21Delo in varnost Osrednja tema Revizija direktive o strojih Avtor: Mag. Milan Srna, univ. dipl. ing. str Posvetovalna komisija za spremembe v industriji (Consultative Commission on Industrial Change - CCMI), ki deluje kot delovno telo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (European Economic and Social Committee - EESC) je junija letos izdala informativno poročilo v zvezi z ugotovitvami o reviziji direktive o strojih. Evropski ekonomsko-socialni odbor – EESC letno pripravi med 160 in 190 mnenj in informativnih poročil, in sicer na zaprosilo Sveta EU, Evropske komisije EC in Evropskega parlamenta, pa tudi na zaprosilo države, ki predseduje Svetu EU. EESC se tako vključuje v prizadevanja Evropske komisije (EC) za analizo in morebitno izboljšanje učinkovitosti Direktive o strojih 2006/42/ES kot del njenega regulativnega programa za primernost in uspešnost (regulatory fitness and performance REFIT). Kratice organov, vključenih v revizijo direktive o strojih • EESC – European Economic and Social Committee – Evropski ekonomsko-socialni odbor, • CCMI – Consultative Commission on Industrial Change – Posvetovalna komisija za spremembe v industriji, • REFIT – Regulatory fitness and performance – Regulativni program za primernost in uspešnost, • IMCO – Internal Market and Consumer Protection Committee – Odbor Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov • SLIC – Senior Labour Inspectors Committe – Odbor glavnih inšpektorjev za delo pri Evropski komisiji • ADCO – Machinery Administrative and Cooperation Group – Delovna skupina za stroje • MACHEX - MACHinery EXchange Group – Delovna skupina za stroje V informativnem poročilu, ki ga je pripravila posvetovalna komisija za spremembe v industriji CCMI dne 10. 6. 2020, so navedeni naslednji sklepi, priporočila in ugotovitve: SKLEPI IN PRIPOROČILA • EESC meni, da je direktiva o strojih zelo pomemben instrument za evropsko industrijo, zato naj njen osnovni pristop ostane nespremenjen. EESC se sicer strinja, da so spremembe potrebne, vendar bi obsežne spremembe direktive o strojih, zlasti bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtev iz njene Priloge I, zelo negativno vplivale na razvoj nujnih harmoniziranih standardov, zato se je treba temu izogniti. • EESC se zaveda pritiska nekaterih strokovnjakov, ki so prepričani, da je treba direktivo o strojih posodobiti glede na izzive, ki jih prinaša razvoj digitalnih tehnologij, in poziva Komisijo, naj zbere in objavi z dejstvi podprte argumente, ki bi upravičili potrebo po tem. • EESC se zaveda različnih stališč deležnikov, predstavljenih na seji Odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO), ki je potekala 4. decembra 2019 v Bruslju. Na tej seji so bila izražena zelo različna mnenja o vprašanjih, povezanih z novimi tehnologijami, ki kažejo, da tehnologija ni dovolj razvita, da bi lahko konkretne predloge podprli z zadostnimi dokazi, razen ko gre za kibernetsko varnost. • EESC podpira mnenje Evropske komisije, da obstaja nevarnost zlonamernega ali nenamernega obratovanja strojev, povezanih z internetom. To je splošno tveganje, ki lahko prizadene najrazličnejšo opremo in naprave, ne samo stroje. Tudi kibernetska varnost je problem, ki vključuje več akterjev, njen nadzor pa ni odvisen le od proizvajalcev strojev. EESC priporoča, naj se vprašanje kibernetske varnosti obravnava v ločenem horizontalnem zakonodajnem aktu in naj se v revidirani direktivi o strojih doda sklic nanj, vendar priporoča tudi, naj se besedilo Priloge I, točka 1.2.1, ki navaja, da mora krmilni sistem vzdržati zunanje vplive, spremeni tako, da bo izrecno vključevalo tudi kibernetske napade. 22 Delo in varnost Osrednja tema • EESC poudarja, da uporaba umetne inteligence sicer ni nova, se pa zelo hitro širita njen razvoj in uporaba v okviru digitalne tehnologije. Ta razvoj je še vedno v zgodnji fazi v večini sektorjev proizvodnje strojev in predelovalne industrije v EU, zato je za EU pomembno, da se ga spodbuja. EESC meni, da so postopki za nadzor tveganja, določeni v trenutno veljavni direktivi o strojih, dobro poznani in se uporabljajo ter da jih ni treba spreminjati zaradi prilagajanja tej tehnologiji. Načeli ocenjevanja in zmanjševanja tveganja, na katerih temelji direktiva o strojih, ostajata namreč nespremenjeni. Ponavljajoča uporaba teh načel je tehnološko nevtralna: ocenjevanje in zmanjševanje tveganja je mogoče uspešno uporabiti za oceno in odločanje o vključitvi digitalne tehnologije v zasnovo strojev, da bi zagotovili njihovo skladnost z direktivo o strojih. Tako nobene tehnologije (vključno z novimi digitalnimi aplikacijami) ni mogoče uvesti v zasnovo strojev, če je ni mogoče preveriti in potrditi – za celotno življenjsko dobo stroja – s postopki za ugotavljanje skladnosti (kar vedno pomeni tudi ocenjevanje in zmanjševanje tveganja), določenimi v 12. členu direktive o strojih. • Direktiva 2006/42/ES o strojih in Direktiva 2009/104/ES o uporabi delovne opreme; • EESC poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi jasnejšo povezavo med obema zakonodajnima področjema, ki urejata zasnovo in uporabo strojev, tj. Direktivo 2006/42/ ES o strojih in Direktivo 2009/104/ES o uporabi delovne opreme, da bo popolnoma nedvoumno, da je varna zasnova strojev za njihovo celotno življenjsko obdobje predpogoj za njihovo varno uporabo. Tega načela ne bi smeli postavljati pod vprašaj s spornimi temami, kot je spreminjanje strojev med njihovo obratovalno dobo, vključno s stroji, ki so se sposobni »učiti«1. • EESC poudarja, da bo obveznost ocenjevanja tveganja za proizvajalce, delodajalce, pa tudi za organe za nadzor trga in inšpektorje za delo ostala nejasna, če ne bo pojasnjena povezava direktiv 2006/42/ES in 2009/104/ES. • Če proizvajalci ne poznajo dejanskih razmer, v katerih delujejo stroji, je zelo verjetno, da varnost stroja ne bo zagotovljena. EESC poziva generalna direktorata Komisije za zaposlovanje in rast2, naj pripravita skupno usklajeno strategijo, osredotočeno na uporabo tehničnega poročila ISO/CEN o načinu zbiranja povratnih informacij, da bi opredelili tveganja pri uporabi strojev in vzpostavili manjkajočo povezavo med direktivo o strojih (tj. varno zasnovo) in Direktivo 2009/104/ES3 o uporabi delovne opreme (tj. varno uporabo), saj slednja zahteva vzdrževanje delovne opreme (vključno s stroji), da bi bile izpolnjene zahteve direktive o strojih, s čimer to odgovornost nalaga podjetjem − delodajalcem, ki uporabljajo stroje. • EESC poziva Komisijo, naj izboljša besedilo direktive o strojih in poudari pomen tveganj z vidika ergonomije. Čeprav je v tej direktivi posebno poglavje namenjeno ergonomiji (Priloga I, točka 1.1.6), se zdi, da ta sprememba ni kaj prida vplivala na odnos večine proizvajalcev, saj so trajne telesne okvare – poškodbe, ki so posledica slabe ergonomske zasnove, še vedno eden glavnih problemov. EESC predlaga, naj se skupino za upravno sodelovanje na področju strojev, ki je zaprta skupina, ki jo sestavljajo organi za nadzor trga iz držav članic EU in EFTE, zadolži za uvedbo proaktivnega mednarodnega projekta za opredelitev ergonomskih vprašanj, povezanih z zasnovo strojev. Dobro bi bilo, če bi bil v ta vprašanja vključen tudi MACHEX (MACHinery EXchange), ki je delovno telo odbora glavnih inšpektorjev za delo (SLIC - Senior Labour Inspectors Committee’s), ki je najprimernejši za ugotavljanje ergonomskih tveganj pri uporabi strojev. • EESC ne priporoča večjih sprememb direktive o strojih, dokler se ne odpravita kronično pomanjkanje inšpektorjev in sredstev za delo inšpekcij v veliki večini držav članic ter izboljša preverjanje delovanja strojev (pred začetkom uporabe strojev ali po njem). Brez ustreznega nadzora trga bodo vsakršne izboljšave in spremembe neizvršljive ali pa bo njihov učinek omejen, zlasti v primeru proizvodov – strojev, uvoženih iz držav zunaj EU (nelojalna konkurenca). • EESC se zaveda, da je bilo sprejetih več kot 700 harmoniziranih standardov v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za stroje iz Direktive 2006/42/ES: v najboljšem primeru je njihov cilj kodificirati stanje tehnike, ki jo je treba upoštevati, če bi se proizvajalec odločil za alternativni, nestandardni pristop. EESC poziva Komisijo, naj prispeva k vključitvi socialnih partnerjev (uporabnikov strojev), organov za nadzor trga ter malih in srednjih podjetij v standardizacijo in naj preide od besed k dejanjem z uveljavljanjem 7. člena direktive o strojih4. Ta člen od držav članic izrecno zahteva, da zagotovijo ustrezno vključenost socialnih partnerjev v standardizacijo, saj je ta eden od stebrov, ki prispeva k sprejetju in uporabi harmoniziranih standardov. SPLOŠNE UGOTOVITVE • Po mnenju EESC so potrebne le manjše spremembe besedila direktive o strojih. Direktiva je prestala preskus časa in na splošno ustreza svojemu namenu, deluje tudi pristop, da se v besedilu direktive določijo samo cilji, medtem ko se podrobnosti in način za njihovo uresničenje določijo v okviru standardizacije. Direktiva v sedanji obliki je zadostila osnovnemu namenu tako na strani uporabnikov – delavcev kot tudi na strani proizvajalcev, zato ni posebnega razloga za spremembe bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtev iz Priloge I, razen če tako socialni partnerji kot državni organi menijo, da je to nujno. Program REFIT zahteva spremembo zakonodaje 1 Machine Learning: https://link.springer.com/journal/10994/volumes-and- issues/109-12 2 Directorate-General (DG) Employment and Directorate-General (DG) Grow 3 Svetovni (ISO) in evropski organ za standardizacijo (CEN) 4 Člen 7 - Domneva o skladnosti in harmonizirani standardi 1. Države članice obravnavajo stroje, ki nosijo oznako CE in jih spremlja ES-izjava o skladnosti, katere vsebina je določena v oddelku A dela 1 Priloge II, kot skladne z določbami te direktive. 2. Za stroje, ki so bili izdelani v skladu s harmoniziranim standardom, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih zajema tak harmonizirani standard. 3. Komisija objavlja sklice na harmonizirane standarde v Uradnem listu Evropske unije. 4. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev vpliva socialnih partnerjev na proces priprave in nadzora harmoniziranih standardov na nacionalni ravni. 23Delo in varnost Osrednja tema le na podlagi natančne ocene, ki temelji na dejstvih in dokazih, zato EESC priporoča Komisiji, naj zbere in oceni dejstva in konkretne študije primerov, preden predlaga spremembe, ter pri tem čim bolje uporabi znanje in izkušnje številnih deležnikov. • EESC priporoča, naj se ne revidira direktive o strojih (niti členov niti prilog), da bi se poskušal upoštevati tehnološki razvoj, ki ga nihče ne more dovolj natančno napovedati. Obveznosti proizvajalcev glede varnostnih in zdravstvenih zahtev v tej direktivi so ustrezne z vidika razvoja tehnologije, kot so algoritmi za samoučenje in roboti, ki so zasnovani tako, da delujejo v okviru varnih meja in vnaprej določenih operativnih ureditev, saj je mogoče oceniti in zmanjšati njihovo tveganje, še preden so dani na trg. EESC se zaveda številnih kazalnikov, ki pozivajo k reviziji zakonodaje, da bi zajeli nerealne napovedi in aplikacije, ki jih ni mogoče testirati, kot so avtonomni roboti, ki se lahko učijo brez omejitev: za te proizvode ne bo mogoča ocena tveganja v fazi proizvodnje, saj njihovega prihodnjega delovanja ni mogoče predvideti, preveriti ali potrditi. Za nadzor varnosti takšnih strojev bi bile potrebne prilagodljive ali dinamične metode obvladovanja tveganja, ki niso skladne ne s sedanjim pristopom direktive o strojih glede varne zasnove ne z novim zakonodajnim okvirom in filozofijo Evropske unije glede varnosti proizvodov. Z drugimi besedami, z direktivo o strojih je na podlagi ocenjevanja in zmanjševanja tveganja absolutno mogoče razlikovati med digitalnimi aplikacijami, ki izpolnjujejo zahteve, in tistimi, ki jih ne. EESC po drugi strani deli pomisleke Evropske komisije glede nerazložljive narave odločitev, ki jih sprejemajo sedanji sistemi strojnega učenja, in s tem tudi dejstva, da je nemogoče izslediti osnovni vzrok za nevarni dogodek ali nesrečo, ki jo povzroči stroj, ki ga vodi sistem strojnega učenja. Dejstvo, da je nemogoče izslediti osnovni vzrok, resno ogroža možnost izboljšanja varnosti na podlagi naknadnih analiz nevarnih dogodkov in nesreč. • Direktiva o strojih je hkrati tudi socialni ukrep, namenjen spodbujanju zdravja in varnosti oseb, saj se njene tehnične določbe nanašajo predvsem na zaščito uporabnikov. Gospodarski in družbeni subjekti, ki so se v poznih 80. letih 20. stoletja dogovorili o zadevah, ki so privedle do te direktive o strojih, so bili v istem obdobju vključeni tudi v pripravo Okvirne direktive o zdravju in varnosti delavcev. Dejstvo, da sta bili direktivi, ki sta rezultat teh pogajanj, tj. Direktiva o strojih (89/392/EGS) in Direktiva o varnosti in zdravju delavcev (89/391/EGS), skupaj objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti 29. junija 1989, je izraz želje – in tudi potrebe – po varni celostni zasnovi strojev ter hkrati varni namestitvi in varni uporabi teh strojev na delovnem mestu. Zato EESC poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za pojasnitev povezave med direktivama o varni zasnovi in varni uporabi. • Povratne informacije uporabnikov strojev tako proizvajalcem kot tistim, ki določajo standarde, so pomembne za stalne izboljšave: to bi bilo treba izrecno omeniti v direktivi o strojih kot nujni element, ki ga morajo proizvajalci upoštevati med obveznim ocenjevanjem in zmanjševanjem tveganj, ter v to vključiti vse razpoložljive informacije, da se ugotovijo vsa tveganja, povezana z delovanjem stroja v njegovem celotnem obdobju obratovanja. Iz statističnih podatkov o nesrečah, povezanih s stroji, je razvidno, da se oblikovalci strojev ne zavedajo človeških dejavnikov oziroma jih ne upoštevajo kot temeljni in bistveni del zasnove strojev. Na splošno potreba po funkcionalni zasnovi prevladuje v postopku zasnove, vendar na žalost funkcionalna zasnova ne vključuje potreb in omejitev uporabnikov strojev kot temeljnega dela same zasnove. Proizvajalci bi morali med samo zasnovo analizirati, kako bodo ljudje uporabljali, vzdrževali in – seveda – napačno uporabljali stroje. V praksi se lahko samo z izkušnjami odkrijejo tveganja, povezana z običajno uporabo, nenamernim ravnanjem uporabnikov in razumno predvidljivo napačno uporabo stroja. • Ergonomske težave, povezane s stroji, katerih posledice so lahko bolezni, povezane z delom, se običajno ne ugotavljajo ali preiskujejo. O tem vprašanju sta razpravljali tako skupina ADCO kot delovna skupina za stroje, vendar v glavnem v zvezi z vidnostjo in zasnovo krmilnih naprav premičnih strojev v primerih, ko so ljudje doživeli udarec ali so bili zmečkani. Vprašanja, ki so sprožila razpravo, so »akutna« tveganja, ki so predmet preiskave nesreč. Zaradi pomanjkanja sredstev in političnega pritiska tako na ravni EU kot na nacionalni ravni se organi za nadzor trga in inšpektorati za delo osredotočajo na tveganja, ugotovljena v preiskavah nesreč, namesto na proaktivno iskanje vzrokov kroničnih poškodb, kot so mišično-kostna obolenja, pa tudi duševne bolezni in težave, povezane s stresom, ki bi jih uvedba sodelovalne tehnologije umetne inteligence lahko še poslabšala. Zato bi morala biti revizija direktive o strojih priložnost, da se pojasni, da je skupina MACHEX ključna za zagotavljanje informacij organom za nadzor trga o problemih uporabe strojev pri delu. • Trenutno se nadzor trga močno razlikuje med državami članicami EU, ki večinoma niso proaktivne znotraj EU in njenih meja. EESC opozarja, da bodo nezadostne kontrole in inšpekcijski pregledi ter neprizadevanje za umik ali prepoved posameznih strojev: (a) povzročili povečanje količine nevarnih strojev v obtoku; (b) spodbudili neskladnost z zakonodajnimi zahtevami; (c) povečali verjetnost nesreč in poškodb ter (d) ustvarjali nepošteno konkurenco za podjetja, ki spoštujejo predpise. • EESC se tudi zaveda, da je bil koncept delno dokončanih strojev prvič vključen v sedanjo direktivo. Iz razprav z akterji, ki so sodelovali v pogajanjih o direktivi, je razvidno, da njihov namen ni bil, da bi bil delno dokončan stroj dan na trg brez spoštovanja zakonskih obveznosti in da bi vse obveznosti prevalili na proizvajalca, ki bo vgradil delno dokončan stroj, kot si danes razlagamo. EESC priporoča, naj se v okviru revizije direktive o strojih zahteva, da se vse zadevne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve ter ukrepi za zmanjšanje tveganja uporabijo za vse delno dokončane stroje, ki so dani na trg. • Pojem sklopi strojev je že več let problematičen in zaradi sodobnega računalniško vodenega delovanja celotnih industrijskih obratov postaja še bolj zapleten. Nekoč je imel vsak sklop svojo nadzorno ploščo, zaradi česar je Komisija med drugim predlagala razmejitev različnih sklopov. Glavno vprašanje z vidika varnosti delavcev je nadzor nad tveganji, ki jih povzroča sestavljanje sklopov, da bi ustrezno obravnavali vprašanja dodatnega varovanja, tveganja zmečkanja, zaporedja delovanja in ločenosti procesov. EESC priporoča, naj se spremeni opredelitev sklopov, da bo temeljila na vmesnikih in tveganjih, nastalih med vgrajevanjem novih elementov in zaradi njih. • Posodobitev strojev ne zahteva nove ocene oziroma domneve o skladnosti ali oznake CE, če so uporabljeni enakovredni deli (ti so lahko novejši deli z izboljšanimi varnostnimi značilnostmi itd., vendar z enako funkcijo). Države članice se niso dogovorile, kdaj je potrebna nova ocena oziroma domneva o skladnosti, kar bi bilo treba pojasniti v revidirani direktivi, da bi se sprejel skupni pristop. EESC priporoča, naj se pri dodajanju novih funkcij ali pri razširitvi obsega delovanja zahtevata nova ocena skladnosti in nova oznaka CE, da bi upoštevali pomembna tveganja, ki prej niso bila zajeta. Osrednja tema 24 Delo in varnost 25Delo in varnost Osrednja tema • Poglavje o delovnih razmerah oziroma na mestih, kjer delavec upravlja stroj v Prilogi I (del 1.1.7) ni ustrezno: čeprav se zahteva, da mora biti upravljavec zaščiten pred vsemi predvidljivimi nevarnostmi, se to v praksi zelo razlikuje. EESC priporoča, naj se posebej omenijo ogrevanje, hlajenje, hrup, prah, nevarne kemikalije in položaj telesa, ki ustreza dolgim obdobjem dela, da se natančno določi »dobro delovno okolje« za upravljavca. • Stanje tehnike v direktivi ni natančno opredeljeno, saj je le v uvodni izjavi na kratko pojasnjeno, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik. EESC priporoča, naj se opredeli izraz »stanje tehnike«, da bi se izognili zmedi in zlorabam. • EESC poudarja, da bi bilo treba pojem »razumno predvidljiva napačna uporaba« ne glede na to, ali gre za namerno ali nenamerno napačno uporabo, pojasniti tako, da se upoštevajo izkušnje, pridobljene s preteklo uporabo iste vrste strojev ali podobnih strojev, preiskave nesreč in znanje o človekovem ravnanju v preteklosti. Direktiva ne določa oblike navodil, vendar se predpostavlja, da morajo biti v papirni obliki. Napredek na področju telekomunikacij omogoča uporabo drugih možnosti (na primer videoposnetkov za pojasnitev namestitve, odstranitve ali vzdrževanja), ki jih lahko uporabniki z omejenimi jezikovnimi spretnostmi bolje razumejo. EESC priporoča, naj se navodila za delovanje, ki so na voljo v papirni obliki (vodnik za hiter začetek), s podrobnimi in popolnimi informacijami zagotovijo tudi v digitalni obliki, pri čemer je treba vsem končnim uporabnikom, ki to zahtevajo, zagotoviti natisnjen izvod navodil. • EESC poziva Evropsko komisijo, naj izboljša sedanjo obliko Priročnika za uporabo direktive o strojih, ki je na voljo na spletni strani https://knowledge4policy.ec.europa. eu/organisation/dg-grow-dg-internal-market-industry- entrepreneurship-smes_en in doda spletno različico, povezano z revidirano direktivo. To bi omogočilo takojšnjo posodobitev, povezave pa bi opozorile na ključne dokumente, kot je Modri vodnik5, in ustrezne sklice znotraj samega priročnika. Glede na mojo več kot 40-letno povezanost s strojništvom in varnostjo pri delu sem z velikim veseljem sprejel informacijo, da se po več kot 14 letih, ko je bila sprejeta zadnja direktiva o strojih, nekaj dogaja tudi na tem področju. Še posebej me veseli, da so sklepi in sporočila iz navedenega poročila skoraj pričakovana, kajti izkušnje ne tem področju so pokazale, da sta tako Izjava o skladnosti kot tudi Izjava o varnosti na nek način povezani. Res je, da je Izjava o skladnosti za stroj obveznost proizvajalca oziroma tistega, ki stroj da na trg, vendar je tudi res, kar je ne nazadnje razvidno iz predstavljenega poročila, da je EESC pozval Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za pojasnitev povezave med direktivama o varni zasnovi in varni uporabi, tako da bo popolnoma nedvoumno, da je varna zasnova strojev za njihovo celotno življenjsko obdobje predpogoj za njihovo varno uporabo. To slednje je velikokrat problem pri pripravi Izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je obveznost delodajalca oziroma uporabnika stroja. Iz letnih poročil Inšpektorata za delo je razvidno, da inšpektorji žal opažajo tudi, da so varnostna stikala na strojih (delovni opremi) večkrat predelana tako, da je možen poseg v nevarno območje stroja med njegovim delovanjem, čeprav je funkcija teh stikal prav to, da se pogon stroja ustavi, če delavec odpre varovalni okrov. Pri delodajalcih opažajo velike pomanjkljivosti pri zagotavljanju oziroma izvajanju notranje kontrole (neposredne dnevne kontrole nad delovanjem delovne opreme) in s tem povezanega nadzora nad delovanjem varnostnih elementov skladno z določili Pravilnika (direktive) o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. V izjavi o varnosti, ki je sicer obveznost delodajalca, praviloma nikoli ni opredeljena »razumno predvidljiva napačna uporaba« ne glede na to, ali gre za namerno ali nenamerno napačno uporabo. Pri tem se namreč upoštevajo izkušnje, pridobljene s preteklo uporabo iste vrste ali podobnih strojev. Zelo je zanimivo priporočilo EESC, da naj se v Prilogi I direktive bolj natančno določijo zahteve »dobrega delovnega okolja« (ogrevanje, hlajenje, hrup, prah, nevarne kemikalije in položaj) za upravljavca, kar je sicer obveznost delodajalca v Izjavi o varnosti. Pričakujem, da bodo sklepi in priporočila upoštevani pri pripravi revizije direktive o strojih. Tako bomo v prihodnje lahko bolj vsebinsko te spremembe predstavili oziroma, kakšne bodo obveznosti tako proizvajalcev in distributerjev kot tudi uporabnikov strojev. Viri: 1. Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta EU z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES, 2. Revision of the Machinery Directive 2006/42/EC,Machinery Working Group Brussels, 9-10 November 2020 3. European Economic and Social Committee EESC; Opinions and Information Reports, 4. European Economic and Social Committee EESC; Revision of the Machinery Directive – Timeline 5. ‘Blue Guide’ on the implementation of EU product rules - „Modri vodnik“ za izvajanje predpisov EU o proizvodih 6. Poročilo o delu inšpektorata za delo (IRSD) za leto 2019