PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini C'________„ C.C\ 1* Abb. postale I gruppo Li6Dfl OU IIF Leto XXm. Št. 224 (6808) TRST, petek, 22. septembra 1967i ZAČETEK SPLOŠNE RAZPRAVE^ V SKUPŠČINI OZN Goldberg je razložil stališče ZDA glede Vietnama in Srednjega vzhoda V bistvu ni povedal nič novega - Brazilski delegat je opozoril na nevarnost, ki grozi svetu - Indija in Indonezija bosta podprli Titovo pobudo SKLEPI IZVRŠNEGA ODBORA FIARO NEW YORK, 21. — Danes se je v glavni skupščini Združenih narodov začela splošna debata, ki jo je kakor običajno začel brazilski delegat, zunanji minister Pinto. Poudaril je, da so velike neenakosti na svetu vir negotovosti, nezadovoljstva in strahu, kar skupno z jedrsko oboroževalno tekmo predstavlja veliko nevarnost za mir. Sledil mu je ameriški delegat Goldberg, ki je velik del svojega ovora posvetil vojni v Vietnamu. Trdil je, da bodo ZDA «upošteva-le vse predloge, ki jih bodo postavile članice OZN», in je dodal, da je po mnenju njegove vlade potrebno končati spopad s politično rešitvijo v čimkrajšem času. Trdil je, da ZDA ne iščejo vsiljenja vojaške rešitve «Severnemu Vietnamu in njegovim zaveznikom*, toda hkrati «ne bodo dovolile Severnemu Vietnamu, da vsili vojaško rešitev jugu*. Goldberg je nato izjavil, da Amerika še dalje išče aktivno udeležbo Združenih narodov pri iskanju miru v Vietnamu, in je dodal:' «Danes, kljub preteklim razočaranjem, ponavljam naš poziv vsem članicam Združenih narodov, individualno in kolektivno, naj sprejmejo obveznost, ki izhaja iz listine OZN, ter naj zastavijo svoj vpliv, da se z mirnimi sredstvi konča spopad v Vietnamu.* Goldberg je trdil, da so ZDA pripravljene sesti h konferenčni mizi v Ženevi ali kjer koli in «vsak trenutek*, ter je nadaljeval, da bi morda olajšala začetek pogajanj ali diskusije poprejšnja «vzajemna vojaška zmernost, popustitev spopada s formalno ustavitvijo ognja ali brez nje». «Pripravljeni smo, je dejal, iti tudi po tej poti. Toda ne bo nobene spremembe v odločenosti ZDA, da pomagajo Južnemu Vietnamu braniti njegove pra-da določi svojo prihodnost mirno in prost pred zunanjimi silami.* Goldberg je omenil izjave U Tan-ta in drugih osebnosti, da bi Hanoj začel pogajanja, če bi ZDA ustavile bombardiranje. Trdil je, da so severni Vietnamci javno izjavili samo, da «bi se lahko začela* pogajanja, če bi se ustavilo bombardiranje. «Nihče, niti tiste vlade, ki so med najožjimi prijatelji .Hanoja, ni do danes formalno izjavil, da se bodo začela pogajanja, če se bo bombardiranje ustavilo.* Trdil je, da je ameriška vlada iskala tako zagotovilo naravnost v Hanoju toda brez uspeha. Zatem je Goldberg vprašal za «pojasnila» glede naslednjega: «Ali Severni Vietnam misli, da bi ustavitev bombardiranja lahko ali morala pripeljati do edinega rezultata, ki bi bil začetek pogajanj, ali diskusije v pogojih, ki ne bi bili v škodo nobene strani? Kako bodo vlade, ki podpirajo Hanoj, uporabljale svoj vpliv in svojo moč. da usmerijo spopad k mirni rešitvi, če bi mi storili prvi korak in u-kazali ustavitev bombardiranja?* Goldberg je dejal, da bi «konstruk-tivni odgovori na ta vprašanja, pomagali pri iskanju miru.* Dejal je nato, da se ZDA v celoti strinjajo, da morajo biti ženevski sporazumi iz leta 1954 in 1962 podlaga vsaki rešitvi, in je dodal: «Strinjamo se o naslednjih točkah ki jih' predvidevajo ženevski spora- vice, ...........H,............................ V Beogradu se je začel 12. mednarodni sejem knjige Razstavljenih je okrog 40.000 knjig in drugih publikacij - Govor Bena Zupančiča - Priprave za tretje srečanje književnikov Italije in Jugoslavije na Reki BEOGRAD, 21. — V največji dvorani beograjskega sejma je danes generalni tajnik zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Beno Zupančič v navzočnosti Mijalka Todoroviča, Koče Popoviča, Djure Kladarina, zastopnikov Srbske akademije znanosti in umetnosti beograjske univerze, diplomatskega zbora in drugih znanstvenih in kulturnih ustanov odprl 12. mednarodni sejem knjig, na katerem 76 domačih in 62 tujih podjetij, ki zastopajo o-krog 600 založb na svetu, razstavlja okrog 40.000 raznih knjig in drugih publikacij. «Knjiga, je poudaril v svojem govoru Beno Zupančič — na svojstven način odraža intelektualne in tehnične možnosti vsake države. Ona v veliki meri ustvarja pogoje tako za pre magovanje lastne zaostalosti kakor tudi za intelektualne stike in pomoč povsod na svetu. Povezovanje ljudi in njihovih intelektualnih spoznanj potom knjige je bilo vedno važen prispevek humanim hotenjem človeštva — miru, napredku in bratstvu,« je poudaril Zu-pančič. Prve nagrade za najbolje opremljene knjige jugoslovanske izdaje na mednarodnem beograjskem sejmu je žirija dodelila mali zgodovini umetnosti, ki je izšla v založbi «Jugoslavije», in pa knjigi Jožeta Cjuhe ((Potovanje v deseto deželo« ter Geometriji Milana Rodina, ki jo je izdala Mladinska knjiga. Dvajset jugoslovanskih in devetnajst italijanskih književnikov in književnih kritikov je doslej prijavilo svojo udeležbo na tretjem tradicionalnem srečanju književnikov obeh držav, ki ga organizirajo književni časopis «La Batana« in turistične organizacije Kvame-ra od 28. do 30. t.m. v Opatiji, število udeležencev se bo verjetno povečalo, ker se še vedno pričakujejo dokončni odgovori trinajstih italijanskih književnikov, med njimi Alberta Moravio, in nekaterih jugoslovanskih književnikov in kritikov. «La Batana« je organizirala prvo srečanje italijanskih m jugoslovanskih književnikov leta 1965 z namenom, da na ta način prispeva k izmenjavi misli in na predku sodelovanja na kulturnem področju med Jugoslavijo in Italijo. Bcllocchiov film je dovoljen smele filma gledati osebe pod 13 leti. Prizivna komisija je izrekla tudi ugodno mnenje za izvoz filma. Prizivni komisiji je predsedoval predsednik oddelka kasacijskega sodišča Mario Ianiri, njegov pomočnik pa je bil svetnik kasacijskega sodišča dr. Angelo Ferrati. Člani komisije so bili: prof. Pio Fedele, univ. docent cerkvenega prava, prof. Mario Frittella, prof. Eraldo De Grada, univ. docent psihologije, filmski režiser Amanfc Genoino, odv. Camillo Bruno, predstavnik filmske industrije, prof. Iclea Picco, univ. docentka pedago-gije, prof. Rodolfo Nencini, univ. docent psihologije, filmski režiser Giorgio Conti ter filmski časnikar Franco Vannutelli. Odsotni so bili člani: filmski časnikar Lorenzo Natta, prof. Giuseppe Liguori, docent javnega prava, in dr. Vincen-zo Buffolo, predstavnik filmske Industrije. Prvostopna komisija, ki je predvčerajšnjim soglasno «vrgla» Bel-locchiov film, je imela za predsednika dr. Cannuzzara, predsednika oddelka vrhovnega kasacijskega sodišča; sestavljali pa so jo: prof. Walter D’Avanzo, univ. docent civilnega prava, prof. Giovanna Abe-te, docentka pedagogije, prof. Lam-berto Longhi, univ. docent psihologije. Odsotni so bili člani: Mario Cecchd Gori, producent, Gaetano Manzione, filmski časnikar, Alberto Cardone, režiser. zumi: 1. Popolna ustavitev ognja in odmik vsega oboroženega osebja v Severnem in Južnem Vietnamu ob določenem datumu. 2. V Severnem in Južnem Vietnamu ne bodo smeli biti niti oborožene enote niti vojaška oporišča z izjemo tistih, ki so pod nadzorstvom svojih vlad. To bo pomenilo umik ali demobilizacijo vseh tujih čet in tujega vojaškega osebja iz Južnega Vietnama, in takoj ko bo mogoče, evakuacijo vojaških oporišč v prej določenem času. 3. Popolno spoštovanje mednarodnih meja držav, ki mejijo s Severnim in z Južnim Vietnamom, kakor tudi demarkacijske črte in demilitariziranega področja med Severnim in Južnim Vietnamom. 4. Prebivalstvo Severnega in Južnega Vietnama naj mirno reši vprašanje združitve brez zunanjega vmešavanja. 5. Mednarodni mehanizem naj nadzoruje izvajanje vseh omenjenih točk.* Goldberg je nato izjavil, da je podal svojo izjavo «v upanju, da bo mogoče doseči rešitev na podlagi načel ženevskih sporazumov in mehanizmov, ki so ga ti ustvarili*. Dejal je, da bi morali znova sklicati ženevsko konferenco, «katere bi se lahko primerno udeležile vse prizadete strani*. Dejal je dalje, da «kljub preteklemu razočaranju ne bodo ZDA štedile z napori za konec vojne. Mi v ZDA smo pripravljeni potruditi se in vztrajati pri iskanju in premagovanju vseh ovir, ki se postavljajo proti rešitvi*. Goldberg je nato govoril o Srednjem vzhodu in izjavil, da se morajo izraelske čete umakniti, toda v okviru miru, in da se statut Jeruzalema ne sme določiti enostransko temveč s posvetovanji z vsemi prizadetimi in ob upoštevanju zgodovinske važnosti, ki jih imajo sveti kraji za vse tri velike vere. «če imajo glavno odgovornost države tega področja, je dodal Goldberg, morajo OZN in vse države članice, vštevši ZDA, pomagati pri iskanju miru.* Izrazil Je nato upanje, da bo med sedanjim zasedanjem predložen načrt pogodbe proti širjenju jedrskega orožja vključno z določbo o nadzorstvu, ki naj bo vsem sprejemljivo. Pripomnil je: «Ce nas je ponovna proučitev našega strateškega stališča in naše varnosti zlasti proti nevarnosti kitajskega raketnega napada prisilila, da pripravimo omejen sistem protiraketnih izstrelkov, ne sme nobena jedrska ali nejedrska država misliti, da je s tem ogrožena njena varnost. Nasprotno, varnost mnogih držav bo okrepljena zaradi tega, ker bodo ZDA lahko bolje odgovorile državam, ki bodo ogrožene zaradi jedrskega izsiljevanja, ter prevzele svojo mednarodno obrambno odgovornost.« Danes Je govoril tudi danski zunanji minister Krag, ki je predlagal, naj ZDA nadzorujejo zmanjšanje mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem. V zvezi z Vietnamom je Krag izjavil, da se kriza lahko reši samo s političnimi sredstvi, t. j. s pogajanji. «Toda, je dodal, brez koncesij ne bo nobene rešitve. Začetni korak za pogajanja bi bila ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, čemur naj bi sledilo zmanjšanje vojaške dejavnosti na obeh straneh. Pogajanj bi se morale udeležiti vse stra. ni, ki so vpletene v vojno.« Izjavil je nato, da je Danska pripravljena pomagati Vietnamu, da popravi vojno škodo, in je pozval vse države, naj podpišejo pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Obsodil je nato rasni režim v Južni Afriki in Rodeziji in izjavil, da bi morali Kitajsko sprejeti v OZN. Splošna razprava se je zaključila ob 18. url po italijanskem času in se bo nadaljevala jutri zjutraj. Predsednik Združenih narodov je sporočil, da so zunanji ministri Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Francije, sprejeli U Tantovo vabilo, naj se v torek udeležijo delovne večerje pri njem v stekleni palači, da bi razpravljali o svetovnih vprašanjih. Ni izključeno, da bodo govorili tudi o Vietnamu in Srednjem vzhodu. Predsednica Indijske vlade Indi-ra Gandi je izjavila v cejlonski prestolnici, da Indija podpira jugoslovanski mirovni načrt za Srednji vzhod, in da ga bo podprla v OZN. Pripomnila je, da Indija priznava obstoj Izraela. V Džakarti je indonezijski zunanji minister Malik sporočil, da bo Indonezija podprla Titovo mirovno pobudo za Srednji_ vzhod. Izjavil Sodni postopek proti dolžnim blagajnam in prehod na «posredno» bolniško pomoč Celotni dolgovi bolniških blagajn presegajo 200 milijard - Demokristjanska in socialistična parlamentarna skupina o ukrepih, ki naj jih parlament odobri še v tej zakonodajni dobi RIM, 21. — Izvršni odbor FIARO je po svoji današnji seji sklenil, da bo od 30. oktobra dalje začel «posredno» pomoč včlanjenim v bolniške blagajne, ki so dolžnice bolnišnic. Isti odbor je tudi sklenil uvesti sodni postopek proti blagajnam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. V svojem sporočilu pravi izvršni odbor, da se mu ne zdijo primer ni ukrepi, ki jih je napovedal minister Bosco glede ureditve finančnega stanja bolniških blagajn. Izvršni odbor je mnenja, da je znesek 47 milijard, ki je bil obljubljen bolnišnicam, res malenkosten v primerjavi s celotno višino dolgov bolniških blagajn, ki presega 200 milijard. Sporočilo dodaja: «Za-radi tega ostanejo še vedno odprti ______ ______j, ______ hudi problemi plač zdravnikov in je, da je general Suharto odobril , osebja in plačil dobaviteljem, vsa-Titov predlog s tem v zvezi. To ‘ ka protestna akcija teh. kategorij ,i —* bo zadostovala, da povzroči para- je Malik izjavil pred svojim odhodom v New York na zasedanje skupščine OZN. Libanonski zunanji minister Ha-kim je odpotoval danes z libanonsko delegacijo v New York. Zatrjuje se, da Libanon nima posebnega akcijskega načrta, temveč se bo prilagodil akciji drugih arabskih držav. lizo bolnišnic z ogromno škodo za vse in včasih z nepopravljivimi posledicami za nekatere.« Sporočilo pravi zatem, da je odločitev o prehodu na posredno podporo in o ovadbi dolžnih zavodov dozorela po dolgih razgovorih s predstavniki vlade in po dolgih sejah izvršnega odbora, ter dodaja: ((Izvršni od- bor FIARO je prepričan, da mu pri tej akciji v izključno korist bolnišnic in državljanov ne bosta manjkala razumevanje in solidarnost delavcev in javnega mnenja.« Na koncu pravi sporočilo, da bodo dali jasna navodila upravama bolnišnic, ki bodo prijavile sodišču ustanove, ki niso izpolnile svojih obveznosti. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o volilnem zakonu v deželah z navadnim statutom, v senatu pa se je nadaljevala razprava o nadzorstvu nad orožjem. Pravosodna komisija poslanske zbornice je davi zaključila splošno diskusijo o načrtih zakona socialista Fortune in komunista Spagno-lija, ki predvidevata možnost raz-poroke. Predsednik komisije je sporočil, da bo predlog Fortune podlaga za nadaljnjo diskusijo o posameznih členih. Diskusija in STALNA NAPETOST NA SREDNJEM VZHODU Včeraj nov topniški dvoboj med Egipčani in Izraelci Evakuacija žensk in otrok iz Sueza - Naserjeva poslanica de Gaullu Omiljene omejitve proti ZDA - Eškol začel «demografsko kampanjo» glasovanje se bosta verjetno začela v petek. Finančna komisija poslanske zbornice pa je dokončno odobrila načrt zakona o spremembi in spo-polnitvi določb o vojni odškodnini. V senatu so združene parlamentarne komisije nadaljevale proučevanje proračuna za leto 1968. kakor je pokazal potek dela vodstva, ker so se pojavila razna različna mnenja v sami večini, in ki se prav gotovo ne odražajo v končni resoluciji. Dokument namreč ne odraža jasne politične linije, ki vsebuje vrsto dvoumnosti, ki se ! lahko protislovno tolmačijo, glede Danes se je sestalo vodstvo de-1 problemov, o katerih je potrebna KAIRO, 21. — Egiptovsko vojaško poveljstvo javlja, da je bil davi nov spopad na področju Kantare. Na egiptovski strani je bilo pet mrtvih (trije vojaki in dva civilista) in 19 ranjenih (12 civilistov in sedem vojakov). Vojaško sporočilo pravi, da je sovražnik davi obnovil svoja izzivalna dejanja ter začel streljati ob 8.05 na zahodno četrt El Kan-tare. Egiptovske sile so prisilile sovražno topništvo k molku ob 9.15. Ogenj je prenehal na posredovanje opazovalcev OZN. Sporočilo dodaja, da je sovražnik utrpel znatne človeške izgube. Egiptovsko topništvo je uničilo eno poveljniško postojanko, nekatere nadzorstvene postojanke in skladišča goriva v zahodnem delu El Kantare. V več krajih mesta so izbruhnili požari. Sovražnik je izgubil tudi osem tankov, dve oklepni vozili, en tovornjak in več avtomatskega o-rožja. V Tel Avivu pa je izraelski vojaški predstavnik izjavil, da so začeli streljati Egipčani, in da so Izraelci odgovorili. Streljanje se je končalo, ko so posredovali opazovalci OZN. Dejal je, da so bili ubiti štirje izraelski vojaki, šest pa jih je bilo ranjenih. Poleg tega sta bili uničeni dve egiptovski o-klepni vozili. «A1 Ahram* piše, da so začeli iz Sueza evakuirati ženske in otroke, ki to želijo, za primer, da se ponovi streljanje med Egipčani in Izraelci. «A1 Ahram* piše tudi, da bo e-giptovski zunanji minister Riad izročil v petek generalu de Gaullu posebno Naserjevo poslanico. Ustavil se bo v Parizu med potjo v Nevv York. «A1 Gumhuria* poroča, da je e-giptovska vlada omilila omejitve proti Američanom. Odslej bodo a-meriški turisti, ki bodo prišli v Egipt, takoj dobili vizum, ameriške šole se bodo lahko zopet odprle. in vlada je načelno dovolila, da začne zopet delovati tudi ameriška univerza v Kairu. Ni bil pa še dose- Scdaj ni nujna operacija papeža žen noben sporazum o obnovitvi a- meriških letalskih prog s Kairom. VATIKAN, 21. - Danes so razde- Iizr®: liji drugi bilten o papeževi bolezni, ki so ga podpisali profesorji ......................minil.min....mm.mm'.. VOJNA V VIETNAMU Sestreljenih 7 ameriških letal med bombnim napadom na Hajfong Vedno večje ameriške izgube ■ Tudi Tajska je poslala vojake v Južni Vietnam Hanoj 21. — Ameriška letala so danes znova bombardirala Hajfong, in sicer obljudena in industrijska področja. Sestreljenih je bilo sedem ameriških letal, in sicer štiri s protiletalskimi izstrelki, tri pa so jih sestrelila letala. Ameriško Poveljstvo ▼ Sai§°‘ ske. Po ameriških uradnih podat- RIM, 21. — Pozno včeraj zvečer se je izvedelo, da je prizivna komisija za filmsko revizijo ovrgla sklep komisije prve stopnje, da se prepove predvajanje Bellochiovega filma ((Kitajska je blizu«, ki je na beneškem iflmskem festivalu dosegel dovolj ugoden uspeh. Film se bo sedaj lahko predvajal. (Da je bil prepovedan in nato spet dovo jjen — vse to mu je napravilo že več reklame.) Vendar ne bodo nu je javilo, da je med napadom, ki ga je 30. avgusta izvršila osvobodilna vojska na a-meriško tajno oporišče Fu Bai blizu Hue, bilo ubitih 55 Vietnamcev, ranjenih pa 61. Poleg tega so bili ranjeni štirje Američani in poškodovanih je bilo 18 letal. Osvobodilna vojska pa je s tem v zvezi svoj čas javila, da je bilo ubitih ali ranjenih 150 Američanov in južnih Vietnamcev, uničenih pa 50 letal in helikopterjev. V tednu od 10. do 16. septembra so bile ameriške izgube v Južnem Vietnamu dvakrat tako velike kakor izgube sajgonske Voj- kih je bilo med Američani 326 mrtvih in 1774 ranjenih, štiri pa pogrešajo. Južni Vietnamci so imeli 215 mrtvih, 591 ranjenih in 47 pogrešanih. Med Korejci in Avstralci je bilo 46 mrtvih in 126 ranjenih. Danes se je v Sajgonu izkrcal prvi del skupine tajskih čet, in sicer 2200 mož, ki se bodo pridružile ameriškim četam. Tajska je peta država, ki je poslala svoje čete v Vietnam. Druge države so Južna Koreja, Avstralija in Nova Zelandija. «Demokratična fronta* v Sajgonu, ki jo je ustanovilo pet civilnih kandidatov, ki so bili poraženi na I na sodišču. predsedniških volitvah, je poslala pismo ameriškemu poslaniku Bunkerju s pozivom, naj preneha vsako ameriško vmešavanje v notranje zadeve Južnega Vietnama, ki teži po uzakonitvi sleparskih in protidemokratičnih volitev od 3. septembra. Fronta je poslala pismo tudi poslanski zbornici, v katerem zahteva nove volitve. Medtem nadaljuje vlada preganjanje bivših civilnih kandidatov. Danes je skupina 30 policijskih a-gentov vdrla v stanovanje bivšega ministra za gospodarstvo Tan-ha, ki je postavil svojo kandidaturo na predsedniških volitvah, toda so ja na zahtevo policije odvrnili, češ da je Tanh «komunističnih tendenc*. Policaji, ki so vdrli v stanovanje, so izjavili, da morajo Tahnu sporočiti poziv, naj se javi elske vlade Levi Eškol pozval izra elsko prebivalstvo, naj poskrbi, da se poveča število rojstev. Dejal je: «Ne moremo računati na tako veliko priseljevanje. Če nas bi bilo štiri milijone Židov v Izraelu, bi laže rešili vprašanja, ki so povezana s šestdnevno vojno.* Pekinški radio govori o državljanski vojni PEKING, 21. — Pekinški radi) je poudaril, da je borba med raznimi skupinami na Kitajskem pripeljala Kitajsko na rob državljanske vojne. Nekateri dnevniki v drugih pokrajinah, ki jih omenja pekinški radio, pa so objavili poziv na enotnost za «veliko revolucionarno zavezništvo« in so pripravili seznam hudih posledic, ki bi jih lahko utrpeli revolucionarji, če se bodo še dalje spopadali med seboj. «V tem primeru, piše neki dnevnik v Šanghaju, bi pri znova dvignili glavo, na Kitajskem bi se obnovil kapitalizem in padlo bi na milijone glav.« Neki drugi list piše, da «se razredni sovražniki vese. lijo sedanjih borb in uporabljajo vsa mogoča podla sredstva za sabotiranje enotnosti«. Radio javlja dalje, da so mao-cetungovci dosegli veliko zmago v vzhodni pokrajini Anhvej in da so revolucionarji ((povzročili neuspeh protirevolucionarne zarote, ki jo je organiziral prvi tajnik komunistične stranke te pokrajine«. Da proslavijo zmago, je včeraj šlo po pekinških ulicah 200 tisoč ljudi v sprevodu. šanghajski radio pa Je javil, da je v tem mestu ljudsko sodišče ob- i sodila na ^irt enega «kontrarevo-lucionarja«, drugih 13 pa na dosmrtno ječo. Obsojenca na smrt so takoj usmrtili. Procesu je prisostvovalo 10 tisoč ((revolucionarjev«. Neznana usoda posadke HAAG, 21. — Utonila je vzhodnonemška trgovska ladja «Fiete Schulze« (7986 t), in sicer ponoči približno 193 km sevemozahodno od rta Finisterrae. Na ladji je bila posadka 48 mož. Ameriška petrolejska ladja «Jasmina» je pobrala šest mož, Jfi so bili na nekem rešilnem čolnu, medtem ko sta izgubljena rešilna čolna z ostalo posadko. Pietro Valdoni, Mario Arduini in Mario Fontana. V biltenu je rečeno, da se papeževo stanje zboljšu-je. Na koncu pravi zdravniško poročilo, da zdravniki niso ugotovili nobenega razloga za takojšnjo kirurško rešitev zadeve. MttNCHEN, 21. — Erich Rajako-witsch, bivši asistent Adolfa Eicn-manna, je pričel sodni postopek, da bi Simonu Wiesenhalu, predsedniku židovskega dokumentacijskega centra, preprečili objavo knjige ((Morilci so med nami«. V tej knjiki je cela vrsta obtožb proti Rajavvokitschu. Njegov odvetnik je poudaril, da obtožbe ne držije, čeprav je bil Rajakovvitsch nacist. mokristjanske parlamentarne skupine v poslanski zbornici. Sklenili so, da je treba dati prednost v poslanski zbornici volilnemu zakonu za dežele z navadnim statutom, reformi univerz, referendumu in odobritvi proračuna za leto 1968. Glede davčne reforme, o kateri je vlada poudarila, da jo je treba nujno proučiti, je demokristjansko vodstvo ugotovilo, da bo to mogoče, ob upoštevanju važnosti in zapletenosti zadeve in tudi omenjenega časa«. Demokristjansko vodstvo je mnenja, da je čas tako omejen, da bi bilo bolje naglo proučevati naravnost v stalnih komisijah na zakonodajni stopnji vse tiste ukrepe, ki bodo lahko odobreni pred koncem sedanje zakonodajne dobe. Med temi omenja demokristjansko vodstvo zakon o otroških vrtcih. Danes se je sestalo tudi vodstvo parlamentarne skupine PSI-PSDI v poslanski zbornici pod predsedstvom poslanca Ferrija. Razpravljali so o poteku dela v poslanski zbornici. Tajnik skupine Brandi je po seji sporočil, da so sklenili poslati predvsem pismo vsem socialističnim poslancem z nalogo, naj redno posečajo seje komisij in zbornice, da se izvede program, ki je bil dogovorjen v vladi. To pa tudi v zvezi s sklepi vodstva stranke in z zadevnim pozivom socialističnim parlamentarcem. Brandi je izjavil, da bi morali do konca zakonodajne dobe zaključiti in odobriti razpravo in odobriti naslednje ukrepe: deželni volilni zakon, davčna reforma, reforma univerz, družinsko pravo, vrhovni sodni svet in predvsem zakon o postopku za izvajanje gospodarskega načrta, ki ga sedaj proučuje senat. Poslanska zbornica bi morala tudi naglo in dokončno odobriti zakon o otroških vrtcih. Brandi je dodal, da bi morali te ukreje odobriti, ne da bi kakor koli to oviralo odobritev proračunov v roku, ki ga določa zakon. 'teleg tega so na seji proučili stališče, ki naj ga zavzemajo v zvezi z morebitno debato o resoluciji PSITTP za revizijo konkordata. Pooblastili so predsednika skuoine, naj določi govornika, ki nai ob unoštevaniu stališča socialistične stranke čim iirše obrazloži mne-nie stranke. Suorazumeli so se tudi o potrebi debate o zunanji politiki, takoj ko se bo vrnil zunanji minister s notovanja s predsednikom republike. Vodstvo d.emokristjanske parlamentarne skunine v sicilskem deželnem parlamentu le določila Vin-cenza Oarolla za deželnega predsednika. O Carollu so se pred meseci že enkrat sporazumeli demokristjani, socialisti in • republikanci. večja jasnost. Zaradi tega je manjšina glasovala proti. Vendar pa že sama vsebina resolucije večine, ki se sicer izogiba bistvenim problemom, pušča odprto debato, ki bo morala omogočiti stranki, da išče zlasti kar se tiče bistvene revizije atlantskega pakta in določitve italijan.- 3 zunanje politike večje avtonomije od Amerike, orientacijo in stališče, ki je v skladu s socialistično tradicijo borbe za mir in za premaganje blokov v novi mednarodni stvarnosti. Ta stvarnost sicer vsebuje nove in pozitivne plati, kar se tiče popustitve napetosti, kakor je na primer pripravljanje pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, vsebuje pa tudi druge zaskrbljujoče plati, kakor je na primer nadaljevanje ameriške vojne v Vietnamu in vprašanje Srednjega vzhoda, uvedbo fašističnega režima v Grčiji.* DJAKARTA, 21. — V zadnjih ted nih je v Djakarti umrlo 55 osen za kozami. Od začetka leta pa je v prestolnici umrlo že okrog 200 oseb. Primere te bolezni so zabeležili tudi v drugih krajih Indonezije. Santi o sklepih socialističnega vodstva RIM, 21. — V zvezi z včerajšnjim sestankom vodstva PSI-PSDI je poslanec Santi izjavil naslednje: «Menim, da je razprava v stranki o zunanji politiki še vedno odprta. lllIllililIHIliililliiliilllillIlllllllllIllilllllliimiiniiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiillililllllliiiliiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii NA PREDLOG MOSKVE Saragat odpotoval v Polinezijo LOS ANGELES, 21. — Predsednik Saragat je v spremstvu zunanjega ministra Fanfanija in drugih članov delegacije odpotoval danes ob 11. uri po krajevnem času iz Los Angelesa v Papeete v francoski Polineziji. Pred pogajanji o mirovni pogodbi med SZ in Japonsko BEOGRAD, 21. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Marka Nikeziča je prispel danes na šestdnevni uraden obisk v Jugoslavijo državni tajnik za zunanje zadeve in politične posle republike San Marino Federico Bigi. Na beograjskem letališču so visokega gosta pozdravili Marko Nikezič in druge osebnosti državnega tajništva. SAINT GERVAIS, 21. — V masivu Mont Blanca je plaz zasul skupino kakih dvajset oseb. Pri tem je bilo deset oseb ranjenih. TOKIO, 21. — Japonska tiskovna agencija poroča, da je SZ Dri-pravljena pričeti pogovore z Japonsko v vsakem trenutku po proslavi 50. obletnice oktobrske revolucije. Gre za preliminarna pogajanja pred sklenitvijo mirovne pogodbe O tej odločitvi svoje vlade je sovjetski veleposlanik Oleg Trojanov-ski danes obvestil Japonskega namestnika zunanjega ministra, japonsko zunanje ministrstvo je sicer potrdilo, da sta se namestnik zunanjega ministra Nobuhiki in Trojanovski pogovarjala, ni pa povedalo nobenih podrobnosti o pogovoru. Sovjetska zveza ni podpisala mirovne pogodbe med zavezniki in Japonsko v S. Franciscu. Vojno stanje med SZ in Japonsko pa je formalno prenehalo s skupno Izjavo oktobra 1956. Bližnji razgovori bodo sledili predlogu, ki ga je sovjetski ministrski predsednik Kosigin predložil japonskemu zunanjemu ministru Takeo Miki v Moskvi julija meseca ▼ Se en nacist pred sodiščem BRAUNSCHWEIG, 21. — Pred sodiščem v Bruanschweigu je danes nastopil bivši zadnji poveljnik uničevalnega taborišča «Gross Ro- sen« v Sleziji To je Johannes Ha-senbroek, star 57 let in po poklicu trgovec. Obtožen je treh umorov ter v treh primerih sodelovanja pri umorih. Baje je med zadnjo vojno ukazal pobiti osem židovskih jetnikov ter enega sovjetskega državljana. Obtoženca je neko britansko sodišče že 1. 1948 obsodilo na smrt zaradi pokola britanskih častnikov v taborišču «Gross Rosen«. Kazen pa so mu potem spremenili na dosmrtno ječo, pozneje pa na 15 let prisilnega dela; doslej ima že za sabo osem let. Longo o atlantskem paktu RIM, 21. — Tajnik KPI Longo je napisal za prihodnjo številko «Rinascita» uvodnik pod naslovom «Slaba vest atlantskih skrajnežev«. Longo odgovarja tistim, ki trdijo, da je premaganje vojaških blokov samo rezultat dolgega in preizkušenega razdobja popuščanja napetosti, ter piše, da sta popuščanja napetosti in premaganje blokov tes. no povezani med seboj, in sta dve plati istega vprašanja, iste po litine. S lem v zvezi omenja, da so komunisti nakazali ukrepe, «ki bi že sedaj lahko razčistili stanje in odnose med državami«. ((Odgovornost za atlantizem in za atlantsko skrajnost, dodaja Longo, še vedno pade na krščansko demokracijo in na dorotejsko skupino, ki imata največjo odgovornost za italijansko zunanjo in notranjo politiko. Jasno je, da ti nimajo nič opraviti z iskrenimi in poštenimi mnenji, ki so prišla v ospredje v širokih plasteh katoliškega javnega mnenja, v strujah demokristjanske levice. Niti socialdemokratski voditelji, kakor Tanas si in Cariglia, Nenni in Catani, nimajo nič opraviti s starimi pacifističnimi in nevtralističnim tradicijami italijanskega socialističnega gibanja.* ((Komunisti, nadaljuje Longo, morajo znati razlikovati med tistimi, ki mislijo, da ni druge alternative za Italijo, nego potrditi staro atlantsko politiko, in tistimi, ki opozarjajo na nevarnost atlantizma in mislijo, kako naj bi se ji izognili. Atlantski skrajneži, predstavniki gospodarske in politične desnice, tako imenovani neodvisni časopisi, dorotejci in socialdemokratski voditelji, nadaljuje Longo, ne smejo imeti možnosti, da vsilijo Italiji, naj bi ostala zadnji steber evropske politike ZDA. t. j. tiste politike, katere izzivalna in napadalna usmeritev ter napadi, ki jih je pod-i pirala ali spodbujala na svobodo narodov, kažejo vedno nevarnejšo plat.« Na koncu pravi Longo, da mora «vedno večje število Italijanov — komunistov, socialistov, katoličanov, demokratov — zavrniti ameriško vojno politiko, ki je prinesla smrt in uničenje v Vietnam in ki se danes širi tudi na Srednji vzhod, v Sredozemlje do vrat Italije in ki hoče ob podpori atlantskih skrajnežev pri nas še bolj utrditi in povečati na našem samem ozemlju svoja oporišča izzivanja in hujskanja na vojno«. Rasni nemiri v ZDA NEW YORK, 21. — Župan v Day-tonu (Ohio) je postavil policijo za 12 ur v alarmno stanje, da bi preprečil nadaljnje nasilje po cestah. Župan v Hartfordu (Connecticut) pa je poznal prebivalstvo, naj se prostovoljno drži ((policijske ure«. Med incidenti v zadnjih 48 urah so v Dajrtonu in Hartfordu aretirali 140 oseb. Kakih 50 oseb je bilo v Dajrtomu tudi ranjenih. Včeraj je policija razganjala množico kakih 3000 oseb, ki so protestirale pred neko hišo, katere lastnik noče dati v najem prostorov organizaciji «Core»; ta se zavzema za rasno enakost. Številne nesreče CORPUS CHRIST1 (Texas), 21. — Orkan «Beulah» je prenehal. Na obrežju Mehiškega zaliva je povzročil smrt 30 oseb. Na področju Rio Grande v Texasu je bilo šest mrtvih. KALKUTA, 21. — Zaradi deževja, ki traja že 48 ur, se je več hiš zrušilo. Pri tem je bilo v svetem mestu Gaya (država Bihar) pet oseb mrtvih in 60 ranjenih. V Ut-tar Pradešu in Biharu so nadaljnje poplave povzročile smrt 173 oseb. LAS VEG AS (Nova Mehika) ,21. — Požar je zajel psihiatrično bolnišnico. Bolničarke so rešile 152 oseb, medtem ko jih je šest izgubilo življenje. JOHANNESBURG. 21. - V nekem rudniku šest kilometrov vzhodno od Johannesburga je v globini 2290 m nastal požar, ki je zahteval šest smrtnih žrtev. Predstavnik rudnika je dejal, da se je del rova zrušil in pokopal dva rudarja. Drugi štirje so hoteli tema dvema pomagati, pa jih je zadušilo. Vreme včeraj: najvišja temperatura 33 stopinj, najriižja 17.7, ob 19. uri 21.4, zračni tlak 1009,6 pada, veter 4 km vzhodnik jugovzhodnik, vlaga 69 odst., nebo 5 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 22. septembra Mavricij Sonce vzide ob 6.15 ln zatone ob 19.05. Dolžina dneva 12jl4. Luna vzi-de ob 20,29 ln zatone ob 10.30. Jutri, SOBOTA, 23. septembra Slavojka OD DANES DO NEDELJE NA TRŽAŠKI UNIVERZI Minister Tolloy od sinoči v Trstu za današnje zasedanje EGS-Vzhod Minister bo predsedoval prvemu dnevu zasedanja - Jutri bo govoril jugoslovanski strokovnjak dr. Adamovii iz Beograda Sinoči Je dopotoval v Trst minister za zunanjo trgovino Giusto Tolloy, ki bo danes dopoldne predsedoval prvemu delu tridnevnega Studijskega posvetovanja o odnoša-jih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnimi državami, na tržaSki univerzi. Ministra, ki se Je pripeljal z letalom iz Milana, so na ronskem letališču pričakali nekateri predstavniki tukajšnjih oblasti, med njimi generalni vladni komisar dr. Cappellini, ki so ga nato pospremili do hotela v središču mesta. Minister Tolloy bo kot predstavnik vlade imel otvoritveni govor na zasedanju, ki se bo nato nadaljevalo ves dan v soboto in v nedeljo dopoldne. Otvoritvene slovesnosti se bodo pričele v glavni dvorani vseučilišča ob 9.30. Z dobrodošlico rektorja prof. Origone ter s pozdravnimi nagovori predsednika organizacijskega odbora za zasedanje dr. Savone, tržaškega župana ing. Spaccinija in predsednika deželnega odbora dr. Berzantija. Po uvodnem nagovoru predstavnika Enotne komisije Evropske skupnosti se bodo strokovnjaki in udeleženci študijskega zasedanja u-deležiti sprejema, ki jim ga bo priredila tržaška občina, nato pa v zgodnjih popoldnaskih urah še posebnega izleta z ladjo po Tržaškem zalivu, z ogledom pristaniških naprav. Popoldne bo v avli «Vene-zian» na gospodarski fakulteti poročilo prof. R. Riffleta o temi »Evropska skupnost in vzhodne države: odnošaji in perspektive«; nato bo nastopil sodelavec Inštituta za gosopdarske vede pri Akademiji znanosti v Sofiji prof. R. Yanakiev. Sledila bo razprava, v večernih urah pa bo tukajšnja Letoviščarska in turistična ustanova priredila na čast gostom in strokovnjakom družaben večer. V soboto se bo delo zasedanja nadaljevalo pod vodstvom podtajnika na ministrstvu za proračun in načrtovanje Carona, In sicer je za ta dan na sporedu nastop strokovnjakov z gospodarskega področja iz Beograda (dr. Ljubiša Ada-movič), iz Varšave, Budimpešte, Prage, Berlina in Rima. Na nedeljskemu zasedanju, ki mu bo predsedoval podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Zagari, pa bodo nastopili tukajšnji strokovnjaki prof. Apih, prof. Bazo, dr. Gabrielli od trgovinske zbornice in deželni odbornik za načrtovanje Stopper. Zaključno besedo bo imel predsednik M. Zagari, nakar se bo uradni del tridnevnega zasedanja zaključil. V nedeljo popoldne bodo za udeležen- ce študijskih dni priredili izlet v tržaško okolico. Trg sv. Frančiška poimenovan po Giottiju Dosedanji Trg sv. Frančiška se od včeraj imenuje Trg Virgilio Giotti. Sinoči ob 17. uri je bila na trgu kratka svečanost ob 10. obletnici smrti tega pomembnega tržaškega dialektalnega pesnika. Pod marmornato ploščo, v katero je vklesano ime pesnika, so se zbrali predstavniki oblasti katerim je trg imenovati po nam dragemu imenu Virgilio Giotti. Mi vsi smo zadovoljni, je nadaljeval župan, da posvetimo to čast enemu izmed velikih sinov Trsta, enemu največjih italijanskih pesnikov 19. stoletja. To nas še bolj veseli, ker duša Trsta živi svoje resnično življenje v ljudski in aristokratski Giottijevi pesmi«. Ob 18. uri je bila v muzeju Revoltella posebna svečanost, na kateri je župan prečrtal veliko število solidarnostnih brzojavk italijanskih kulturnih osebnosti, Anita Pittoni pa je prečitala nekaj strani iz dnevnika pesnika in nekaj njegovih pesmi. Ob tej priložnosti spregovoril nekaj priložnostnih be- je bila v muzeju odprta razstava sed župan inž. Spaccini. Med dru- risb pokojnega pesnika, na kateri gim je župan dejal. «Hoteli smo ta I je 62 od okrog 200 njegovih del. 400 ZDRAVNIKOV NA ŠTUDIJSKEM ZASEDANJU 0 SLADKORNI BOLEZNI Slavnostna otvoritev tržaških zdravniških dnevov na univerzi Deželni odbornik za zdravstvo Nardini o prizadevanjih dežele na polju socialne medicine in preventivnega zdravstva - Sprejem pri županu Včeraj dopoldne Je bila v glavni dvorani tržaške univerze slovesna otvoritev tržaških zdravniških dne-vov. To zasedanje, katerega se u-deležuje letos okrog 400 zdravnikov, je posvečeno študiju zdravljenja sladkorne bolezni. V imenu rektorja univerze prof. Origoneja je pozdravil zborovalce prof. Udlna. Deželni odbornik za zdravstvo in higieno Nardini je v svojem pozdravnem govoru poudaril velik prispevek tržaških zdravnikov zdravstveni znanosti. Ta prispevek, je dejal odbornik Nardini, predstavlja stično točko študijev, načrtov in raziskav, ki ne koristijo samo zdravnikom, marveč tudi javnim upraviteljem. To nam potrjuje dejstvo, da imajo obravnavana vprašanja poleg svoje znanstvene vrednosti tudi velik Z VČERAJŠNJIM PODPISOM USTREZNIH LISTIN Ustanovljena družba STIMAT za razvoj mednarodnih prevozov po morju in kopnem Družba bo zgradila in upravljala skladišče južnega sadja in povrlnin Predsednik inž. Guicciardi prikazal županu koristi te pobude z,a Trst S podpisom ustreznih listin se je včeraj v pisarni notarja dr. M. Froglie v Trstu ustanovila družba za nzvoj mednarodnih prevozov po morju in no kopnem »Societa r l.j Sviluopo dei Trasporti Inter-nazionali Marittimo-Terrestri — ST IMAT S. p. A.», ki bo zgradila in upravljala skladišče južnega sadja in povrtnine v našem mestu. Delniški družbi, ki bo imela svoj sedež v Trstu je pristopilo večje število javnih in zasebnih ustanov ter oodjetij, med katerimi so tudi Assicurazioni Generali, Banca Com-merciale Italiana, Banca Naziona le del Lavoro, Banco di Napoli, Bastogi, Trgovinska zbornica iz Apulie, Trgovinska zbornica iz Ca-tanie, Tržaška trgovinska zbornica, Cassa di Risparmio di Bari, Cassa di Risparmio delle Provin-cie Lombarde, Tržaška hranilnica, pomorska družba C. Carngli, Ente Fiera di Bari, Ente sviluppo Pu- niiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHimiHiiiniiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimi V NOČI MED SOBOTO IN NEDELJO S povratkom k sončni uri spremembe v urniku vlakov Kazen tega začne 24. t. m. veljati nov vozni red vlakov, ki bo v veljavi do 25. maja prihodnjega leta V noči med soboto in nedeljo (23.-24. septembra) se bomo spet povrnili k sončni uri. To pomeni, da bomo ob 1. uri po polnoči morali premakniti kazalce za eno uro nazaj. Kakor Je prehod od sončne na legalno uro prinesel spremembe v voznem redu vlakov, tako jih bo seveda tudi prehod od legalne na sončno uro. Spremembe bodo nastale predvsem v voznih redih mednarodnih vlakov, kot posledica tega pa nastanejo nekatere spremembe tudi v notranjosti, in sicer zaradi zvez z mednarodnimi vlaki. Razen tega pa stopi v veljavo sploh novi vozni red vlakov, ki velja od 24. septembra do 25. maja 1968. Glavne spremembe, ki zadevajo naše mesto so naslednje: Vlak Direct Orient (156) bo prispel iz Jugoslavije ob 8.27 in odšel v Milan (Pariz) ob 9.32 ter prispel v Benetke ob 11.34, v Milan pa ob 16. uri. Rapido R 496 bo odšel ob 13.10 in z zvezo v Mestrah prispel v Milan ob 18.15, v Rim pa ob 22.39. Lombardie Express, ki je odhajal Ob 15.50, bo odpadel, ker je veljal samo za letno dobo, in bo namesto tega vlaka vozil brzec za Benetke ob 14.55 (veza z Milanom in Rimom). Iz Benetk bo odšel ob 12.55 in prispel v Trst ob 13.12. Simplon Express (132) bo prispel iz Jugoslavije ob 17.27 in odšel v Milan Lam. ob 17.52, kamor bo prispel ob 23.41. Iz Milana Lam. bo odšel ob 4.56 in prispel v Trst ob 10.40 ter odšel v Jugoslavijo ob 10.58. Rapido R 493 iz Bologne bo prispel 5 minut prej, in sicer ob 18.38. Direct Orient (155) bo odšel iz Milana ob 13.20 in prispel v Trst ob 19.45 ter odšel v Jugoslavijo ob 20.12. Na progi Opčine - Trst, bodo poleg sprememb v voznem redu vlakov Direct Orient in Simplon Ex-press, nastale spremembe tudi v voznih redih drugih mednarodnih vlakov tako ob odhodih kot ob prihodih, in sicer za približno eno uro prej. Na tej progi ne bodo več vozili krajevni poletni vlaki med Ljubljano in Trstom (odhod ob 14.10 in prihod ob 15), vozili pa bodo spet krajevni vlaki za uradnike, delavce in študente (odhod iz Trsta ob 14.05 in odhod z Opčin ob 16.35). Tudi na progi Trbiž - Videm bodo vlaki vozili eno uro prej in so zaradi tega nastale spremembe v voznih redih. Na progi za Dunaj ne bo več vozil brzec ob 8.55. Odhod vlaka za Dunaj bo ob 7.20, za Dunaj in MUnchen pa ob 20.50; prihod z Dunaja bo ob 22.40, z Dunaja in Mtinchna pa ob 9.23. Krajevni vlak, ki Je do sedaj odhajal iz Trsta ob 22.45 v Videm, bo od 24. septembra naprej odhajal ob 21.50. 5 Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj sprejel dr. Basso, predstavnika pokrajinskega nadzor-ništva zft prehrano. glia, Lucania e Molise, FIAT, FINAM, Finanziaria Ernesta Breda, Fincantieri, Finmare, Finsi-der, Istituto Mobigliare Italiano, IRFIS, La Centrale, Istituto di Credita delle Casse di Risparmio Italiane, liiunione Adriatica di Si-curta, Rivalta Scrivia, SGES, Shell Italiana, Societa Autostrade, finančne družba Furlani je-Julijske krajine «Friulia S. p. a.» ter Societa Nazionale Imprese di Sviluppo Industriale. Za predsednika upravnega sveta nove družbe, v katerem bodo sedeli predstavniki vseh navedenih ustanov, je bil imenovan predsednik Shell Italiana ing. Diego Guicciardi. V smislu statuta bo nova družba, kakor smo zabeležili že v včerajšnji številki, raziskovala tržišče s sadjem in povrtnino in u-gotavl.jala možnosti za razvoj izvoza sadja in povrtnin domačega izvora. Družba bo nadalje skrbela za spravljanje pridelkov najprej s polj v skladišča, nato pa dalje v trgovinsko mrežo, za špedicijo in prevoz blaga po kopnem in po morju, ter bo pripravila za to potrebne naprave in trgovska središča. Organizacija bo tudi nudila tehnično in trgovinsko pomoč pridelovalcem in drugim prizadetim operaterjem. V ta namen bo pripravljala okvirne in podrobne študije, pri čemer se bo posluževala tudi strokovnjakov, ustanov in združenj, ki se udejstvujejo na posameznih področjih izven same družbe. Končno si bo družba prizadevala za izdajo dovoljenj in pa njihov pristanek na uresničitev omenjenih načrtov. Po podpisu ustanovnih listin je predstavnike prizadetih ustanov sprejel tržaški župan ing. M. Spaccini, kateremu je ing. Guicciardi orisal namen in delovni program organizacije, ter naglasil ugodne posledice, ki jih bo nova pobuda prav gotovo imela za gospodarski napredek tržaškega mesta in celotne dežele, in pa važnost tesnejšega povezovanja kmetijskih področij na jugu države z našim področjem. Župan Spaccini je v odgovor ing. Guicciardiju izrazil živo zadovoljstvo spričo novega prispevka, ki so ga s tem pobudniki nove družbe STIMAT doprinesli tržaškemu gospodarstvu. V komentarju k pravkar realizirani pobudi je predsednik Guicciardi pozneje naglasil, da Je glavni in osnovni cilj nove družbe ustvariti pogoje za čim boljšo komercializacijo kmetijskih pridelkov južnega dela kontinentalne Italije in njenih otokov ter nuditi distribucijski mreži sodobne naprave in prevozna sredstva. V samem Trstu iiiiiHiiiiiiiiiiiimumiiiiiMiiiimiHimiiHiiiiiimiiiniMiiiiiiiiiiiiumiuiiiimimiiiiiimimiiiinmiiiimiiiiii JUTRI OD 6. DO NEDELJE OB 6. URI Proglasitev 24-urne stavke delavcev v gradbenih strokah Jutri ob 9.30 bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares skupščina stavkajočih Pet uslužbencev IJoyda dalo kri za ranjenca Pet upravnih nameščencev Tržaškega Lloyda: Claudio Bianchi, Giorgio Fonda, Arrigo Iesurum, Paolo Vollari in Rodolfo Hrovatin so na poziv socialne asistentke družbe, Carmele Vatta, darovali svojo kri za rešitev ladijskega šefa-kurjača Vita Magarellija, ki se zdravi na urološkem oddelku tržaške bolnišnice. Magarelli je bil 26. junija t. 1. žrtev nesreče na motorni ladji «Livenza». V bolnišnici je bil podvržen prvemu operacijskemu posegu, kateremu bo moral čez nekaj dni slediti drugi, za katerega pa potrebujejo zdravniki veliko količino krvne plazme. Kopenski nameščenci družbe so s svojim plemenitim dejanjem še enkrat izpričali človeško solidarnost med ljudmi morja in kopnega. Pokrajinska tajništva treh sindikalnih organizacij delavcev, ki so zaposleni v gradbeništvu, cementarnah, opekarnah in lesni industriji, so napovedale 24-umo stavko delavcev omenjenih strok, ki se bo začela jutri ob 6. uri in končala v nedeljo ob 6. uri. Tajništva omenjenih organizacij vabijo vse delavce, naj se udeležijo stavke in skupščine, ki bo jutri ob 9.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8. Stavko so sindikalne organizacije napovedale, da se zaščitijo sindikalne svoboščine, obstoj in delovanje notranjih komisij ter delovne pogodbe v vsedržavnem in pokrajinskem merilu. Pri tem opozarjajo, da je vodstvo podjetja Ital-cementi zagrozilo s takojšnjim odpustom člana notranje komisije Alfreda Battistela in da so sindikalne svoboščine delavcev zelo ogrožene v omenjenem podjetju ter v drugih podobnih podjetjih. Deželni odbor je na svoji zadnji seji na predlog odbornika Nardl-nija odobril zakonski osnutek o določitvi pristojbin raznih organov in uradov glede higiene, zdravstvene oskrbe, bolniške oskrbe itd. O omenjenem zakonskem osnutku bo moral seveda še razpravljati in odločati deželni svet. Zaključen simpozij o geofizikalnih teorijah S četrtim in zadnjim zasedanjem se je sinoči zaključil IV. mednarodni simpozij geofizikov v Trstu o geofizikalnih teorijah in o uporabi elektronskih računskih strojev. Prof. Marussi, direktor inštituta za geodezijo in geofiziko tržaške univerze ter eden med organizatorji simpozija, je izrazil zadovoljstvo tržaškega vseučilišča, da je lahko imelo v gosteh tako ugledne znanstvenike in poudaril tudi delež, ki ga je tržaška šola doprinesla k delu simpozija. Zvečer je kongresiste sprejel župan inž. Spaccini. t Včeraj je bilo dopoldne in popoldne na vrsti še več zanimivih predavanj znanstvenikov, med katerimi je bila tudi ena od treh prisotnih znanstvenic, Čehoslovakinja Zdenka Hubnerova. socialni pomen pri postavitvi in rešitvi vprašanj splošne javne koristi. In prav obravnava in študij o sladkorni bolezni, kateri je posvečeno to zasedanje, nakazujeta potrebo, da je treba to bolezen že preventivno zdraviti. Sedaj imamo malo središč v naši deželi, ki bi delovala v tej smeri. Zato je bila ena prvih skrbi deželne uprave, da se pr; Izvajanju deželnega zakona o socialni medicini, obnovijo in na novo ustanovijo središča za preventivno zdravljenje. Prepričani smo, Je poudaril deželni odbornik, da samo z okrepitvijo teh središč ln z vzporedno razširitvijo njihovega delovanja, bomo lahko dosegli ne samo zdravljenje sladkorne bolezni, marveč bomo lahko zatrli bolezen v kali. Odbornik Nardini je dejal, da v okviru vsedržavnega načrta zadobiva svojo obliko velika perspektiva, ki bo nadomestila zdravstveno karitativno oskrbo In bo zajamčila prebivalstvu pravico do splošnega zdravljenja. Avtonomna dežela, je zaključil odobrnik Nardini, je v tem svojem prvem zakonodajnem obdobju mnogo naredila v tem pogledu in se pripravila, da bo še več naredila, še preden bodo uveljavljeni vsedržavni zakonodajni ukrepi. Zbrane zdravnike je v imenu tržaške občinske uprave pozdravil odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasina, v imenu pokrajinske uprave pa odbornik dr. Fogher. Po slovesni otvoritvi se je začel delovni del zasedanja v glavni dvorani splošne bolnišnice. Ob 12.30 pa je tržaški župan Inž. Spaccini sprejel v dvorani občinskega sveta udeležence zdravniških dnevov. Srečanja sta se udeležila tudi odbornika Blasina in Mocchi ter pokrajinski odbornik Fogher. Zdravnike je spremljal primarij prof. Taglialerro, ki predseduje zasedanju. Zupan je zdravnike toplo pozdravil v imenu občinske uprave in mesta, ter je ob tej priložnosti poudaril, kako je to zasedanje postalo najbolj značilna znanstvena prireditev na visoki ravni, ki se prireja v Trstu. To zasedanje potrjuje tudi velike tradicije Trsta na področju zdravstvenih študijev. Zupan je Se dodal, da je Trst najbolj primeren sedež za takšno zasedanje, ker razpolaga s prvovrstnimi bolnišnicami in splošnimi zdravstvenimi storitvami. Ugled Trsta pa se je z ustanovitvijo medi-promet s tem blagom do" leta 1970 I cinske fakultete na zdravstvenem narastel na okoli 800,000 ton. I področju še povečal. VČERAJ POPOLDNE V PRESLEDKU ENE URE Dvanajst oseb ranjenih v dveh prometnih nesrečah Prva nesreča se je pripetila v mestu v UL Forti, druga pa na Bazoviški cesti bodo na pomolu VII. postavili potrebna skladišča, sicer pa se bo ta promet s sadjem in povrtnino odvijal s konteinerji. Blago bodo dovažali v Trst predvsem iz pokrajin Abruci, Molise, Puglie, Ba-silicata, Calabria, Sicilija, dalje iz Grčije, Turčije, Libanona, Izraela, Sirije, Egipta in Tunizije, pa še iz bolj oddaljenih dežel pridelovalk z Daljnjega vzhoda in Iz Vzhodne Afrike. Iz Trsta bodo blago odpremi jali v razne dežele Srednje in Vzhodne Evrope, in to zlasti v Jugoslavijo, Češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko. Po mnenju pobudnikov mednarodnega centra za manipulacijo in razpečevanje sadja in povrtnine, ki ga bodo upravljala družba STIMAT, pri čemer bo lahko prišla do Izraza dolgoletna praksa številnih tržaških trgovcev in izvedencev s tega specifičnega področja, naj bi tržaški pristaniški Dvanajst ranjenih oseb je obračun dveh prometnih nesreč, ki sta se pripetili včeraj popoldne v presledku ene ure, prva na stičišču treh ulic: Forti, Grego in Rosana, druga pa na Bazoviški cesti na ovinku dvesto metrov nad mitnico. Ob 16.30 je 46-letna gospodinja Norma Ostrovska por. Sancin iz Ul. Mantegna 4 iz Ul. Grego privozila svoj «volkswagen» TS 56568, v katerem so se peljali 26-letna Gianna Sancin por. Benveniu z Er-te SanCAnna 40. njeni trije otroci 5-letni Claudio, 5-letni Franco in 6-letni Marino ter 11-letna Orneila Maria Milessa iz Ul. Fonda 31. Komaj Je Ostrovskova privozila na križišče prej omenjenih ulic, se je v njen avtomobil z vso silo zaletel 40-letnl Tommaso Di Giovanni iz Vidma, Ul. Buttrio 258, ki je s precejšnjo hitrostjo privozil navzdol po Ul. Forti s tovornjakom UD 73640 in prikolico UD 3416. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Šofer tovornjaka je namreč privozil z leve in kar treščil v avtomobil. Trčenje bi bilo lahko usodno za vse potnike v «volkswagnu», na srečo pa ni prišlo do hujšega. Najhuje se je poškodovala Sanci-nova, ki se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti 50 dni zaradi več poškodb po obrazu in prsih ter zloma desne noge. Miles-sova sl Je prebila nosno kost in zadobila več ran po obrazu. Zdraviti se bo morala od 15 do 20 dni. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek. Ostali so se samo lažje ranili. Mali Claudio, Franco in Marino so zadobill malenkostne poškodbe in rane in bodo okrevali v največ dveh tednih, Ostrovska pa se ho na nevrokirurškem oddelku zdravila od 8 do 25 dni zaradi poškodb po glavi in udih. Uro kasneje je prišlo do drugega nesreče na ovinku na Bazoviški cesti, kjer sta trčila dva avta. Proti Trstu Je avto «Taunus» M — LE — 468 (D) vozil 32-letni Jugoslovan Josip Brusič z Reke, zraven njega in na zadnjih sedežih pa so se peljale še 30-letna Sonja Stupar, njena 21-letna> sestra Jordana Stupar, njuna 51-letna mati Dragica Grobruk por. Stupar in 44-letna Marica Sklenar, vse z Reke. Na ovinku Je Brusič zaradi hitrosti izgubil oblast nad avtom, zavozil na levo ln treščil v fiat 600 TS 76966, ki ga Je nasproti privozil 41-letnl uradnik Silvio Sva-ghel iz Ul. Trissino 31. Pri trčenju so se ranili vsi potniki v obeh avtih. Z rešilnimi avti so Jih odpeljali v bolnišnico, kjer so jih razmestili po raznih oddelkih. Najhuje se je pobila in ranila Sonja Stupar, ld se bo morala zdraviti od 10 do 20 dni zaradi verjetnega zloma čeljusti. Ostale tri ženske so se lažje pobile in ranile po glavah in udih ter bodo okrevale v največ 7 dneh. Brusič sl je poškodoval rebra, zaradi česar se bo zdravil od 7 do 20 dni. Svaghela pa so s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli na prvi kirurški oddelek zarodi ran po obrazu in nogah. Pri obeh nesrečah so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Okrogla miza o zaščiti Krasa Spričo zanimanja, ki ga je vzbudila razstava «Tržaški Kras« ter nujnosti, da se razvije diskusija o problematiki področja, ki predstavlja edina zelena pljuča našega mesta bo Tržaška zbornica arhitektov organizirala okroglo mizo o temi »Zaščita Krasa«, Okrogla miza, na kateri bodo sodelovali arhitekti, urbanisti in osebe, ki se ukvarjajo s problemi našega področja, bo v torek 26. t.m. ob 19. uri v glavni dvorani krožka »Circo-lo della cultura e delle art,i». Vstop je prost. Vpisovanje v baletno šolo PD Barkovlje BALETNA SOLA PD BARKOVLJE bo tudi letos začela z rednim učenjem v mesecu oktobru v prostorih društva v Barkovljah. Vpisovanje otrok od 6. leta starosti dalje se bo pričelo v ponedeljek, 25. t, m. od 16, do 18. ure vsak dan. Zaključek vpisovanja v soboto, 30. t. m. Dan začetka učenja bo objavljen pravočasno. Vse podrobnosti bodo prejeli starši otrok ob vpisu. V šolo se lahko vpišejo tudi otroci iz mesta in okolice. Svet Slovenske skupnosti o gospodarstvu in šolstvu Svet Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnaval nekatera važna politična, narodnostna in socialna vprašanja, kakor tudi zadeve, ki trenutno najbolj zanimajo slovensko šolstvo. Svet Je posvetil posebno pozornost počasnemu izvajanju gospodarske obnove v okviru CIPE, ki povzroča znatno zaskrbljenost. Ni še določeno, kje bodo postavili novo tovarno «FIAT-Grandi Motori«. V zvezi z nekaterimi govoricami o novi lokaciji tega podjetja se je Svet izrekel odločno proti temu, da bi ga postavili na kraški planoti, ker bi to pomenilo novo raznarodovanje, novo veliko razlašče-vanje za Slovence, pa tudi nepopravljivo škodo za gospodarski razvoj domačega prebivalstva zlasti na področju kmetijstva, turizma, flore in vsega tistega, kar je značilno za naš Kras in naj bo na željo vse tržaške javnosti zaščiteno. Svet zahteva, naj bo tovarna «FIAT-Grandi Motori« — če že mora biti na Tržaškem — zgrajena na področju, ki je bilo prvotno določeno, to je pri Orehu. Na področju šolstva je Svet o-bravnaval položaj, ki je nastal o-krog slovenskega strokovnega zavoda v Rojanu in se bo povrnil na to vprašanje, ko bo naredil še nekatere korake. Vzel je tudi na znanje, da Je tržaška občina odobrila načrt za otroški vrtec v Sv. Križu in je končno tudi preskrbela potrebna finančna sredstva. Repentabrski občini pa je uspelo zagotoviti finančna sredstva za novo osnovno šolo, ki bo stala nad 45 milijonov lir. Ex tempore na Repentahru Na pobudo repentabrske občine bo v nedeljo, 24. septembra prvo slikarsko tekmovanje ex tempore pod naslovom «Pogledi na tržaški Kras«. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi umetniki s stalnim bivališčem v deželi Furlanija - Julijska Benečija. Prireditelji so se odločili prav za Repentabor in njegovo okolico iz želje, da seznanijo čim širši krog likovnih umetnikov naše dežele z lepotami tržaškega Krasa, ki je prav v repentabrski okolici ohranil vso svojo pristnost. Tekmovanje se bo pričelo ob 7.30, ko bodo člani razsodišča overovili' neposlikana platna, medtem ko bodo slikarji morali oddati svoje izdelke najkasneje do 15. Dela bodo na ogled javnosti od 16.30 dalje na terasi repentabrske restavracije Furlan. Istočasno bo ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo repentabrski župan Mihael Guštin, slikarja Matteo Campitelli in Dante Pisani, umetnostna kritika Milko Bambič in Karlo Milič ter kipar Ugo Carb, nagradila zmagovalce z medaljami, plaketami in denarnimi nagradami, ki so jih poklonili: Generalni vladni komisariat, Tržaška pokrajina, Tržaška občina, Tržišlca občina, Miljska občina, Devinsko-nabrežinska občina, Repentabrska. občina, Tržaška turistična ustanova. Tržaška hranilnica in tvrdke: Stock, Godina; Seri-ca, Furlan. Škabar, Guštin Ludvik in Gregoretti. Huda nesreča delavca v Arzenalu Včeraj ponoči se je v Tržaškem arzenalu pripetila huda nesreča. Pri obnovitvenih delih težkega pon-tona «Ursus» se je hudo ponesrečil 31-letni delavec Dante Dalla Ri-va iz Ul. Battera 16, ki si je zlomil levo roko in zadobil 'močan živčni pretres. Bilo je okrog ene ure ponoči, ko je Dalla Riva v doku štev. 3 opravljal svoje delo. Tedaj ga Je nenadoma zadelo v roko težko železno dvojno dno pontona, ki se je odlomilo ter mu povzročilo omenjeno poškodbo. Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši in poklicali rešilni avto RK. Dalla Rivo je v bolnišnico spremljal 27-letni Luciane Bisiacchd iz Ul. San Marco 45 ln dežurnim zdravnikom obrazložil, kako je prišlo do nesreče. Ce ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral Dalla Riva zdraviti od 50 do 60 dni. Zastrupitev s hrano Na četrti medicinski oddelek bolnišnice so včeraj ponoči ob 2.10 sprejeli na zdravljenje 26-letno gospodinjo Rosario Belnone por. Marsiglia iz Ul. San Vito 12 zaradi hudih želodčnih krčev in bljuvanja od zastrupitve s hrano. Belnone,jeva je povedala, da je predvčerajšnjim zvečer za večerjo zaužila zrezek ln paradižnikovo solato ter se dve uri kasneje počutila slabo. Zrezek je bila kupila dopoldne v neki mesnici v središču. Ker bolečin rri mogla prenesti, je zaprosila za zdravniško pomoč in se dala odpeljati v bolnišnico v zasebnem avtu. Okrevala bo v 8 dneh. Agenti letečega oddelka so 30. avgusta prijeli 16-letnega S.C., ker so ga zasačili pri kraji denarja iz parkiranih avtov. S.C. je s silo odpiral deflektorje parkiranih avtov in segal v žepe Jopičev ln dežnih plaščev ter po listnicah, ki so jih lastniki puščali na sedežih, Na kvesturi je S.C. vse priznal, in dodul, da sta pri tatvinah sodelovala tudi 14-letni F.R. in 13-letni K.S., proti kateremu ni mogoč sodni postopek. Ostala dva so policisti prijavili sodišču zarač-i tatvin z obte-ževalnimi okoliščinami ter ju pustili na začasni svobodi. RUSKIH RIB IN KOMPOTOV ITT | I 609 LEPIH I NAGRAD I REHRANA Ravnateljstvo državne srednje Sole «Fran Levstik« na Proseku obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpi. sovanje se zaključi 25. septembra. m m m Ravnateljstvo državne srednje šole (Simon Gregorčiči v Dolini, obvešča da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpi-sovanje se zaključi 25. septembra 1967, • • • Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije ln liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guar-dtella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. • • • Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovski tehnični zavod «2iga Zois« s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorslno 8, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure do 25. septembra • • * Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu Je do 25. septembra. 24. t.m. priredi SPDT izlet na Krnsko pogorje in kot po navadi v dveh skupinah. Z avtobusom se bomo pripeljali na Vrsno. Tara se bo ločila prva skupina, ki se bo vzpela na Krn in nato spustila v dolino Lepenje. Druga skupina se bo do ogledu Gregorčičeve rojstne hiše odneliala v Leppnio do koče dr: Klementa Juga, odkoder se bo povzpela do Krnskega jezera. Se nekaj mest je prostih! Odhod ob 5. uri zjutraj po novem času iz začetka Ul. F. Severo. Prijavljene! naj poravnajo vpisnino danes! Vpisovanje pri Prosvetni zvezi v Ul. Geppa 9. • • ( Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo, 24. septembra t.l. izlet na Bled in v Bohinj. Odbor partizanov na Opčinah obve. šča Izletnike za Kočevje, Novo mesto tn Metliko, da bo odhod avtobusov v soboto dne 23. t. m. ob 13, uri izpred prosvetnega doma na Opčinah. Gledališča VERDI V gledališču Verdi se nadaljujejo predstave glasbene komedije «La voce del padroni« z Aligbierom Noschese-jem v režiji Garineja in Glovannlnija. Tudi nocojšnja predstava se začne ob 21. uri. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo in sobotno predstavo, začenja pa se prodaja vstopnic za nedeljsko popoldansko predstavo. Nazionale 16.00, 22.10 «Quattro bassot-tl per un danese« Technicolor. Dean Jones, Charlie Rubles. ExceIsior 15,30 «11 ladro dl Parigi« Technicolor Jean Paul Belmondo, režija Louis M ali e. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30, 22.10 «La ragazza del generale« Technicolor, Virna Lisi, Kod Steiger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00, 18j00, 22.00 «Ediipo Re» Technicolor. Franco Clttl, Alida Valil, Silvana Mangano. Prepovedano mladini pod 18. letom, Grattaclelo 16.00 »Bella di glorno« Technicolor. Jean Sorel, Catherine Daneuve. Prepovedano mladini pod 18. letom. Rltz (Ulica San Fraricesco štev. 10) 15.30 «E1 Dorado« Technicolor. John Wayne, Robert Mltchum. Alabarda 16 30 «11 faraone« Technicolor. Barbara Bryll, George Geldik. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodramatico 16.30 «Superspettacoll nel mondo« Technicolor Sexy film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «L’incompreso» Technicolor. Anthony Qualle, Stefano Col-lagra-nde, Giorgia Moll. Cristallo 16.30, 22.10 «Un uomo, una donna« Technicolor. Ainouk Aimee, Jean Trlntingham. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capltol 15.30 «Quelli della San Paolo« Technicolor. Steve Mc Queen, Glaudlce Bergen. Garibaldi 16.30 «Nove ore per Roma« Technicolor. Jose Ferrer, Horst Bu-cholz. Aurora 16.30 »I/immoralc« Ornobeli film. Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30, 21.30 (Tutti lnsieme ap. passlonatamente« Technicolor. Julie Andrevvs. Astorla 16.00 »Clelo giallo« (Vestern Gregory Pečk, Richard VVidmark. Astra 16.30 «L’ultima volta che vidi Parigi« Technicolor. Elizabeth Tay-lor. Vittorlo Veneto 15.45 «A nol piace Flynt» Technicolor. James Coburn, Lee Cob, Andrey Dougan. Ideale 16.15 «The Edy Ohapman Story (a 1 servizio dl Hitler e di sua Ma-esta)» Technicolor Yul Brynner. Prispevajte na DIJAŠKO MATHCOI Hinc un kjičij Wk- V letu 1848 so se Apači vojnih orlov Plave jope generala Quaita spopadli v zadnjem poboju v veliki deželi predvaja danes, 22. t. m. ob 18. uri film: TROY DONAHUE SUZANNE PLE8HETIE DIANE McBAlN e con JAMES CREGORV (itiim BtTšoiDs ciime m« mi sim TECHNICOLOR PANAVISIO« Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 21. septembra 1967 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 79-letna Raffaela Černe vd. Rus, 78-letna Maria Lucas vd. Leftachis, 72-letna Eufemia Massarot-to por. Ca-lucci, 8Metna Stefania PI-gnolo por. Selili, 76-4etni Carlo Bohm, 884etna Domenica Martlmlcich vd. Dessantl, 70-letnt Umberto Radin, 62-letni Pietro Girotto, 81-letni Oscar Ariosl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Atla Bastllca, Ul. S. Giusto 1, Buso-llnl. Ul. P. Revoltella 41, INAM, Al Cedro, Trg, Oberdan 2, Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlPAngelo d'oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Marchio, Ul. Ginnastlca 44, Miani, Drev. Mira-m are 117 (Barkovlje). ZVEZA PARTIZANOV ANP1 sporoča vsem bivšim borcem, ki še niso izpolnili vprašalnih pol, da to nemudoma store in jih oddajo na sedežu ANPI, Ul. Zonta 4/1. Umiki uradov: od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Odbor Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Gizel* Meden daruje družina Datodl 2.000 lir za pevski zbor «Jakobus Gallus«. V počastitev spomina pok. Gize!« Meden daruje brat Slavko Nardin z družino 2.000 Ur za pevski zbor «J*-kobus Gallus« V počastitev spomina pok. Jožeta Hlede darujeta Alma Reschitz ln Ma- rica Škabar 2.000 lir za Dijaško Matico. Ob prvi obletnici smrti naše nepozabne mame KAROLINE PAVLICE se je z neutolažljivo žalostjo spominjajo sin IVAN, hčeri LIDIA in MERY ter vsi drugi sorodniki. Trst, Barkovlje, 22. septembra 1967 Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama ln babica AMALIJA MAGANJA roj. SEDMAK Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v petek, ob 16 uri iz hiše žalosti v Sv. Križu št. 287. Žalujoči: mož Kristjan, sin Srečko z ženo Zoro, hči Ana z možem Renatom ter vnuki Darko, Manueia in Nadja Sv. Križ • Trst . San Giorgio di Nogaro, 22. sept. 1967 NEKAJ PODATKOV IZ AMERIŠKE REVIJE «FORTUNE» Na kurz ameriške zunanje politike verjetno ne vplivajo ie «jastrebi» Cisti dobiček velikana med velikani, družbe General Motors, je večji od vrednosti vse proizvodnje turinskega velikana Fiat Kadar se govori o Vietnamu in ZDA, se v zadnjih časih stalno omenjata dve ameriški struji in sicer struja »jastrebov* in struja »golobov*. Med »jastrebe* se uvrščajo tisti ameriški vodilni ljudje, ki so za «vojaško» rešitev vietnamske zadeve, med »golobe* pa tisti, ki se ogrevajo za karšnokoli pa čeprav kompromisno rešitev, celo za umik ameriške vojske iz Vietnama. Nikakršna tajnost ni, da je Johnson pod vplivom »jastrebov*, kolikor bi sploh bilo potrebno, da bi bil pod njihovim vplivom glede svojih odločitev za stopnjevanje vojne v Vietnamu. Sicer pa ima glede tega veliko besedo tudi Pentagon, to se pravi ameriško o-brambno ministrstvo, v katerem so doma v pretežni večini, skoraj izključno — »jastrebi*. Vse to se navaja v zvezi z vietnamsko »umazano vojno* in se v tem išče tudi razlaga, včasih celo opravičilo za Belo hišo. Bolj redki pa so tisti, ki k vsemu temu dodajajo tudi vpliv ameriških trustov in koncernov, to se pravi vpliv ameriških finančnih in industrijskih mogotcev, ki jim prav gotovo ni malo mar, kakšno zunanjo politiko vodi Bela hiša, saj je od razpečevanja dela njihove proizvodnje po svetu odvisna nadaljnja ekspanzija gospodarstva, torej tudi uspeh posameznih tudi njihovih podjetij. Zares ne maramo v tem iti v skrajnost in reči, da se sklepi o zunanjepolitični liniji Bele hiše sprejemajo v birojih velikih družb. Hkrati pa je tudi res, da nas zgodovina more marsikaj naučiti. Glede tega nam more nuditi zelo drastičen zgled zgodovina izpred nekaj desetletij: Alfred Krupp je ob koncu zadnje vojne prišel v Niirn-bergu na zatožno klop, skupno z največjimi nacističnimi vojnimi zločinci, iz enostavnega razloga, ker je ves svet vedel, da je prav njegova družba, skupno z nekaterimi drugimi nemškimi industrijskimi velikani, ne le pripomogla, da je Hitler prišel na oblast, ampak dobavljala nacistični vojski vsa mogoča orožja in hkrati izkoriščala ceneno delovno silo jetnikov v svojih pogonih. Nočemo gornjega primera navajati v nekakšni paraleli in povezavi z vietnamsko vojno, kar zadeva ameriške industrijske velikane, prav gotovo pa ne bomo prav nič pretiravali, če rečemo, da ti velikani vplivajo na vso ameriško zunanjo politiko, na izrazite neo-kolonialistične tendence Bele hiše in Amerike nasploh. Posredno s tem torej tudi na zadržanje ZDA glede jugovzhodne Azije. Toliko za uvod k nekaterim podatkom, ki jih bomo navedli, k nekaterim številkam. ki jih objavljamo v naslednjem. Ameriška revija »Fortune* vsako leto objavi seznam 500 največjih ameriških družb in prikaže njihov letni finančni uspeh, število nameščencev, čisti dobiček in morebitne nove investicije. Ta seznam more služiti tudi kot odlična slika ameriške industrijske in finančne strukture. V konkretnem primeru nas ne zanima finančni uspeh teh družb niti ne sam finančni uspeh posamezne družbe, pač pa bomo skušali s konkretnimi številkami prikazati finančno, to se pravi konkretno moč desetih najpomembnejših ameriških industrijskih velikanov. Od 500 največjih ameriških družb jih je kar 60, ki so izdelale v lanskem letu za nad eno milijardo dolarjev fakturiranega blaga. V drugih besedah bi to pomenilo, da je vsako od teh podjetij izdelalo v enem letu za najmanj 620 milijard lir blaga. Največje podjetje v ZDA, velikan med velikani, je družba General Motors s proizvodnjo v vrednosti 20 milijard dolarjev, odnosno 12.400 milijard lir. Družba zaposluje 745 tisoč uradnikov in delavcev, njen delež v proizvodnjo pa predstavlja 12 odst. vse proizvodnje že omenjenih 60 družb s proizvodnjo, ki gre čez 1 milijardo dolarjev vrednosti. Čisti dobiček družbe General Motors je v lanskem letu znašal 1 milijardo 800 milijonov dolarjev, to se pravi, kar precej več kot tisoč milijard lir v naši valuti, to se pravi več kot je znašala vsa vrednost proizvodnje največjega italijanskega podjetja, turinskega velikana Fiat. Na drugem mestu, po tem merilu, je ameriška družba Ford. Ta je v lanskem letu izdelala blaga v skupni vrednosti za obilnih 12 milijard dolarjev, odnosno 7500 milijard lir, odnosno skoraj toliko, kolikor znaša italijanski državni proračun. Za gornjima dvema velikanoma s področja avtomobilske industrije pride kot tretji na vrsto velikan med velikani s področja petrolejske industrije. Gre za družbo Standard Oil s sedežem v Nevv Jerseyu, ki je lani načrpala in predelala petroleja in derivatov v vrednosti obilnih 12 milijard dolarjev, torej ponovno okoli 7500 milijard lir. Na četrto mesto pride med temi velikani družba General Electric. Ta je v lanskem letu proizvedla za obilnih 7 milijard dolarjev izdelkov. Medtem ko zaposluje Ford 155 tisoč delavcev, družba Standard Oil pa le 80 tisoč, jih družba General Electric zaposluje kar 350 tisoč, to se pravi, nekaj manj kot polovico, kar jih zaposluje družba General Motors. Na peto mesto na tej lestvici je po svojih podatkih revija »Fortune* postavila tretjo ameriško avtomobilsko industrijo «Chrysler», ki je lani izdelala avtomobilov in drugih izdelkov za 5 milijard 650 milijonov dolarjev. Na tem seznamu sledita na šestem in sedmem mestu spet dve petrolejski družbi, pač dva člana »sedmih sester*, ki si dejansko delijo malone monopol nad petrolejsko industrijo Zahoda. Gre za družbi Mobil Oil in Texaco, prva s proizvodnjo v vrednosti 5 milijard 250 milijonov, druga pa s proizvodnjo v vrednosti 4 milijard in pol dolarjev. Šele na osmem mestu je največje jeklarsko podjetje ZDA in sicer U. S. Steel, ki je lani izdelala jekla in železa v vrednosti skoraj za 4 milijarde in pol dolarjev. Na naslednjem, devetem mestu je Inter. Business Machines, torej družba, ki se ukvarja z električnimi in elektronskimi napravami in ki je lani izdelala blaga za 4 milijarde 250 milijonov dolarjev vrednosti. Na naslednjem, desetem mestu, je spet ena izmed »sedmih sester*, in sicer petrolejska družba Gulf Oil, ki je prilezla skoraj na 4 milijarde dolarjev proizvodnje. Seveda ni bilo pri tem naštevanju zanimivo navesti tudi nekaj konkretnih podatkov o čistih dobičkih, ki gredo vsi, po naših pojmih v astronomske številke. Toda navedli bomo, glede tega, le splošen podatek, in sicer, da je znašal čisti dobiček 10 odst. od fakturirane vrednosti. Če od podatkov, ki smo jih navedli glede vrednosti proizvodnje posameznega podjetja, odštejemo 10 odst., vidimo, koliko so si mogli v preteklem letu lastniki podjetij, recimo delničarji, razdeliti. Vendar pa nas v konkretnem primeru to ne zanima. Veliko dlje bi se bilo treba ustaviti pri nečem drugem: če je bil nemški velikan Krupp, skupno z nekaterimi svojimi »vrstniki* tako zainteresiran za politiko Nemčije, kako bi mogli ne upoštevati tudi »želja* vodstev teh ameriških velikanov, glede smeri, ki naj bi jo ubrala Bela hiša v svoji zunanji politiki? To velja seveda za zunanjo politiko Bele hiše nasploh in njenih odnosov do Vietnama še posebej. Res bi se mogel nekdo oglasiti k besedi in reči, da so ameriške razmere drugačne od razmer v Nemčiji pred zadnjo vojno. Deloma bi to moglo tudi držati, toda določeni zakoni so neizprosni. Tudi glede tega nas je zgodovina samega našega stoletja, do druge svetovne vojne, in tudi po njej, lahko marsikaj naučila. Modni kreatorJI ne poznajo več meja. Na sliki je manekenka z obleko za dom ob morju, za na plažo in za kopanje vse obenem. Seveda bomo kaj takega zaman iskali prihodnje leto na plažah Ob petdeseti obletnici Carzana (september 1917) Bosanci pod vodstvom Slovenca z Italijani proti Avstriji Zato se ne čudite, če 2. zvezek Pivkovih spominov nosi ime: Jablane med frontama, če zarotniki, kurirji, posamezne patrulje in Pivko sam, poveljnik bosanskega bataljona, hodijo na sestanke z Italijani z vrečami in se vračajo težko obloženi z darovi, ki so zrastli med frontama. Pogledal sem italijansko enciklopedijo (Enciclopedia Italiana) in tam našel črno na belem, da še danes odlTajajo od tu v širni svet najboljša jabolka. Če bi bil takrat stal na suganski fronti, kar bi se mi bilo lahko zgodilo, saj me je že cesar Franc Jožef klical na «obrambo domovine*, seveda njegove in ne moje, bi bil vesel jabolk med frontama. Lačen sem bil tudi jaz, kot goriški begunec, vendar brez jabolk, vesel pese in korenja in koščka koruznega kruha... Sedež italijanske armade je bil UllllllllllUinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIItllllllMIIIMIIIIIlIUUIIIIIIIIIIIIIIIliiliiiiillllIlllIMllllillllIlllIlllllluiiiiiliillillllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII NAŠI IZSELJENCI NISO PRETRGALI VEZI S < ekipe povečajo naskok in zasluženo osvojijo drugQ mesto. Vse ostale štiri ekipe so občutno zaostale. KONČNA LESTVICA 1. SOKOL A (Ivan Pertot, Adrijan Caharija, Dimitrij Pertot, Bogdan Petelin), 3’02”1 2. Sokol B (Martin Venier, Gui-do Švara, Robert Franko, Miljan Antonini) 3’05”2 3. Opčine (Edi Križman, Bruno Križman, Peter Suhadole, Sergij Tavčar) 3’09”4 4. Sokol C (Peter Gruden. Darij Svetlič, Luciano Cavo, Sergij Radovič) 3’17”5 5. Vesna (Drago Stefančič, Nedeljko Bandel, Vladimir Tence, Boris Bogateč) 3’42”2 6. Škamperle (Franko Drasič, Učo Jurkič, Danilo Pilat, Miran Škrap) 3’54”2 Gaja (Renato Grgič, Rado Andol-šek. Peter Grgič, Drago Grgič) odstopila. Ekipna lestvica po prvem dnevu tekmovanja 1. SOKOL 108 točk 2. Opčine 18 3. Škamperle 15 4. Cankar 9 5. Breg 4’5 Kontovel 4’5 6. Vesna 4 7. Barkovlje 2 DANES ZADNJI DAN PL A VALNIH TEKEM SŠI in tekmo- 18.30 — zbor sodnikov valcev 19.00 — 33 m prsno (ŽE) fikacije 19.10 - 33 m poljubno (ME-MI) kvalifikacije 19.20 — 66 m prosto (MO) fikacije 19.40 — 33 m prosto (SE) fikacije 19.50 - 66 m hrbtno (MO) fikacije 20.00 — 33 m prsno (SI) fikacije ! 22.20 — 33 m poljubno (DE-DI) serije 20.30 — 33 m 20.35 — 33 m finale 20.40 - 66 m 20.50 — 33 m 20.55 — 66 m kvali- kvali- kvali- kvali- kvali- prsno (ŽE) finale poljubno (ME-MI) "■JA KKCmi KG............_____ SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige d Ljudje, leta, življenjem) A. A. Vlasov Zgodaj zjutraj so Vlasova poklicali po fisokofrekvenčnem telefonu Vrnil se je razburjen: «Tovariš Stalin mi Je izkazal visoko zaupanje...« Vlasov je bil prejel imenovanje. Bliskovito so iznesli njegove stvari. Koča je opustela. Pripravam za odhod je poveljevala Marusja v vatiranem suknjiču. Vlasov me je vzel v svoj avtomobil — odpeljal se Je v prve črte poslovit se od borcev. Tam sem se pod minometalskim ognjem poslovil od njega. Vlasov je odpotoval v Moskvo, mene pa so zadržali vojaki; «Skupaj bomo pobedovali...» V Moskvo sem se vrnil ponoči. Začeli so grmeti protiletalski topovi. Jaz pa sem razmišljal o Vlasovu. Zdel se mi je zanimiv človek, sicer častihlepen, a pogumen; ganile so me njegove besede o zvestobi. V članku, posvečenemu bojem za Bezimjanij vrh sem na kratko opisal poveljnika armade. Polkovnik Krpanov mi je dejal, da so Vlasovu zauPalj Poveljstvo nad 2. armado, ki naj bi poskušala predreti blokado Leningrada in pomislil sem: kaj hočemo, ni bila slaba izbira... Štiri mesece kasneje, ali natančno 16. julija, so Nemci sporočili da so ujeli visokega sovjetskega poveljnika; skrival se 1e v Koči in bil oblečen kot navaden vojak, ko pa je zagledal Nemce, je zavpil, da Je general, in, ko so ga pripeljali v štab, je dokazal, da je bil zares poveljnik posebne armade gene-ral Vlasov. Potem mi je nek sovjetski oficir, ki se je bil prebil iz obroča, pripovedoval, da je bil Vlasov laže ranjen v nogo, koračil Je po obcestju, se opiral na palico in klel. Minil je še mesec dni in Nemci so sporočili, da ustanavlja general Vlasov iz vojnih ujetnikov armado, ki se bo borila «na strani Nemčije za vzpostavitev v Rusiji novega reda in nacionalistične ureditve.« Prinesli so mi letak, pobran na bojišču In shranil sem ga. V njem Je tekla tudi beseda o meni: «židovski pes Eren-burg se razburja«, letak pa je bil podpisan «Vlasovci». Prebral sem ga in se spomnil, kako me je postavni general v kratkem suknjiču pred pol leta ob slovesu trikrat poljubil in sem zaklel (seveda ne tako sočno kot Vlasov). Seveda je vsaka tuja duša uganka; vendar pa si upam razložiti svoje domneve. Vlasov ni bil niti Brut niti knez Kurb-ski, zdi se mi, da je bilo vse mnogo preprosteje. Vlasov je hotel izpolniti zaupano mu nalogo; vedel je, da mu bo čestital Stalin, prejel bo novo odlikovanje, zrastel bo v očeh drugih in vse bo porazil s svojo umetnostjo pretrgovati citate iz Marxa s surovinskimi domislicami. Zgodilo pa se je drugače: Nemci so bili močnejši, armada je znova zašla v obroč. Vlasov se je hotel rešiti in se je preoblekel. Ko je zagledal Nemce, se je prestrašil: navadnega vojaka bi lahko pokončali na mestu. Ko se je znašel v ujetništvu, je začel razmišljati o tem, kaj naj stori. Dobro je poznal politično abecedo, navduševal se je nad Stalinom, toda prepričanja v njem ni bilo — bila je le častihlepnost. Spoznal je, da je konec z njegovo vojaško kariero, če bo zmagala Sovjetska zveza, ga bodo v najboljšem primeru degradirali. To je torej pomenilo, da mu je preostalo samo eno: sprejeti predlog Nemcev in storiti vse, da bi Nemčija zmagala. Takrat pa bo sam postal vrhovni poveljnik ali vojni minister pristrižene Rusije pod pokroviteljstvom zmagovitega Hitlerja. Seveda Vlasov nikoli ni nikomur tako govoril; izjavljal Je po radiu, da Je bil že zdavnaj zasovražil sovjetsko u-reditev, da hrepeni po «osvoboditvi Rusije izpod boljševikov«, sam pa mi Je končno postregel z izrekom: «Vsak Fedorček ima svoj zagovorček...» Vlasovu se je posrečilo nabrati iz vojnih ujetnikov nekaj divizij. Nekateri so vstopili zato, ker jih je nagnala lakota, drugi zato, ker so se bali lastnih ljudi. V bojih so bili vlasov-ci nestalni in Nemci so jih v glavnem uporabljali za dušitev partizanskega gibanja. Ko sem po vojni pripotoval v Francijo, so mi prebivalci Limousina pripovedovali o krutih obračunavanjih vlasovcev s prebivalstvom. Slabi ljudje so povsod, to ni odvisno niti od političnega reda niti od vzgoje. Julija 1942. leta, ko se je Vlasov odločil služiti sovražnikom svoje domovine, so trije mitraljezci in bolničarka Vera Ste-panova Badina branili griček poleg pristave Bolšoj. Obkolil jih je bataljon, oni pa so streljali naprej. Nemci so odprli topniški ogenj. Salva je ubila dva mitraljezca, tretji mitraljezec in bolničarka pa sta bila hudo ranjena. Nemci so takoj ustrelili mitraljezca Napivkova, dekletu pa, oblitemu s krvjo, so grozili z revolverjem — hoteli so, da bi jih prosila milosti. Vera Badina je zares poprosila nemškega oficirja, toda ne za milost, temveč za revolver, da bi se ustrelila. Bilo ji je de-vetidvajset let. In istega dne, ko so mi prinesli letak vlasovcev, sem prejel pismo s pripisom: ((Najdeno pri seržentu Maljcevu Jakovu Iljiča, padlem pod Stalingradom.« Poglejte, kaj je pisal Malj-cev: «Dragi lija Grigorjevič! Nujno vas prosim, če bi predelali mojo neveščo pošiljko in jo objavili v časniku. Starešina Ličkin Ivan Georgijevič je živ. Hoteli so ga predlagati za visoko odlikovanje, toda bataljon, v katerem sva bila, je padel. Jutri ali pojutršnjem se odpravljam v boj. Morda bom padel. V zadnjih minutah se mi do bolečine v duši hoče, da bi ljudstvo zvedelo za herojski podvig starešine Ličkina.« Seržant je nadalje pripovedoval, kako je avgusta 1941. batoljon padel v obroč: nekaj mož se je zbralo in so prebegnili k Nemcem, druge pa so ubili; živi so ostali samo trije in Ličkin Jih je popeljal iz obroča, uničil nemški tank ter zajel dva Nemca. Takrat sem izpolnil poslednjo voljo Maljceva. Ko Je odhajal v boj in očitno vedoč, da ga čaka smrt, ni poslednjo noč razmišljal o sebi, temveč o svojem bojnem tovarišu. (Nadaljevanje sledi) prosto (MO) finali- prosto (SE) finale hrbtno (MO) finale 21.00 — 33 m prsno (SI) finale 21.20 — 4x33 m prosto (ŽE) serije 21.30 — 4x33 m mešano (MO) serije Med premorom plavalnih tekem SŠI bodo (Slani Edere skuali nocoj izboljšati nekatere deželne rekorde. VAŽNA OBVESTILA ZA TEKMOVALCE Poleg že objavljenih pravil morajo tekmovalci upoštevati še naslednja navodila: 1. Vstop v tekmovalni prostor bo dovoljen pol ure pred začetkom IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI i BEOGRAD, 21. — V nadaljevanju mednarodnega prvenstva Jugoslavije v tenisu je danes za največje prese.iečenje poskrbel mladi Franulovič, ki je v osmini finale premagal izvrstnega Roberta Wil-sona 6:3, 6:3, zatem pa v četrtini finale še Holandca Okkera za 6:3, 9:7. Ostali rezultati osmine finale: Sanxter (Anglija) — Kolbinger (Avstralija) 6:3, 6:4, Lewandowski (Poljska) — špear (Jugosl.) 8:6, 6:3. Najvažnejši rezultat četrtine finala: Boi . Jovanovič (Jug.) — Sangster (Anglija) 5:7, 6:1, 6:2 Pilič (Jug.) - Hutka (CSSR) 6:1, O:" Franulovič — Okker 6:3, 9:7 Lewandowski (Poljska) — Buding (Zah. N.) 6:0, 1:6, 6:3 Jutri s. bodo v polfinale srečali Pilič—Jovanovič in Franulovič— Lev ndovvski. Ženske (osmine finala) Pipan (Jug.) — De Nigris (It.) 6:2, 6:4 Leiler ^(Avstr.) — Dvornik (Jug.) Sturm (Zah. Nem.) — Todorovič (Jug.) 6:0, 6:0 tekmovanja. Pred vsako tekmo bodo tekmovalci poklicani k stranski zapisnikarski mizi kjer bodo potrdili svoj nastop. Zamude se ne bodo upoštevale. 2. Vsi tekmovalci naj s seboj prinesejo milo, ker se je treba pred vstopom v tekmovalni prostor umiti. S čevlji je vstop na tekmovalni prostor prepovedan. Dovoljene so coklje ali gumijasti »japonski« sandali. 3. Dvodelne kopalke tekmovalkam niso dovoljene. ...... Ameriški Slovenci... (Nadaljevanje s 3. strani) no so ga približale takratnemu malemu slovenskemu človeku tudi njegove literarne ustvaritve, prijeme popevčice, ki so postale kmalu ljudska last, prav tako pa tudi njegove preproste odrske u-stvaritve. Celokupna njegova dejavnost pa ni bila po godu takratnim nemškutarjem. Miroslav s Kaica jim je bil trn v peti. Takratni nemški veljak in nemški pesnik Ana-stasius Grun — slovenski sodobnik: au ga preimenovali v Ana-stuz ,a Zelenca — je bil po rodu plen,j.maš s pravim imenom Anton Aleksander Auersperg — Tur-jačan. Bil je dober politik, odličen govornik in tudi član parlamenta, kranjskega deželnega zbora. Na Vilharja je imel piko in je napisa! nanj zbadljivko. Njegov epigram se glasi v nemškem izvirniku: «Was solist du, Krain, nicht uber tiefe Wunden klagen, wenn solehe Nachtigallen in deinem Hainen schiagen«. (V prevodu: Kranjska, nikar se ne pritožuj o svojih ranah, če ti pojejo v tvojih logih taki slavčki — kakor Je Vilhar...) Hvaležni slovenski narod je postavil pesniku, organizatorju in narodnemu buditelju Miroslavu Vilharju spomenik sredi Postojne. Na spomeniku so bile vklesane besede «čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo« Brž ko je po prvi svetovni vojni ta del slovenske zemlje zasedla Italija, je začela uničevati vse, kar je bilo slovensko zavednega Med drugim so takrat fašisti podrli tudi Vilharjev spomenik v Postojni. O pesniku Miroslavu, njegovem življenju, delu in pomenu za naš narod bi se dalo zapisati še to in ono. Pa se bojim da je moj članek o tem že predolg. Zato to pot nisem prikazal še življenja in dela drugih dveh mož, ld jim bodo Notranjci in drugi rojaki s prispevki postavili zdaj spomenik na Kalcah. JOŽE ZUPANČIČ ----TRSI - UL MONTECCHl 6 U, TELEFON »34(08 ln 94-838 - Poštni preda' 559 - PODRUŽNICA; GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-83 - UPRAVA; TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 30 - Telefon 37-338, 954)23 - NAROČNINA: mesečna KUU ui - vnaprej. UREUNisivu. ***°' 7 < 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka » tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst u 5374 - za četrtletna 2--»u ur. v „ teiPion ^4-207, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-210/1 OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Onančnoupravnl 250, osmrtnloe 150 Ur. - Mali oglasi <0 Ur beseda - Oglasi tržaške in SFRJ: ADU, u-a, uju • gortSke pokrajne se naročajo pri upravi. - la vseh drugih pokrajin Italije pri cSocietk Pubblicith ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja Ir tiska Založništvo tržaškega tiska Trst