Politični ogled. — Avstrijska politika. Sedanjemu ministru za zunanje zadeve, grofu Erentalu oSitajo, da ]© popolnoma slep za dogodke ob italijansko-avstrijski meji. ltalijani se ob meji pripravljajo za boj proti iiam in hujskajo italijansko ljudstvo v vedno večje sovraštvo proti Avstriji. Vsega tega grof Erental noce videti,; in sicer pravijo, da radi tega ne, ker je popolnoma vplivan po svoji ženi, ki je Madžarka. Zfliano pa je, da so Madžari stari prijatelji Italijanov, ki so jim svoječasno tudi gostolflubno sprejeli pod italijansko streho madžarske prekucuhe Košute, Pravijo pa, da višji krogi v Avstriji vendar že vidijo nevarnost Brentalovega ljubimkovanja z Italijani in da bo vsled. tega moral kmalu iti v zasiužen pokoj. Menda so že pripravlja na odstop, ker razSirja od sebe novice, da boleha. Vsi ministri pa bolehajo, kadar so zreli za odstop. — Deželnl zborl. Sedaj zborujejo razni deželni zbori. Skoro v vseh se razpravlja o deželnih proracunili. Povsod skoro ena in ista pesem: dolgovi, primanjkljaji v deželnih kasah, in nasledek tega zvišanja deželnih doklad, 0 štajerskem deželnem zboru poročamo na drugem mestu. V gališkem deželnem zboru delajo jbirupno obstrukjcijo rusinski poslanci, ker jim Poljakl nočejo dovoliti take deželne volilne postave, potom katere bi dobili Rusini za^topstvo v dež. zboru, ki jim gre po Številu prebivalstva, V gornjeavstrijskera deželrrem zboru pa so nemsški liberalci obstruirali radi spremembe obcinskega volilnega reda. Goriški deželni zbor pa deluje vkljub temu, da se slovenski liberalni poslanci in pristaši italijanske ljudske stranke ne udeležujejo sej. — Hrvaško. Ker so pri zadnjili volitvah v hr\aški sabor zmagale stranke, ki so po večini nasprotao b.anu Tomašicu, so postala njemu tla prevrofia in j« odstopil. Za novega hrvaškega bana je imenoval eesar barona Cuvaja, ki pa bo, kakor je posneti iz Casuiškil] porocil, euval nadalje mažaronsko nadvlado na Hrvafekem, Volitve v Nemčiji. Te dni se vršijo v Nemeiji «ožje volitve za državni zbor. Govorilo se je, da se bodo združile proti katoliški stranki pri ožjiii volitvab. ¦vse svobodomiselne stranke: liberalci raznih barv in rsocialni demokratje. A vkljub temu, da je vse, kar Ču¦ti z liberalci in socialnimi demokratit Šlo v boj proti katoličanom, imajo dobiček od tega največ katolifiani sami, deloma so se okoristili socialni demokratje, V petek, dne 25. januarja se vrše zadnje ožje volitve. Dosedaj je izvoljenih 99 socialnih demokratov, 101 pristaš ,,centruma" (katoliškega središča), 37 liberalcev, 38 pristašev Ijudske stranke, 42 konservativcev, 12 pristašev državne stranke, 14 antisemitov (protijudovska stranta), 16 Poljakov in 4 divjaki. Kakor je razvidno, bosta najmočnejši stranki bodocega državnega zbora katoliško ,,središče" in socialni demokratje, ki še pridejo jutri, dne 25. t. m. v 75 okrajili v ožjo volitev, — Italija in Francl|a. Italijani so preteSeni teden zaplenili dva Irancoska parnika, ki sta baje vozila nekaj turških Sastnikov. Radi te zaplenitve je nastalo napeto razmerje med obema državama. Vendar ta napetost menda ne bo iinela hujših posledic. — Turčija. V tej državi je vedno nemir. Vse aade, da bodo Mladoturki, ki imajo sedaj vladne vajeti v svojih rokaji, za državo ugodno vladali, so splavale po vodi. Sedaj je razpustila vlada državno zbor^nico ali komoro, Nove volitve se bodo vršile v kratkem. — Kitajsko. Nemiri so sedaj na Kitajskem stalno na dnevnem redu. Prekucija ima sedaj svojo žetev, Listi vedo porofiati, da je cesarska rodbina Mandžu Že odstopila od prestola in da se je proglasila ljuilovlada ali republika. Ali bo prinesla ljudovlada mir tej državi, je veliko vprašanje,. Gotovo pa je, da bodo druge države tekom ftasa se skušale okoristiti s kitajskimi razmeraimi in si bodo nekatere vaižnejSe dele razdelile med seboj. Ba]e se je dosedaj že 18 pokrajm izreklo za Ijudovlado, le samo štiri so ostale Se zveste cesarstvu, Zadnje dni so se vršili zopet vecji boji med prekucuhl in oesarskimi četami,. — Italljansko-turška vojska. PreteSeni teden so se vrgili vecji boji pri Gargarešu v bližini Bengazija, 400 mož broječa turSko-arabska ceta je dne 18. t. m. napadla italijanske postojanke pri GargareŠu. Po zelo krvavem boju so bili Turki odbiti. Na obeh straneh je bilo večje Število mrtvih in ranjenih. Drugi daii, dne 19. januarja je napadlo 600 Arabcev Itaiijane v bližini Bengazija, Le s pomočjo bojne ladiie ^Elrurije", ki je streljala z morja na Arabce, je bil napad odbit. Veliko nevoljo vzbuja v Italiji vrhovni poveljnik italijanskih feet v Tripolisu, general Kaneva, lti §e ni dosegel nobene vecje zmage nad Turki. Govori se, da ga bodo odstavilk