XV. LETNIK POSEBNA IZDAJA JUNU 1974 ¦S brezplaCno naša SKUPNOST SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Osnutek sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti OBCINE LJUBLJANA MOSTE- POLJE stran od .3.. do A1. OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI L JUBL JANA stran od A2. do A4. GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO USPEH SE KAŽE V SPORAZUMEVANJU IN SOLIDARNOSTI Na osnovi javne razprave, ki je potekala v mesecu septembru 1972. leta so bili sprejeti: samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeni dogovor o vezavi sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve ter več odlo-kov, ki natančneje opredeljujejo solidarnost in vzajemnost pri izva-janju družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. S tem smo dopolnili ukrepe stanovanjske reforme iz leta 1965, ko smo v sta-novanjsko gospodarstvo začeli uvajati ekonom&e odnose, pri tem pa taktat nismo dovolj poskrbeli za tiste občane, ki brez družbene pomoči niso sposobni rešiti svojega stanovanjskega probletna. Delavci in občani so prvič na delegatskih osnovah izvolili svoje predstavnike v skupščino solidamostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin ter predstavnike v zbor vlagateljev pri Ljubljanski banki za kreditiranje družbene usmerjene stanovanjske graditve. Izvoljeni delegati zastopajo v teh dveh organih interese ustanoviteljev pri gospodarjenju s sredstvi za družbeno pomoč in stanovanjsko graditev, ki skupno predstavljajo 55 % vseh sredstev izločenih na samoupravno dogovorjen način od bruto osebnih dohodkov delavcev. Skupščina občine je leta 1972 sprejela srednjeročni program stanovanjske graditve za razdobje do 1976. leta, ustrezne programe pa je sprejela tudi večina organizacij združenega dela v občini. Na ta način smo uresničili načela iz resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva ter določila 33. ustavnega dopolnila. Na samoupravnih osnovah smo zasnovali in uresničili sistem samoupravnega izločanja in združevanja sredstev za stano-vanjsko graditev, sistem družbene pomoči v stanovanjskem gospo-darstvu ter uveljavili družbeno programiranje stanovanjskih potreb in graditve v delovnih organizacijah in občini. Solidarnostni stanovanjski sklad za območje ljubljanskih občin je začel poslovati maja 1973. Za graditev najemnih stanovanj je namenil 150 milijonov N-din. V 706 stanovanj zgrajenih s tem denarjem se bodo vselili občani z nizkimi osebnimi dohodki, mlade družine in stari ljudje. Stanovanja bodo razdeljena upravičencem na osnovi določil pravilnika o dodeljevanju stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki je bil pred krat-kim v javni razpravi. Prva stanovanja bodo vseljena že v jeseni tega leta, ostala pa prihodnje leto. Zbor vlagateljev pri Ljubijanski banki za kreditiranje stanovanj-ske graditve je na osnovi dveh natečajev razdelil prosilceni 135.920,00 N-din posojil za nakup tisoč stanovanj in dograditev 104 družinskih hiš. Po tretjem natečaju v višini 60 milijonov N-din pa je razdeljevanje posojil v teku. Skupščina občine je na 51. seji dne 7. 2. 1974 analizirala rezul-tate dve-letnega planskega obdobja stanovanjske graditve v občini in ugotovila, da so obsežne vsebinske spremembe zahtevale dolo-čen čas za prilagajanje števibiih dejavnikov novim pogojem in mož-nostim. Zato je bilo ugotovljeno celo malenkostno zaostajanje pri stanovanjski graditvi, kar pa bo možno nadoknaditi v drugi polovici planskega obdobja, saj je trenutno v gradnji rekordno število sta-novanj, prek 1400, ki bodo večinoma vseljena že v letošnjem letu. Za tako razveseljiv podatek gre v prvi vrsto zasluga družbeno usmerjeni gradnji, ki jo izvajamo v štepanjskem naselju na velikem kompleksu, kjer je možna uporaba visoko produktivne tehnologije za veliko serijsko proizvodnjo sodobnih stanovanj. Tudi skrb za reševanje stanovanjskih problemov delavcev z nizki-mi osebnimi dohodki se v delovnih organizacijah močno stopnjuje, kar se kaže v povečanem obsegu najemanja posojil za gradnjo in nakup najemnih stanovanj. Skupščina je na isti seji sklepala tudi o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti, ki naj se ustanovi z namenom, da se ustva-rijo še boljši pogoji za odločujočo vlogo delavcev in občanov pri vodenju stanovanjskega gospodarstva. Pomembne naloge čakajo skupnost na področju racionalizacije graditve stanovanj, ki ne-posredno vpliva na ceno stanovanj. Dosežemo jo lahko z industria-lizacijo graditve stanovanj, ki pa je možna le, če bomo zagotovili graditev na večjih kompleksih s koncentracijo delovnih in finanč-nih sredstev. Razdrobljenost sredstev in gradbišč, ki je značilna za Ljubljano, je največ pripomogla k tako velikemu primanjkljaju stanovanj. V preteklosti smo večkrat gradili tudi preveč razkošna stanovanja. Napori za graditev stanovanj v skladu z možnostmi so že dali prve sadove, saj so nekatere drage in razkošne projektantske zasnove že doživele korekturo. • S sprejetjem ustave in zakona o samoupravni stanovanjski skup-nosti je rešena večina nejasnosti v zvezi z ustanavljanjem skupnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost bo upravljala s sredstvi, katere združujemo v solidarnostnem stanovanjskem skladu in zboru viaga-teljev. Poleg tega pa bo skupno s hišnimi sveti in zbori stanovalcev razpolagala tudi s sredstvi stanarin in najemnin. Na ta način so skupnosti zaupana ogromna sredstva in pomembne naloge. Z na-daljnjim razvijanjem in poglabljanjem samoupravnih odnosov, kot eni najpomembnejših nalog ter ob doslednjem spoštovanju prindpa solidamosti pri razreševanju stanovanjskih problemov, bodo posto-poma zmanjšane občutne socialne razlike, ki viadajo na tem po-dročju. Glede možnih oblik organiziranosti skupnosti v Ljubljani je skupščina občine sprejela sklep naj iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti upošteva odločitve delovnih ljudi in občanov iz javne razprave v letu 1972. Pomembno je tudi zagotoviti kontinuiteto izvajanja začetnih nalog, saj bomo le na ta način imeli možnost omiliti slabše rezultate iz prve polovice planskega obdobja. Iniciativni odbor ni mogel v celoti upoštevati teh sklepov zaradi drugačnih stališč ostalih ljubljanskih občin. Besedilo predlaganega osnutka zagotavlja enakost le v okviru združenih sredstev na nivoju posamezne občine. Ukinja dosedanjo organiziranost na področju družbene potnoči in kreditiranja stanovanjske graditve ter jo pre-naša iz mestnega na občinske nivoje, obenem pa vzame mandate izvoljenim delegatom v solidamostnem stanovanjskem skladu in zboru vlagateljev. Za zagotovitev enostnosti na področju stano-vanjske graditve in diužbene pomoči v Ljubljani je piedvidena tudi ustanovitev stanovanjske skupnosti Ljubljana prek katere bo možno usklajevati enak položaj različne interese občinskih skup-nosti in zagotoviti enak položaj občana občinskih skupnosti. Dolo-čene specifičnosti komunalnega sistema Ljubljane so zato nareko-vale potrebo, da hkrati razpravljamo tudi o osnutku samouprav-nega sporazuma za ustanovitev samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana. Ustanovitelje - podpisnike samoupravnega sporazuma določa zakon o stanovanjski skupnosti. To so: — delovni Ijudje v združenem delu, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka, — delovni ljudje na delu pri občanu, ki opravljajo samostojno dejavnost in plačujejo del dohodka v solidamostni stanovanjski sklad, — imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah družbene lastnine, — temeljne organizacije združenega dela in drage družbeno-pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini in pravico uporabe na poslovnih prostorih v stanovanjskih hišah družbene lastnine, — občani, ki namensko varčujejo za stanovanje v poslovni banki. Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti se je dalj časa zadržal pri ustanoviteljih predvsem iz vrst imetnikov stanovanjske pravice in etažnih lastnikov ter meni, naj bi bili ustanovitelji vsi stanovalci v hišah družbene lastnine, in ne samo imetniki stanovanjske pravice in lastniki etažnih stanovanj. Glede upravijanja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini zakon določa, da skupnost upravlja s stanovanji in sredstvi skupno s stanovalci, pri tem pahišnih svetov ne omenja verjetno zato, ker ima hišni svet položaj izvršibiega organa zbora stanovalcev hiše, zbor pa tvorijo vsi stanovalci vhiši. Položaj hišnega sveta v okviru stanovanjske skupnosti bo prav gotovo moral opredeliti zakon o upravljanju s stanovanjskimi hišami v dmžbeni lastnini, ki ga Sekretariat za urbanizem že pri-pravlja. Predlogi in mnenja glede bodoče vloge hišnih svetov v okviru skupnosti so zato izredno zaželjeni in bodo služili tudi sestavljavcem osnutka omenjenega zakona. Zelo zaželjeni bodo tudi predlogi in mnenja glede potrebe za organiziranje samoupravnih enot, za graditev, družbeno pomoč in gospodarjenje z družbenim staiiovanjskim skladom. Postavlja se namreč dilema ali naj ustanovimo skupnost s poudarkom na samo-upravno odločanje tudi v teh samoupravnih enotah, ali naj se odloča samo v skupščini stanovanjske skupnosti brez samouprav-nih enot, ki bi jih v tem primeru zamenjale ustrezne komisije. Odvisno od teh opredelitev se bo treba tudi odločiti ali naj pstano-vitelji volijo delegate istočasno v enote in skupščino, ali naj volijo delegate v samoupravne enote, ki na to oblikujejo skupščino skup-nosti. Skratka, ustanovitelji imajo v skladu z ustavo možnost, da se opredelijo za tiste oblike, ki najbolj ustrezajo. Iniciativni odbor je s tem ko daje gradivo v javno razpravo zaključil prvi del svojih zadolžitev. Čaka ga še uskladitev pripomb in predlogov iz javne razprave in izdelava končnega besedila. Zato poziva delovne ijudi in občane, da v polnem številu z odgovomo in poglobljeno razpravo prispevajo k temu besedilu končnega spora-zuma, ki bo resnično omogočal uveljavitev interesov večine delov-nih ljudi in občanov. Pri oblikovanju stališč do vsebine predlaganega osnutka moramo načelo solidarnosti in vzajemnosti, kar pomeni večje razumevanje imeti stalno pred očmi predvsem dva osnovna načela. Prvo načelo skupnih in družbenih ciljev z drugimi besedami pomeni to, da se bo je, da mora znotraj stanovanjske skupnosti vladati taka temeljna moral tisti, ki ima več odpovedati za tistega, ki ima manj. Le na ta metoda dela, ki sloni na dogovarjanju in sporazumevanju. Med- način bomo ustvarili naše višje cilje in s skupnimi napori odpravili sebojno dogovarjanje in sporazumevanje je novost v našem druž- stanovanjsko stisko ter omogočili slehernemu dostojno stanovanje. benopolitičnem življenju in brez dogovarjanja in sporazumevanja Javna razprava bo trajala do 10. 7. 1974. Zapisnike, mnenja, ne moremo re.ševati nobenega problema znotraj skupnosti. Čim pripombe in predloge pošiljajte na naslov: Iniciativni odbor za usta- prekršimo to temeljno načelo, potem imamo samo formalno samo- novitev samoupravne stanovanjske skupnosti, skupščina občine upravno skupnost, dejansko pa nismo dosegli tiste vsebine v Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1. samoupravnih odnosih, ki jih določa ustava. Drugo načelo pa je Iniciativni odbor OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE- POLJE Na podlagi 65. člena Ustave SRS (Uradni list SRS 6/74), reso-lucije o nadaljnem razvoju stanovanjskega gospodarstva v SR Slo-veniji (Uradni list SRS št. 5/72) ter zakona o samoupravnih stano-vanjskih skupnostih (Uradni list SRS št. 8/74) sklenejo delovni Ijudje v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVF SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUP-NOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE I. SPLOŠNA NAČELA l.člen Delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pričakovalci sta-novanj neposredno in prek svojih temeljnili organizacij združenega dela in drugili organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti (v nadaljnjem besedilu ustanovitelji), s tem samoupravnim spora-zumom ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ljubljana Moste-Polje v nadaljnem besedilu: stanovanjska skup-nost, z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in in-terese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji. Ustanovitelji v tej skupnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju pro-grama tega razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb, upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zago-tavljajo smoterno vzdrževanje, obnavljanje in graditev stanovanj ter poslovnih prostorov in uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva. 2. člen Stanovanjska skupnost: — skrbi za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanje orga-niziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu, — organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj, — upravlja s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter s po-slovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lanstnini, — izvaja družbeno pomoč in organizira ter razvija solidarnost in vzajemnost z namenom, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in se omogoči vsem delovnim ljudem in občanom, da rešijo svoja stanovanjska vprašanja, — skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene sta-novanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj, — sodeluje pri pripravi osnov za načrt družbeno ekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega go-spodarstva, pripiavlja osnutek programa stanovanjske graditve v občini, osnove za politiko stanarin in za standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj, — skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja terrazvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj. 3. člen Stanovanjska skupnost ustanovljena s tem samoupravnim spo-razumom, je pravna oseba in ima svoj statut. Statut sprejme skup-ščina stanovanjske skupnosti; statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. 4. člen Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj in sta-novanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v druž-beni lastnini, gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomena. Zadeve iz prejšnjega odstavka uresničujejo ustanovitelji v sta-novanjski skupnosti samostojno, kolikor ni z odlokom občinskih ali mestne skupščine določeno, da se posamezne odločitve o za-devah, ki so posebnega družbenega pomena, morajo sprejeti v so-glasju z občinsko cfeiroma mestno skupščino. II. PROGRAMSKA IZHODIŠČA POLITIKE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 5. čien Stanovanjska skupnost oblikuje politiko stanovanjskega go-spodarstva po načelih resolucije o nadaJjnjem razvoju stano-vanjskega gospodarstva (Uradni list SRS št. 5/72), pri tem pa zlasti: - skrbi, da se stanovanje uveljavi kot ekonomska dobrina dolgo-ročne porabe, s posebnimi socialnimi značilnostmi in da se sta-novanjsko gospodarstvo usmerja kot dejavnik posebnega druž-benega pomena, - organizirano izvaja stanovanjsko graditev, da se s tem ustvar-jajo pogoji za hitrejše odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja in omogoči delovnim ljudem in občanom, da si pridobivajo sta-novanja v najern ali last, - razvija in utrjuje samoupravo na področju stanovanjskega go-spodarstva v vseh smereh z namenom, da pride do izraza interes varčevalcev in pričakovalcev stanovanj, temeljnih organizacij zdru-ženega dela, interesnih skupnosti in drugih organizacij, kakor tudi interes stanovalcev in vlagateljev stanovanj za smotrno gospo-darjenje s stanovanjskim skladom. 6. člen Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje se povezuje za obravnavanje vprašanj in upravljanje zadev skupnega pomena, ki presegajo okvir občine oziroma mesta Ljubljane in so pomembne za vse delovne ljudi v republiki v zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije. 7. člen Stanovanjska skupnost pripravlja in uresničuje program za gra-ditev stanovanj in ustrezne samoupravne splošne akte, s katerimi zagotavlja sredstva za gradnjo stanovanj in pogoje za dodeljevanje stanovanjskih posojil. V programu za graditev stanovanj upošteva stanovanjska skup- nost tudi programe za reševanje stanovanjskih potreb delavcev te-meljnih organizacij združenega dela in drugih družbeno-pravnih oseb, srednjeročni program stanovanjske graditve ter program in akte, ki jih na področju stanovanjske graditve sprejme skupščina mesta Ljubljana. Pri programiranju stanovanjske graditve vključuje stanovanjska skupnost krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki pro-jektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo stavbna zemljišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, če izpolnijo po-goje, določene s tem samoupravnim sporazumom, da se tako do-seže usklajena stanovanjska graditev in zagotovi urbanistično skla-den razvoj naselij v občini. 8. člen Stanovanjska skupnost ureja vprašanje stanarin kot pomembno materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanji in za njihovo raz-širjeno reprodukcijo ter za krepitev ekonomskih odnosov v sta-novanjskem gospodarstvu. Zato deluje z ukrepi svoje politike v snieri hitrejšega uvajanja stroškovne stanarine, ki mora zagotoviti normalno vzdrževanje stanovanjskega sklada in ga usposobiti za večjo reproduktivno sposobnost. V ta namen stanovanjska skupnost v skladu z zakonom in pred-pisi občinske in mestne skupščine uveljavlja pri določanju stanarin načela, da se stanarina povečuje do ravni, ki ustreza dejanskim stroškom vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanjske graditve in ravni življenjskih stroškov. Pri tem se namenja del stanarin za revitalizacijo obstoječih starih stanovanjskih liiš in stanovanj, da bi ob solidarnostni udeležbi vseh imetniicov stanovanjske pravice z obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in in-stalacij usposobila za noimalno uporabo zastarela stanovanja. Sredstva iz amortizacije se uporabljajo za enostavno repro-dukcijo stanovanj. 9. člen Stanovanjska skupnost sprejema ukrepe za postopno uveljav-ljanje ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospo-darstva in za odpravljanje socialne diferenciacije na stanovanjskem področju, vzporedno s tem pa na načelih solidarnosti in vzajenosti oblikuje merila za družbeno pomoč družinam in občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem. Z namenom, da se vspodbudi varčevanje v stanovanjskem go-spodarstvu, se stanovanjska skupnost dogovarja v okviru zveze sta-novanjskih skupnosti Slovenije o oblikovanju meril za izvajanje pre-miranja namenskega varčevanja za stanovanje kot pomembne oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. 10. člen Stanovanjska skupnost povezuje in vključuje tudi stanovanjske zadruge z namenom, da občani organizirano uresničujejo svoje po-trebe in interese pri graditvi in pri gospodarjenju s stanovanji. Zato stanovanjskim zadrugam pomaga pri uresničevanju njihovih nalog. ll.člen Pri gospodarjenju s stanbvanjskimi hišami in stanovanjem uve-ljavlja stanovanjska skupnost načelo, da se ohrani njihova vrednost in da se izboljšajo stanovanjske razmere stanovalcev. V sistem go-spodarjenja vključi zbore stanovalcev s hišnimi sveti kot njihovimi izvršilnimi organi, krajevne skupnosti in druge interesne skupnosti ter temeljne organizacije združenega dela. V skladu z določbami prejšnjega odstavka stanovanjska skupnost utrjuje samoupravne pravice stanovalcev in njihovih organov uprav-ljanja, jim pomaga pri samoupravnem organiziranju in pri tekočem vzdrževanju skupnih delov in naprav stanovanjske hiše, določanju pri delitvi stroškov obratovanja stanovanjske hiše, sprejemanju hišnega reda in urejanju zelenih površin in varstva okolja. 12. člen Stanovanjska skupnost združuje v okviru zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na podlagi programa sredstva za raziskovalno in študijsko delo na področju stanovanjsega gospodarstva, da se s tem zagotovi čim bolj smotrno zazidavo in graditev stanovanj ter tako vpliva na ceno in kakovpst stanovanj. III. TEMEUNA RAZMERJA MED USTANOVITELJI 13. člen Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko gra-ditev v okviru stanovanjske skupnosti, vlagajo stanovanjske hiše, stanovanj in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe, v stanovanjsko skupnost ter izločajo sredstva, ki se oblikujejo za družbeno pomoč v sta-novanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v stanovanjsko skupnost za financiranja področja družbene pomoči. Ustanovitelji upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ohrani vrednost stano-vanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in da se s smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povezuje. 14. člen Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko gra-ditev na podlagi samoupravnega sporazurna oziroma družbenega dogovora ali odloka. S splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se določajo načini in pogoji ter namen uporabe, po katerih se bodo sredstva združevala. Način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za stanovanjsko graditev se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti. .15.člen Pri upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje gra-ditve stanovanj se upoštevajo določbe družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve sta-novanj (Uradni list SRS št. 1/74). 16. člen Z vložitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v stanovanjsko skupnost ustanoviteljem - vlagateljem ostane pravica oddajanja stanovanj. Taka stanovanja oddajo ustanovitelji svojim delavcem v skladu s splošnim aktom in merili o oddajanju sta-novanj, ki ga je sprejel njihov delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja. Stanovanjska skupnost daje ppbudo in predloge za sklepanje sa-moupravnih sporazumov o merilih za oddajanje najemnih sta-novanj, da se zagotovi enakopravnejši položaj pričakovalcev sta-novanj. 17. člen Pravica dodeljevanja stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina in obveznosti občine v zvezi z reševanjetn vprašanja občanov, se z dnem uveljavitve tega sporazuma prenese na stano-vanjsko skupnost. Stanovanjska skupnost dodeljuje stanovanja iz prejšnjega od-stavka v skladu s splošnim aktom o dodeljevanju stanovanj. Neglede na določbe prejšnjega odstavka obdrži občina pravico dodeljevanja stanovanj, ki jih je zgradila ali pridobila za svoje de-lavce, če so ta stanovanja namenjena le za osebe določene s sploš-nim aktom občinske skupščine. 18. člen Stanovanjska skupnost določa višino stanarine na podlagi meril, ki jih sprejmejo skupščine občin Ljubljane in skupščina mesta Ljubljane ter višino posameznih elementov stanarine za kritje: — amortizacije stanovanjske hiše, — stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stano-vanjske hise, — stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav sta-novanjske hiše, — stroškov za revitalizacijo stanovanjske hiše, — stroškov upravljanja. Stanarina je dohodek stanovanjske skupnosti. 19. člen Sredstav amortizacije se uporabljajo za reprodukcijo stanovanj. S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za stanovanja ali stanovanjske hiše ob pogojih in na način, ki jih določa stano-vanjska skupnost. Stanovanjska skupnost sklene z ustanoviteljem, ki je vložil sta-novanje ali stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za stanovanje ali stanovanjsko liišo. 20. člen Ustanovitelji - vlagatelji pridobijo pravico dodeljevanja sta-novanj zgrajenih iz amoitizacije in iz drugih dohodkov stano-vanjske skupnosti glede na sorazmerno vrednost stanovanj ali sta-novanjskih hiš, ki so jih vložili v stanovanjsko skupnost. Stanovanja dodeljujejo v skladu s svojim splošnim aktom o dodeljevanju sta-novanj. 21. člen Pravica dodeljevanja poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost. 22. člen Stanovanjska skupnost določa v skladu z merili, ki jih sprejmejo občinske in mestna skupščina višino najemnine za poslovne pro-store, ki jih oddaja v najem in posamezne elemente najemnine za kritje: - amortizacije poslovnega prostora, - stroškov za investicijsko vzdrževanje poslovnega prostora in stanovanjske hiše, - stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, - stroškov za revitalizacijo poslovnih prostorov, - stroškov upravljanja. Najemnina je dohodek stanovanjske skupnosti. 23. člen Sredstva amortizacije se uporabljajo za kritje stroškov repro-dukcije poslovnih prostorov. S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za poslovne prostore ob pogojih in merilih, ki jih določi stanovanjska skupnost. Stanovanjska skupnost sklene s ustanoviteljem pogodbo o na-činu in pogojiJi za odplačevanje anuitet za poslovne prostore. 24. člen S posebnim samoupravnim sporazumom določajo ustanovitelji osnove za vzdrževanje, obnavljanje in modernizacijo poslovnih pro-storov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki so jih po do-ločbah tega samoupravnega sporazuma vnesli v stanovanjsko skup-nost. 25. člen 0 vložitvi stanovanjske hiše, stanovanja ali poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v stanovanjsko skupnost sklene stanovanjska skupnost z vsakim vlagateljem posebno pogodbo, s katero se natančneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti. 26. člen Ustanovitelji združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora ali odl^ka sredstva za družbeno po-moč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v stanovanjsko skupnost. S splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se določijo način cziroma pogoji ter namen uporabe po katerih se bodo sredstva združevala. Način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za družbeno pomoč se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti. IV. ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 27. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti svoje specifične interese v samoupravnih enotah sta-novanjske skupnosti za področje graditve stanovanj, za gospo-darjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v sta-novanjskem gospodarstvu. Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu, občani ter drugi ustanovitelji tako, da delegirajo vanj svoje delegate v skladu s tem samo-upravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti. Samoupravna enota je pravna oseba in ima svoj statut. 28. člen Zbor delegatov je najvišji samoupravni organ samoupravne enote iz prejšnjega člena tega sporazuma. Zbor delegatov šteje 37 članov. 29. člen Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj se-stavljajo: — 25 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih organizacij, društev, družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov, skupnosti pokojninskega in invalidskega zava-rovanja v SR Sloveniji ter občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, ki jih izvolijo delavci teh organizacij na vsakih 800 zaposlenih delavcev, — 7 delegatov vlagateljev sredstev za kreditiianje stanovanjske graditve združenih na podlagi družbenega dogovora, — 3 delegate zbora varčevalcev poslovne enote banke, ki kre-ditira stanovanjsko graditev, — 1 delegat občine, — 1 delegat občinskega sindikalnega sveta. 30. člen Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj: — sprejema statut samoupravne enote, — voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti, — pripravlja srednjeročni program stanovanjske graditve stano-vanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije programa, — upravlja s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe namensko združujejo za sta-novanjsko graditev, — pripravlja pravilnik o uporabi siedstev, s kateiimi upiavlja tei osnutke standardov stanovanj in tehničnih normativov za sta-novanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi, — naroča zazidalne načrte za območja namenjena za družbeno stanovanjsko gradnjo ter daje mnenje k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, ki jih predlagajo v sprejem občinski skup-ščini drugi naročniki, — organi/ira strokovni nadzor nad gradnjo stanovanj, ki se izvaja v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjskc skupnosti, — organizira informativne centre za stanovanjske interesente, — opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom in dru-giini splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 31. člen Zbor dclc^utov samoupravne enote za gospodarjenje s stano-vanjskim skladom sestavljajo: — 4 delegati vlagateljev stanovanj v družbeni lastnini v stano-vanjski skupnosti, — 1 delegat vlagatcljev poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini v stanovanjski skupnosti, — 15 delegatov imctnikov stanovanjske pravice, — 6 delegatov občanov kot etažnih lastnikov stanovanj v sta-novanjskih hišah v družbeni lastnini. — 1 delegat najemnikov poslovnih prostorov vloženih v stano-vanjsko skupnost, — 10 delegatov krajevnih skupnosti. 32. člen Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stano-vanjskim skladom: — sprejema statut samoupravne enote, — voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti. — pripravlja načrte oziroma programe za vzdrževanje stano-vanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov, — upravlja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini, — sprejema program, finančni načrt in zaključni račun ter po-ročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš, — sprejema pravilnik o vzdrževanju sklada stanovanjskih hiš, — pripravlja pravilnik o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, — pripravlja smernice za urejanje varstva stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov, — sprejema ukrepe za razvoj stanovanjske kulture uporabnikov stanovanj, — opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom in dm-gimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 33. člen Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu sestavljajo: — 15 delegatov organizacij zdiuženega dela, družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov, skupnosti pokojninskega in inva-lidskega z.avaiovanja in občanov, ki upoiabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, — 1 delegat skupščine občine, — 1 delegat občinske konference zveze mladine Slovenije, — 1 delegat občinskega odbora združenja borcev NOV, — 1 delegat društva upokojencev in invalidov, — 1 delegat občinskega sindikalnega sveta, — 17 delegatov krajevnih skupnosti. 34. člen Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu: — sprejema statut svoje samoupravne enote, — voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skiipnosti, — pripravlja načrte oziroma programe za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — upravlja s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem go-spodarstvu, — sprejema progTam, finančni načrt, zaključni račun ter poro-čiJo o poslovanju s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarin, — določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine, — določa pogoje in način uveljavljanja premije na privarčevana sredstva občanov, ki namensko varčujejo pri poslovni banki za stanovanja, - sprejema merila za dodeljevanje stanovanj pridobljenih s sred-stvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, - pripravlja prednos.tno listo za dodeljevanje stanovanj, ki so bila pridobljena s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, - izdaja odločbe o zahtevi za delno nadomestitev stanarin, - opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom in dru-gimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 35. člen K posameznim samoupravnim enotam stanovanjske skupnosti lahko pristopijo in v njih uveljavljajo samoupravne pravice in ob-veznosti tudi: - organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo sta-novanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zem-ljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo pristojni upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za področje stanovanjske gra-ditve, - organizacije združenega dela, ki vzdržujejo stanovanja po svo-jih delegatih, ki jih delegirajo pristojni organi teh organizacij v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, - stanovanjske zadruge, po svojih delegatih, ki jih delegirajo zbori zadružnikov v samoupravno enoto za stanovanjsko graditev, - društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš, po svojih delegatih, ki jih. delegira pristojni organ društva v samoupravno enoto za gospo-darjenje s stanovanjskim skladom. - samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti so-delujejo pri snovanju in izgradnji stanovanjskiii sosesk, po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve. 36. člen Organizacije iz prejšnjega člena tega sporazuma se lahko vldju-čijo v stanovanjsko skupnost oziroma njene samoupravne enote, če sprejmejo pogoje določene s tem samoupravnim sporazumom. Organizacije združenega dela iz prve in druge alinee 35. člena tega sporazuma se lahko vključijo v stanovanjsko skupnost, če: - jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč, - je njihova poglavitna dejavnost projektiranje ali gradnja sta-novanj in če se z dolgoročno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo zavežejo, da bodo pretežni del svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeiočnega programa stanovanjske graditve v občini, - se zavežejo, da bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in gradile stanovanja v okviru sprejetih standardov, - so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen sta-novanjske graditve. 37. člen Statuti posameznih samoupravnih enot določajo izvršilne in dru-ge organe samoupravnih enot ter način njihovega organiziranja. V. SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 38. člen Upravljanje stanovanjske skupnosti temelji na načelih samo-upravljanja. Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so: - skupščina stanovanjske skupnosti, - izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti, - poravnalni svet, - delavska kontrola. 39. člen Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščina šteje 55 članov. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati in sicer: - 10 delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj, - 10 delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s sta-novanjskim skladom, - 10 delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v sta-novanjskem gospodarstvu, - 1 delegat (1 delegat) samoupravne komunalne interesne skup-nosti, Takole nastaja bodoči moščanski družbeni center. Mogočne dva-najstnadstropne stolpnice so hitro izrasle iz tal - 1 delegat (2 delegata) poslovne enote banke, ki kreditira sta-novanjsko graditev, - 1 delegat (1 delegat) vlagateljev poslovnih prostorov v stano-vanjskih hišah v družbeni lastnini, - 3 delegati pričakovalcev stanovanj (1 delegat), ki jih delegira občinska konferenca ZMS, - 17 delegatov (1 delegat) izmed pričakovalcev stanovanj, ki jih delegira vsaka krajevna skupnost v občini, - 1 delegat udeležencev NOB, ki jih delegira občinski odbor ZB NOV, - 1 delegat (1 delegat) upokojencev in invalidov, ki jih dele-girajo društva upokojencev in invalidov v občini. 40. člen Skupščina stanovanjske skupnosti: - sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte skupnosti, - odloča o povezavi v zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, - odloča o zadevah, ki jih opravlja prek svojih delegatov v sta-novanjski skupnosti Ljubljana, - voli delegacijo v stanovanjsko skupnost Ljubljana, - voli izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti, pred-sednika skupščine stanovanjske skupnosti in njegovega namestnika ter druge organe stanovanjske skupnosti, kijih določastatut skup-nosti, - potrjuje statute samoupravnih enot stanovanjskih skupnosti, - usklajuje in usmerja delo samoupravnih enot stanovanjskih skupnosti, - predlaga občinski skupščini osnove za dolgoročni plan druž-benoekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjsko ko-munalno gospodarstvo, - pripravlja občinski srednjeročni program stanovanjske gra-ditve ter plan letnih etap realizacije tega programa, - sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve stano-vanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa, - daje soglasje k programu skupnih raziskav in študij na pod-ročju stanovanjskega gospodarstva ter obravnava in potrjuje letno poročilo o realizaciji tega programa, - daje občinski skupščini mnenje k razvojnim programom orga-nizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena na področju komunalnega gospodarstva za del programa, ki je po-memben za stanovanjsko gospodarstvo, - predlaga občinski skupščini osnove za samoupravni sporazum ali družbeni dogovor o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in osnove za družbeni dogovor o združevanju dela teh sredstev, - sprejema program investicijskega vzdrževanja in program revi-talizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, - pripravlja osnove za politiko družbene pomoči v stanovanj-skem gospodarstvu v občini ter organizira in izvaja to družbeno pomoč, - dodeljuje stanovanja zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, - določa merila v skladu s predpisi za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, - predlaga osnove za politiko stanarin in daje predloge za dolo-čitev ravni stanarin, - daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov, ki pripravljajo urbanistično in tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanj, financirajo in urejajo stavbna zemljiščain ki gradijo sta-novanja, - organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za stanovanj-sko skupnost oziroma njene samoupravne enote in sklepa o tem pogodbe z organizacijami za vzdrževanje stanovanj oziroma z drugimi specializiranimi organizacijami, - po potrebi ustanavlja temeljne organizacije združenega dela, zavode in podobne organizacije, ki so potrebne za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti, - daje mnenje občinski skupščini k zazidalnim načrtom zasta-novanjsko.graditev, - sodeluje pri določitvi standardov stanovanj ter tehničnih nor-mativih za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi, - sprejema pravilnik o dodeljevanju stanovanj stanovanjske skupnosti, - sprejema praviliiik o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, - skrbi za strokovno izobraževanje delavcev zaposlenih v stano-vanjskem gospodarstvu. 41.člen Seja skupščine stanovanjske skupnosti v občini je sklepčna, če je navzočih najmanj polovica delegatov. Skupščina odloča na seji z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti, programov, splošnih aktov, finančnega načrta in zaključnega računa ter za izvolitev predsed-nika in namestnika predsednika skupščine stanovanjske skupnosti je potrebno, da za sprejem oziroma izvolitev glasuje najmanj 2/3 večina vseh delegatov skupščine. Stanovanjsko skupnost predstavlja predsednik skupščine. 42. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje (15 čla-nov). V izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti morajo biti zastopani delegati iz vsake samoupravne enote stanovanjske skupnosti. 43. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti: — izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine stano-vanjske skupnosti, — izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, pro-grame stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je spre-jela skupščina stanovanjske skupnosti, — usklajuje delo samoupravnih organov v stanovanjski skup-nosti, — usmerja delo strokovnih služb stanovanjske skupnosti, — pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti, — opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjske skupnosti, če ni z zakonom in s tem sporazumom ali s statutom stanovanjske skupnosti določena pristojnost skupščijie ali drugega organa stano-vanjske skupnosti. 44. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov. Izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika izvršilnega odbora. 45.člen Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzočanajmanj polovica njegovih članov. Izvršiliii odbor odloča na seji z večino glasov na seji navzočih članov. 46. člen Za sponvumno odpravo sporov med posameznimi samo-upravnimi enotami ter mcd posameznimi samoupravnimi enotami in med ustanovitelji se ustanovi pri stanovanjski skupnosti porav-nalni svet. Skupščina stanuvanjske skupnosti izvoli poravnalni svet kot stalen organ stanovanjske skupnosti. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skup-ščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih. Če se sporna zadeva pred poravnalnim svetom ne odpravi najkas-neje v 60 dneh od dneva, ko mu je bila zahteva predložena, izda skupščina stanovanjske skupnosti, če je potrebno, začasen ukrep za zagotovitev dela stanovanjske skupnosti. 47. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uveljavljajo delavsko kon-trolo tudi po posebnem organu delavske kontrole, ki se formira i/med članov volilnih konferenc ustanoviteljev skupnosti, ki niso delegati v stanovanjski skupnosti. Sestavo volitve in odpoklic orga-nov delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovorno-sti urejajo statut in drugi samoupravni akti stanovanjske skupnosti. VI. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 48.člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge: — s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci združajejo za kreditiranje stanovanjske graditvena podlagi samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora, — s sredstvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu, - s sredstvi stanarin za stanovanja ter sredstvi najemnin za po-slovne prostore v stanovanjskih hišah, ki so v družbeni lastnini, — s posojili organizacij združenega dela in poslovnih bank, - z obrestmi od denarnih sredstev stanovanjske skupnosti, — s sredstvi občine, ki jih iz svojega proračuna in drugih skladov namenja za dejavnost stanovanjske skupnosti, ~ s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, - s sredstvi, ki jih pridobi stanovanjska skupnost s prodajo sta-novanjskih hiš in stanovanj in s prodajo poslovnih prostorov v sta-novanjskih hišah v družbeni lastnini, - s sredstvi iz drugih virov, ki jih določajo zakon oziroma na njegovi podlagi izdan odlok občinske skupščine.družbeni dogovor ali samoupravni sporazum ali pogodba. 49. člen Dohodki in izdatki stanovanjske skupnosti se za vsako koledar-sko leto določajo s finančnim načrtotn, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. 0 rezultatih poslovanja stanovanjske skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina letno poslovno poročilo in zak'jučni račun. 50. člen Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom mora skupščina stanovanjske skupnosti predložiti ustanoviteljem, hišnim svetom in krajevnim skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam. 51.člen Stanovanjska skupnost ima rezervo, ki znaša najmanj ... % do-hodkov predvidenih z vsakoletnim finančnim načrtom skupnosti. Višino rezerve določa skupnost za vsako leto posebej s finančnim načrtom. S2.člen Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se krijejo iz sredstev, ki so našteta v 48. členu tega sporazuma. 53. člen Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti določa namestnika odred-bodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce. VII. PRISTOJNOST! STANOVANJSKE SKUPNOSTI 54. člen Z namenom zagotoviti enotno politiko in enotne ukrepe za čim bolj skladen razvoj stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani pri gra-ditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanjskim skladom in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Po\je piek svoje delegacije v stanovanjski skupnosti Ljubljana opravlja naslednje skupne zadeve: - usklajuje letne in srednjeročne programe stanovanjskih skup-nosti občin Ljubljane, ki so osnova za pripravo in sprejetje skup-nega programa za področje stanovanjske graditve, družbene po-moči v stanovanjskem gospodarstvu in gospodarjenju s stanovanj-skim skladom, - predlaga skupščini mesta Ljubljane sprejem predpisov s pod-ročja stanovanjskega gospodarstva, - določa enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, o višini stanarine in njeni uporabi, za opredelitev stanovanjskih standardov, o stanovanjskfli razmerjih, - odloča o uporabi sredstev, ki jih združuje za opravljanje skup-nih zadev v stanovanjski skupnosti Ljubljana, -- predlaga sprejem samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov s podiočja stanovanjskega gospodarstva. 55.člen Stanovanjsko skupnost Ljubljana upravlja skupščina. V skup-ščino stanovanjske skupnosti izvoli stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje po paritetnem načelu 12 delegatov. VIII. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 56.člen Stanovanjska skupnost objavlja v javnih občilih ali na drug pri-meren način splošne akte in druge najpomembnejše dokumente s področja graditve stanovanj, vzdrževanja stanovanjskega sklada ter družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. IX. PREHODNE ODLOČBE 57. člen Za zagotovitev kontinuitete dela pri graditvi stanovanj, gospo-darjenju s stanovanjskim skladom ter pri zagotavljanju družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu se podpisniki sporazuma za ustanovitev stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje dogovorijo, da začasno poverjajo izvrševanje programov graditve stanovanj, gospodarjenja s stanovanjskim skladom ter zagotavljanje družbene pomoči organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini, solidarnostnemu stanovanjskemu skladu za območje ljubljanskih občin ter zboru vlagateljev pri Ljubljanski banki, in sicer najkasneje do 31. 12. 1974. 58. člen Ko se oblikuje samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanj-skim skladom v okviru stanovanjske skupnosti prenesejo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skupno-sti združena sredstva, pravice in obveznosti sklada hiš iz organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v upravljanje in gospodarjenje stanovanjski skupnosti v skladu z do-ločbami zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, ki določa, ' da se prenos sredstev sklada stanovanjških hiš v družbeni lastnini iz oiganizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini izvrši na podlagi zaključne bilance na dan prevzema. Prenos je treba izvršiti v 90 dneh od dneva ustanovitve sklada stanovanj-skih hiš v družbeni lastnini v okviru stanovanjske skupnosti, najpo-znejepado31. 12. 1974. 59. člen Ko se oblikuje samoupravna enota za stanovanjsko graditev v okviru stanovanjske skupnosti prevzame ta enota v upravljanje sredstva, ki so jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe v občini na podlagi družbenega dogovora po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve sta-novanj namensko združile za stanovanjsko graditev. 60. člen Ko se oblikuje samoupravna enota za družbeno pomoč v okviru stanovanjske skupnosti prevzame ta enota v upravljanje sredstva, pravice in obveznosti odpravljenega solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin skladno z zaključno bilanco sklada. X. KONČNE ODLOČBE 61.člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne na-slednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA Na podlagi 65. člena Ustave SRS (Ur. I. SRS, štev. 6/74), reso-lucije o nadaljnjcm razvoju stanovanjskega gospodarstva v Sociali-stični republiki Slovcniji (Ur. 1. SRS, št. 5/72) ter 10. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. 1. SRS, štev. 8/74) skle-nejo delovni Ijudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti na območju Ijubijanskih občin OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVl SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUP-NOSTI LJUBLJANA I. POGLAVJE I. SPLOŠNA NAČELA 1. člen Delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot upravičenci sta-novanj ustanovijo prek samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljana samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost Ljubljana)z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo enotno politiko in enotne ukrepe stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane za čim bolj skladen razvoj stanovanjskega gospodarstva na pod-ročju giaditve stanovanj. gospodarjenja s stanovanjskim skladom in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Stanovanjska skupnost Ljubljana se ustanovi za območje ljub-ljanskili občin. 2. člen Stanovanjska skupnost Ljubljane: - usklajuje letne in srednjeročne programe stanovanjskih skup-nosti občin Ljubljane, ki so osnova za pripravo in sprejetje skup-nog.i programa za področje stanovanjske graditve, družbene po-inoči v stanovanjskem gospodarstvu in gospodarjenja s stano-vanjskim skladom — določa dinamiko realizacije skupnih programov - predlaga skupščini mesta Ljubjjana sprejem predpisov s pod-ročja stanovanjskega gospodarstva - določa enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, višino stanarine in njeno porabo, opredelitev stanovanjskih standardov in stanovanjske razmere — predlaga sprcjem samoupravnili sporazumov ter družbenih dogovorov s področja stanovanjskega gospodarstva — skrbi za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanje organi-ziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu. 3. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana je pravna oseba in ima svoj statut. Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje skupščina mesta Ljubljana. II. POGLAVJE II. PROGRAMSKA IZHODIŠČA POLITIKE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 4. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana oblikuje politiko stano-vanjskega gospodarstva na podlagi smernic samoupravnih stano-vanjskih skupnosti občin Ljubljane ter na načelih resolucijc o na-daljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Ur. 1. SRS, št. 5/72), pri tem pa zlasti skrbi za vsklajevanje programov stano-vanjskih skupnosti občin Ljubljane na vseli področjih stano-vanjskega gospodarstva ter določanje enotnih meril in kriterijevza kreditiranjc stanovanjske graditve. družbeno pomoč v sta-novanjskem gospodarstvu ter za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. III. POGLAVJE III. TEMELJNA RAZMERJA MED USTANOVITEUI 5. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana so samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane. Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za financiranje stano-vanjske skupnosti Ljubljana v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane. Ustanovitelji upravljajo z družbeninii sredstvi tako, da z njimi raeionalno gospodarijo in skrbijo za financiranje vseh dejavnosti stanovanjske skupnosti Ljubljana. 6. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana so med seboj ena-kopravni. IV. POGLAVJE IV.SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 7. člen Upravljanje stanovanjske skupnosti temelji na načelih samo-upravljanja. Organi upravljanja stanovanjske skupnosti Ljubljana so: - skupščina stanovanjske skupnosti - izvtšiini odboi skupščine stanovanjske skupnosti - drugi organi, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti Ljubljane. 8. člen Stanovanjsko skupnost Ljubljana upravlja skupščina. Skupščina šteje 64 delegatov. Stanovanjske skupnosti občin Ljubljane izvolijo po paritetnem načelu v skupščino stanovanjske skupnosti Ljubljana 60 delegatov in sicer izvoli posamezna temeljna stanovanjška skupnost 12 dele-gatov. Poleg delegatov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljana sestav-ljajo skupščino stanovanjske skupnosti še: - en delegat MK SZDL Ljubljana - en delegat mestnega odbora ZZB NOV - en delegat MK ZMS Ljubljana - en delegat sindikatov v Ljubljani. 9. člen Skupščma stanovanjskc skupnosti Ljubljana: 1. sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte skupnosti 2. voli izvršilni odbor skupščine skupnosti, predsednika skup-ščine stanovanjske skupnosti in njegovega namestnika ter druge organe stanovanjske skupnosti, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti 3. voli in razrešuje člane odborov skupnosti 4. usklajuje in usmerja delo odborov skupnosti 5. predlaga skupščini mesta Ljubljane sprejem predpisov spod-ročja stanovanjskega gospodarstva 6. predlaga skupščini mesta Ljubljane sprejem samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov s področja stanovanjskega gospodarstva 7. določa enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve 8. določa enotna merila in kriterije za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu 9. oblikuje enotna merila za vrednotenje stanovanj in stano-vanjskih hiš ter določitev ravni stanarine in za njeno uporabo 10. določa enotna merila za opredelitev stanovanjskih stan-dardov 11. določa enotna merila za opredelitev stanovanjskih razmerij 12. organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za sta-novanjsko skupnost in sklepa o tem ustrezne pogodbe 13. opravlja druge naloge, ki so ji zaupane s statutom ali po pooblastilu stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane. 10. člen Seja skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana je sklepčna, če je navzočih najmanj polovico delegatpv. Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti ter za izvo-litev predsednika in namestnika predsednika ter za sklepanje o usklajevanju letnih in srednjeročnih programov temeljnih stano-vanjskih skupnosti je potrebno, da je za sprejem, izvolitev oziroma sklep glasovala najmanj 2/3 večina vseh članov skupščine. 11. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana šteje 11 članov. V izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti morajo biti zastopani delegati vseh ustanoviteljev skupnosti. 12. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana: 1. izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine stano-vanjske skupnosti 2. usklajujp delo samoupravnih organov v stanovanjski skup-nosti 3. usmerja delo služb, ki opravljajo določene naloge za potrebe stanovanjske skupnosti Ljubljana 4. pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti 5. opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjskega gospo-darstva, če ni z zakonom, tem sporazumom, statutom stanovanjske skupnosti ali s pooblastilom temeljnih stanovanjskih skupnosti do-ločena pristojnost skupščine ali organa stanovanjske skupnosti Ljubljana. 13. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov. Izvršilni odbor izvoli izmed svojih članov tudi na-mestnika predsednika izvršilnega odbora. 14. člen Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti Ljub-Ijana je sklepčna, če je navzoča najmanj polovka njcgovih članov. Izvršilni odbor odločajia seji z večino glasov na seji navzočih članov. 15.člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana uveljavljajo samo-upravno delavsko kontrolo tudi po posebnem organu samoupravne delavske kontrole, ki se formira izmed delegatov ustanoviteljev skupnosti, ki niso člani delegacij v stanovanjski skupnosti Ljub-ljana. Sestavo, volitve in odpoklic organov samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice. dolžnosti in odgovornosti urejajo sta-tut in drugi akti stanovanjske skupnosti. V. POGLAVJE V. ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA 16. člen Delovni ljudje ji občani uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti Ljubljana prek ustanoviteljev stanovanjske skupnosti Ljubljana svoje specifične interese pri usklajevanju letnih srednje-ročnih programov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljana ter pri določanju enotnih meril in kriterijev za kreditiranje stanovanjske graditve ter za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v odborih za graditev stanovanj in za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu in v drugih odborih, ki jih po potrebi orga-nizira skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana za posamezna področja dela iz svoje pristojnosti. Posamezni odbor šteje najmanj. . . članov. Predsednika odbora izvoli skupščina stanovanjske skupnosti izmed delegatov v skup-ščini. 17. člen Odbor za graditev stanovanj: 1. analizira letne in srednjeročne programe gradnje stanovanj v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane ter predlaga ukrepe za njihovo uskladitev 2. pripravlja osnutke merila opredelitev stanovanjskih stan-dardov 3. pripravlja osnutke meril za določitev ravni stanarine in njene uporabe 4. pripravlja predloge za sprejem predpisov s področja stano-vanjskega gospodarstva, zlasti glede kreditiranja stanovanjskega go-spodarstva 5. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom, sploš-nimi akti ali sklepi skupščine stanovanjske skupnosti. 18. člen Odbor za dmžbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: 1. analizira letne in srednjeročne programe družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane ter predlaga ukrepe za njihovo uskla-ditev 2. pripravlja osnutke meril za opredelitev stanovanjskih razmerij 3. pripravlja predloge za sprejem predpisov s področja stano-vanjskega gospodarstva zlasti glede družbene pomoči v stanovanj-skem gospodarstvu 4. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom, sploš-nimi akti ali sklepi skupščine stanovanjske skupnosti. VI.POGLAVJE VI. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI UUBUANA 19. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana financira svoje naloge na pod-ročju realizacije vseh tistih nalog, ki ji jih poverijo samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljana s sredstvi, ki jih v skladu s samoupravnimi sporazumi združujejo temeljne stanovanjske skup- nosti za opravljanje skupnih zadev v stanovanjski skupnosti Ljub-ljana. Iz sredstev naštetih v prvem odstavku tega člena se krijejo tudi poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti Ljubljana. 20. člen Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršilni od-bor skupščine stanovanjske skupnosti določa namestnika odredbo-dajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce. VII. POGLAVJE VII. PRISTOJNOSTI STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA 21.člen Stanovanjska skupnost Ljubljana objavlja v javnih občilih sploš-ne akte in druge najpomembnejše dokumente iz svojega področja dela. 22. člen 0 rezultatu poslovanja stanovanjske skupnosti Ljubljana v kole-darskem letu sprejme skupščina skupnosti letno poslovno poročilo in zaključni račun. 23. člen Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom niora skupščina stanovanjske skupnosti predložiti ustanoviteljem. Vni. POGLAVJE VIII. PREHODNE IN KONČNE ODLOČBE 24. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem ko ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne na-slednji dan po objavi v uradnem listu SRS. Podpisniki sporazuina so: 1. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Bežigrad 2. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Vič 3. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Center 4. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Mostc-Polje 5. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška. Izdala občinska skupšdina Ljubljana Moste-Polje, Proletarska cesta 1 v nakladi 20.000 izvodov. Za izdajatelja odgovarja Metod Jurčič, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Gradivo dobi vsaka družina v občini zastonj! Gradivo je tehnično uredil France Fajdiga.