedro in so mu podpora.
Boj za svobodo je že povzročil težke posledice sovražniku, čeprav tisk o tem ni poročal (zaradi za hodne cenzurej. Tukaj je nekoliko podatkov, kt vsaj do zdaj še niso bili objavijeni. V večini dežele, ki so jo okupirali beli farmarji, so Ijudske množice z orož-jem prisiljevane, da aelajo na tobačnih farmah; toda ta tobak ponoči puiiju kot plevel. To se je rasširilo po velikem delu dežele, zlasti pa na območju Salisbu-ryja, Sipolila, Zimunya, Fort Viktoria in v krajih juž-no od Umtale. V Melsettarju Ijudje požigajo plantaže; nekatere so že popolnoma uničili. Isto se dogaja tudi na plantažah sladkorja. Režim zapira, muči in ubija AJričane v Hartleyu, Sinou, Karoji — to je na področ jih, kjer delujejo partizani.
Medtem ko režim troši velike vsote denarja za preganjanje borcev, osvobodilni boj postaja vedno močnejši
Obstaja pa še vtliko drugih načinov, s pomočjo katerih protizakoniU režim čuti opozicijo. Nekateri afriški polki so odrekli ubogljivost Smithovem reži-mu in se nočejo več bojevati proti svojim tovarišem v osvobodilni fronti, saj imajo skupnega sovražnika — kolonializem in imperializem. Na žalost so Ijudje, ki so pristaši tega bednega sistema, belci, Angleži. Prak-tično podpirajo Smithov režim vsi angleški naseljenci v Zimbabioi. Tako so naseljena sami krivi, da zlo ko-lonializma in imperializma vostaia sinonim za angle-ško belo kožo.
če bodo kolomalisti vztramli pri svojih kolonial-nih in imperialističnih nazorih. se bo osvobodilni boj razrastel v rasističm konflikt. za katerega ne bo več odgovorno Ijudstvo Zimbabive, temveč London in Salis-bury.