47SSL , Verein! rim gnnU LLSSäLQ^S IstL 1883-88. (Vsrn!r! pi-eDg!, skleni, intespcinrije in Pvn,-!) I?6alo 8lov. naroäno politiono äruätvo «81,06^». V 60RI6I. 1896. Verein! rbei' geM. 8l?V0 2LSSäÄQ^6 IstL 1883-96. (Vnrnisi Milillgi, skleiii, intei-pelsche in gsvni-i) I^clalo slov, naroclno politiöno clrustvo «81^06^.». V 6ORI0I. 1896. D MsooE? Ppvs sojs. One 28. decembra 1895. je bil otvorjen deLelni ^kor. ?red 8ejo je bila 8lovs8na 8V. masa, Iratere 80 86 udeleLili V8i 8loven8lri po- 8lanoi, deželni glavar in dva Italijana. Ob II. uri ,js bila prva 8eja. l>Iav/:oSi 80 bili V8i p08lanci ra^un ^bolele^a Lenar- delli-ja, deLslni xlavsr ^rok Ooronini ter Irne^onadsbok dr. 2orn. Vlaclo je ^a8to- pal 6. Irr. dvorni 8vetnik vit/8o8i^io. Vladni ?a8topnilc vite? 8o8i?io je na¬ znanil imenovanje deLelne^a glavarja xroka vranca Ooroninija in nje^a naine8tnilra dr. Antona Ore^oröiüa najprej v italijan8lljsAova naloga bo teLavna i?. ra^n^b U7.rnlrov, — 4 - ?ato prosi podporo FF. poslancev. 2al, 6s ni veö staro sloLnosti; Lasi so so spremenili, ali on je ostal tak, kakorSen je bil poöetkom svojega politiöne^a äelovanja. ?oslanci so ra?ne^a mišljenja, ali eäini so v Lovstvu 60 blje^ove^a Veliöanstva, kateremu naj ?bor ?a- kliLe trikratni „blvviva" in „2ivio". Vlaäni Zastopnik vito? L osi? io jo po- ?äravil na to poslance v imenu vlacle v odeb cloLelnili je?ikib. veLelni glavar Arok l?. O oroni ni je preöital ?atem v obeb je?ikib slovesno ob¬ ljubo, katero so storili poslanci po abecednem reclu v njegovo roko. 8 tem je konLala prva seja. * H H- vrugs sejs. Ob 5'45 popoläne je bila clru^a seja. ?oslanci so bili nav?oöi vsi ra?un Lenar- clelli-ja. Lne?ona6Zkoka ni bilo. veLelni glavar ^rok l^ranc Ooronini je preöital na to ra?ne na clezelni oäbor prispele prošnje, katere se i?roöe oZsekom. ?reu se^e pridružilo telovadno društvo „8oko!° v d'rstu, irilet ali romanco na 8v. Koro pri Korici. Kostom pripravljalo je tukajZnje telo- vadno druZtvo „8okol" vsprejem in veselico v 8olkanu, torej i^ven Koriee. I^let ns 8v. Koro in ljudsko veselico je tukajšnje c. kr. sslavarstvo dovolilo — kakor se IcriLs, spora¬ zumno x mestnim Županstvom — 2 ome^it- vi^'o, 6, odgovoriti voditolia e. kr. okrajne oblasti v 6oriei od tako dvoumno dovolitvo — s ?aman. Kor PL 86 16 upalo, vsporod pro- boda po mostu Z6 7.adn)i öas oblaLiti, 86 i7>6ta ni bot6>0 odloLiti. ?o probodu — sli bol)6 obbodu okolo mosta — Z6 lo ovodoli 80 86 trLaSki i^Iotniki, kako dovolitov )o e. kr. politiLna oblast v Oorici dala od sobo, dovolitov, katora )o bila POVSONI V8N0VLNL tako, 6» )6 morala Laliti vsakega ud6lo76nca v narodnoni Lutstvu in bi ut6gnila prov^roLiti slabo pO8l6cIio6, ko bi N6 bili rcditolp idiota NLpeli V86b moöi), da jo obranila ninoLioa mirno kri. Inkg.iSniL pobtiöNL oblg8t privolpi^n ro- MLri6m na 8v. 6oro tu6i 7L öS8L nsDiovil- N6^6AL ub6l6L6VLN^g oä koLnieo (15. VIII.) V8LkkFL lolL NLproi coliin 8iotinLM, 6L, Ü80- einLM, br67 P086bnib Vgr8iv6nib priprav, 8voboä6n priboä 8ko^i 6orico po V86b dolib mo8ig, tor )6 troba So manj opaLati, cla (6 o^roninL voeina boLjopotnikov slovon8k6 na- ro6no8ti 8 I ^jim mssto 6s, Kar ,je 6olLno, namrsö 6 o k r o Solo, ksr ^e ts nplsovim otrokom neoblmclnv potrsbns, kskor vsskäsnji kruti, sko koös^o, 6s 86 i^obra^iio in 6s ns bo6o ve6no »poälgFs tuiöevl peti". - 19 — Nestni /.astop,1'6 dolLan skrbeti ? enako oLetovsko ljubeznijo ?a svoje slovenske, kakor ^.a italijanske oböinarje ter deliti obojiin, kakor so si tudi po številu in po razmerju clavka enaki, enaka sredstva 2a pouk in i?- obrs^bo. Lesarski namestnik nima pravice odvezovati mestni nastop ocl njega dolžnosti na veliko Škodo slovenskim oböinarjem in ujili otrokom, "ko pa je storil, ko je dopustil, da sme mestni nastop ustanoviti slabo Solo namesto dobre, do katere imajo goritzki Llovenei pravico in katero potrebujejo, kakor riba vodo, ne da ki bil pa odpustil davke, katere plaöujejo. "kako postopanje cesarskega namestnika bodo nekateri Italijani in poita- lijanöenci bvalili; ali 8Iovenci tega nikakor no morejo odobravati, marveö oporekajo odloöno proti takemu postopanju. 8 Iabo st omenjene sole obstoji v tem, da se ima naseliti v nekem nepriprav- neni, slabem poslopju ?unaj mesta, na peri- tbrji, kamor ki imeli otroci tako dolgo pot, da veöina j ib bi nikakor ne mogla b o diti v Solo, kamor bi jib roditelji ne mogli pustiti, ako noöejo postati krvniki svojib otrok in sokrivci velikik telesnili in duSnib nevarnostij in gotovib nesreö na daljnem potu. Uradnik, ki potrjuje tako po¬ slopje kot šolsko poslopje?a edino slovensko L->- — 20 — ljudsko Solo v Oorici, ne postopa Kot i/vr- sevalec Zakona in prijatelj Sols, marveü Kot pristaš in pokrovitelj nasprotnikov slovensko sole v Oorici. Oessrski namestnik nima niti one^a pedaFOAiöneFL razloga /a to, da je potrdil Ivatinellijevo kosarno v Oodturnu kot Šolsko poslopje /a slovensko Solo, marveö vsi pe- da^o^iSni razlogi so odloöno proti njemu. Ostanejo mu torej le politični raslo^i, ki v Šolski /adevi nikakor ne morejo biti mero- ctajni in ne smejo odloöevati. tudi poli- tiöni ra/.Io^i niso v prilog njegovi pogubni politiki v Orimorju, kajti resniöno avstrijska politika ne more nikoli /abtevati, naj se kra¬ tijo Slovencem ob državni meji proti Italiji po državnik /akonib /ajamöene pravice, /ato, da se uAodi italijanskim nemirnim in ne¬ strpnim Livljem. One 16. novembra je kila v Oodturnu komisija mestnega Šolskega sveta ForiSkeAL. Šolska izvedenca, ki sta se udeležila, sta sestavila ostro poroöilo proti temu, cla bi se ona kosarna rabila za slovensko Solo, ^.li cesarski namestnik je odredil, naj se ne piSe zapisnik o tej komisiji, SeZ, da njena izjava ni potrebna, in tako ni prišlo ono po¬ rodilo na /.nanje višjim oblastim. One 27. novembra bila je druAg komi- — 21 — sija, Katers Zs je udeležil tu6i äsLsIni Šolski nadzornik. tej komisiji je Kilo baje nalo- rleno, naj ss i^reüe o rabljivosti kosarno ?,a solsks namens brs 2 o 2 ira na n j s n o oddaljenost. I^o pa je ^nano, 6a velika oddaljenost polsg slabib, o^kik, nsvarnib, smrdljivib' dobodov, je glavni pogrsSsk na onem poslopju, in 6a radi tega bi ne bilo sposobno r:a Šolsko rabo edini 8loven8ki Soli v mestu, Le tudi di 86 prsmsnilo v Šolsko palaLo. Vidi 86 torej, 6a namestnikova poroöila o sposobnosti Katinslli.jevs Ko8arne ra rabo sclini 8lov6N8ki Soli v 6oriei so, kolikor r:a- 66va psdagogiöno stran, nepopolna ; — 6a namestniku so sluLili politiöni razlogi pri razsodbi o kulturnem vprašanju velikega po¬ mena, kakersno .je vpraSanje, ali naj se 6ä goriskim Llovsnesm 6 o br a sola, kakerKno Zakoni in nsrebks ^abtevajo, ali pa slab a, niövre6na Sola, kakerSno so pripravljeni 6ati 8ovraLniki slovenske sole; — 6a cesarski namestnik se ni potegnil ?a izvršitev Zakona in vla6ne nare6be, marveL 6a 86 je obiral na upitje in pretenje neke stranke v 6orioi, ki ima široka usta, a nikake moLi, ako ji je vla6a ne 6a; 6a je torej 8el na roko ra^6i- rajoLi stranki ter pustil v veliko 8K060 6r- Lavne koristi in 6rzavne avktoritete, 6a se — 22 — krSijo 8lovencem,v drLavneni tenieljnem in Šolskem Zakonu xajauiöene pravice. 2ato stavkajo podpisani do l^je^ove V/.viSenosti gospoda predsednika ministerskeZa sveta nastopna vprašanja: 1. Lli boöe l^je^ova V^viZenost odre- diti, da se mu direktno in neposredno pred- loLi poroöilo Solskib strokovnjakov, ki sta se udeležila komisije 16. novembra, ter natanöno poroöilo deLelneZa Šolskega nadzornika, ki se je udeleLil koiuisije 27. novembra, da 86 do dobra prepriöa o popolni nesposobnosti Katinellijeve kosarne rm naniene slovenske ljudske Sole v 6oriei? 2. T^li boöe l^je^ova V^viSeuost nazna¬ niti politiöne raxlo^e, katere je navedel ce¬ sarski namestnik v?rimorju, da bi visokemu ministerstvu dokazal, da treba sprejeti Lati- nellijevo kosarno kot Šolsko poslopje slo¬ venski Soli, a da ne kaLe sprejeti niti ?a- öasno Solskib prostorov Zasebne Sole, ki so se ponudili bre^plaöno xa namene nove slo¬ venske ljudske Sole? 3. ^.li boöe l^jeFova VxviZenost naroöiti cesarskemu namestniku v brimorju, da naj napne vso svojo moö in veljavo v izvršitev Zakonov in naredb drLavnib oblastev tudi tedaj, ko so v prilog slovenskemu prebi¬ valstvu v primorju, kakor n. pr. v nadevi — 23 — ustanovitve slovensko ljudsko Kole v 6orioi, ter opozoriti ^a, da nikakor ne ^re, da bi x napaöno izvršitvijo to pokvaril, kar dolo- öujejo pravoveljavne razsodbe v prilog slo¬ venskim, Kolški dolžnosti podvrženim otro¬ kom v namen, da se izvrKijo obstojeöi Kolški Zakoni? 4. Lti boLe bljsAova Vzvišenost opozo- zorili c. kr. namestnika v primorju na to, da Llovenci v blorici imajo 2 Italijani enako pravico, da se varuje in Aoji njib jezik in narodnost, da se varuje njib Last, imetje in Življenje, cla uživajo državljanske in politiöne pravice, da dobivajo potrebna sredstva za pouk in izobraževanje, da vladni organi ž njinu bls^obotno ravnajo, in da tedaj po¬ polnem razliLno postopanje vlade nasproti Llovsneem in Italijanom v 6orici je neopra¬ vičeno, nepraviLno in državi kvarno? 5. ^li boüe Ujemava Vzvišenost zapo¬ vedati cesarskemu namestniku v primorju, da kot naüelnik deželnemu Kolškemu svetu, kateremu pripada pravica in dolžnost usta¬ navljati nove sole, poskrbi slovenski ljudski 8oli v Oorici, ki se ima ustanoviti, v naj¬ krajšem Sasu primerne in spodobne prostore, da se zatre opraviSena in rastoöa razdra¬ ženost, ki je nastala mej slovenskim ljud¬ stvom radi izzivajoSkAa postopa- — 24 — N j L cesarskega namestnika v tej Šolski ^aclevi? V (lorici, 28. decembra 1895. poslancev (Ir. II. 1'uiu« in tovarišev 6o IVjegove Vzvišenosti gospoäa nauönega mini¬ stra radi slovenske ljudske Sole v (llorici. OeLelni Šolski svet je ra^so6il oälo- kom 2 dne 24. junija 1894., cla je mesto goriSko dol/.no ustanoviti ^a slovenske otroke v Korici ljudsko Solo s slovenskim uönim jezikom s poöetkom Šolskega leta 1894/95. t. j. 2 dnem 15. sept. 1894. Llestni ?,astop goriZki se je odloöbi uprl in je ni ^vrsil. Visoko c. kr. nauöno ministerstvo je r: odlokom dne 25. oktobra 1894. potrclilo ngore navedeno razsodbo deželnega Šolskega sveta in ta je cine !. novembra 1894. pohval mestni Šolski svet ForiSki, na^ racli otvoren^a te Sole nemudoma ukrene, kar treba, ter naj poroöa o tem v Stirib teänib äeLelnemu Šolskemu svetu. Nestni Šolski svet AoriSki se ^e uprl oclloku ter ni niöesa storil. — 25 — Visoko e. kr. nauöno ministrstvo ,1'6 Z oälokom 2 cino 15. februarja 1895. Zavrnilo proLnjo mestnega Zastopa goriSkega, da bi so odloLila ustanovitev slovenske ljudske sole v Oorioi, dokler bi upravno sodiSöe ne izre¬ klo razsodbo v tej Zadevi, rekoö, da v slu- Laju odločitve bi bila slovenskim otrokom'v Koriei le Zasebna Sola druStva „Sloga" na upolago, katere obstoj kakor je iZ aktov razvidno, ni Zagotovljen, da torej OZir na javne koristi ne dopusöa odloLitve. Vsled tega je deZelni Šolski svet goriZki poZval Z odlokom Z dne 25. februarja >895. naöelnika mestnega Šolskega sveta go riškega, naj nemudoma ukrene vse, kar treba, da se Sols Zaöne s poüetkom šolskega leta 1895/96., t. j. s 15. septembrom 1895., ter naj o svojib ukrepib prav gotovo in natanöno poroöd v Ktirib tednib. Nestni šolski svet se je tudi temu uprl in ni niLesa storil. One 26. junija 1895. je upravno sodiSLe Zavrnilo pritožbo mestnega Zastopa goriskega ter spOZnalo, da mesto je dolLno iZvesti, kar je bil deLelni Šolski svet usodil glede na slovensko solo. Sledilo je na to mnogo ukaZvv deLelnega šolskega sveta, ki so Zabtevali ustanovitev slovenske ljudske Kole. Nesto se je vsemu temu uprlo in ni niLesa storilo. 2daj se Zopet govori, da visoko e. kr. — 26 — nauöno ministorstvo jo ukaxalo, naj inosto goriSko bre? odloga so?ida novo poslopje v sredi mosta ?a slovensko ljudsko Solo, in vladni organi Zagotavljajo Slovenoo ter jib tola?ijo, da to so prav gotovo ?godi. 8I0- vonski roditelji v mostu misijo pa pri takib ?agotovilib in tolaLbsb na to, Kar so jo do ?daj godilo, tor so prepriöani, äs so novi uka? no i?vrZi, kakor so projSnji niso i?vr- Zili, kor vladni organi splob nimajo rosno voljo, 6abi ?abtovgli i?vrSitov svojik uka?ov, marvoö jim ?adostujo vsak piskav izgovor neprijateljov slovensko solo, da jim prodrejo oöiten in ostentativen upor proti jasnim na- roclbam dr?avnib oblastij. klnkrst so jo bil vendar pope! goriSki mostni ?astop 60 pozitivnega dejanja, ko je namreö odloöil slovenski Soli v Ooriei kot Šolsko poslopje staro poärti^o ?una^ 6orieo, na obLinski mop, v star! kosarni, katore niti vojaki niso mogli rabiti, ?iclov^e, ki naspro¬ tuje v obeb o?irib floloöbam ministerskib narsäb ? 6no 9. junica 1873. in 20. maja 1885. o uredbi solskib poslopij ?a javne ljudsko in meSöanske Sole, vo tega poslopja vodijo poti po dolgib, o?kib, no?dravib in smrdljivib ulioab, po katorib se odooja gnoj¬ nica v odprtib kanalib, kakor spriouje itali¬ janski goriSki list, „Oorrioro di 6ori?ia", no — 27 — cta bi mu kclo USOvarjal. Okolo poslopju so SnojiSöa, stojoöa voda in svinjski blovi. ?o- slopjo jo ocl mostu oddsljeno in v tuki leSi', da bi imela polovica Solskib otrok po 2, 3, 4 in colo 5 kilometrov do Solo. Zolski i^ve- denei so so brex i^jomo izrekli proti tomu, du bi so to poslopja rubilo kot Šolsko po slopjo 2u edino slovensko juvno Solo v mostu Soriškem. Zola na tom mestu postavljena, jo uniöona, prodno dobro LaSno svojo delovanje, kor nosi kal smrti v svoji oddaljenosti, in ker jo veöini otrok popolno nemossoLo, da bi jo obiskovali. ^.li vluclni orSUni so bili tako prosene- öeni od oneSg poritivneSU koraka mostneSa nastopa, da so staro podrtijo potrdili kot sposobno 2U šolsko rabo, ne da ki jo bili vi 6 oIi ali dali preiskat. Ze le na ministrovo ^ubtevo odposlal je deLelni Šolski svet komisijo, ki naj bi potrdila kot dobro, kar jo deLelni Kolški svet Le 14 dnij proj odobril. 2di se, cla visoko c. kr. ministerstvo je spoznalo po vrednosti pronussijono in no- pronuKljeno postopanje podrejenib mu orga¬ nov, ali skrb ?a njib avtoriteto, ki je sploKne in javne vaLnosti, nagnilo je kakor se ?di, nujviSjo uLno oblast, da jo potrdilu ono raxpadajoöe Zidovje vsaj xa ^aüasno rabo — 28 — oni soli, ki so ima ustanoviti ?a slovensko otroke ^vriske. ponudilo 86 jo 81661- visoki e. ki', ueni upravi po vseli pravilib Zdrave peda^o^ike in uradnib doloöb Mano šolsko poslopje skoro v sreäini mesta Foriske^a, ki naj bi so rabilo ?a slovensko ljudsko solo, dokler ne bo Zidano ria njo novo poslopje, n 6 6 a bi se sabtevala x a to kaka o d- skodnina, ali visoka vlada, öuvarioa in irivrsevalka solskili Zakonov, ni naSla poguma, äa bi bila sprejela to ponudbo, ki bi bila soli v veliko korist, a v veliko je?o mestnemu nastopu soriškemu, irireenemu nasprotniku slovenske Sole, öeZar ^las velja veö N6AO ^akon in uradna razsodba. 2 ozirom na vse to stavijo podpisani na ttje^ovo V^viSenost gospoda nauöne^a ininistra naslednji vprašanji: 1. Kakib sredstev se boöe posluziti l^je- ^ova Vzvišenost, da se toöno izvrši minister- ski ocllok, ki nala^ mestu soriškemu, naj bre odloga sezida novo posloje r:a slo¬ vensko ljudsko solo, ki se ima ustanoviti v 6orioi? 2. Kaj je napotilo njegovo Vzvišenost k temu, da je odloöil kot öaöasno šolsko poslopje slovenski ljudski soli v 6oriei ko- sarno v Podturnu, ki je po spriöevanju — 29 — pedagogov popolnoma nepripravna ^a šolsko rabo, tor da je odklonil popolnoma pravilno Zidano, 2 vso šolsko opravo preskrbljeno šolsko poslopje v srecll mesta, ki se je ponudilo v bre^plaLno porabo ?a ome¬ njeno Solo? V Kori el, 28. decembra 1895. Ints^sIseUs dr. in tovarišev na Njegovo Vzviše¬ nost gospoda ministra notranjib ^adev racli rabe nemškega jetika pri pol. oblastib. Na dan 22. jan. 1895. nameravali so oböanje v Oonöab obbajati god sv. Vineenea, Zavetnika Zidarjev, kakor po navadi Ko ir! prejSnib let, tudi s streljanjem s topiei. 2u- pan, kut krajevni oblastnik, dovolil je streljanje po starem okisaju na trgu pred cerkvijo. One 21. jan. 1895. doZel je Zupanu dopis tukaj¬ šnjega c. kr. okrajnega glavarstva, pisan v nemZkem jeziku, da naj streljanje prepove, ako se mu ?di (streljanje) nevarno. 2upan, ne rnajoö nemškega jetika, razumel je gla¬ varstvom dopis kot prepoved ter je vsled — 30 — te^a oclloöenemu streljaleu velel, naj 86 ne strelja prect cerkvijo ampak ^unaj vasi. One 8v. Vincenca octpotoval je Lupan v blorico po nujnib opravkib. Lei" 86 je pre- povect streljanja razširila Le po^no in 86 vslect te^a ni verjela, lotili 80 86 ^iclarji streljanja. Istega clne .je bil säen c. kr. oroLnikov nn o^leclovanju v okolici in tu6i v KtenSab. ObLinski tajnik Lutil je ctolLnost, sporoLiti mn prepovecl Lupanovo. Ootiöni oroLnik ni veSö slovenske govorice, marveö rabi neko r:m68, ki je veö ali manj razumljiva, vsaj prostemu tukajšnjemu IjuZstvu. blaravno je teäaj, än je svojo nalogo: ustaviti streljanje, slabo iz.vrSil in se pri tem pa Se Lutil po obnašanji ziclarjev mencla osebno Laljenessa. lvajti, «tasi je zabeležil imena upornikov, — kar bi bilo 2anj Listo clovolj — pisal je po- le^ tessa Se po i^Zatno pomoö na oroLniSko postajo v 6orico. be-ta je ctospela Le popo- lurlne, ko je bilo streljanje Le pri kraji, teclaj e. kr. oroLniStvo ni imelo nikake^a posla veL, turli ni bilo nikakor umestno kakor- siboiliko- vati predsednika porotniSkib obravnav ter izbira najboljše svoje moöi ria ta posel. 2ab- teva pa od nje^a Se posebej, da ugledno - 58 — govori italijanski, s l o v e n s k i j e d o v oI da -— lomi. 6Iede na vso to Žalostno, istinito raz¬ mero ; glodo na to, da so Furlanom in Ita¬ lijanom povsod v njib pokra.jinali in koder bivajo, t n cl i v s I o v o n s k i k p o k r a j i- n a b, (laja pravica po npb narodnosti v polni mori in So? moro; glede na to, cla so tucli 2a slovensko pokrajino dani vsi predpogoji 2a izvajanje ravnopravnosti prod sodiSöem ; Kloclo na to, Za so i/. obnašanja uradnikov «la sklepati, cla so no upajo ali noLo.jo rabiti slovenskega sodnega jetika, cla so .jim, ako ga ros no /majo tudi ni treba uöiti, cla posebej d r L a v n o pravclnis- tvo a l i n o s m o ali noöe vlagati sloven- skib obloLnio, cla proclsoclniki soduil« dvorov no smejo ali noöejo voditi obravnav v slo¬ venskem jeziku; glede na to, cla ni verjetno, «la bi se soclni uradniki od lota 1862. in 1886. do danes no mogli nauLiti deželnega slovenskega jetika, ako bi botoli oni, in boleli njib prs«l- stojniki; glede na to, da vsled takik nopravilnib odnoSajov pred sodiZLi gineva v slavon¬ skem prostem ljudstvu spoSlova- — 59 — N.j 6 6 o sodnikov in naupanje liri pra- da uvidevajo v sodnih uradnikih od dne do dne bolj Is privrLenee polit i- ö n i h voditeljev laZke nasprotne stranke, stranke, ki avstrijskih ustanovnih Zakonov ne po^na nego sebi na korist; Ziehe na to, cla so vse te razmere tu ob meji italijanskega kraljestva na 8 k o cl o ugledu avstrijske clrLave, na korist ugledu soseclne države; se podpisani usojajo vpraZati: 1. ^li so l^jega ?revrviSenosti justiönemu ministru ^nane kaotiLne, kriöeöe razmere pri sodiSSih grotovine gori-ke in gradiSke in pri deLelnem sodiKSu v Irstu? 2. M misli pouöiti omenjena socliZLa v rabi uradnega, notranjega jetika in o rabi sodnega jetika v obsevanju L ljudstvom s posebnim ra^IoSnim ukazom tako, da je ra- biti v gori opisani slovenski skupini pokrajin s slovenskimi strankami le slovenski je^ik. 3. ^Ii misli naloLiti e. kr. višjemu sodiSSu l'rLaSkemu, da daja sodnemu naraSSaju pri¬ like dovolj, uöiti se slov6n8Sin6 v dejanskem delovanju? 4. ^1! misli ukazat! sodnikom in pred¬ sednikom, da priporoöajo ^a nastavljanje uradnikov le take osebe, o katerih so se — 60 — istinito prepriöali, da poznajo deLelni je^ik v govoru in pisavi ? 5. Ali misli ukazati sodnikom in pred- sednikom, da beleLijo v kvalifikacijske tabele vestno sposobnosti glede vnanja jezikov in povdarjajo politiüno nasprostvo prositelja proti narodnosti v deLeli? 6. Ali misli I^jega ?revr:viSenost ime¬ novati ?a slovenske pokrajine le take urad¬ nike, ki so istinito veZöi slovenSLini, nalomiti Le imenovanim, cla v gotovem roku i^kaLejo vnanje deLelnega jetika, ter svojo voljo tudi dejanski pokapati s tem, da sega po mlajZem naraSöaju in v nujneni sluLaju ixpod podroöja e. k. višjega soditzöa v d'rstu v oni v 6radcu in 2adru, ter vposega disciplinarnim potom? 7. Ali misli Njega ?rev^vi8enost justiöni minister sporazumno Njega ?revr:viS6no8tjo ministrom notrsnjib poslov upliVati odloöno na podrejene organe, da se predlagajo kot porotniki moLje, ki so obeb deLelnib jezikov ^moLni, oziroma uplivati na to. da se usta¬ novite dve porotni klopi, ena ?a slovenska, druga 2a italijanske pokrajine? 8. Ali misli naloLiti drL a v nim pravdnistvom, da izdajajo obtoLnioe proti obtoLencem slovenske narodnosti v slovenskem jeziku, predsednikom, da vodijo — 61 — obravnavo, tor proglašajo soäbo v tem slu- Laju slavonski. 9. rkli misli nalo-iti clr-avnim pravclni- kom, cla pri odklanjanju porotnikov delajo na to, da so jernkovnomu razmerju radosti? V 6orici, dno 9. januarja 1896. Ooroillni, KIa«i^ bli-öa, prot. 6vi bnö, LliniviK, dr. tzlrvAvieiö, dr. Loj io, I^apal^A, Uulm. IrklSI'PSlLQlM poslanca dr. ^loksija do Njegove Vzvišenosti gospoda c. kr. ministra ?a bo- goöastjo in uk. ?odpisanee vlo-.il som kot Zastopnik slo- vonskib roditeljev v Koriei, ki ?abtevajo javno ljudsko Solo s 8loven8kim uönim jezikom, dno 16. in 21. novembra utok na vi8vko e. kr. ministerstvo ?a uk in bossoöastjo proti sklepu e. kr. cle-elne^a Zolske^n sveta AoriS- ke^a x cine 13. novembra 1895., s katerim io ta ociobril biv^o vojsZnico ?a silo, ra^6ra- PLno poslopje v ?oäturnu, kot Šolsko poslopje — 62 — slovenski ljudski Soli, ki se ima ustanoviti v mestni oböini AvriSki na takem mestu, (la bo dostopna vsem Šolski (lomnosti podvrLe- nim otrokom Šolskega okraja AvriSkeAL po¬ stavnim potom ne daljšim od 4 km. V utoku navedel sem oöividne in uraclno potrjene ranlo^e, ki spriöujejo, da omenjeno odobrenjs vojašnice kot Šolske biSe na slo¬ vensko Solo je nezakonito, ter sem radi te^a pričakoval inirnim srcem ugodno rešitev svo¬ jega utoka. LploSno govori se in gotovo je, cla c. kr. nauöno ministerstvo je rosilo utok, kolikor se cla najbitreje, v sredi meseca de¬ cembra, ter da c. kr. deželni Šolski svet je imel pisano rešitev /.e 20. decembra 1895. v rokab. Od tistega dne do danes pretekli so trije tedni; c. kr. denelni Šolski svet naznanil je reSitev svojim Slanom v seji dne 23. de¬ cembra, c. kr. mestnemu Šolskemu svetu nemudoma ter 27. decembra deloma celo c. kr. politiSni oblasti v Oorici, le podpisancu, Zastopniku slovenskib roditeljev, ki so v prvi vrsti prinadeti, ni se Se vroöila dotiSna re¬ Sitev. Vajen sem sicer, da vsaktere moje vIvAS v tej nadevi, bodisi na visoko c. kr. nauSno ministerstvo, bodisi na veleslavni c. kr. denelni Šolski svet, ostajajo bron rešitve, ki bi se meni vroSila, in molSal sem. — 63 - l'uäi v tem sluöaju bi mor6s niolLsi, sko bi 86 6alo posneti iü pojavov cleLslnega sli mestnega Šolskega sveta, 6s je utok ugoäno resen. ^.li v prej omenjeni pobrtiji popravlja in Kops 86 ns V86 pretege in splošno govori 86, 6a vojašnica bi imela sluLiti vsaj ^aöasno Kot šolsko poslopje. ?o V68ti N6 morem privoliti niti v to, 6s bi 86 nezakonito poslopje xaöasno rabilo v namene slovenske sole, katera bi vsle6 tega Le pri svojem ?aLetku neizmerno trpels. LovraLniki slovenske sole v 6orici, pristaši nestrpne stranke, se Le vesele, 6a ^6 vojašnica 06- menjena slovenski Soli, Les: otroci ne bo6o bo6ili v Kolo, ker ne bo6o mogli — kar je popolnoma resniLno — in teäaj splob ne ko treba ustanoviti in v?6rLevati sole, sli le ngvi6e?no, toliko, 6a 86 ne bo moglo reLi, 6a ni slovenske sole v Ooriei. ^i naklepi in t6 na6e Lnane so tu6i Njegovi Vzvišenosti gospoäu cesarskemu na¬ mestniku. v primorju in pre6se6niku 6eLel- nega šolskega sveta, ki jib Kaje o6obrava in bi jib ra6 i^ve6el, sko mogoLe. koclpisanec ne more o6obravsti ni teb naklepov ni ome¬ njene rešitve, ni postopanja e. kr. solskib oblsstij napram njemu v 2a6evi omenjenega utoks, marveL pritoLi se na e. kr. upravno so6iSLe ?oper to, 6a se je nepostavno po-- — 64 - slopie odmenilo v rabo slovenski Soli, v to potrebuj pismeno reSitev svojega otoka r dne 16. in 21. novembra. 2ato stavlja na Njegovo VrviSenost gospoda c. kr. ministra La bogoüastie in uk naslednje vpraSanje: ^.li lioöe Njegova VrviSenost ukarati podrejenini oblastim, da vroöe podpisancu nemudoma reSitev niegovib utokov na visoko c. kr. ministerstvo r dne 16. in 21. no¬ vembra, ker ,pb potrebuje ra pritožbo na upravno sodiSöe? V Korici, 9. .januaria 1896. I)r. Aleksi.) ILak. ILoM in. p. Ii^ts^sIaeHg poslancev Itlancica in tovarišev do t^e- gove VrviSenost! gospoda c. k. ministra ra boAoöastie in uk radi slovenske hudske Sole v 6orici. Oerelni Šolski rakon r dne 6. maia 1870., der. rak. St. 30, doloöuje v §. 38., kakor sledi : „klstana vlianie in vrdrrevanie potrebnili l,iudskib Sol itz skupna radeva vsakega Šol¬ skega okraja, kateri ima tedai skrbeti ra vse — 65 — njilr materialne potrebe in tu6i ^a plaöo uöiteh'skeAa osebja". 2skon cine 8. tebr. 1869., Zgz. ^ak. St. 9, cloloLu^je v 18. ob- 86^ Solskilr okrajev tako In: „Kolški okrap iinnjo tisti obse^, kakor politični okradi. lVlesta, katera iiriajo lastno oböinsko postavo, čislajo vsako ^a so poseben šolski okra^". ?o tern lakom ^e inesto AoriSko, ki ima lastno ob- öinsko postavo sli statut, xa se Šolski okra^j, ki ima ustanaviati in vriclrLevati potrebne hujske sole ter skrbeti ?a vse npb gmotne potrebe in tucli ^a plaöe uüitel^skemu osebju. Državni ^akon r: 6ne 14. ina^a 1869, clrx. ^ak. st. 62, postaven kot naüelo, cin ^je vse- kakor treba napraviti ^avno ^nOsko solo pov- socl, k^jer biva eno uro na okoli po petletnem povpreönem rsöunu öe^ 40 otrok, ki morajo öe^ pol mil^'e Oaleö borliti v Solo. Ninistru ^a boFoüast^e in uk ^'e naroöeno, 6a irvrSi te Zakone, oziroma cla i^cia potrebne nareäbe in ukare poäre^enim šolskim oblastvom, v prvi vrsti c. k. cleLelnemu šolskemu svetu, cla ,jib ircvrZe v svojem poOroSM po 6oloükab Zakona. Vkljub tem jasnim rloloöbam clrLavnib in OeLelnib Zolskilr Zakonov; vkljub temu, äa Zte^e^oriSka mestna okLina, ocistevSi Kolški okro^ staro^orski, ki na6 4 km orl mesta ociciahen, po petletnem povpreönem raöunu s — 66 — nad 400 Šolski dolžnosti podvrLenib otrok slovonsko narodnosti ; vkljub tomu, 6s v smi- slu Z. 20. državnega Šolskega Lakona rodi- telji ali njib namestniki no smejo puSöati svojib ali svoji skrbi i^roLenik otrok bror pouka, ki jo napovedan La oböe ljudske Kole; vkljub oclloku najvisjo Šolsko oblasti v državi in raLsodki o. k. upravnega sodiSöa; vkljub svojemu lastnemu sklepu L 6ne 5. novembra 1895. mestni nastop soriški ni priSel Se do tega, da bi ustanovil prepotrebno ljuclsko Solo ^a mestne otroke slovenske narodnosti. Vsled toga so slovenski roditeljisiljeni, da vLdrLujojo ljudsko Solo na svoje stroSke, ako bo- eejo, cla so njibovi otroci doloLni Šolskega pouka. Odkar je druStvo „Zloga" odpovedalo plaöo svojim uöitoljem, so slovenski roditelji v najvoöji negotovosti in neniiru. 2a decem¬ ber dala je c. k. vlada podporo, da se jo nadaljeval Šolski pouk La 480 otrok. ?oöot- kom januarja 1896. ni nikdo vedel, ali se ko Sola nadaljevala ali ne. ?o prijaznosti učiteljskega osebja se je LaLola Sola L novim letom in 6. januarja se je nakapalo Soli Lvpot nekaj podpore, da naj se nadaljuje s 4 raz¬ redi do 16. t. m. 2a ostalo 4 raLrodo mo¬ rajo roditelji skrbeti in enako jim bo skrbeti La vso raLrodo po 16. jan., kajti ni nado, da bi mesto otvorilo Solo do tedaj. — 67 — lVlesto je obeöalo Solo do l.jan., pa je ni ustanovilo; ^6aj jo okeöuje do 16. jan., pa je gotovo ne ko. In Le so posreüi, da se Zola v resnici otvori 1. lekr., je pa v takem kraju, da otroci je ne kodo mogli obiskovati, in 6a bodo roditelji rmpet tam, kjer so ^daj. Vse je negotovo glede slov. Zois v 6o- riei. lbe to je gotovo, 6a „Zloga" ne more VirdrLevsti svoje Sole in 6a mestne Sole otroci ne Ko6o mogli obiskovati, Le se nastani v podturenski kosarni. I? vsega pa sle6i, 6a 480 slov, otrok v Olorici ostane kres Kole, ako ne bo6o rv- ditelji plaöevali Sole i? svojega Lepa. Tklito je ne¬ zakonito; kajti oböina ima dolknost skrbeti otrokom ^a šolski pouk, in vlada ima dolknost, prisiliti oböino, da izpolni, kar,ie dolLna. 2 ozirom na to vpraZajo podpisani ^e- govo Vzvišenost gospoda e. k. ministra 2a uk in kogoöastje: 1. Leda^j otvori mesto soriško slovensko ljudsko Solo v takib prostorib, da^'o kodo mogli obiskovati vsi slovenski otroci mesta goriskega? 2. Lako boöe l^egova VxviSenost po¬ skrbeti, da doki do tedaj 480 slov, otrok nepretrgoma postavni Šolski pouk? V Olorici, 9. ^anuar^a 1896. * — 68 - InterpelseM poslancev clr. Ilcmilia luiuv in tovarišev clo l^ljoZove V^viSsnosti ^ospoäa e. kr. mini¬ stra 2a bossoöastje in uk racli slovenske ljuclske Sole v 6orici. Llovenski roditelji ? ozemlja mestne oböine ^oritzke, i^v^emsi one, ki bivajo v Šolskem okraju staroAorskem, ki je nacl 4 km. 06 mesta oclclaljen, prosili so rajnimi vlogami, naj se ustanovi javna ljuciska sola v mestu, katero bi moZIi obiskovati njibovi otroci. Kolške oblasti in upravno soäisöe so ra^soclili, äa proZnja je opravičena, ter so izrekli, äa mestna oböina znriSka je 6olLna, ustanoviti slovensko ljuclsko Solo na takem kraju, 6a bo Zostopna vsem otrokom s po- moöjo postavne poti 4 km. 'ba uka? se 6a natančno izvršiti, ako se clobi ali postavi Šolsko poslopje novi Soli v sreäi mesta, kamor ni oä nobene toüke mestnega ozemlja, i/.v^emSi Šolski okro^ stsrvForski, ki je Le itak sam ?a se in loöen ort mesta, nacl 4 km poti. likalu se je uprla vlaäajoLa stranka v mestu, ki tr6i, 6a mesto soriško ima itali¬ janski ^nakaj, cla ta ^naöaj treba varovati — 69 — pre6 vsem drugim, cia slovenska javna Zois, ako mora biti, no sme biti v mestu, inarveL ^ungj mesta, da Io v tem sluöaju je mestnemu nastopu mogoöe pozitivno sodelovati pri ustanovitvi to solo. Oesarski namestnik v ?rimorju, ki jo ob onom naLelnik denelnoniu solskonm svetu, udal 86 jo toj nabtevi toliko lune, kor jo najbrno priöa koval, da tako 86 resi to šolsko vprašanje mirnim potom, in kor .je bilo e. kr. namestništvo v Irstu, ki jo prod mnogimi leti prvo postavilo in nagovarjalo to naüelo n onironi na slovensko ljudsko solo, ki se jo nabtovala v 4'rstu, rekoö, da slovenska sola v Irstu ni potrebna, ker slovenski otroci labko nabajajo v okoliLansko sole, ki niso oddaljeno narl 4 km. 6oriski upravitelji so Is to nabtovali, kar jib je nauöilo ne prerl leti velsslavno c. kr. namestništvo v Irstu. 2ato so bron tonave dosegli, cla ji ni jo o. kr. donelni šolski svet potrdil kot šolsko poslopje kosarno v ?od- turnii, na oböinski moji proti 8t. ?etru. 8 tem je bila slovenska sola neinmorno oškodovana, prodno se je ustanovila, ker se je postavila v tak kraj, kamor otroci no kodo moglo nabajati, tako da na viclen jo bilo slo¬ venskim roditeljem clano, kdr so nabtevali, a v resnici jim ni bilo clano, ker njibovi otroci — 70 — ne bodo moZIi uLivati sole, ki jim M odme- njena. 4'ako postopanje deLelne^a Šolskega sveta je v popolnem nasprotju ? njegovo nalogo, pospeSsvati ljudsko šolstvo v deLeli, a ob enem je tudi v nasprotju ? obstoječimi Zakoni ter 2 njegovo razsodbo 2 dne 24. junija 1894. OeLelnenru Šolskemu svetu so bili, ko je to odloöeval, na ra^polaZo krivi podatki ^lede na oddaljenost podturenske kosarne od posame^nib toök mestne periferije, ob kateri bivajo slovenski šolski dolLnosti podvrženi otro¬ ci. 2ato seje mo^el ^aöasno tolažiti vsaj s tem, da otroci, Se tudi jako slabo postreženi, ne boclo imeli nad 4 km. poti v reLeno kosarno. ^Ii ko so stopili Zastopniki slovenskik roditeljev na no^e, prignati je moral deželni Šolski svet, da pot v podturensko kosarno je neopraviöeno dolZa ter da mnogim otrokom rnaSa nad 4 km, kateri vsled teZa niso ve¬ gani boditi v Solo. Naravna posledica bi bila, da bi bil deLslni Šolski svet, spo^navsi svojo pomoto, preklical odobrenje podturenske kosarne; pa teAL ni storil. 4'rdovratno drLi se poslopja, ki nikakor ni sposobno xa to, v kar Aa je namenil, ter skuSa, kako bi mu odvzel vsaj kriSeöe ^nake nezakonitosti. — 71 la skrk človečka je cesarskega namest- nika v Lrimorju äo üukne misli, naj 86 vZolajo slovenski otroci na mestnem onemlju goriZkem v ranne sno- in rlvoranrekns sole v okolici goriSki, kainor jim ni naä 4 km poti. 8Ioven8ki otroci M68tno oköine goriSke, ki imajo pravico 6o Stiriranrekniee in eeloKnevNegL pouka na M68tn6 stroSke, naj koOijo v okoliöanske eno- in «lvoranreclnice s poluclnevnim poukom, v prenapolnjene Kole, ki niti clomaöik otrok nimajo Kain cle- jati! Lake 86 more to nagovarjati? lo naLelo cesarskega nainestnika je sloven8kim otrokom in 8loven8ki Soli v Ka¬ riči silno nevarno. T^ko jo clovoljeno vKolati otroke n Kröine v Kroinberg, s Lolkanske ceste v Lolkan, ocl Nosta v ?evmo, in 8tra- öie v Loägoro, oä Larke v 8t. TknclreL, kanior imajo po 3 — 4 km poti; ni ranviclno, nakaj ki se ne smeli vSolati v 8t. Letru otroci n KorisLeka, s Lristave, s Ivorna, s lravnika, s 8tuti verjetno, da bi botel deželni Šolski svet ^oriSki izvesti opisani naört do radnje toöks; ali öe nima tega namena, naj tucli naöela ne postavlja, ki dosledno vede do tega. Deželni šolski svet naj izvede svoj odlok clne 24. junija 1894 s tem, du odloöi slo¬ venski Soli v 6or!ei tak prostor, ki je dose- gljiv od vseli štreni Šolskega okroga goriSkega s pomoto postavne poti 4 km. 4'ak prostor doki se edino le v sredi mesca. Nekemu pro¬ storu se deželni šolski svet ne more ogniti, ako boöe vrSiti svojo nalogo, ne oriirajoö se nato, kaj poreLe k temu stranka, katero je postavil cesarski namestnik na Lelo goriSkemu mestu. Dodpisani stavljeno do Njegove Vzviše¬ nosti gospoda o. kr. ministra ?a bogoüastje in uk sledeöi vpraSanp: 1. T^Ii ^e rmano ^e^ovi Vr.viSenosti, da e. kr. deLelni Šolski svet AoriSki ^e naroöil niestnemu šolskemu svetu soriškemu, na^ stopi v dogovor ? okrajnim Kolškim svetom xa okolico ZoriZko, da se vZolajo posamezni kraji na mestnem ozemlju AoriSkem v raxne eno- in dvora^redne sole v Šolskem okraju okolice goričke? ' — 73 — 2. Kairo moro bhe^ova Vzvišenost opra- viöiti tako postopanje e. Irr. cteLelne^a sol- ske^a sveta? V ttoriei, 9. ^annar^a 1896. Inlerpelscija poslanca I. Ijoibuörl in tovarišev na visolro e. Irr. ünanöno ministerstvo. 2e povrSsn povleci na ra^reclne tarike ?a pokuereno ^roti^o ^oriSko - gracbsöansko in ono 6ru^ib pokrajin kaLe, 6a ^e obtežena naša äeLela po /.aclnji uravnavi TemljiSkib clavkov na temelp Zakona cine 24. nia^a 1869 st. 88. clrL. xak. primeroma r: najvispm ^emlpskim bavkoni, Iri ni v nilralrem pravem rn^merji s öistimi cloneslri. 4'i ra^rsclni tariti ?a slroro vse cenit¬ vene okraje nase pokrapne slone na temelji tako pretirane cenitve Sistema cloneslra, cla ni priüalrovati ocl reveže ?.emIpSke^a ka¬ tastra v smislu 41. ^aöetlrom navaclne^a Za¬ kona in Zakona cine 1. ^an. 1895. St. 3 6r2. ^as. nisake^a i^clatneZa uspelia, nikako bist¬ vene olajšave in nobenib takib koristip ki bi mo^Ie xapreöi popolen ^ospoclarski pro- — 74 — pa6 naSib posestnikov, ako 86 ne ^niLajo pre6 vsem r82re6ni tariü vsek ob6elavnib ^emljiZö ns 6ori8kem v primeru ? 6ejan- skimi razmerami, in 2 onimi 6rugib pokrajin. Du bi podprli s Äs vili svojo tr6itev, usojamo 8i opozarjati 0. irr. tinanöno mini- sterstvo posebno na rn^recine tarike r:a Vi¬ pavsko 6olino tostran in onstran Hublja. 'Va števila govore jasno in kaLejo razliko v ce¬ nitvi Listib 6oneskov OLsoilja povsem js6nake vrednosti in 6obrote, leLeSeZa v isti 6olini tostran in onstran Hublja. ka^mere po6nekja in tal, cena pri- 6elkom in «tein, prometne razmere, upliva- joüe na ra^psöavanjs teb ^emljitzkib prictelkov, in 6ruZe okolsöine so v oxnaöeni 6oiini to¬ stran in onstran Hublja povsem je6nake, ssj je to je6na in ista 6olina, katero 6eli sluöajno poIitiöno-ZeoAratiöna örta — Klubelj. Ixvestno ze, 6a imajo vinoArsäi v vi¬ pavski ctoiini na kranjski strani v oböe celo ugoclne^o ie^o neZo na KoriSksm. ?ovrZen poZIeä po cioiini kaLe tuäi, 6a je ozemlje onkraj I6ublja bolj ravno in ob6eiovanju primernejše ne^o ono tostran Hublja, ki je v svojem brciovitem 6elu kamenito in malo plo6ovito, 6oLim se razprostira ravan veči¬ noma le ob bressik reke Vipave, katera 06- naSa in uniöuje vslo6 velikib in Aostiir po- — 75 — vodenj poljske pridelke ter obteruje na tak naöin obdelovanje in gnojitev navedenega rsmljisöa. In vendar, kaka rarlika med rarrednimi tariti okeb pokrajin tostran in onstran Hublja. poslanec je bil preöital na to tabelo, ir katere je bila rarvidna rarlika v Stsvilkab. Vo tabelo je prinesla „8oüa" v 51. štev, r I. 1895.). 'Vedaj je preudarjen Listi donesek remljiSL, uvrSöenib v prvo rarredno vrsto na goriski strani — in sicer donesek njiv ra 8 gld., travnikov ra 10 Zid. 50 kr., vrtov ra 14 Aid. 50 kr., vinogradov ra 8 gld., pašni¬ kov ra 1 gld. 55 kr. in gordov ra 6 gld. 50 kr. ra vsak n. a. oral viSe nego donesek remljiSL jednake obdelavne vrste v kranj¬ skem okraju Vipava. V povpreöno jednakem rarmerju so med seboj postavki čistega dobodka ostalik vrst vseb obdelavnib rarrsdov. In na istem, deloma Se višjem eenitnem temelju so sestavljeni rarredni tarib ra druge vrstilne doneske na 6oriSkem, kjer trta rase. Da si je med rarrednimi tariti vseb ob- delovanib vrst tostran Hublja irredno velika, mislimo, da je umestno, Se posebej opo- rarjati visoko e. kr. ministerstvo na kriüeöi rarloöek o cenitvi gordov ter primerjati go- riSke tarike s kranjskimi, ir katerib se rar- — 76 — vicli, 6a je oäloLen Listi äonesek naSib Av^Oov I. vrste na 7 Al6. 75 kr. Oonesek Ao^äov I. vrste v vipavski 6olini pa na 2 Alcl. l^ever- jetno, a resniöno je, 6a je postavljen Listi 6onesek natzib Ao^6ov ra6n e (V.) vrste ^a 80 kr. viSe neAO 6onesek Aox6ov I. vrste na onstran Dublja. ^ko se primerjajo ra^rs6ni tarib ?a OoriZko onimi, ki so pocliaAa o6merjenjn ^emljiSkeAa 6avka ?a vinstvene kraje mejne grofije istrske, se tn6i tam rarviäi 6a je bila cenitev Liste^a 6oneska naSib ^einljiZL neiz¬ merno visoka, ker preseda 6aleL pri vseli obclelovalnib vrstab ono najro6ovitnejzib ?em- IjiSL isterskik. 3?ako je n. pr. Listi 6onesek najbolj cvetoLib saclnib in relenja6nib vrtov koper- skeAa okraja, ki 6ajajo najtinejSe prve pri- 6elke in naMabtnejSs sa6je, boäisi ^a bliLnji trLaSki tr^, 6o katerega se tako lebko in ceno pri6e, Ko6isi ^a i^vaLevanjs, postavljen na 2 ^1. 30 kr. 6o 25 ^b na oral: Listi 6o- boclek naSib vrtov pa, ki stoje ^le6e ro6o- vitosti 6aleL ^a isterskimi, je oclloLen na 11 6o 30 ^l. Donesek vinoAraclov in oljLnilt nasaclov v Istri je postavljen na 1 A>cl. 10 kr. cio 20 Al6., naSib vino»ra6ov pa na 3 6o 25 Al6. ; äolioäek njiv v koperskem okraji ocl 1 6o — 77 — 12 Zid., v naSeni pa 3 gld. 30 kr. do 28 gld.; dobodek istrskib gozdov od 20 kr. do 3 gld. 20 kr., v naSem pa od 3 gld. do 7 gld. 75 kr. in celo na 9 Zid. Opiraj 86 na ta uradna Ztevila, ki go- vore 8ama 2a 86 jako jasen je-iik; uvaLuje velike gospodarske stiske, pri- ^adete naSirn posestnikom v vinstvenib krajib po grozdni plesnovini „oidium", po psreno- spori in trtni uSi, ki prou^roöujejo V6iik6 prej neznane stroZke v obrambo vinstva in v?dr- Lcvanje vinogradov; uvaLuje notoriöni propad nasiti posest- nikov O8obito v vin8tv6nib krajib; uvaLuje tudi neovrgljivo r68nieo, da je taka dvojna mora, kakorSno kaLejo spred 02NLÜSN6 tarifne postavke, — rekel bi — skoro ustvarjena v to, da Laii öut jednako- pravno8ti ter da prourroöuje v isti dolini, loLoni v dva dola le po sluLajni politiüno- geogratlöni örti, no^adovol^nost in rar:bur^6- N08t med ljudstvom, ki ima vendar ? onim onstran Hublja ^ednake dolžnosti in pravice, da spodkupu^je teda^ vero v vladino objek¬ tivnost in pravico, torej tudi njeno avtoriteto; opiraje se koneLno tudi na dobrokotne izjave I^j. ekscelence, gospoda tinanönega mi¬ nistra, o priliki razprave državnega proraöuna -!L leto 1896., da mu je volja podpirati po- — 78 — sestnike ter varovati jib preä gospodarskim propaclom: nsojajo si podpisani staviti clo l>lj. eksce- lenee nastopni vpratzsnji: 1) 80 1i ^nane VaSej ekscelenci kriSeSe razlike razrednik taritov vseb obdelavnib vrst ^a ^emljisöa tostran in onstran Hublja v Vi¬ pavski dolini in drugib vrstilnib odsekib na 6ori8kem, kjer trta rase? 2) Hoge li odrediti VaSa ekscelenca, da se ko bitro mogoLe odstranijo oni pretirani razredni tariti ter se nadomestijo s takimi, ka- korZni veljajo ?a istovrstna ^emljiZSa v vi¬ pavski dolini onstran Hublja? V 6 o r i c i, dite 9. januarija 1896. IV. svjs 17. jsnusrjs 18S6. 8e,ja je bita napovedana na 5. pop., a priSeta je ob 6.; u?rok najbrLe — Zakulisne borbe. — ?oslanei nav^oöi vsi ra^nn oästo- pivSe^a Lenaräettija. — OeLetni Ztavar prsöita veöjo vrsto itoZIib peticij, meä temi rasnib eestnib oäborov; 6atje uSiteljske^a ctruZtva ^a tolminski okraj ?a pripoxnanje volilne pravice vsem stalno nameSSenim uüi- — 79 — teljem. VaLna naörta deLelneZa Zakona ^a Zorisko mesto sta oni o dokladab na na- jemKLine in oni, da bi morale rarne ^avaro- valnios v^drLevati AoriSko o^nje^asno druZtvo. — Ker nekatere teb peticij spadajo v pravni odsek, bi ni kil sc voljen, predlaga dr. V e- nuti, naj se ta odsek 7 ndov izvoli 8e v tej 8eji. Obvelja. Llede tri interpelacije; prvo je podal posl. Or La, dru^i dve je preLital dr. Hojic. — Interpelacije so te-le: Int6^sl30H3 poslanca kla^i,;» Oröa in tovarišev do visoke e. k. vlade radi naprave odtoka bnclourniku bspenZöek pred Zempasoni: 6Iede na to, da je visoka c. kr. vlada drLavno cesto pred Kompasom I. 1883. Znatno vxdi^nila in s tem proti cesti deroöi budo- urnik bepensöek vtesnila v njegovo strugo ; ^lede na to, da imenovani buclournik ob nalivib tako naraZLa, da ob državni cesti, kjer se tok vode lomi, izstopa, kar sc je m. decembra 1895. dvakrat godilo; Flede na to, da je budournik prst, de- ceinbra dvakrat preplavil in ^asul ? FruSLem ^endjiZöa ob drLavni cesti, ter Lu^al prodreti drLavno cesto; — 80 Alede na to, äs tabudournik kalcij 200 metrov oct omenjene kritiöne toöke so irliva v blixnp lmdonrnik O^eljansöek, in to tik niosta öre^ državno cesto, k^er nkiprnvl^a pri¬ meroma velike nasipe in most stavi v ne¬ varnost ; Zlede na to, cta visoka e. kr. viacla v varstvo drLavne ceste ravno rida)ci namerava ob cesti postaviti varstbeni ?id (Kran) prav tani, k)er se tok budonrnika loini, ki bo vodo od^an)al 06 ctrLavne ceste, tocta ob nalivib in 2a^an)al in snt ^rnSö na nasprotno ^emIpSLe ; Flede koneöno na to, da )e labko temu budourniku napraviti odtok. Lre^ (o/.ir. poct) cesto v ctrnAi kakib 300 metrov oddaljeni vodotok imenovan „d'ribuzüek", Kar se )e 2 ozirom na ?naöa) budonrnika u/.e i. 1883., ko se )e cesta višala, svetovalo organom c. kr. vlacte ; vpraZa)o podpisani: ^.li boöe visoka e. k. vlada skrbeti ?a to, da se Imctourniku bepenZöek napravi oct- tok öre^ (poct) drLavno cesto pred Šempasom v bliLn)i vodotok IribuSöek, cta se bo po n)em ob nativiii vocta, ki ki sicer strugo b.e- penZöeka prestopala, odpeljala in izlivala v vodotok 1'rikuZöek? 8 6orici, 17. )annar)a 1896. ^odpisani vsi 8lovenci. — 81 — Vlaäin Zastopnik pravi, cla poSljo na lies mosta inLonirja, ki proiSöo v intorpolaeiji opisano okobsüino. 0 uspobu bo potom po- roüal. (Dobro !) Inle^pelscija cloxolnoga poslanca clr. ^loksijit Ko.joa in soposlancov na l^joga DrovriviSonost cloLolnoga glavarja raOi latzkili clopisov OoLolnoga o6bora v slovonsko pokrajino kronovino. 2 öopisom 6no 27. nov. 1895. Stov. 5146/95., kojoga so prügln po6 1^, naprosil io rloLolnl oclbor goriSki c. kr. Oavöni ura6 v lolminu, naj ir:plaea 17. ustanovo Djavoc ^a loto 1893/94. c. kr. glavarstvu, oncli, xa ra^Oolitov moä uboLniko oböino Llap in 8t. Vizka gora -inosok gl. 29'40 a. v., in to v laskom ioriku, vsloä öosar io 0. kr. okr. glavarstvo v 1'olminu obvostilo Lupni uracl na 8t. Viski gori po nomSki. Kor io notranji ura6ni jo/nk e. kr. okraj- noga glavarstva in e. kr. Oavönoga uracla v lolminu nomski; kor o. kr. politiüna in bnanöna oblast na Drimorskom priznava in spoStujo 6 o L o Ini joriik slovonski, nalagajoS, naj poclpi- sani uracli obou/ojo s strankami v slovonskib pokrajinab slovonski; § — 82 — ker L. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu in e. kr. davöni urad, ondukaj, spoštujeta uka^e viSjib oblastij in deLelni je^ik slovenski ter dejanski obsujeta s slovenskimi strankami le slovenski; ker i? gori navedenega dopisa torej sledi, da deLelni oclbor goriski vsiljuje po slovenskem clslu pokneLene gotovine 60- riske in KradiSöanske Ia 8 Lin o ; ker se od laske stranke v deLeli smatra nezaslišano drsnostjo le misel, da bi isti de¬ želni odbor izdajal dopise po furlanskem delu grokovine po slovenski; usojajo se podpisani v varstvo enakopravnosti in istovrstnosti slo- venskib pokrajin in deželnega jetika sloven¬ skega staviti sledeöe vprašanje: 1. 2akaj je i^dal deLelni odbor 6ori8ki dopis na e. kr. davöni urad in e. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu 2 dne 27. nov. 1895. st. 5146 laski? 2. ^li je l^jega ?rev^vi8enosti, dežel¬ nega glavarja, resna volja odpraviti nepra¬ vilno in na škodo slovenskib pokrajin pri¬ stransko rabo laSkega jetika po deželnem odboru? V Korioi, dne 17. januarja 1896. OeLelni glavar opomni, da predlogi in¬ terpelacijo deželnemu odboru, ker to je nje- — 83 — ssova reö; potem ko poroöal v njegovem imenu. iMtSrpSlLSl^ L poslancev dr. ^leksija Rozva in tovarišev do l^je^ove Vzvišenosti gospoda c. kr. mini¬ stra ?a bo^oöastje in uk. ?o mno^ik proZnjak slovenskik roditeljev v Korici in po stro^ik uka^ik c. kr. vlade je e. kr. mestni šolski svet ForiSki slednjiö ven¬ dar doloöil dneve, v katerik naj se vpisujejo slovenski otroci mesta AoriSkeAL v na novo nstanovljeno mestno ljudsko solo. I^o so bili dnevi 13., 14. in 15. januarja, in sicer od 8. cio 11. ure predpoldne. 0. kr. mestni Kolški svet AoriSki ima sicer, ako se ravna po predpisik Šolskega Zakona 2 dne 6. maja 1870 in po doloöbak drLavnessa temeljnega Zakona o drLsvljanskik pravicak r: dne 11. decembra 1867, natanöen Zapisek vsek slovenskik otrok na ozemlju mesta goriZkega in onik, ki obiskujejo Zasebno ljudsko Solo društva „Sloga"; vendar je kotel dati slovenskim roditeljem priliko, da se izjavijo, ali Leli.io res ljudsko Solo ? maternim kot uönim jezikom s tem, da vpiSejo svoje otroke v novo Solo. - 84 — Ix postopanj mostnega Zolskessa sveta in nje^ovib organov o tej priliki je raxvidno, da mu je bilo na tem lexoöe, da bi se po¬ bahalo kolikor mo^oLe majbno Število slo- venskib otrok. btax^las c. kr. mestnega Šolskega sveta h dne 10. januarja St. 6, s katerim so se naxnanili roditeljem dnevi in poboji vpiso¬ vanja, objavljen je bil, dasi namenjen slo¬ venskemu občinstvu, samo v italijanskem jexiku. IdaxobeSen je bil samo v mestu in ne tudi v okolici mesta KoriSkeKL, a se v mestu bil je potrgan Se prvi dan skoro rax vseb xidov. Vpisovanje ni bilo xadostno raxZIaSeno ; xato je moral Šolski odbor, katerega so izvo¬ lili slovenski roditelji dne 5. januarja, izpol¬ niti, kar je c. kr. mestni Šolski svet opustil, ter sporoLiti roditeljem odredbo Šolske oblasti. Vpisovanje vrZilo se je tako, da ixmed dveb odposlancev c. kr. mestnega Šolskega sveta jo eden vpisovanje vodil, roditelje ixpraSeval in potrebno narekoval, med tem ko je clruAi vse to xapisoval. Kavxoö Lian mestno policijo ^oriZko, previden s potrebnimi imeniki, rsxkaxi in xapisniki, je ob enem kontroloval, ali se ixpovedbo roditeljev uje¬ majo s podatki, ki so bili njemu na raxpo- — 85 — Igsso, ter je ctelal svoje opombe, ako 86 je pokapala Ilsvolja me6 obein¬ stvom bila je toliko veöja, ker nekateri so Prišli Le ctru^ie v ?octturn, ne cta bi bili moM opraviti, kar so Leleli, in ker veöina — 86 nav^oöik je morala puliti clelo in posle, 6a ki Zagotovila svojim otrokom vpis v mostno Solo. tretji 6an je mestni Lupan vslect pritoLl» to nekoliko o6pravil in ura6nika sta vpiso¬ vala, 6okler je Kilo Iju6ij. ^li tretji 6an bila je ciruga neprilika. 2e prejšnji veöer Zaüelo je sneLiti in po ma¬ lem cleLevati, 6a je kila 6rugi 6an po vseli cestak bruZgalica in sneg, katerik otroci niso mogli Zmagovati. 8olski oclbor bil je prisiljen poskrbeti otrokom in rocliteljem volove, 6a so mogli 06 Zasebne Sole 60 poäturnske kosarne, po blatnik cestak in nepotlskani ulici „Via kunga". Vse te okolKöine so vZroöile, 6a ro6i- telji in otroci so trpeli mnoge nepriliönosti in 6a mnogi niso mogli niti 6o tega priti, 6a bi svoje otroke vpisali. 2ato je Šolski o6bor vloLil proZnjo, naj se rok ?a vpiso¬ vanje po6aljZa, ozirom naj se vpisuje vsaj Se prikoclnjo ne6eljo. ?ri vpisovanju bila je mestnima uracl- nikoma viäna skrb, 6a sta vsle6 naloga, kakor sta rekla, kolikor mogoLe otrok Zavr¬ nila. Oasi ne ZaLne Zola pre6 februarjem, bili so trije otroci Zavrnjeni kot premla6i, Le tu6i je e6en rojen 6., 6rugi 8. januarja, a tretji 1. februarja 1890. Ztirin6vajset otrok je kilo Zavrnjenik, - 87 — ker so prestopili štirinajsto loto življenja, vkljub Z. 32. Zakona 2 dne 6. maja 1870., ki doloSuje, da otrok, ki je dolLan boditi v solo, sme se izbrisati se le poteni, ko more s spričevalom javne ljudske Sole dokazati, da Le r:na najpotrejnejse reöi. Omenjeni otroci ne morejo tega dokazati, ker se vedno obi¬ skujejo ljudsko solo s pravico javnosti. Zedsnmajst v Olorici nastanjenib otrok so Zavrnili, ker njib roditelji bivajo drugod, ne glede na razsodbo upravnega sodisöa dne 4. tebr. 1881. (V, lOOl), ki pravi, da vse postavne doloöbe, ^adevajoöe vsolovanje otrok — Z. 59. drL. s. ?ak., ZZ. 1, 10, 11, 22 deL. S. ^ak. — ksLejo na to, da pri vsolovanju otrok odloLuje edino le njib bi- valiSöe in nikakor ne bivalisüe njib roditeljev sli postavnib Zastopnikov. dednajst otrok bilo je ^avrnjenib s pretvezo, da bivajo v šolskem okraju staro- gorskem, dasi ni meja med mestnim in sta¬ rogrškim Šolskim okrogom, ki spada pod Oorico, natanLno doloLena, dasi treba to mejo 2 ozirom na korist sole od mesta od¬ rivati in ne pritegovati, dasi imajo dotiöni otroci v mesto samo öetrt, k veöjemu majkne pol uro, a na HjSovieo do šolskega poslopja bliLu ene ure boda. l^i praviLno siliti otroke iz. bližnje mestne okolice, ko se napravlja v — 88 — mestu Stirirarreclnica, posebno ko ti otroci Le xäaj obiskujejo osebno solo v mostu. Ova otroku ü 6lröino, ki obiskujeta ?a- sobuo solo v Koriei, sta bila Zavrnjena 2 opanko, naj so clasta vpisat v LromberZu. 5o6on otrok, rojen in stanujoö v 6oriei, je bil rinvrnjon, ker jo mati pristojna v 8t. Lerjan. ^ri6eset otrok x 6rLino, spa6ajoöe pocl 6orieo, bilo jo vpisani!, opombo, cta mo- rajo boäiti letos v Solo v Kronberg; a opo- niti jo, cin Soin v Lronber^u jo prenapol- njenn, 6a nncl 30 onclaSnjil, otrok prnv rncli te^n ni bilo sprejetin v Solo poLetkom Sol- skeAN lotn. Osen, otrok 06 IZarko jo bilo vpisanib opombo, cla letos nnj 1>o6ijo v Solo v 8t. ^knclrsL. Aestinävajset otrok ni bilo sprejetib, ker kivnjo /.unaj o^einlja mesta ZoriSkoAg, mect tem, ko so sprojemajo otroci i? okolico v italijanske mestne Solo bre? ugovora. Itali¬ janski otroci i? 6orice boclijo v italijansko Solo v ?o^oro, cla le Število mnoLo; slo¬ venski otroci ZoriSki se pošiljajo v LromberA in v 8t. ^.nclrex; a slovenski otroci i^ teb krajev se ne sprejeniajo v mostno Solo so¬ riško. I^oroj okolica naj sprejoma FvriSke otroke, ne pa nasprotno. Laka pravica je ta? - 89 — podpisani stavljajo na bljegovo Vzviše¬ nost. gospoda e. k. ministra ?a kogoSastje in uk naslednja vpraSanja: 1. äli je Njegovi VrviSenosti ^nano to postopanje c. k. mestnega Šolskega sveta go- riSkega pri vpisovanju v slovensko mestno Solo goriSko? 2. ^.li boöe bljegova Vzvišenost ^a to skrbeti, da bo mogoöe vsem otrokom slo¬ venske narodnosti na ozemlju mesta goriZ- koga dobivati Šolski pouk na mestne stroSke v Šolali x niaternim kot uönim jezikom? 3. ^Vli boöe Njegova Vzvišenost ukazati, clu se vsi Šolski otroci, ki so se pri vpiso¬ vanju v mestno Solo nepostavno Zavrnili, brer: odloga vpiZejo v to Solo? V blorici, 17. januarja 1896. preide se na dnevni red. ludi v tej seji se na sploSno spora^umljenje odloLi r: dnev¬ nega reda izvolitev 3 udov v komisijo ?a pregledovanje Zemljiškega katastra. — llla to so preöitajo poroLila Sestib manjSib ralogov, ^i so v deLolni upravi, in sicer o sklepu ra¬ kunov r:a I. 1894. in o proraüunu xa I. l896. '— I^oneöno se ir:vole v pravni odsek po¬ slanci: pajer (preds.); Venuti (namestnik), Verregnassi, povisoni, 'puma, 6rLa, Nuba. — 90 — Oo^elni ^lävar omoni, cla polovica Lsski, oämor^'ono^a ^assäanM, jo Lo prsSla (kcto jo kriv, äs. so ni niöss^ 8torilo, to^a ni po- vo6kll), nnj o6sski toroj priäno äolujojo. 8 tom jo dilg 8öjg 2aKIjuÜ6N8. V. Livjs 25. jsnusnjs »d 5. pop. Ob 5.15 jo boLolni Klavgr otvoril 8ojo. blnv7.oöi 8N bili V8> po8lnnei. blovoi^voljoni po- 8lan66 I-iSko velepos68tvo Oisooino conto ?ani^8i ^'6 8toril 8>OV68NO obljubo. ?otsm ^6 bil prcöitclN in ociobrsn 2gpi8nik popro^Sn^'o 86^6. OeLelni »Invgr nnxnani ^opet vsö^'o vr- 8to potici^, ki 86 i^roLö msroäÄMim o^gskom. vsh'6 nsönani Mko vgLen preäloA poslsnca 6röe, ki meri ns to, äa bi ss uotsnovile trtnics LL Lmerikan8k6 trto in U8t-Lnovilo M68to poI^6ctol8k6AL nsbxornikg. l^Ä to 80 xriöolo interpelÄciM, katoro 86 AlL86 : — 91 — Interpelacija poslanca Liucija 6lrca in tovarišev 'n ulruxu visokemu es- 8ur8ko-krgIi6V6^u ministMtva 2 6ns 16. 6s- esmbru 1895.? — 101 — 4. Lor mesto namerava nastaviti na slovenski mestni soli samo Ztiri uöiteljske moöi, kaj naj se ?godi 2 onimi Zolski dolL- nosti podvrženimi slovenskimi otroci so¬ riškimi, ki ne kodo mogli kiti^ deleLni Sol- skega pouka pri teti Stirib uöiteljib in ka¬ terim ni na razpolago druga javna Zola, ka¬ tero di mogli obiskovati? V Oorici, 24. januarja 1896. I35M V prvi interpelaciji dr. LIarani ourenja nalog' deLelnega Šolskega sveta na c. kr. mestni Zolski svet, naj v 4 teclnib Le poroöa o tem, kaj je storil, L potreba, Zokaru.je Zejstvo, Za se je sicer vpisalo 371 uüeneev, a cla nikclo teb ne pribaja v Solo. 'Ib je silna Za¬ ušnica jun potente scbiakko) onim, ki so ra Solo a^itovali. Vlaäni üinitelji so oLitno pri¬ stranski ravnali v tem upraSanju v korist neki skrajni stranki. verelni Šolski svet je naloril in ministerstvo ter upravno socliSLe sta potrclila, Za treba ustanoviti meSa- no StirirarreZnico v mejab mestne obLine (in- nerbalb Zer LtaZt^emeinZe) in to v mejab 4 ki¬ lometrov, kakor veleva rakon. ObLina se je takoj j!!) irrekla, Za je pripravljena to sto¬ riti, ali v Sasu in na naLin, kakor ona sporna po svojib rarmerab. 2a Solo treba poslopja, notranje oprave in uLiteljev; ra priZobitev uöiteljskib moöij treba Lasa in ravnanja po ZoloLbab rakona. L.Ii na vse to se ni oriralo in ZeL. Sol. svet ter ministerstvo sta r ra- lostno pristranostjo j!!) postopala tako, ka¬ kor ni najti primere v birokratiLnib letopi- sib, nasprotno pritoLbe Zloveneev so bile veZno takoj usliSane. — V takem tonu ^re Se nekaj Lasa dalje, in naposleZ vpraSa mi¬ nister skeZa preZseZnika: ali so mu rnans — 103 — take pristranosti in novsko nitasti (!!) Zolskib oblastnih in sli jib boLe odpraviti ? drstjo interpelacijo je preöital poslanec Nicbie11i: V „Oservatoru" 22., 23. in 25. nov. 1895. so bile razpisane ?aüasne službe uöitelja-voditelja, uöitelja in dveli pod- uLiteljic; dne 30. nov. je pa kil priobLen popravljen razpis mestnega Sol. sveta, da vse Štiri službe kodo stalno oddane. 1o popravo je naloLil de?. Sol. svet, ne da ki bil povedal ra?lo^e, ?akaj tako boLe. Inter¬ pelacija dokazuje namišljeno nezakonitost te odredbe in vpraZa ministerskeFa predsednika, ali boLe poskrbeti, da se ne i?vrZi ta uka? v Škodo KoriSkeZa mesta? l^a to je Lital dr. V e nuti dol^o in¬ terpelacijo o istem predmetu. ?ravi, da mestni ?astop je spo?nsl tako ravnanje kol neutemeljeno; ?atc> se je prito?il in imenoval dva uöitelja stalno, poduLiteljici pa ? a - Lasno. M deLelni Sol. svet je ? odlokom 16. jan. 1896. St. 66. odobril imenovanje voditelja in uöitelja, odklonil pa ?aöasni pod- uöiteljici in ?abtevgl. naj predlo?! v Zakonitem Lasu dve drussi uLiteljici v stalno imeno¬ vanje. "budi proti tem doloöbam se je pri¬ tožil mestni ?asiop. — /Vko tudi je mesto moralo ustanoviti slov, solo, vendar mu je dolLnost pa?iti na to, da bo tudi ?ares 104 - 16 Sola in ns o 8 n j i 8 ö 6 p 0 liti 8 k 0 n a - roänv8tib 8 tra 8 t i j ssmsniSSs pri- bo 6 n j i k agitatorjev in ubogljivo o r o cl j e v r o k a k agitatorjev. ^.gi- tatorjev imamo v Ooriei Ls clo8ti, ni jib treba mestu 8s v^gojevati, cla boclo kalili mir it(l. Kilo js torej naravno, 6a pri izbiranju uöit. osebja 86 js botelo ogniti t!8tim, 0 katsrib 86 je cloxnalo, cla 80 uclani panslavizmu, kateri prena8ajo i?> Sitalniee tucli v Solo oä kjer ukazujejo stopati otrokom mimo glscli- 8ke kavarns clivjim kričanjem : 8s mo s l o- V 6 n i, 8 6 m O 8 i O V 6 n 6 i! soissen smsb ms6 slovenskimi poslanci in oböinstvom; b-abi kliüs^o: bravo, bravo ! Oböina boüs uöi- tsijsv in ns ap08tolov. Ona koös poprs^ po- 8ku8iti uöit. O8sbjs prscino 8prs^ni6 v veliko 6ruLino 8vo^ib uraänikov. ^uäi 6rLavana8tav- i^a naiprs^' ^aöa8no in potem Sele 8talno. Lnako ^s na 6ru^ib me8tnib 8oiab vstiko ?aöa8no nameSöenib uöitel^kib moSi^. — i^apo8lsä vpraSa nauönsFg mini8tra : aii boös po8krbsti, 6a boito vei^jais tucti ^a 8ioven8ko lMc>8ko 8olo ^akon8ks ctoioöbs o namsZösvan^u uöit. 08sbjs? Mvoirivoljsm, a ne 8e potrjeni po8>an6o oonte ? a n i A a i je prsüitai interpelacijo, katero js 8S8tavil är. ?aj sr proti vsljavno8ti „oäbora rra 8lovsn8ko ljuä8ko Solo", ki — 105 — 86 je ustanovil na drugem Zaupnem sbodu starisev. Interpelacija Zanika pravico temu odboru, da bi smel podajati vloge, pritožbo itd. v imenu stariSev. Ka to vpraša vlado: 1. ^.li jej je ^nano, da 86 je ustanovil v Oorici na podlagi Zakona bik odbor in kakSni so mu nameni? 2. Hio jej to ni rmano, kako opraviLi reSitov jedne vloge tega od¬ boru? — 3. M misli vlada tudi v pribodnje uvaLevati vloge, pritožbe itd. posamienib os6b sli odborov, ki po Zakonu niso v to poklicani? Or, Oovisoni je interpeloval vlsdo 2S- strsn laškega vseuüiliZös. Oako vseuLiliSSo ^abtovajo: Število laSkega prebivalstva, njili kultura, rodovina itd., in naposled pra¬ vica, ki je prvi öinitelj ^a sreLo narodov. Opravno sodisüs sejo opiralo na Slon 19. ustav. Zakona, ko je uten^eljsvslo razsodbo Zastran slovenske ljudske Sole, ^.li ?skon ne loüi ljudskib sol od vseuöiliZö. ^.ko torej drLava nalaga laSki obeini, da ustanovi slov. ljudsko Solo na podlagi enakopravnosti narodov, mora enako naloLiti tudi sebi dolžnost, da ustanovi latzko vseuöiliZLe. Naposled vpraZa, ali misli vlada ustanoviti laško vseuüiliZöe? Or. V er 2 e A n a s si je interpeloval pravosodnega ministra, ?akaj ni dal odgo¬ vora na 2nano spomenico odvetniške ?bor- — 106 nies AvriSke 2 6ns 23. Oec. 1894., v kateri 86 je pritoževala, 6a socliSLa poslujejo v nasprotju 2 ministersko okroLnico 2 6ns 20. jan. 1880. St. 19.516. boslansc Oottori jo pa poäal enako interpelacijo prok. Lerbuöa /.astran pre- visokib ra/reäov 7emljiSü ua OoriSkem. bla to so bili i7voljeni v komisijo 7a pressleclo vanje 76mljisk6Aa katastra b8'- ivan Lapanja, btuäolk Arok ? a e e in OeL. gla¬ var ; namestniki Naboröiö ^leksanOer in 7eniIj6M6ree blissris. — 8 tem je bil 60- vrSen Onevni red, t. j. vse locke, rg7un Avr- nje, so bile oäloLene na nasleänjo sejo. VI seja 28 jsn ob 5 pop bla italijanski strani ni bilo clr. ?ajerja, ki je naznanil, 6a je nekaj boleksn. — Oe- Lelni oclkor nagnani äve peticiji; jeOna je b'ranöiSke uOove Volariö 7a enkratno poä- poro, s katero bi izdajala sklaclbe pokojnega soproga ter s tem priäobila nekaj äenarja 7L v7AO.jo otrok. VlaOni Zastopnik vit67 L os 1710 oclAO- vorl na interpelacijo posl. 6r. Hoj ca 7gstran poboja ineä orožniki in ljuästvom v kenöab. - 107 — Da bi Lupan ne bil razumel nemSks okroL- nice, ni verjetno ; ali tudi v sluöaju, du bi je ne bil razumel, bi Lupan moral prepovo- dati streljanje s topiöi na javni cesti Le v smislu ^ukouu o Kijevu, policiji. OroLniki so bili vsi Slovenci, torej jib is ljudstvo ra- 2umelo. — Dlavarstvo piše slovenskim oböi- nam le slovenski; uradniki so te^a jetika ^moLni. NlajSi uradniki so pa pridodeljsni temu okrajnemu ßlavarstvu 2 namenom, da 86 v slovenskem okraju nauös — sloven¬ skemu jeziku. (Dobro, dobro!) l^a interpelacijo posl. Dröe o izletu trLaZkib Slovencev na 8v. Doro odgovarja, da vladnim öiniteljern ni bilo namen, Laliti Slovence, marveö le v skrbi ^a red in mir niso mo^li dovoliti skupnega preboda sko^i mesto v društveni obleki, 2 društvenimi Zna¬ menji in Zastavami. l^a to so priöele interpelacije. Dr. V e nuti je interpeloval vlado Za¬ stran sodnega poslopja v Dorici. Ditstvo in¬ terpelacije je to-le: 2is v seji 30. avgusta 1870. je interpeloval veteran med poslanci pl. Dottori v isti reöi ; omenjal je nedostojen stan obeb poslopij. Vladin Zastopnik je odgovoril, da pravosodno ministerstvo so Le dogovarja s linanönim, saj bi se na pro¬ storu c. kr. davkarije gradilo poslopje 2a — 108 — vso potrebo obeti podroLij; nadeja so, da dogovori konöajo kmalu, da tudi stavbinski urad je dobil Le naloA, podati v tej reLi poroöilo. Vlada sama jo povsem prepriLana, da je trska dostojnib prostorov 2a sodisöe v Oorici. tu ros, I. 1874. som sam viclol krasen naürt poslopju ^a obe sodiZLi, Zaporo in ?a davkarijo. — L.li preteklo jo skoro Letrt stoletja in poslopja ni. Ke le I. 1894. se jo cloAnalo neko sporarmmijenje med obema ministerstvoina in izdelala sta so dva naLrta. ^.li Zadnji Las ^opet kroLijo glasovi, Zg i2 te moke ne bo kruba, namreL, Za 6- nanöno ministerstvo misli graditi le 2a svoje potrebe primerno poslopje. — Interpelacija omenja 8o s par stavki neprimerno prostore obok sodiZL in naporov tor vpratza: 1. Hb jo rssniösn Zlas, Za so so raz¬ bila podajanja meä pravosodnim in tlnanSnim ministerstvom Zastran skupnega poslopja na prostoru staro mitnico? 2. Ldaj naisli l^j. ?. minister Zadovo¬ ljiti nujni potrebi, da so ^radi sodno po- sloplo v 6orioi? Or. O o vis o ni in tovariši so pa in- terpelovali Zastran clvojoriLnib napisov pri sodiSLib v Korminu in OrLiLu in splob o sodni rabi Zvok ali veL jezikov. — Interpe¬ lacija je pisana bombastiLno; vendar irraLa — 109 — naöslo, ki is nsbote nam Lloveneem v prid in ustrera povsem naZim namenom v prav isti reöi. Najprej nekaj Zlavnib mislih: Oktober I. 1894. ostano v ralostnem spominn pri laSkem prebivalstvu. Kot strela s jasnega neba priletel je ukar, da pri la- Skib j?!) sodiSöib je postaviti vse napise tudi v slovenskem Miku. 06 Kvarnsra do /klp je krvavelo sleberno laško sree. In to je naravno. 1i napisi so rnaöili, da neki nov in nepoznan jerik .je slavil svo.j pribod v svetiZöe pravice, da bo tu po krivici deli! gospostvo 7, italijanSöino. ?o krivici pri vseb laSkib sodiSöib, ali Se najbolj v Kor- minu in Drriöu. V teb sodnik okrajik je 28.883. Italijanov, Llovencev le malo tisoö, ki Live na Krasu in v Drdik. Du .je vedno gospodovala laSLina. Devin in Doberdob sta prišla Zele I. 1848. pod Drriö, ker sta izja¬ vila, da prav dobro umeta laSki. Do daje laSöini prednost pred slovenSöino. M nam sicer niti od daieö na umu, da bi pobijali enakopravnost vseb Mikov in narodov; toda državni temeljni rakon ni botel, da bi kak Mik postal gospod v tuji kisi. ? ustite nam tore j, n a j se v Ia S ki remiji deli pravica edino v laSSini. Ena¬ kopravnost je mogoöa le pri enakib pogo- jik; ali italijanZöina je najdrarja kLerka ia- - 110 - tinske matere, je lepa, lsbka, melodijo^na, itd. itd., slovenSLina pa je se Is v povozili. Ena¬ kopravnost ns rmaLi /.meSnjave veö jezikov pri istilr sodiSLib. Ovo u^rok: Vsak je^ik ima neke posebnosti, skrivnosti, katere more razumeti le popolno vnanje istega jetika. Oedko bo pognal sodnik ali odvetnik po dva jetika tako popolno, da bo nemogoLe sleberno nesporaxumljenje. Italijanom ko slovenZLina enaka bijeroglitom. — In v takem tonu Zre 8e dalje, a naposled interpelantje vpra¬ šajo: ^li kote vlada odstraniti slovenske napise pri sodiSöib v Lorminu in 4rMu? slovenske interpelacije so te-Ie: IN t 61' n e I6 a, poslanca dr. Loziea in drugov na bljega Orev^viSsnost deželnega glavarja rasti imenovanja deželnega raöunarja. One 12. maja 1894. umrl je predstojnik deželne raLunarije Andrej le Zli d. Od tistega Lasa do danes je njega OpraLnjeno mesto nepokrito in deLelna ra- Lunarija brer: predstojnika v rokak in vodstvu niLjib raLunskib uradnikov. Ori deLslnem raLunskem uradu službu¬ jeta sedaj dva uradnika in dva praktikanta, od katerib je le eden ve8L slovenskega jetika, -- 111 - v tem, ko ki morali Znati vsi stilno, v coli pokneLeni ^rokovini je 100 odein Listo slovenskega prebivalstva in jeruka, samo 38 obLin furlanskega in italijanskega jeZika, v tcm, ko sti se dve oböini mešanega prebi¬ valstva. IZ tega se vidi, da se mora pri raöun- skem uradu preZirati slovenski deželni jeZik in da se postavljajo na stran uradniki slo¬ venske narodnosti. Klavno delo deLelnib uradov tiöi na raöunskem oddelku, najvaLnisa poroöila podajati ima predstojnistvo raöunarije de- Lelnemu odboru. kadi tega je bilo neobbodno potrebno, da bi se bilo mesto deLelnega raöunarja takoj po iZpraZnitvi tudi pokrilo. l^a razpis sIuLbe deLelnega raLunarja oglasilo se je mnogo in med temi prav i?- bornib moLij, ki bi gotovo bile deželnemu uradu na Last in korist. Lljubu temu deLelni odbor do danes, iedaj približno dve leti, ni niöesar ukrenil. Ker je i? tega domnevati, da deLelni odbor ali Zanemarja svoje dolžnosti ali na¬ merava braniti iZpraZnjeno mesto deLelnega raLunarja, kakemu celo nesposobnemu de- Lelanu, usojajo se podpisani vprašati: - 112 - 1. I? kakib razlogov l^je^a DrevzviSenost deželni glavar ne skrbi, da se zasede mesto deželnega raöunarja ? 2. M misli ukrenili takoj, da se to mesto odda sposobnemu prosilcu? V Dorici, 28. januarja 1896. Deželni glavar odgovarja, da stari dež. odbor ob koncu svoje dobe ni botel oddati tako imenitne službe. 2daj pa, ko je novi odbor že zaöel poslovati, pa bo brez odloga imenoval deželnega raöunarja. InterpelAolM poslancev dr. ^lcksija It a D It oj ca in tova¬ rišev do bljegove Vzvišenosti gospoda pred¬ sednika ministerske^a sveta. Llovenski roditelp v Dorici, ki zabte- vajo javno ljudsko Solo s slovenskim uönim jezikom, podpisali so prošnje na veleslavni e. k. deželni Šolski svet in na visoko e. k. ministerstvo za bo^oLastje in uk leta 1891-, 1892. in 1893. s pojedinimi svojimi imeni, večinoma celo pred notarjem. Dri vseb na- slednjib pritožbab in utokib podpisovala sta samo dva roditelja v imenu druAib; poobla- — 113 — stilo Zagovorniku pri e. k. upravnem sodiSLu podpisal j? celo samo dr. ldo.jic kol rastop- oik roditeljev,- nikoli so ni dogodilo, da bi bil Kdo Zanikal, da so dodöniki opraviöeni vladati vsakovrstno vlogo v tej sadovi. 1'ega tudi ni mogel nikdo Zanikati, kajti vsak pod- pisanec na prej onienjonib prosnjab j'o 2a so in posodi opraviüen do vsod korakov, ki so mu ?dijo potrebni v tej šolski nadevi. H opravičenost je So jasnejSa, odkar le c. k. upravno sodiSLe dno 26. junija 1895. razsodilo, da mostna oböina goriSka je dolLna dati slovenskim roditeljem in njib xastopni- kom javno ljudsko Solo, katero so xabtevali ?a svojo ali sebi isroLene otroke. Od tistega Lasa ima vsakdo, ki je pod¬ pisal prošnjo, na katere jo sledila navedena razsodba upravnega sodiSöa, nooporeüno pravico, ^abtevati od državne upravo, da l^vrSi omonjono razsodbo, Lo treba tudi ek- sekutivnim potom, tor trditi in varovati svoje i? ono razsodbe in dotiönib Zakonov i^virsjoLe pravice v vsaketerem trenutku in nasproti vsakateri upravni in Šolski oblasti. Državno oblasti, med katero so Stoje tudi vo- loslavni c. k. deželni Šolski svet, imajo pa sveto dolžnost, kateri so no lnorejo izogniti, da raznovrstno vloge sprejemajo in roSujojo ter da varujejo in branijo pravico Sibkib in « — 114 - ?.atiranib nasproti mo^oSnim kriviönikom, 16 Zadržujejo in teptajo pravico, ki skuSajo celo oblasti strabovati, da bi se Lbale in Zanema¬ rile svojo dolžnost. Lo je postalo Šolsko vpraZanje resneje, seSli so se slovenski roditelji AvriSki, dne 24. novembra 1895. in 5. januarja 1896. v Zaupen sbod, katerega se je udeležilo vsak krat nad 300 roditeljev, da so se skupno posvetovali o korakib, ki so se jim ^deli potrebni v dosego ljudske Sole, katera jim je prisojena. 8 tem, da so se roditelji ?druLili, niso 7Aubili pravice, katere so posamiöni imeli do slovenske Sole vsled Zakonov in razsodbe upravnega sodiSLa. ik v namen, da bi si delo olajšali, pomnožili so Število svojib Zastopni¬ kov s tem, da so imenovali pri sboclu dne 5. januarja Se nekatere ino^e, da v imenu vseb pri sbodu öbranib, branijo koristi slo¬ venske ljudske Sole v Korici v trdem boju proti mestni upravi, ki se trdovratno upira vsemu, kar more biti slovenski ljudski Soli v korist, dokler more. Izvoljenci ne potrebujejo od slovenskib roditeljev ZoriSkib nikakib pooblastil, da smejo xabtevati toLno in postavno i/.vrSitev omenjene razsodbe upravnega sodiSöa, ter da tirjajo, naj dotlej mesto KoriSko plaöuje — IIS — stroSke ?a pouk slovenskih otrok, kor v to jo vsakdo i^med njih po sobi popolnoma oproSLen in logitimovan. 8 tem, da so izvoljenci sprejeli Lastno volitev ter naslov „šolskega odbora", niso Zgubili pravic, ki jim pristojajo kot pojedin- eem, tor je „Zolski odbor", ki ^naLi mnorino pojedincev, opraviöen v vse to v šolski ^a- devi, v kar so opraviLeni njegovi Liani. 8olski ocibor je bil izvoljen pri Zaup¬ nem sboclu slovenskih roditeljev dne 5. ja- nuarja tor je bil koj naznanjen vladi. One 6. januarja iüplaLalo je e. kr. okrajno gla¬ varstvo polumesoLno podporo slovenski Za¬ sebni ljudski Soli v Oorici in Decken prije- malcsv poclpisal je dotiLno potrclilo na iz¬ recno Zahtevo vladnega Zastopnika kot pod- naLelnik „Šolskega odbora", kateremu se je iüroöila dotiöna podpora. Ono 13. januarja sporoLil je Šolski odbor o priliki, ko je prosil nadaljno podporo Zasebni Zob, veleslavnomu L. kr. deželnemu Šolskemu svetu svojo izvo¬ litev in svojo nalogo, ki obstoji posebno v lom, da Zahteva ustanovitev slovenske javne ljudsko Solo v Oorici na primernem mestu v Najkrajšem Lasu, ter skrbi, da dotlej otroci ne ostanejo bre? pouka in da se v ta na- nien' obrani ^aöasna Zasebna sola, na katero sprejemajo radodarno doneske. V drugi vlogi 8 — 116 - istega cine pritoLil se je radi italijanskib le- pakov, 8 katerimi je bilo naznanjeno vpiso- vanje v slovensko ljudsko Solo, tor je prosil, naj so dotiLni rok podaljša. 2 ozirom nit lepake razsodil jo e. kr. dopolni Šolski svet po izpovedi dotiSnega poroöevalea v nav- ^oönosti veS Slanov Šolskega odbora, v smislu državnega temeljnega Zakona in rok so jo podaljšal na ta naSin, da so jo vpisovalo So naslednjo nedeljo 19. t. m. Dne 14. t. m. pritožil se jo Šolski odbor pri o. k. deL. S. svetu rad! postopanja mestnik uradnikov pri vpisovanju otrOlr dno 13. in 14. januarja. Dno 15. januarja odposlal jo naöolnik Šolskega odbora c. kr. namostniku v Irst v tej sadovi naslednjo brzojavko: Kxeellon^ von Dinaldini Ltattbalter 4'riest. Vorleben des Ltadtniagistrates boi Kinsebreibung sloveniscber Kinder kür ök- kentliebo Vnlkssebule der Kxkaserne ist ein solebes, dass es grössten Dmvillen bei allen botlmiligten lllltern bsrvorrukt. Haben gestern und vorgestern sebriktlieke Desek^verden an Dandossebublratb abgesendet. Ditte dringend um sogleiebe ^.bkilke. Alfred Ooronini na katero je dobil sledeöi odgovor brzojavnim potom : — 117 — 6rak ^Ikred Ooronini. Oör^. Ltattbaltereiratlr Oriermaek ,vird beute in 6ör^ über ervväbnte Oesebvverde ertor- derliebes veranlassen. Ztattkaltsr. Vsled tega brzojavnega odgovora Zli so ölani Soisko^a odbora Zs tisti dan k imeno- vanemu namsstnistvenemu svetovalcu, ki jim D obeöal, da jim dopoZIje reZitev ns pri- toLdo radi lepakov prav gotovo koj, ko ss vrne v O'rst. One 16. januarja vroöila sta ölana Zol- skega odbora imenovanemu namsstniZtve- nemu svetniku ossbno dvs pritoLki, kateri is spreiel brs^ UFOvora. One 19. ianuarja pritožil se is Šolski oäbor ra6i ne^dravik prostorov v Latinsli- ievi voiaZniei in 20. ianuaria ctrussiö raljsFa Orev^viSenost justiüneFa ministra radi nepravilnib odnoZajev pri sodiZöib na OoriSkem ter se clotaknili v n^e^ tuäi soäne^a vsobja. Vsleä interpelacije clozlo je 06 veö stra- nij pritožb in novib poclatkov, katere grajane ne6ostatke nekoliko bolj pojasnujejo. O teb podatkov, kakor turli i^ imenikov konkretalne^a stanja 2a c. kr. višje soäiZöe — IM — V prstu sledi, da ima justiena uprava na primorskem na razpolaganje dovolj Le na- meSöenib svetovalcev, sodnikov, pristavov in i^praZanib prisluLnikov slovanske narodnosti, in takib, ki so si r lastnim trudom prisvojili vnanje slovenSöine, da bi uvedla v dejanjsko rabo slovenski deLelni kot sodni je?.ik. I2 istib podatkov pa Lal tudi slecli, da Zastopniki justiöne uprave na primorskem, predsednik c. kr. višjega sodisöa v 'prstu, predsednika e. kr. deLelnega in okroLnega sodiSöa v prstu in 6orici in e. kr. drLavna pravdnika ondukaj, 6 sla,j o kolikor m 0- go ö e naravnost ali prikrito na to, cla se iskljuöuje raba slovenskega kot sodnega jetika ocl ^apisavanja in pripuLöa le v reZilib. dejanjskib Le opisanib razmer pri obeb sodiSLib pa se kaLe, cla justiöna uprava na primorskem bote ne daje dejanjske pri¬ like sodnemu naraZöaju, da se vadi v raki slovenskega kot sodnega jetika. vasi je v mestu in okolici prLaSki po speeijalnem repertoriju e. kr. statistiöne ko¬ misije ?a 1890. leto 27.725 Lloveneev, v okraju in mestu KoriSkem pa celo 38.557 Lloveneev proti le 16.959 purlanov in Itali¬ janov, tedaj prebivalstva in strank dovolj in toliko, da bi obe sodiSLi po Zakonu morali — 123 — rabiti elovenSÄno pri xapiea vanju v eivilnib in ka?en8kib nadevati; da8ije pri obed 8odiZöib irbornik urad- niskib moöij, ki 8O 8i priborile vnanje elo- veneke pravno terminologe in bi dejan- 8ki rabile 8lov6N8ki 8odni je- 2 i Ir, a k o b i 8 m e I e, ter izvajajo ravno- pravno8t ribale pouk in priliko uöenja 8odnsm naraSöaju ; upa 86 uradovati v obeb dezelnik je- Mib le poeamerni uradnik. Ker 8e ne 8me, glede na to 8koro neverjetno poetopanje vizjib 8odnib oblaetev v D'etu in Koriei, priöako- vati od nizjib uradnikov, da ki 86 uetavljali prigovarjanju pred8tojnikov glede nerade elo- vensdine ali ne upoštevali tudi prikrite zelje ietib, ker radi tega ni pripi8ovati nikake krivde 8odnirn pomoönim uradnikom, ako 86 ogib¬ ljejo 8loven8k6ga deželnega jetika, kedar ga ^nsjo, in 86 ga ne uöe, kedar ga ne rmajo, marveö edino le Laetopnikom juetiöne uprave, ueojajo 8i podpi8ani upraZati: I. ^Ii je l^jega KrevrviSenoeti ^nano, da predeedniZtvo c. kr. višjega eodisLs v 8tu, o. kr. deželnega eodiSSa ondi, e. kr. okrožnega 8odiZöa v 6orici in o. kr. državno pravdniStvo Zavirajo oLitno ali po ovinki b rabo 8love nekega jetika pri Lapieovanjuv eivilnib in k a- — 124 7. 6 N 8 IriK 7 Ää 6 v ab 1.61- po8p6Kujejo rabo laSöine v me8tib, nemSSine in laSLine po 6eLeli ? ^Ii je l^joAa ?rev7vi8eno8t voljan, i7<1ati 8tro^6 uka76, 6a 86 nimajo pr6ä8tojniki 8odiSö in ZrLavne^a prav^niÄva 6r7ati 7L- 8tar6lib 6v866anjib obiöajev, marveö okusiti po clubn novib, veljavnili 7akonov in po 6e- janjoki potrobi prebivajva? 3. ^.li je l^jeZa ?rsv7viSenn8t voljan akrbeti 7a to, äs 86 8oänemu 08obju splob in mlajšemu naraZLaju po8eb6j nu6i priliko, uöiti 86 v clejan8ki radi 8lovsnSöin6 pri ka- 76N8kib 8o6iSöik v l'rbtu in 6oriei in pri o. kr. okrajnib 7a me8to oilrejenib 8oäiSöib onäi? V 6orioi, än6 28. ^nuorM 1896. I>lL to 86 proiclo NL 6n6vni r6ä. ? o- 8 Ia n 6 c (xrvÄ ut6M6hu^6 ta-Is 8voj pr6ctlo^: „O676lni 7.bor 8kl6ni: I^alAKg. 86 6676ln6wu o6koru, 6n posho vi80k6mu 6. kr. kmstijbkomu mini8ter8tvn P6- tieijo, bi U8tanoviti izvolilo v pokn676ni Aroti.ji ^oriZki in ^rriäizki V6ö^6 Število trtni e 7L v7Aoio in poLlabt6i^6 ameriSkili trt, in 6a NL8tavi 6676ln6^Ä naäxornika 70. kmetsko A08porlar8tvo". H preälo^ je p08laneo ute¬ meljeval 7 na8leZnjim govorom: Viboki 7bor! ?re«1Io^, kateri 86M poäal. ob86Za v onem 8tavku pet toük. - 125 — ' DeLelni odbor naj bi naprosil vis. e. kr. vlado, Za v prospeb vinarstva v naZi deLeli: «) sedanje matiönjake 23 vzgojo ame- riZke trte v Kmarijab, kibembergu, Dornberku ns Krasu in drugod ra^Siri, oxir. obilnejše podpira ; ö) da ustanovi bodisi sama vlada ali vzajemno r: oböinami veöje število novib ma- tiünjakov ne te v krajib, kjer trtna uZ Le uniöuje vinograde, temveö tudi v oböinak, kjer Ss ni te uniöevalke vinogradov; e) da v tib trtnicab ne le vzgaja, am- pak tudi poklabtuje ameriško trto, in po- Llabteno ali cepljeno prodaje po najniLji ceni; ^a prenovljenje Le pokonöanib vinogradov pa jo oddaje bre^plaöno ; Ä) da trtniee uredi tako, da se bodo v njili vinorojei mogli uöiti vzgoje in cepljenja ameriške trte; s) da nastavi deželnega nadzornika ?.a kmetijsko gospodarstvo. Dovoljujem si, gospoda! vse te toöke predloga vsaj nekoliko utemeljiti. Visoki ?bor! Velika veöina naZe deLels se peLa 2 vinarstvom. Drda skoraj ne pri¬ delujejo drurega, nego vino. Drebivalee Vi¬ pavske doline, posebno dolenje, Livi vinoreja. ludi Kras in Durlanija se peöata vinar¬ stvom. Drebivalci naStetib delov deLele bi — 126 morali Zapustiti roOno ?emho in 86 izseliti, ako bi Mi trta oärekla svo^ Llabtni priOelek. V ^oriSkem in sežanskem glavarstvu 86 raönni 1400 bsktarov, v korminskem in gra- ctisöanskem 320 bektarov praviti vinograäov. ?ot6m v prvib ävsb 3500 bektarov, v Orugib ctveb pa 4500 bektarov polšja 8 trtaini. Haäi ra^bönib bote^mj, ki napsOajo trto, 80 86 v ?ali je nam treba veö iskati, imamo jo Le povsod, raren v Drdili in v Fur¬ laniji. s — 130 — LoneLno naj So omenim, 6a nasve- tovane in naproKene trtnioe bi liile obenem jako praktiöne in priroLno vinorejsko Kolo, in prav to io oni razlog, ki govori za to, da naj bi so napravilo kar inogoLo mnogo trtnic. dkam bi so vinorejei uLili cepljenja in bi na 8voio oöi gledali in spoznavali prednost amo- riKke trto. ?repriLan 8om, slavna gospoda, da sto vsi toga spoznanja, 6a v obrambo vinoreje io zadnji Las, da so prav intenzivno po vsi deželi, kjer trtna us že gloda ali Ko ne gloda domaöo trto, uvede in' sadi ameriška trta „riparija" ; preveden sem, da uvidite, da obLine saine, ozir, vinoreioi, premalo skrbe za rszKirjenje ameriške trle, in iz raznib zazlogov, posebno radi revSLine, tudi no morejo: gotovo vsi Lastivredni gospodje visokega zbora so¬ dite, da ima država dolžnost pomagati, zato opusLam obSirnojZo utemeljevanje predloga in se nadejam, da ga oglasno sprejmete". ll§a to ie bil predlog tudi res soglasno sprejet in izroLen petieijskemu odseku v presojo in poroödo. vr. bra m poroöa imenom dež. od¬ bora o pogozdonju bregov budournika bo- kavKLeka pri ^jdovSLini; predlog glasi po 150 gld. podpore v potib lotib. — koslanec 13l Uio bioIli meni, da je reö se premalo ^nans, r^ato naj se i^roöi dnanönomu od¬ seku v pretres iu poročilo. — Or. Oro- goröiö se upre temu predlogu. Oeö je dobro rmana; obravnavala se .je veö kot do- voljno Le v ükoru iu potem v odboru. Oe- toSnje poroöilo jo leLalo poslancem ua rar^- polago v obeb je^ikib; vsakdo ga je torej labko pregledal, ako je botel. Ooroöilo deL. odbora je tako temeljito, da bi ne mogel tudi odsek niöosa dodati. -- Oem na^oroua se pridruži tudi poročevalec dr. Obrani. — Nicbiellijev predlog pade; ?anj je glaso¬ valo le 9 Italijanov. Zprejme se pa predlog deL. odbora r; 10 glasovi Llovsncev. Oosl. dr. b r a m poroöa dalje o na- Lrtu Zakona, ki doloLuje prispevek xavaro- valnib društev r;a v^drLevanje dossdanjib in ustanavljanje novib p o L arni Ii b r a m b. blaört Zakona jo bil sprejet tudi v tretjem üitanju. Oe 8. 8. je bil spremenjen po pred¬ logu dr. 1'u m e, naiureö, da doLelni odbor bo imel pravico, nadzorovati prostovoljne in o b ö in s k e poLarne braiube. ?osl. dr. u m a poroöa iumnom de¬ želnega odbora o prispevku 5000 gld. v potili Istib po 1000 gld. xa zgradbo ceste od 8oöo do boga jtu jo Oavmbacbova pla- u — 132 — ninska koöa) v brenti. koroLilo Zlasi do- slovno: Visoki ?:bor! 2 dopisom od 8. t. m. ztv. 173/11 io visoko e. kr. ministersvo dalo na ^nanie razpis e. kr. ministerstva notranjib poslov dne 18. novembra 1895. Sl. 31865, s katerim 16 to visoko oblastvo nakapalo 2000 Zid. ir: državno bla^ajnice, da 86 ne¬ mudoma priLnd dsla r^a ^Aradbo ceste meči vas^o 8oöa in kaumbacb-ovo koLo v dolsnp brenti. Visoko oblastvo ponudilo i'e v ^Zradbo ceste 15.000 Zld. podporo, to je tri öetrtine na 20.000 ^ld. preudarienib stroZkov, ter Zorko priporoöilo deželnemu r:koru AoriS- kemu, uai pripomore i^ deLelne^a ^aloZa s 5000 ^lcl. v letnik obrokib po 1000 Aid. Visoko oblastvo poudarja nujnost skorne pomoüi in varnost ^apriöeteZa dela, ^anaZaie se trdno na pripomoS pripadete deLele. Nameravana cesta priLenia se pri cerkvi vasi 8oöe, imela bo povprek 3 m. Širine, dvi^aie se polagoma po prisoinem desnem bre^u reke 8oöe, prestopila bi kaka dva km. pred kaumbabovo koöo na levi bre^ ter se konöala v vasi koss pri steku 8oöe in potoka vadnice. ?o ^vrZeni ^radbi bode varna pot od kolca öe? vas Koritnica, vas 8oöo do ko^a pribliLno 20 km., od tod tovorna pot — 133 — do 8V. lVlarh'6 v "brenti, pol uro boda, mimo izvira 8oLe Le^ prebm Noistroka v Kranjsko Ooro na Kranjskem, približno štiri ure Im,la, ali Le;! prelat buknja v Lto.jstrano in Dovje ob Dudolkovi Leleriniei na Kranjskem, pri- bbLno pet ur Imela. Olasom poroLila stavbinskega urada od 7. ma ja 1892. slu/.iti ima nameravana cesta prometu turistov od Holca do Daumbalmve koöe k izvirom 8oöe, Ser: imenovana prelaga na Kranjsko in na "briglav, po dolini, ki spaela mecl nailepSe avstri.jskib planin; odvažanju edinib priclelkov mlekarstva in Modelarstva in dovajanju branila v dolino, katera bven malo krompirja niöesar ne obraja. l^a.jve^o korist ki dajala cesta s ten, da bi vsled omogočenega in rla^sanega od¬ veza in privoza vrasla cena lesu, kateri xda.j ni moü spravliati i? doline drugaLe nego v kosib po 2 m. dolžine po strugi 8oLe ir, ^Aubl^a tako vso vrednost. Neposredna in edina pomoö pa ki bil prisluLek pri gradbi ceste v prebodni dobi, ko se iemlie prebivalstvu do sedaj edini vir dobodkov — ko^orei'a. ?o statistiönik podatkib, katere i'e c. kr. glavarstvo v Tolminu skrbno nabiralo, vlada po 8oZki dolini, posebno pa v "brenti, ' skrapia beda, ter ^'e občino 8oco smatrati kot — 134 — najsiromaSnejSo ris brimorskem. Zavilo pre- oivalstva pačilo je ^aclnje clssetlstje on 364 na 351 oseb, ocl 72 bis je 9 opusöenib. Vsako leto roma sna tretjina prebivalstva v svet NA Oeio. lastni povpreöni Listi cloboclek 7naSa le 33 ^lci. 7a osebo. Obrti niso moAoöo, ker stoje bise ocl- claljene sna ocl ctru^e, bre? vo^ne 7V676 mej seboj in s svetom. Okraj bolSki ne more >7 svojik mocij niLesar storiti xa uborniZo 8oLo in 'brento ter 10 clo 15 A cloklacle 7L cestni oclbor končaj xaOoSöajo 7a vxclrrevanje Le obstojeLib esst. Klasom poroSila äavöne^a in 7emlje- knjiznsFg uracla v Loleu je v eeii oböini 'brenta 132 clavkoplaLevalcev, ki so plavali 7a leta 1888. 6o 1890. ocl 401—402 ^16. ciavkov in 416—487 ^lci. nserariönib äoklacl, te6aj 6 Zlcl. 20 kr. 6o 6 ^lcl. 82 kr. na vsako osebo: neenitev ^emljiZL ^'e Somerna; pre- moren^e vseb posestnikov obseda okoli 14000 oralov v 7smlp, cenjeno po 2 kr. stiriMki seLenp kar 7nasa približno 449000 ^lcl. l^ia tem premoLenp te-.i vknjiLenexa äol^a okoli 27000 Zlcl., nevknjiLensAa okoli 40000, ves clolZ veöinoma na ^jestvinab. Vsa oböina predela je v trek letib potom poStneZa uraäa skupaj 3794 ^Icl. 03 kr. V celi clolini recie 30 krav in 3000 ko?a in ovac. — 138 — V osli äolini plzLujsjo Is Stiles prsbivaloi pri- Oobnino in to so krömarji. Nra^ po 21'mi 6osps do 22" Osi. pod niLlo, po Isti vlada suZa. tob podatkov doka/.ano ^o siromaštvo dolino v Ironti in nsobbodnost pomoüi oci strani doLolo in drLavs. OrLava poso^Ia ^'0 bla^obotno svojo roko v izdatno pomoö in naZa dsLola zo i^ buma- nitoto no smo odrskati to sdins pomori no sslodo na to, da bi utsffnila pravoöasno člana podpora privosti blassostan^o v dosodaj ^ano- mar^'ono oböino na korist dsLolo samo. Oozolni odbor, oprt na vso to rardo^o, prodlaM: Visoki ^bor naj sklono: OoLoIni 2glo^ ^oritzki rlonaSa ^a x^raclbo eosto ir: 8oLo v bo^ 5000 ^16. v lotnib obro- kib po 1000 Al6. tor so ima oclka^ati ^a Isto 1896. prvi obrok. V Koriei. 10. Mi. 1896. DoLsIni glavar: O O k O bi I I. ?oroLovaIoe: vr. II. Vlarlin Zastopnik vit. 8 o si io toplo poäpira prsclloF clsL. oäbora, ki js ros to- — 136 - msijit in prepričevalen. Visoka vlaäa je prepriöana o nujni potrebi ts ceste in je voljna ctati 15.000 Fici., ako «la clsLela 5000 Fici. I)r. Narani pravi, cla laski poslanci ne Zanikajo potrebe te ceste, le to 7.abt6vajo, naj se o tej reüi ne sklepa Le clanes, inar- veö i/.roSt naj se bnanLnemu ociseicn v pretres in poroöilo. Opozarjam Fospocie na slovenski strani, naj ne Zlorabijo n a S e sIu ö a j n e manjšine (Ociloöen upor in obo-kliei s slovenske strani) sicer koclo sami ociFvvorni 7,a p o s l e ci i c e. Ža¬ lostno ! — s slov, strani). Vlaciin Zastopnik ns razume npora ocl la-ke strani proti prsclloFU cleL. oclbora. l>laört ceste je natanLno prouLen, vla6a je Le sama storila vse potrebno, torej je neumestno sleberno ^avlakenje. ?oi. ctr. KreForöiü pravi, cla cir. Narani sam ni Zanikal potrebe te ceste. Vlacia je tudi to prignala s tein, cla je'clo- volila 15 000 Fl6. ketos je claia vlaäa Se iirreclno pociporo, cla priskoöi na pomoö ljud¬ stvu, kateremu je v^ela suSa vse priäeike. Ikli vlacia sama priüukuje soclelovanje 6eLele pri tem cleiu. Dr ne Fre ira navaclno cesto, inarveö /.a nekako clobro 6elo najbolj ?a- puSeeneinu kotu äeLsle. — lklsö je nujna, ^ato — 137 — trska zg danes sklepati o njsj, saj se Le 20 Ist govori o njsj, obravnavala ss je tudi ^s veö kot dovolj. Ori koncu nasedanja smo, dela js obilo, ne obkladajmo torej odsekov se 3 nepotrebnim delom. — Oöitanje, da boöemo Zlorabiti sluöajno vebino, je pralno, ta toöka je bila postavljena Le ?a nadnjo sejo na dnsvni red, ko ni Se nikdo vedel, da dr. Oajer /.koli. Ni bomo psovali ria predlog, ker nam tako veleva skrb ?a najsl- romaSnisi kot naZe deLele. Vladin Zastopnik oglasi se nopet in opozori laske poslance, da vlada je Le nakapala 2000 gld. v trdni veri, da tudi pri¬ zadeti deLelni odbor ns odreöe podpore. Or. L1 a rani ostane pri svojem pred¬ logu ln ?opst ?a/.uga s — poslsdlcaml. Ooroöevalee dr. luina pravi, da pod¬ pora 5000 gld. je le enkratna in ne stalna, dasi razdeljena v 5 obrokov: ako bi reL torej Le odstopili kakemu odseku, spadala bi v p etieij s ki in ne v t i n an- L n i odsek. Orsdlog deLelnega odbora se potem vsprejms 2 v vsemi glasovi Llovencsv proti italijanskim. l^a to se odobre rarmi predlogi de¬ želnega odbora, (testa od Orojne nnnio Os- rovegg se sprejme med skladovne. Odobri — 138 — 86 podpora 400 Fld., katero je poslal deL. odbor v Ojubljani Zastran potresa. — Odobre se poroLila tinanönsZa oclseka o sklepib ra- Lunov xa I. 1894. in proracunib 2L I. 1896. rajnik mabb ^aloZov, ki so v de/.elni upravi. Lklep seje ob 8^2- VII sejs 31 jsn 1886 Začetek ob 5^ pop. Oclsoteu Zs vedno Or. O a j e r, kije bolan na Ie p otiei ^kotblauk). - OreLita in potrdi se Zapisnik. — OeLelni glavar nagnani. 6ve pstiei.ji; jedaa nadev« podporo 7.a ü^radko ceste bli^u IvanjiZrada na Lrasn. -7- l>Ia to sledita od slovenske strani dve interpelacij, ki se glasite po¬ slovno : poslancev ^Ikrvlla tloroninija in tovarišev na l^ljsAg Orevr.vizenost c. kr. justiüneZa mi¬ nistra radi kazenske ^acleve proti odv. clr^u. Uarku Norpur^o. One 15. t. m. se ,js vršila pred c. kr. okro/.niin soclis^em kanonska obravnava proti odvetniku drju. Uarku Norpur^o radi llii'Ive prisvxc. — 139 — Kolikor so da posneti i^ kronske javne obravnave, poveril je Ivan K a t n i k, c. kr. sodni slur^a v 6or!ci kot vernic inaloletnib otrok pokojnemu svojega drete neko pravdo imenovanemu oclvetniku; to pravdo je i?ssu- bil ter bil primoran plaösti svojemu prav¬ nemu Zastopniku zrl. 152.52 a. v., t. j. na troSkib sumarne pravde, 4a Znesek odštel je dno 23. julija 1887.. kar kaLe lastnoroöno pisana pobotnica od v. drja. lVIarka Nor- pur-^o. lbeta 1894. terjal je imenovani odvetnik od Ivana Katnika Ze enkrat plaöilo Le odštete svote. Ker je Katnik izvirno pobotnico na¬ ložil in se krüil priznavati dol^, prišlo je do pravde, izidom katere je odvetnik dr. N. Aorpur^o dne 16. februarja 1895. piisezcl, da plakila odvetniskib prisluLkov v Znesku ssld. 152.52 a. v. ni nikdar prejel. ?o konöani pravdi posrsöilo se ie Kat- niku najti pobotnico. Ker mu odvetnik dr. U. Norpur^o ni botel povrniti vse škode, vlomil je Katnik kazensko ovadbo. 0. k r. okrožno s odi Lös se je branilo ovadbo sprejeti na Zapisnik ter je predsednik sodiSöa skuZal Katnika odvrniti od ovadbe. O tem je govoril dne 19. julija 1895. poslanec dr. Kessman v državnem ?boru, je — 140 — opozarjal na pristransko ravnanj o. kr. okr. sodiSSa ForiZke^a na korist in na ljubo od¬ vetnikom zidovskega rodu tor so irraril: „os soll öfters vorkommen, dass solcbe l^Ioineide von interessanten Nitbürgern gesobworen werkten". blavrlic temu so jo korenska pravda raterala tako, c!a je sete dno 18. decembra 1895. kila doloSsna glavna obravnava. ?roSnja rasebnega udelerenea Ivana liatnika ra odreditev drugega korenskega so- diSSa se je,glasom odloka od 26. okt. 1895. Kt. 5593. odbila. Obravnava se je drer pravega rarloga octnesla na 15. ctan januarja tega Ista, pri kateri je sobni dvor odvetnika dr.a Narka Uorpurgo oprostil krivdo inkarniter odkaral rasobnega udelorenca na rodno pravdno pot. 8odni dvor sprejel .je edini nontc- inolioni irg'ovor obtoženca, ir go v or po¬ rabi,živosti, ir kiju Sil budobni naklep, pripornavSi sicer vse stvarno rnake budodel- stva krivo prisede, tor karensko pravdo Kon¬ sul po skoro desetmoseSnem teku. Odvetnik doktor starko Norpurgo je irkaral pred sodisSom irrodno do¬ ber s p o mi n, da je oni mesec, ko jo vpra- tzavno svoto 152.52 prejel od Latnika, — 141 — vknjižil v maniZib ^neskib 159 gld., da pa is pohabil preiem edinega 'veLiega Zneska In toga Zneska vsled pozabljivosti tudi vknMil ni. OrLavni pravdnik poudarial ie pred sod- nim dvorom vse merodaine okolisöine in po- ssbsi to, Zn priprostemu kmetu pri obto Lbi radi krive prisege n i k e- äktrns pomaga izgovor: „pozabil 86M". (2ivaben smeb Eci postuZalei. kazni klisi: "kako ie, tako! — kredsednik zvoni), toliko mani mogel bi 86 uslišati isti izgovor ust pravnega zastopnika kmetov, odvetnika dr. Marka Morpurgo, ter da ie prspriöan o tem, da obtoženec ie vede prisegel po kri¬ vem. Vsled opro8tilne sodbe vlomil ie pritožbo niönosti. Ker ie tukaiZnemu prebivalstvu furlan¬ ske in slovenske narodnost! splošno znana vsili e n ost odvetnikov Lido vske^a rodu; ker ie istemu prebivalstvu dobro znano pri i atoli sko obsevani e sodni¬ kov pri t u k a i Z ni e in e. k r. okrož¬ nem sodiZLu 2 odvetniki splob in 2 doktorjem Narko Norpurgo posebei; ker je prebivalstvo slovenske narodnosti vaieno sliSati vse obravnave pred e. kr. okroLnim sodiZSem v 6oriei le v italiianZSini in ie odvetnik doktor Marko Norpurgo eden Flavnib stebrov goriSkega italiianstva; — 142 — Ker je vsled zatezanja kazenske pre¬ iskave proti istemu in vsled proglasil ve oprostilne sodbe ljudstvo sploKno vznemir- jeno in trpi u g I e d sodiSLa; si podpisani vsojajo vpraSuti: 1. ^Vli jo kljega KrevzviZenosti znana kazenska zadeva proti odvetniku LIarku Nor- purgo radi krive prisede? 2. Kako je opravieiti okoliSSina, cta se proSnji zasebnega udeleženca Ivana Katnika za odreditev drugega sodisöa ni ugodilo, — oziroma: kako.je to, da zastopnik državne oblasti pred sodiSLem t. j. e. kr. državno pravd¬ nim vo ni delalo na to, da bi se pre¬ iskava in sodba vrSi l a pred d r u - 8 i ni s o diK L e m? 3. ^.li inisli Ujega KrevzviLenost po državnem pravdnitztvu delati na to, da se za sluLaj razveljavljenja proglašene sodbe odredi za obravnavanje sodni dvor izven podroüja e. kr. višjega sodlSöa tržaškega? 3. Kako zadoZLenje misli dati žalje¬ nemu pravnemu Lulu prebivalstva? V 6oriei, dne 31. jan. 1896. — 143 - Inteppelsvijs poslanca dr. Iloiirika '1'uma in drugov na l^joga Orev^viSonost e. kr. ministra ^a žo- Iö?.nie6 radi r^ve^e Oorico notranjimi deže- laini po 8oZki in Vipavski dolini. Ono 30. januarja 1894. Interpolova! jo poslanec Alfred grok Ooronini visoko e. kr. vlado: ,,^Ii jo voljina železniški rivori po Vi¬ pavski dolini nakloniti svojo podporo tor ro¬ siti to volevažno gadovo". Izvajal jo prod svojini vpraSanjeni, da ,jo poknežena grokovina AoriZka gradiSka moj kronovinami avstrijsko monarbije prava pa¬ storka, da jo solo po preteku 33 lot dobila novo železniško Lvo^o ^pržiS-6srvinjan, da jo deželni xbor polog ravno imenovano -ivo^o dovolil 100.000 °ld. ?a nakup glavnili dolino in gld. 6000 2a potrebno naörte druge žo- lo^nlzko proge Oorloa-^jdovZSina, ter da jo glavno nackornistvo c. kr. državnili želo^nlo prirejene naörte pretrosovalo. Vladni komisar obeüal je interpolacijo predložiti visoki vladi. One 25. januarja 1895. stavil je poslanec dr. Lloksij Kojič na e. kr. niinisterstvo trgovine vprašanje: „^li je upati, da se visoka c. kr. vlada v kratkem odloLl rm orki ali Široki tir že- — 144 — letnice po Vipavski dolini, in sli bööo visoka vlada izdatno pripomoLi, da so ogradi ta Lo- lexnica ?" Izvajal jo v svoji interpelaciji, da so razpravlja o Lsle^niSki 2vo?i po Vipavski do- lini Lo od lota 1888., da jo visoka e. kr. vlada 2 odlokom 4. nov. 1891. 81. 22.985 izrekla, da bodo podpirala tako podjetje, ako so prizadeti krog! ?anjo oglasijo, da jo ravno vslod to izjavo dopolni ^bor odloöil 100.000 gld. prispevka, da so jo dno 4. do 6. julija 1893. vrSil ogled predlagane örte, da so jo vlada opominjala naposled in ponovno na to vpra8anje, da pa na vso to ni dala od sobo nikakega glasu. Vladni komisar jo predlo/.il tudi to in¬ terpolacijo visoki vladi. Lro28tsvilnokrat obraLali so so deLolni in div.avni poslanci gori8ki, oböino in doLelni ^bori goritzki in koroSki v sadovi predel¬ ske železnice na isto visoko vlado. Oo- tiüne policije, interpelacijo in resolucije do¬ spelo so na odmenjono mosto, vlada dajala je povoljno in nepovoljno odgovore, oboto in ugovore, vprašanje o Le1e2ni8ki ^ve^i po 8o8ki dolini Se?: ?redol pa je ostalo le porno pe- reöo vpraöanjo, klic vpijoöib v pu8cavi. „Vienna deliberante Vipava periit", očital je poslanec dr. Hojic obotavljajoöi so vladi, in to oüitanjo — I4S — kaneš po preteku novega leta bolj in bolj postaja utemeljeno. Oct letu 1850. naprej stoji vprašanje preme nvene sovernik kronovin avstrijskib n jugom Len "kure in kroket m» clnovnom reku, vlaku sama predlagala je naLrte leta 1870., 1872. in 1875. —- vse bren vspeba in ploku. klovo upanje navdajalo je napuSLeno prebivalstvo Loške koline preteklega leta, ko je pok vokstvom l^jega krevnviZenosti ko- nolnega glavarja goričkega kranca ginka Oo- ronini-ja koputaoija Lula in ust VeliLanstva samega tolažbo in Zagotovilo naklonjenosti. Lo je ob koncu preteklega Iota prevnel vrbovno oblast ministerski prekseknik grok Lakeni ter v svoj program sprejel „p o- sebn o oira n j e na gospokarske p o t r e b e j u L n i b kro n o vin", onivolo so 8e bolj dolgoletne Lelje. nake in -.olje ostalo so ko kaneš le toliko. lMava krono - vino goričke kosegla jo na nje ugokno nveno niek "krstom in Italijo, vsoloj nvesti slovenski po- kaniki, ki so Šesto in Lesto prelival! kri na kom in cesarja, ki naupno gledajo edino le na srokiZLe Avstrije, ostali so pa ko kaneš osamljeni v svojili gorskib kotili, okkanani na borni obrokok mrnlib planinskib pokrajin, po nengoksb skoro opustoSeLili kolin, nano- 10 — 146 — Marjani stolna in stoletja v borki ^a vsak- clanji kruk in obstoj svojega rokü. ?o milosti ljubljenega svojega vlaclarja clobili so avstrijski naroäi xa svoje gospo- barske teLnje novo oporiSöe v osreclnji oblasti v m i n i s t e r s tv u 2 a L e l e r: n ic e. ^ko kateri, vnraelostil so je nacl tem slovenski rocl po koriskem, trclno naclejajoü ss, cla priöenjajo tucli ?.anj boljSe gospodar¬ ske ra^niere, katorib temelj ima biti LelexniKka övez.a pokrajin, kjer bivajo, 2 notranjimi av¬ strijskimi eleželani. klebe na nujno potrsko te zveze ; glecle na ogronino važnost in korist te zveze ne le za kronovino goriSko, anipak za celo Avstrijo; glecle na brezštevilne pryZnje, interpe¬ lacije in resolucije, nakane v tej ^aäevi; gleclo na okljuke, storjene na najvisjik mestib, —- usojajo si poclpisani vnovie pra- Sati visoko c. kr. vlatlo: 1. V kakšni stanju nakaja se ^acleva Le- le^niSke 2ve26 6orica-?re6el in Klorica-Vipava? 2. ^Ii misli c. k. ministerstvo /.a Le- lernice storiti resen korak, 6a se priöno pri¬ prave /.a sgraclbo irnenovanik xelexnizkik prog? V Oorici, 31. jan. 1896. 'ke clve interpelaciji je ir:roüil 6eL. gla¬ var priöujoöemu vlaclneinu Zastopniku. — 147 — DoLelni glavar nagnani, cla 6r. Duma jo po6al 8amo8talen precllog. Mmeetovalee 6eL. tajnika ga preöita ; glg8i 86: Ob nameravani preo8novi 8oclniii okla- stsv V8lsci novega civilnega po8topka naj vi¬ soka c. kr. juNiLna uprava jeinlje o^ir na 2eml.jspi8ns in naro6 02dra- vel in priSet I; tej seji. d^oda 2bolel je baron bocatelli, ki je br2ojavno opraviöil svojo odsotnost. — ?otrcti so 2Apisnik prejšnjo sojo. — Deželni glavar naxnani dve peticiji: solo v Marijanu 2a podporo in veteranskega druZtva v Dorici 2a podporo nameravanemu spomeniku baronu 6 e n o vinu v Vranici. Vladin Zastopnik vite2 Vosi^io pre¬ bita ta-Ie važen odgovor e. kr. vlade na in¬ terpelacijo prot. LerbuLa in tovarišev: „l^a interpelacijo, ki so jo stavili posla¬ nec gospod VerbuL in tovariši v seji dežel¬ nega 2bora 2 dne 9. januarja t. I. o tem, da se odpravijo nejednakosti v taritib Listega donosa, postavljenib pri uravnavi 26mljiZkib davkov, ima:n Last vsled ra2pisa vis. c. kr. tinanönoga ministerstva 2 dne 26. januarja t. I. tztv. 1833. odgovoriti tako-Ie: 2e davno se je b-roüil državnemu 2boru predlog 2akonskega naLrta o revi2ij! 2emlja- rinskega katastra. ?o besedali tega 2akonskega naLrta jo rovi2iji namon, odpraviti med dru¬ gimi tudi oöividne nejednakosti v tariknib postavkib Listega donosa ža sleberne cenilno okraje in 2a sleberne kulturne naöine v ra2- vrstilnib okrajib. - ISO — v tem 07uru je določeno podroSje d6- Lelne komisije tako, da mora posebno pariti na to, da poizve in odstrani tekom Sasa na¬ stale oziroma obstojsLe, in napram dejanskirn donosnim razmeram oSividne nejednakosti v obdaöevanji, in 6a doloSi, 7a katere ra^vr- stilne okraje, oziroma 2a katere kulture in v kaki meri spojna ?a potrebno spremembo obstojeöib tariknib postavkov. DritoLbe ir: vi¬ pavske doline so doZle bijeta klkseeleneiji gospodu tlnanSnemu ministru Le prej 6eloma naravnost, 6eloma potom prer:idija minister- skessa sveta in poljodelsksAa ministerstva, in l^j. klkse. jib svojeSasno gotovo i^roSi de- Lelni komisiji r:a revizijo ^emljarinske^a ka¬ tastra v kompetentno uradno poslovanje". (Dobro! dobro!). kla to presita deLolni Zlavar ta dva sa- mostalna predloga: DredloA dr. Ore^orSiSa Za¬ stran eeste od La n a la skor:i ^vSe do VoArKSeka. 2a napravo, orironua popravo okrajne eeste od Ivsnala skorü ^vSe do VoArsSeka ob kanslsko-tolminski meji, katere strotzk! so proraSunjeni na 100.000.Zid., dovoli se t^/» podpore ir: deLslneAa r:aloZa v najveSjem Znesku 15.000 Fld., katero DplaLa deLelni odbor cestnemu odboru kanalskemu v treb — 151 — letnib obrokib po 5000 »10. od lota 1896. do 1898. pod sledeüimi poboji: 1. da drLava Zagotovi 50"/'g prispevek k stroSkom to cesto v najviKjem Znesku 50.000 goldinarjev.; 2. da cestni odbor kanalski Zagotovi v isti namen 35"/^ prispevek v najviSjem Znesku 35.000 gld.; 3. da se cestni odbor kanalski naveze, sprejeti to cesto, ko bo dodelana, v svojo opravo. (podpisani so vsi slovenski poslanci). l>1 uj ni predlog dr. Kojiča in tovarišev: Obrtno - nadaljevalni Koli s slovenskim uLnim Mikom v Dorici dovoli se stalna letna podpora jeden tlsoö goldinarjev od leta 1895. naprej s pogojem, da deželni odbor sme voliti dva Zastopnika v Šolski odbor imenovane Sole. DeLelnemu odboru se nalaga, da kplaLa Šolskemu odboru imenovane Kole podporo xa leto 1895. koj, z.a naslednja leta pa v rokib, katere spojna kot primerne. V formalnem oziru predlagam, naj se predmet potom nujnosti Se danes obravnava in o njeni sklepa. (podpisani so vsi slovenski poslanci). O tem predlogu se je unela živabna, celo rezka razprava. 8 slovenske strani so — 152 — govorili dr. Kojič, dr. Krs^orüiü in clr. Iums, na laski strani pa ?ajer, Ver- 7.e^nassi in Venuti. dasno jo bilo, da ibaki n o- öejo dovoliti te podpore, kakorsno oni uži¬ vajo Ls 15 Ist; ?.atö so rajs pobegnili i!; clvorans, da je bil xbor ropet nesklepöen. IX ssjs M kedi^usrijs od s pop 8sja js priöela toöno ob 5. pop.; nav- ^oöi vsi poslanci in kns^onadSkot. Odobri ss Zapisnik prejZnje seje. Viacbn xastopnik odgovori na interpe¬ lacijo posl. pl. O o tt o r i-ja enako, kakor na ono posl, Klerbuöa Zastran previsoke ce¬ nitve obö. LemljiSL. — ll^a interpelacijo posl. 6 r ö e v seji 17. januarja Zastran državne ceste in budournika I^ipovZLeka pri 8empasu odgovori vladin Zastopnik v imenu c. kr. na¬ mestništva, cla posebna komisija je clobila naloA, pregledati v interpelaciji omenjene kraje, preiskati v njej o^naLene pomanjklji¬ vosti ter staviti umestne predloge. Vlacli bo resna skrb, odpraviti pomanjkljivosti na tej cesti. — ?osl. pl. I) o t t o r i interpeluje vlacio Zastran uravnave Loöine struge v Furlaniji. — 153 — 8oöo imenuje mednarodno reko, ^ato je drLava dolina, skrbeli 2a uravnavo njene struge. ^Ikred grok 6 oro nini je porini na- slednjo interpelacijo: iMlSrpSlLeij poslancev ^Ikvda 6 ni ni,ja in tovarišev clo kjsgove V^viZenosti gospoda e. kr. na¬ mestnika v krimorju radi poslovanja c. kr. solskib oblastev v primorju. OeLelni poslanci dr. ^.leksij Kojič in tovariši stavili so v deželnem xboru goriSkem dne 24. januarja 1896. interpelacijo na I^lje- govo Vzvišenost gospoda e. kr. ministra ?a dogoöastje in uk, v kateri so med drugim rekli: „lako je veleslavni e. kr. deželni Šolski svet reZil pritoLbo slovenskik roditeljev x dne 13. januarja t. I. radi italijanskega razglasa o vpisovanju v slovensko mestno Solo v smi¬ slu drLavnib temeljnib Zakonov ter je dostavil rešitev c. kr. mestnemu Šolskemu svetu v Koriei s potrebnim ukazom, ne da bi dosta¬ vil ob enem isto reSitev tudi pritoLujoöim se roditeljem". V interpelaciji istega deželnega poslanca in tovarišev 2 dne 28. januarja je reöeno med drugim: — 154 — „One 14. 1. NI. pritožil 86 je Šolski od- bor pri e. kr. derelnem Šolskem svetu radi postopanja mestnib uradnikov pri vpisovanju otrok (Ins 13. in 14. .januarja. Ono 15. ja- nuarjs odposlal .je načelnik Šolskega odbora o. kr. namestniku v Orst v tej nadevi na¬ slednjo brzojavko: Oxeellenx von kinaldini, Ltatlbalter, Oriest. Vorleben des Ltadtmagistrates bei Oiu- scbreibung slovenisebsr Kinder kür ötkentlicbe Volksscbule der Oxkaserne ist ein solcbes, dass es grössten Omvillen bei allen bstbei- ligten Oltern bervorrutt. Haben gestern und vorgestern sebriktliebe Lescb^verden an Oan- dessebulratb adgesendet. Oitte dringend um sogleiobe ^.bbilte. Alfred Ooronini. na katero je dobil sledoei odgovor brzojav¬ nim potom : Orat ^ltred Ooronini Oorri. Ztattbaltereirstb Lrermack ^vird beute in 6örx über erväbnte Oesclnverde Ortor- derliebes veranlassen. Ltattbalter. Vsled tega brzojavnega odgovora Sli so Äani šolskega odbora Se tisti dan k imeno¬ vanemu namestniZtvenemu svetovalcu, ki jim je obeöal, da jim dopoSlje rešitev na pritožbo — ISS — radi lepakov (k dne 13. januarja) prav go¬ tovo koj, ko so vrne v drst. l^i dvomiti, da državni dostojanstvenik je drLal besedo ter odposlal Šolskemu odboru rešitev, kakor je obeöal; ali ta je do danes ni se dobil. Ib ni drugaüe mogoöe nego tako, da reSitev lezi pri e. kr. mestnem Šolskem svetu v 6oriei. 2nano je, da ta c. kr. urad se ne omenja ?a uka^e predpostavljenib c. kr. solskib oblastij, marveö da se jim ustavlja in dela po svoji glavi. 2ato ni nenmgoöe, da je pridrLal rešitev, namenjeno Šolskemu od¬ boru, ker ni bila po njegovi volji. 2 Mirom na to stavljajo podpisani na Njegovo Vzvišenost gospoda e. kr. namest¬ nika v l?rimor.ju kot predsednika e. kr. de¬ želnega Šolskega sveta naslednja vprašanja: 1. ^li je e. kr. deželni šolski svet ^a 6orisko in kradisko odposlal Šolskemu od¬ boru slovenske sole v Koriei rešitev na nje¬ govo pritožbo 2 dne 13. januarja 1896.? 2. ^ko jo je odposlal, kje je obtiöala, da ni prišla se v roke šolskega odbora? 3. ^ko je ni odposlal, kako se to strinja 2 dano besedo državnega dostojanstvenika? 4. V obeb sluöajib : ^.li boös Njegova Vzvišenost 2L to poskrbeti, da dobi šolski odbor nemudoma rešitev na svojo pritoLbo? V 6oriei, 10. tebruarja 1896. — 186 — Na to preide rbor k dnevnemu redu. Or. O u in a utemeljuje svoj predlog ^a- stran novo uredbe sodiZö na Ooriskem. (Ollej dodatek ^adej). Oredlog dr. Iums se na to i^roöi pravnemu odseku v razpravo in poroöanje. Or. ^.nt. Oregoröiü utemeljuje ob kratkem svoj predlog, naj se dovoli cestnemu odboru kanalskemu l 5.000 gld. v treb letib ?a cesto na levem bregu 8oöe do tolminske meje. (Klej predlog v poroöilu prejšnje seje). "Oa predmet, pravi govornik, je Zbornici do- bro ^nan ; obravnaval se je Le v deL. oclboru, v klubib, v odsekib in tudi v zbornici. Oo- treba te ceste je obös pripo/.nana. d'udi vlacla je prepričana o nje vaLnosti in je voljna clatl 50.000 gld., ako da deLela 15.000. — 6re- goröiöev predlog se soglasno i^roLi peticij- skemu odseku, cla poroöa o njem Se v tem nasedanju. Or. ^.bram poroLa o dopolnilni vo¬ liti conte O a niA al-a v laškem veleposestvu in priporoöa potrditev. Or. u m a izjavi imenom slov, po¬ slancev, cla niso imeli in nimajo ni na kraj pameti namena, cla bi glasovali proti potrclitvi te volitve; take korake ?najo clelati le našim latzkim Aospociom soroäni bratje v Ooreöu, ki razveljavljajo tudi soglasne izvolitve slovanskib — 187 — poslancev. Dri tej priliki izreka imenom 8Io- vencev le Laüujenje, kako bitro je vlada oskrbela novo volitev, ?a kar je potrebovala le 20 dnij. Da bitriea je le obLudovanja vredna. Ni nimamo niö proti njej, a pripo¬ ročamo visoki vladi, naj bi bila enako skrbna in bitra, keclar bi utegnili priti Zlovenei v podoben poloksj. (2ivabna veselost.) Volitev se potreb. Dosl. Itlicbielli poroöa o proLnji od- bora 2a ribanje nove cerkve v Dorici. Do¬ voli se 1000 ^Id. Z pobojem, naj jik deL. odbor nakane le tedaj, ko se belo priLne in bo odbor moralno prepričan, da se riAradi ta cerkev. Dosl. prob Derbuö poroöa o proLnji kuratorija slovenske obrtne Sole v Dorici. Do- roLilo se sslasi: Visoki ?bor! Visoko o. kr. nauöno mi- nisterstvo dovolilo je ? odlokom dne 9. oktobra 1894. St. 18054., da se ustanovi v Dorici ?a mesto in okolico obrtno-nadalje- valna Sola s slovenskim uönim jezikom. V smislu tessa odloka sestavil se je 2 dnem 30. oktobrom 1894. ^aöasni Kolški odbor tej Koli ter so se imenovali potrebni uöiteiji, ki so bili v to potrjeni po veleslavnem e. kr. na¬ mestništvu. Da je bila sola potrebna rokodelskim — 158 — in obrtniškim uöencem, razvidno je i^ vod- stvenega poročila koncem Šolskega leta 1895. 2e prvo leto vpisalo se je toliko uöencev in delavcev ra^liönega stanu in ra^ne starosti v to solo, dajib .je ostalo pri vsej veliki in labkn uin- Ijivi premiSnosti takega Šolskega Livlja in pri vseli nepriliönostib, s kateriini se ima boriti v raLetku vsako novo podjetje, koncem Šol¬ skega leta So 42, od katerili .je dovršilo l. teöaj 28 s prav dobrim oziroma dobrini nspebom, 8 s srednjiin oziroma slabim, in le 6 ni bilo .radi nerednega obiskovanja kla- sitikovanib. "budi v tekoöem Šolskem lotu vpisanib je v imenovani ravod nad 60 uöencev, ka¬ teri se pouöujejo v dveb teöajili dvoma oddelkoma v vseb prodmetib, ki so takim Solani predpisani, in po istib navodilili in naörtib, katere je izdalo visoko c. kr. nauüno ministerstvo ^a obrtno-nadaljevalne Sole. Kolški prostori r.idani so navlasö v šol ¬ ske namene po vseli dotiönib pravilib in navodik viSjili oblastij. Kolška oprava ustreza popolnoma svojemu namenu in uöila rabijo se le tista, ki so v to pripuSLona ali pripo- roöena od drLavnib oblastij. Ilüitelji, ki po¬ učujejo na tej Soli, so izprašani v svojib strokab ter od vlade izrecno pripuSLeni k omenjene>nu pouöevanju. — 159 — Visoka c. kr. vlada je pripornala tudi potrebo, korist in postavni temelj novej soli s tem, rta .jej je dovolila Le ra prvo leto 420 ^1. poclpore, in verodostojno je, da ji tudi ranaprej podpore ne odreöe r Mirom na varnost takib Zavodov splob in tudi na to, da so preudarjeni stroski ra leto 1896., — kakor razkazujejo priloge proZnji na vi¬ soki derelni rbor goriski ra podporo temu Za¬ vodu — relo visoki in presegajo vsoto 3800 Al. blvsrujs vse te rarlogs in ta pojasnila; uvaruje važnost in korist vseb uLilnib Zavo¬ dov ra napredek in omiko v oböe. osobito pa obrtnib Kol ra rar voj obrtnije in napre¬ dek v obrtništvu ter povrdigo blagostanja; uvaruje istinitost, da se goji r vso po¬ kornostjo in podpira r vsemi sredstvi vsak — bodisi tudi embrijonalen — ravod te vr¬ ste v vseb drravab in pokrajinab; uvaruje dalje okolSeino, da je tudi go- riSki derelni rbor doslej vedno blagoduZno in radostno podpiral vsa taka rapoöetja; uvaruje naposled vladino doloLbo, da podpira ona stalno in ragvtovi obstanek ta¬ kim ravodom le tedaj, ako jim tudi drugi v to poklieani Sinitelji, v prvi vrsti derelni rbori, odmerijo stalno podporo; predlaga tinanüni odsek, naj irvoli vi¬ soki derelni rbor skleniti: — 160 - slovenski obrtno-nadaljevalni Soli v 60- riei podeli se stalna podpora 1000 ^1. (tisoö goldinarjev) na Isto, poüenSi x letom 1895. V Ooriei, cine 7. januarja 1896. 2 rt kin a n ö ni o 6 s e k : Oredsednik: Or. Vernegnassi. Eerbuö, poroLevalee. Or. O o j i e predlaga glasovanje po ime- nib, kar se tudi 2godi. 8Io venci so glasovali vsi 2 „Ort", Italijani pa vsi r „no". Lo je izustil Or. Oajer svoj ?elo dovtipni „nooo!" Zadonel je zivalien smeli po dvorani. Odloöil je knexonadSkok, ki je glasoval ^a predlog in s tem je bila podpora dovoljena. HsdKkolov „sl" je obudil po clvorrini Livabno odobra- vrtnje. Oredsednik ^voni in grori, da ukaLe iüprarniti dvorano, ako se bode ponavljalo. Ooroü. dr. libram: Oovoll se soglasno 2rt I. 1896. Znesek 600 z;ld. 2kt nepravo po- trebnili vodnjakov po deLeli. OoroL. dr. V er e A n a s si: Odobri se deželni proraönn ria l. 1894. Isti poroösvalee Sita deLelni proraöun ?a I. 1896. — V sploSni razpravi oglasi se dr. 1?u m a, ki izjavi imenom Lloveneev, naj bi se pribodnje leto proraöun ne le pravo- — 161 — Sasno predloxll, ampak ixdelal tudi slovenski prevod, ker nekateri slov. poslanci niso po¬ polnoma veZLi laSöine. — l^la to se preide k podrobni razpravi. ?ri 1. točki predlaga dr. Kojič, naj se dosedanji stroKek 150 gld. stenograta povija na 300 gld., ker je potreben tudi slo¬ venski stenograf. — Lprejeto. ?ri 3. toöki se protivi dr. d'um a, da dex. odbor boöe ustanoviti mesto asistenta pri deželni raöunariji, predno imamo naLel- nika istemu oddelku, ki bi se izjavil, ali je to mesto potrebno ali ne. —- d?a predlog je padel; proti so glasovali Italijani in nadskok. kr. Kuma se dalj6 protivi rednemu letnemu donesku 100 gld. xa goriSko poxarno brambo. krav letos je bil sklenjen xakon, po katerem bo imel dexolni odbor na razpolago xalog 12 doneskov vseb Zavarovalnic; ix tega xaloga naj bo odbor podpiral tudi poxarno straxo goriSko. — koroöevalec dr. V e r x e- gn a s si se protivi naxorom dr. 1 u m s. krosi Zlovence, naj glasujejo xa teb 100 gld., saj je ta podpora skoro edina, katero dobiva mesto od dexele. — kr. 1" u m o v pred¬ log je bil odklonjen x glasovi iaSkili poslancev in nadZkota; xa kumov predlog so glasovali le Llovenei. 11 — 162 — ?ri 662. 6obo6kib 86 ^'o 0Ala8iI 6r. ^.. KroAorüiö; protivil 86 ,jo nanmravanomu povišanju 6okla6o na ^omh'arino 06 8°/g na 10°/g in proclla^al, nsi 86 pu8ti 8tara 6okia6a 16 po 8"/o. V na6omo8tilo t6AU PL nai 86 2viSa na 6avok na opojno ppaöo in 8ieor pri V8akom litru LFan^a 06 18 kr. ns 22 kr. in pri ctruZib na 14 kr. — Oa promomba ^6 ^6 bila N3PO8i6cI 8OAIL8NO 8pro^ota. 06 8iov6N8iL6 8trani 80 86 protivili tu6t nokatcrim poviškom plaö cloLoInim uradni¬ kom, kor no poznajo äovolMo 8lov. ^o^ika. 8pro^6li 80 bili V8i pro6IoFi — 8 pro^' o^na- öono vocino. Ooroöcvaloc 6r. Vonuti: lilaört Zakona o na^omnin8kom kra^arM v Ooriei (80I60 pi^ioni). Viaäin r!38lopnik pravi, 6a ta naört ima loiiks pomankipvo8ti, äa bi N6 bil potrjen. 4'ako rioloöa Z. 8., 6a 0 ^lobab, ka- toro bi nalagal masirat, bi 8o6ilo 8tara- Sin8tvo Kol 6ruZa in r:a6n^a inbtanoa; 8- 9. pa 6a^'6 obe. ?a8topu pravico, 6okla6o po 8vop volp poviZab. I^akib 6oloöb 6rLavna obia8t ns mor6 pripu8titi. — vr. ?a^sr priznava to napako v naörtu Zakona; ^atö pro6IaAa, na^j 86 naört vrno 6oLoin6MU 06- koru v protr66 in poroöilo v pribo6n^om ^a- 8o6an^'u. — Or. V 6 nuti i^avi, 6a i 3 to 6oloöbo so 8pro^6t6 i? onakib Zakonov v no- — 163 - katerib drugib mestib. Vendar 86 pridruLujs predlogu dr. Oajerja. — la predlog je bil koneeno soglasno sprejet. Or. Oajer poroöa o prošnji M68ta go- riskega, da 86 odobri Znesek 10.000 gld., bi jo bil porabljen ?a —iskanje vode. — Or. luma pravi, da mesto jo najelo posojilo v doloöen namen, namreö, da napravi vodovod, lu je pa porabilo veliko svoto v to, cla je vodo se-le iskalo. 2ato Llovenei ne odobre tega stroška. — Oajer pravi, cla vodovoda ni bilo mogoöe napraviti, ker ni bilo — vode; ?ato so jo morali se le iskati. V to pa je mesto porabilo le svoj denar, ne kake deL. podpore. — 2bor odobri strošek ? 11 gla¬ sovi (Ital, in nadskol) proti 10 Slovencem. Ooroöevalee dr. Ver? egnas si: Lprej- me se ? jedno Oajerjevo spremembo naört ?akona o novi ureditvi nöiteljskili plaö. Oo poroöilu de?, odbora o ra?nib pred- logib in proSnjab, je kila seja ?akljuösna ob 9. uri 2veöer. 11^ — 164 — X. sejs üns 11. kedi^usi-jg. 2aöeteb ob 4^z. blav^oci vsi poslanci in nadškof. Ootrdi so Zapisnik. Ovo doSli prošnji so irroöite peticij skomu odseku. Vladin Zastopnik odgovori na interpe- laeijo posl. 6röo in tov. rastran ureditve Oijaba pri Zempasu in pravi, da csstna uprava je dobila nalog, pregledati oosto in Kraje ob nji, bi so irpostaljeni povodnjim. Oo njenib predlogib in naörtib so ukrenejo po moLnosti potrebne popravo. Nastran ure¬ ditve struge Oijaka so pa namestništvo obrne na poljedelsko ministerstvo s proSnjo, naj poSlje izvedenca, bi strugo preiSöe in naj izdela naörte ! Ojavlja pa, da ta dela bo mogoöe izvršiti le tedaj, abo bo sodelo¬ vala došola in pripomorejo prizadeti po¬ sestniki. Or. N ara ni intorpeluje vlado Zastran pribodnjo komisije, bi bo pregledovala Zem¬ ljiški kataster. Interpolacija, to moramo lo¬ jalno prignati, jo bila jako umestna in prav dobro sestavljena. Veö o njej pribodnjiö. Or. O o jio prečita naslednjo inter¬ pelacijo : — 16ö — i oo I a 6 i j 3 Or. ^Ivlksi.ja llio,)ea in tovarišev ns l^jen-ovo V^viZenost ^ospoOa preOseOnika e. kr. inini- sterskessa sveta. V öetrtek One 6. februarja razobesilo je slavno c. kr. okrajno glavarstvo ^a okolieo goriZko po mestnib riOovib v Ooriei sleOeöi razglas v slovenskem jeriku: „8t. 95. 6. 8. One 20. januarja t. I. otvorila se je v Ooriei vis Agraria (tlatinel- lijevo poslopje) nova slovenska Ztiriraz.reclna javna IjuOska Zola. O tem se okveZLa roOi- telje Zastopnike) vpisovanib otrok. 06 e. kr. deželnega Zolskega sveta za OorlZko in Ora- OiZko. Orst, One 2. februarja 1896. Oi- nalclini." V Ooriei i^ka)a)oöi list „Oorriere äi 6or>Ha^ One 6. februarja prinesel je v te) ^aOevi nasleOnjo vest: „On avviso sloveno. — 8tamane venne alkisso su^li albi Oella Otta un avviso sloveno riklettente la seuola eivioa slovena. O' klrmato Oal cav. OinalOini presiOente Osi Oonsisslio seolastieo provineiale eeioin se^nito 0'aver reeisa- mente rikiutato il Oonsifflio seo- lasti eo urb ano Oi publieare av- — 166 — visi in s l o v e n o. I/ attaecbino era acom- pa^nato da una Guardia di p. s." 2 ozirom na ti deistvi vpraZajo podpi¬ sani khöAovo V^viSenost gospoda predsed¬ nika c. kr. niinistersksAa sveta : 1. ^ii ^e res, da .je Veleslavni o. kr.de- želni Šolski svet ukazal slavnemu c. kr. mestnenur Solskenui svetu «oriZkenm, naj naznani zaöetek slovenske javne Kole v 6o- riei z razglasom v slovenskem jeziku, a da ta m Kotei te^a storiti in da zato je dal veleslavni o. kr. deželni Šolski svet razobesiti z^ore navedeni razglas ? 2. ^.ko je to res, kaj naruerava l^je- ^ova Vzvišenost ukreniti, da se zadosti ža- Ijeni avktoriteti e. kr. deželnega Solskessa sveta ter da se slavni e. kr. mestni Kolški svet ForiSki prisili k izpolnovanju njexovib dolžnostij? V Dorici, 11. februarja 1896. DreLita se ta-Ie nujni predlog dr. lume in tovariZev zastran predelske železnice: „Deželni zbor poknežene Arokovine Ko- riKke in FradiZöanske smatra železniško zvezo kronovine in posebej mesta Dorice s sever¬ nimi kronovinami monarbije po 8oZki dolini üez Dredel eventuelno Soz planine splob — 167 — nujno in neizogibno potrebnostjo, da 86 po- speZ'jo gospodarski pogoji v kronovini, da so doseLe najkrajša in na.jugoclniSa proga mod prvini trgovisöem monarbije v drstu in naj- bogatojSimi kronovinami sovorno monar- bijo, in da so pride vsaj doloma v okom vedno rastoöemu vplivu novega trgovskega prista¬ niška onkraj Oitve v Keki, ki proti sLasoina vnieiti veliko trgovino v avstrijskem ?rnnorju in preči vsom v Irstu; ter se obraöa na visoko o. kr. vlado s trdnim Zaupanjem, da premaga neutemeljeno pomisleke proti tej Lele^niZki progi ter jo v najkrajšem roku ugrabi. OeLelnemu ociboru so naloga, da na¬ gnani visoki o. kr. vladi ta sklep". V formalnem o^iru predlagamo, naj se predlog obravnava in sklene nujnim potom. (Oodpisani vsi slov, poslanci.) Or. d?uma utemeljuje svoj predlog s kratkimi besedami: Oredmot jo popolnoma dobro rman, saj so obravnuje tudi v ?koru, od kar ga imamo, ^anasaje so na soglasnost v toni upraSanju, opusti nadaljno utemelje¬ vanje. — l^a to jo bila soglasno sprejeta nujnost in konsöno predlog sam. — 168 — Nujni predlog i8tega poblanea ra8tran vipav8ke relernieo Zs gla8i: ^Osrslni rbor poknerene grokovine go- riske in gradiSöan8ke 8inatra relerniSko rvero kronovine in po8ebsj meeta Ooriee r vbod¬ nimi kronovinaml po Vipav8ki dolini do jurne relernieo pri ?O8tojni ali drugi primerni po- 8taji — nujno potrebnim, da 86 reSi Vipav8ka dolina, radsta po trtni uSi, go8podar8kega propada in da 86 po8poSijo trgovin8ki pogoji v kronovini in me8ta Koriee — tor porivlje vigoko o. kr. vlado, naj nemudoma priöno gradbo to rolerniSks proge. Oerelnemu rboru 80 nalaga, da nagnani vi8oki e. kr. vladi ta 8klep. V formalnem oriru predlagamo, naj 80 ta predlog obravnava in 8klono nujnim potem". (?odpi8ani V8i 8lov. p08lanei.) Or. luma pravi, da tudi ta predmet je ^nan tako dobro, da ne potrebuje nika- koga utemeljevanja. OoLeln! ^bor 8am je Le prignal potrebo te železnice l. 1892., ko je dovolil 100.000 gld. podpore in 6000 gld. 2a merjenje in naLrte. dludi vlada je progo Le 1-rouöila in V86 upanje je,da 86 tudi i^vrSi. 2ato je nujna potreba, da deželni Lbor ropst naglaSa vaLno8t te Lele^niSke Lrto ra derelo. — 169 — Dr. Venu ti: Dredinet seje obravnaval Ls vek Ist v öboru; tudi v Zadnjem zasedanju je bil povod Livaknim razgovorom. LIi itali- janski poslanci smo priznavali potrebo in korist ts železnice, ali vedno smo naglasali, da to vprašanje trska rsZiti ok snsm 2 drugim, ki je tudi velikega pomena 2a 60- rieo in deželo, namrsö v zvezi s — furlan¬ skim tramvajem. — Italijanski poslanci sino tudi danes enakega mnenja, namrek: ne opustiti tramvaja, ko govorimo o vipavski železnici. ?iato predlagani: Dredlog dr. d'ume in tov. ss izroki pstieijskemu odseku, naj Za ta popolni in o njem poroka v pribocinji seji. Deželni glavar pravi, cla dr. Venu ti ni govoril o nujnosti marvek že o reki sami. 2ato cla na glasovanje ta precllog clr. V. pozneje Dr. 'k u m a se upira naborom predgo¬ vornika. Drsdmeta nista v zvezi. Vsak naj se obravnujs poseke. 8aj gospodje na ital, strani laliko tucti podajo nujen predlog zastran tramvaja, o katerem ss ko poseke sklepalo. ?o kratkem odgovoru dr. Venutija in Zavrnitvi dr. d'ums da predsednik na glaso¬ vanje Venutijev predlog, ki je kil sprejet v okke presenekenje; zanj so glasovali - 170 — Italijani in nacIZKok. 2g. ^umov preOIoA so glasovali Io Llovenci in je torej pactel. jltalijane same je presenetil ta uspeli. Hitro jo poslanec Oottori Kot prectsectnik petieijskemu octseku napisal na listek proSnjo cleLelnemu glavarju, naj skliöe v njegovem imenu sejo peticijske^a octseka takoj po ^bo¬ rovi sep. se je tucli L^oäilo, a Llovenci se je niso ucteleLill; Lato je kil octsok ns- sklepöon.) ?reöita se nasleänji preclloA 6r. II. ^?um 6 : „Octnosno na ß 57 ctoLelnessa Lakona oct 6. mala 1870. cteL. uk. Lak. St. 30 nalaga ss OeLelnemu ocilioru, cta pouöi in pretrese na- tanöno odstojeöe razmere ^lecte napravljanja in vLclrLavanja pavnitr lputskik Sol ter prect- loLi eventualno cteL. xkoru v prikoclnem ^a- seäan^'u naürt Zakona, ki ure^u^je te razmere meä posameznimi oböinami, okraji in cteLslo". ^1'a prectto^ prilte na ctnevni reO pri- Imctnje ssje. Or. Ore^orLiö pravi, 6a ^'e na ctnev- nem reäu 32 toök; ako boäo poroöevalei öi- 'tali vsa poroöila, ne bi konöali vse^a. 2atö naj se proüitajo 16 preälvAi. 8pr6^'eto. ?oroö. pl. Oottori: OruStvu sv. Vin¬ cencija ?avlanske^a in ital. ^.loj^ijeviSöa so clovoii r:a I. 1896. po 150 Ziel, poäpore. — 17l — Ooroö. dr. Iums: 8Iov6N8kemu ^loj- ^ijeviSeu 86 dovoli 150 Aid. podpore in 500 Aid. nakup biZe. Ooroö. pi. Oottori: lVlor8ki kopeiji v OradeLu 86 dovoli 400 Aid. Ooroe. dr. ^.bram: Oböini ?Ii8koviei 86 dovoli 500 Aid. ?a popravo po 8treli po- SkodovaneAa Zvonika; oböina mora pa dati raöun o porabi denarja. ?08i. N ieliielli: Obrtni Soli v 1'rLiöu 86 dovoli 200 Aid. ?O8i. Ve n uti: Oovolo 86 ra2N6 pod¬ poro laSkib vi8oko8oleev, re^Iarjein in dija- kom obra^ilnib uinetno8tij. — Or. 4'n m a je bil nasproton podpori 100 Aid. Ovidu 8pon- Aia (8inu umirovijeneAa 8V6tovai. tajnika), kor je ta rodbina 2nana kot imovita, ali do¬ voljena je bila podpora tudi njemu 2 Alasovi Oabov in nadSkoka; proti le 8lovenci. ?O8l. Venuti: Oovole 86 podpore rar- nim uöeacem obrtnib Sol v Ooljanu in üla- rijanu. ?o8l. Oapanja: Oovole 86 podpore rajnim 8>ov. vi8oko8ole6m. Ooroöevalee dr. ^.brarn: Oovolo 86 podpore ?a raxne e68te; namreö četnim od¬ borom v Komnu 1300 Aid., ^jdovSöina 1000, Oole 400, Oerkno 200 2a jex pri 8topniSk6m mv8tu, Ooriea (okolica) 1600, (od tob 400 Al. — 172 — v pomoö oböinama Visnjevik in Krasno xa cesto proti Vrbovcu), sexana 1300, Dolinin 1200; xa kranisko cesto 2400 Kid. na raöun podpore 4600 ZIH., Županstvu v Koxbani xa okö. cesto ob potoku KoxbanMeku 600 Kld. 8lcupa^ 10.000 Kid. ?osl. LIi c bi 61li: cestnemu odboru tr- xiZkemu so dovoli 1200, öervinMnskemu 2800, oböini Komans 1000, xa opravo ^exov ob Idrip, Versati in ?aSkutu. vr. Inina: Kdovi KranöiSki Volariö so clovoll enkratna poclpora 100 Kid. ?oroö. L'Ii cliielli: Ildovi doxeli 11a- dixxa tucli letos 40 Kid. ?oroö. dr. 4?uma: Katarini VuKL xad- npö 50 Aid. ?oroö. Llicltielli: ?rosn^a dosluxensFa vojaka ?eteana se odstopi dex. odboru s pri- poroöiloin, naj mu podeli podpore ix xalo^a xa dosluxene in ranjene volake. ?oroö. dr. ^uma: Knpi se 20 ixtisov Kebanove^a Oetrovina in prepusti raxnini knpxnieam. ?oroö. LIi e bi e Ili : OruStvu „iVs^Iverein" na Dunaju se dovoli 50, društvu xa varstvo avstr, vinarstva pa 60 ssKI. ?oroö. dr. luma: ?roZn^a oböin Opa- t^jeselo, Lovodn^e, 8t. iLndreL xastran mitnice — 173 — se odstopi deL. odboru, äs jo reSi dogovorno 2 namestništvom. ?osl. Nuba: Lrosnji Zupanov Antona LaLsta in dor. Labiöa, naj bi ss Mia od- pustila ^loba 70 Aid., ker nista pravoLasno predložila obö. raöunov, ss odstopiti OsL. od- boru s pooblastilom, da mors Alobi odpustiti. Losi. Uuba: krošnja Lopovanske ob¬ čino Zastran ra^reditve tamkajšnje obö. cesto 86 odstopi clsL. odboru, da bo porokal o njej v prib, nasedanju. koroö. Otröa: kritoLba nekojib Sem- paskib obLinarjev in vitoveljskib sosedov proti razdelitvi Lupanije se odstopi deL. odboru, da o svojem Lasu napravi svoje predloge, kajti dosla je le pritožba proti raz¬ delitvi, ne pa kak tak predlog. koroö. 6röa: krošnja Zdravnika dr. kerd. ktojea in tovarišev Zastran razdelitve dornberske županije se odstopi doL. odboru v nadaljno poizvedovanje in porokanje. korok. Nuba: ?roSnja Županstva v Liljani Zastran ra^redbe cesto od Nodano v Liejano do lVarbano se prepusti doL. odboru, da poizve mnenje cest, odbora korminske^a in poroka v pribodnjem nasedanju. Oo tu je slo vse gladko; pri Zadnji toöki se jo vnela precej Liva razprava. Loroö. dr. ibuma je preöital po sprejetem naLelu — 174 — le predlog pravnega odseka, naj se i/.roöt prošnja oböinarjev dolenjske Lupanije proti postopku Lupanstva in veLine v staraSinstvu deLelnemu odboru, 6a jo re8i v svojem podroöju, ker deL. ?dor v to ni pristojen. Or. Hojic pravi, 6a je sliZal o odno- sajili v tej oböini mnogo pritoLd; ?atc> di Lelel, sliZati colo poroöilo o tej reöi. bla to je preöital poslanec 6r. 1 n m a vse poroöilo; v daljem svojem govoru pa po- jgKneval naro6nostn6 odnoZaje v tej Lupaniji. Ored razdelitvijo Lupanije je dilo 1815 8Iov. in 796 Ital. Oo razdelitvi v delenjsko in koLdansko pa je v prvi 8e vedno 676 8Iov. in 746 Ital., torej odeli skoraj enako. V stare¬ šinstvu je 7 Ital, in 5 8Iov. Okljub teinu, ako so po6atki v pritoLdi resniöni, veöina povsem prebira manjšino. Oes je, 6a ura6ni jer:ik doloöa starešinstvo, ali isto tako res je, 6a prebivalci druge deLelne naro6nosti imajo pravico, posluževati se svojega jetika, ka¬ terega mora spoZtovati tu6i Lupanstvo. O tem govore Le ra^ne razsodbe upravnega sodi8öa. — Tkli vse take nere6nosti se mo¬ rejo odpravljati rednim potom, t. j. potom pritoLb v doloönid rokik, öesar pa odöinarji niso storili. O nevednosti so se pa obrnili na nepravo pot, na deL xbor. ^Ii ker so v pritoLdad navedene take nepravilnosti, ki — 175 — dajejo dot. odboru dovolj povoda, da po¬ sodo umes, predlaga pravni odsek, naj so prito-.ba itroöi det. odboru v reSitev v svojom podroLju. Or. kojie predlaga, naj so so itro^i pritvtba iudi glavarstvu v 6radi8öu, da tudi ono stori potrebno korake. Or. ? a j er nima niL proti predlogu odseka, paö pa so protivi dostavku dr. bt o j o s. Ooloöevanjo uradnega jetika jo reö oböino ; onako raöuni, imenovanj tajnika, Zapisnik itd., ne spada v podroöje politiöno oblasti. 2akaj se niso oböinarji pritotili red- nim potom? ?roti Županstvu gre pritožba na starešinstvo, proti sklepom tega pa na dot. odbor. ^Ii tega niso storili, ^.ko so Llovenci dolenjsko tupanijo öutijo prikraj¬ šane v svojib pravieab, naj so pritožujejo; ako no bodo Zadovoljni 2 roSilom det. odbora, pojdejo labko na upravno sodiSöe. 8ieor moram omeniti, da pred razdelitvijo to Lupanije v dve so bili Italijani preti¬ rani in taljeni na najbolj krvave naüino. ikko jo tdaj malo narobe, — kaj boöomo? — Odino pravilna pot je, naj se itroöi pritoLba deL. odboru in ta to komo glasovali tudi mi. ?ri glasovanju jo bil sprejet predlog pravnega odseka t glasovi Italijanov in nad- — 176 — Skoka: ög. popolnem prečilo^ OojLev so ssla- sovali le 8Io venci. — 8eja so Zakljuöi. XI LSklnjs) seja 12 Ivdrusrjs 2aLetek ob 4^. I^gvZotzi vsi poslanci in na6skok. Ootrcli so Zapisnik poprejšnje seje. Vlaäin Zastopnik oässovori na interpo- lacije siovonskib poslancev v sejab 28 cle- cembra in 9. januarja Zastran slovensko solo. Oä^ovor pravi, cla bitstvo istib inter- polacij je onsko glavnim točkam pritoLb, ki so bilo poclane na ministorstvo v tom upra- Kanju; ali glavni upor je obrnjen proti iZ- branomu Šolskemu poslopju ob mestni meji v Oociturnu. Mnisterstvo se naslanja na svojo roSitev Z clne l6. äec., po katorom jo bilo isto poslopje oZnaöeno kot nesposobno Zg Šolsko rabo, pripuZösno lo v Začasno rado, a bilo je naloLeno ob enem, 6a treba clobiti ali Z^racliti kroZ oclloxa pripravno poslopje srecli Šolskega okroLja. Or. Venu ti interpoluje vlaclo Zastran prometnib ZV6Z v naSi äezeli ; spravi Zopet - 177 - v neloöljivo vipavsko Železnico in furlanski tramvaj tor vpraKa ministra, ali boLe oboi« smatrati kot jeäno celoto. krcclseclnik preLita ta - le Zamostalni preälog poslanca 8topil pma ^e So nov 2akon 06 igte^a One st. 64., 8 katerim 8te obo OrLavni polovici 2L^eli 8kupneKa Ool^a 80 mihonov glO. pri av8tro-o^or8ki banki. LoveOa tuOi tako, Oa ^'o prov2ela tolitav8ka 8tran 70 o08totkov, onkra^Iitav8ka pa 3O°/o- V8i ti 2akoni 80 bili 8klsnMN 2a de8ot let. rk poOahSali 80 86 Ono 21. mgM 1887. poO številkami 47., 48. in 49. So 2a Oo86t lot tako, Oa potekö 2 31. Ooeembrom 1897. ter 86 ima^'o oOpovoOati v S68tme86önem roku, teOa^ Oo 1. ^'ulh'a 1897. ^ko 86 ponovo, bodo Oo- 2olo, 2a8topane v clröavnom 2boru, so colo - 180 - desetletje, t. j. do 31. docembra 1907., vpre- Leno v stari jarom. Doslej je trajala ^ver:a trideset Ist. Kotovo dolga doba v Livljenji clrLavo, kakor ogorsko - avstrijsko, ki so jo jota razvijati io so razvija na podlagi ustav- nib Zakonov, pisanib oct onib, ki so nareko¬ vali navoctono Zakone in pogodbo. V toj dobi preteklega tridesetletja so postalo trgovinske in gospodarske ra^more celo clrLavo inostranstvom clo cola drugaöne, skoro So bolj pa so se premenilo v obeli drLsVnib sknpinab. Vos napredek gro edino na korist ogorsko polovice, tostranska poSa in pada ocl leta clo Iota, l^arocli takraj Ditvo so prisil sedaj ob koncu tridesetletne ^ve^e clo spoznanja, 6a tako ne mors daljo, da jini jo dosodaj obstojoöa ^voxa 2 Ogorsko Io kvarna. 2ato so so vsi deLelni xbori avstrij¬ ski enoglasno izjavili protV obnovitvi onakib Zakonov. Voö ali manj vaLnosti ko ima kaka doLela v skupni ^ve^i, tobtniSi jo njo sklop, temeljitejši razlogi, na katero so opira. NaSa deLelica je lo mala, korist in Skocla, kateri jo nadevate, skoro neznatna. 8KIep deželnega ^bora jo toroj le bolj irma? vzajemnosti drugimi avstrijskimi kronovinami. ldoöem se tedaj omejiti le na nekatere sploSno statistiLne podatke. — 181 — 2a preeenjavanje moöi drnave postav- ljajo so ranliöni üinitelji. ^.li število prebi- valstva ali svota davka, ali trgovinski ali ti- nanöni proinet. Vneuiimo !o prva dva. ^.v- strijska polovica Stojo 23,900.000 prebival- cov, oZerska 17.500.000. ?o toin ranmerju nnasati bi moral delen k skupnim rankodkom na prvo 57'7°/g, na drusso 42'3"/g. 2adnje sedemletje Osla je Avstrija 405 miljonov rav¬ nili davkov, oAorska 267 milj. ?o tom dru- ßom ranmerju prispevati bi morala prva lo 2 60'2 odstotki, dru^a 2 39'8"/,,. ä.ko vna¬ memo popreöno razmerje po prebivalstvu in ravnili davkik, padalo bi na Avstrijo okoli 59o/o, na ossorsko 41 A in nikakor ne 70^ in 30 A. kankodki skupnili poslov, ki so nnaSali 1867. leta 76 mil/, in so kanali Ista 1878. nennaten poviSek, so se stopnjevali leta 1887. na 93 milj, ter dvignili leta 1896. na 114 milj. Kotovo pa v klinajoöem desetletju prav nnatno naraste», Kolikor bujnejše naraSöajo dolrodki, tem bolj kriLeLe ranmerje med do¬ neski. Od navedenik skupnili rankodkov pla- üuje O^erska najprej 2^, od ostaline pa Avstrija 70^, O^erska 30 f/, tako da je do- naZala na prvo in druZo desetletje Avstrija po 52 milj., na tretje po 63,800.000, in bi imela donaZati na öetrto po 78,200.000 na — 182 — Isto, o^erska PL za prvo in äruAO clesetlet^s po 1,500.000 sslO. in 22,300.000 Alcl., za tretie po 1,800.000 sslO. in 27,400.000 ^bi., za öe- trto po 2,300.000 AlO. in 33,800.000 Flä. na leto. V triäesetletju izplaöala ^'e teäaj ^v- stri^a 1 miljarOo 678 miljonov po 70^, na¬ mesto po 59^, t. p 1 miijarclo 445 miljonov. 2a öetrto ctssetleh'e imela bi izplaöati 782 milp mesto 615^/z milp ^10. O^erska pa je izplaöala 768 miljonov, namesto 1 mil^jarOo 5 miljonov, in bi imela izplaöati 361 milp mesto 427^/g milp ^16. Avstrija plaLala ^e teOaj v letib 1867. 6o 1897. ^Icl. 233*/g milj, preveö in bi mo¬ rala izplaöati 6o leta 1907 Se 166?/g milp Fl. preveö, tecla^' v 40 letib okro^le^a clarila osser- ski polovici 400 uiilijviiov ^1. ^ko cela clržava obLuti izgubo take svote, kako teži to nepraviöno clarovan^s na kro- novine, kakor n. pr. 6eSko, katera trcli, Oa oä prispevka za skupne potrebe v znesku ^lcl. 114 milp, preuäar^6N6°a za leto 1896., nosi sama 60 mihonov. Iz poäatkov gleOe carinske zveze ZleOi, äa so skupni OoboOki iz carine znaSali 1867. Ista 12 milp Fl. ter so narasli äo leta 1896. na 49 milp 183 — Orimanjkljaj mocl skupnimi rsLko6ki in temi carinskinn skupnimi 60I106K1 pokrivali ima vsaka 6rLavna polovica, kakor povedano, v raLmorjn 70'30. Öako so 6olo tu6i skupni carinski 6oiro6ki na o6plaöavanjo skupniii raLlao6kov. 06 skupnega 6otio6ka iL carino o6bivajo so najpoproj carinska vraöila, polom so o6bijo ^a upravno slroSko v poproönom Lnosku La Avstrijo ZI. 1,400.000, toroj SroL ^/4, La O»orsko 450.000 ssl6., toroj po6 Ostali Lnosok Solo Zro v ruLinorju 70:30 na o6plaöilo skupnik rsLllocikov. Xako jo carin¬ ska LVSLa e6ino lo na korist O^orsko, kaLo naj La carinski 6olro6ok najo6IiLnizo bla^o — kava. 2a celo loto 1895. uvoLilo so jo okroglo 380.800 inotriZkiir centov kavo v obo 6rLavni polovici, ki jo 6ajala carino kosmato 16,900.000 ZI6. 06 toga pa6lo jo na O^orsko polovico 74.800 mol. cent, in carino 3,300.000 ^16. ?o raLmorp 70:30 06 skupno carino, no sslo6o na višjo roLijsko strosko avstrijsko po¬ lovico, pa so raLtloljujo skupna carina 06 kavo tako, 6a so o6biva na korist O^orsko 5,300.000. loroj ima OZorska Is pri tom dla^u na loto okoli 2 milj, öisto^a 6obiöka. Ossi no tako iLkIjuöno v pri6 Odrsko so sliöno rsL.moro pri 6ru^ili trgovinski!, pro6- molilu — 184 — 'kako neugoclne so clolobbe trgovinskib pogoOb pri onib pri6elkil> in irOelkib, ki ne¬ kako rnabijo kogatstvo ene ali clruge clerele: rganje, pivo, slaclkor in kameno olje (pe¬ trolej). V teli trgovinskib preclmetiii obe po¬ lovici tekmujeti ter ena bobe naclkriliti Orugo. 6le6e na gori rarvite o6noZaje se skoro po sebi rarume, cla naSa polovica ni varovala rgolj svojega pricla. Vslecl vseli teb le /.a Ogersko ugoclnib oclnoSajev vspevala je le Ogerska. rkko vnamemo kot merilo blagostanja ra Ogersko nje najvaLnisi pridelek, pLenico, kot prvi irvorni preclmet, viclimo, cla je je leta 1867. priclelala 14,700.000 metr. centov, leta 1877. 20 milj.; leta 1895. pa 40 milj.; — torej, cla se je mob Ogerske tekom 30 let ob naZi rveri — potrojila. klavno tako kriviben je ra tolitavsko stran rakon o skupnern posojilu, saj ocl 80 milj, tega pripaOa na nas 56 milj., na Oger- sko 24 milj. 8eve6a ocl «lolga prav ra prav nima clobibka Orugi nego upniki, t. j. avstro- ogerska banka. ke-ta je po rakonili ocl 27. junija 1878. Kt. 66. in 21. maja 1887. Zt. 51. skupen ravocl in po blenu 102. danbnega ustanovila Oelsrni ste obe clrravni polovici äobiöka. klclino tu stoji pravo rarmenje 70:30. l^o ra to pa glavni clobiöek pripaäa kakor re- — 185 — Leno imetnikom delohnic (akcij). 06 dobieka izplačati je namreL po 5 obresti) od de- lehniske glavnice, 8^ halama se v priüuvni (rezervni) naklad, 2^ v pokojninski naklad, potem dopolnuje se dividenda deležnikov na 7 A vplaLsne glavnice. ?o oclbitku vseb teb odstotin deli se Sele Listi dobiüek takö, da delovniki dobe 50^ kot superdividendo, ostalib 50^ pa avstrijska polovica h o^ersko v sorazmerju 70:30. b,e pri avstrijsko-oFerski banki je tedaj naša polovica na boljšem ocs O^erske. blo tukaj ni mi hnano, koliko de- leLnikov ima Osserska, koliko Avstrijska. Vemo pa vsi, da pravi dobiöek uLivajo oni, ki so ustvarili ustavne Zakone ocl leta 1867. in duvalihem ter izvajajo dejanski te dane Zakone. DolssoLasil sem morda visoki hbor s suboparnimi Številkami, a dobra volja, po¬ udarjati nujnost korenite premenibe, napeljala mo je, da sem ponavljal Le hnsne reLi. Vse- kako nas statistiöni podatki uLe, naj se no peLamo s prevelikim prizadevanjem 2 vpra¬ šanji manjSe vaLnosti xanemarjaje skupne eko- nonuLne interese. lVIed tem, ko je nase oko oprto na malenkosti, pohabljamo, da se nekdo tretji obesa na nase telo ter je sesa do ihnemo^losti. Ikko vsi avstrijski narodi pridejo do spoznanje te^a, potem smo ^o- — 186 — tovi, mero6ajni kro^i o6Ioöno pretrgajo 6ose6anjo kriviöno rive^o ter se nam o6pre boljSs bo6oönost. 8 tem priporoöam Ze enkrat, naj se sprejme moj precllo^ enoglasno. ?re6IoK 6r. 1 u m e in tov. je bil na to soglasno sprejet. krei6e 86 k 6nevnemu re6u: Or. u m a utemeljuje svoj pre6IoA, po- 6an v prejšnji seji, Zastran premembe 6e- LelneFg šolskega Zakona. — kravi, 6a po- 6oben pre6Io^ je po6al Le pre6 leti posl. 6r. Ore^oröiö. kri na8 imamo okrajne Šolske Zglobe, ki 6obivsjo ^motnib 8re68tev le 06 ^akla6 na i^ravne 6avke. ^Ii te 6okla6e 8o v nekateriti okrasila Le takö vi8oke, 6a jib l,ju68tvo Le komaj ^ma^uje. 2e 6rLavni ^akon na obseda 6oloöbe, 6a takim okrajem je trska prekositi na pomoö; to pa mora 8toriti 6 e- Lela. OeLela bi niö ne trpela pri tem, ker lakko nalaga nakla6e tu6i na po8rs6ne 6avke, slasti na L^anjine it6. ^ak Sol. ^aloss bi pla- öeval V8gj en 6el i^clatkov, n. pr. nöiteljsko 08ebje, kakor je 8koro v V8eb 6ru^ib 6eLe- lab. 06 te^a bi imelo clokiöek tu6i soriško mo8to. ?reo8nova se je pokapala nei^o^ibno potrebna, ^ato upam, 6a visoka ^borniea sprejme moj pre6IoF. - 187 - DredloF bil sprest 2 sslasovi 8I0- vencev in nadskoka; proti vsi Italijani. Doslanei Verre^nassi, kope, Narani in OreAoröiö poroöaio o raLunib in proraöunik rarnik ralo^ov, bi so v deLelni upravi. Dosl. dr. OreAorciö poroöa 0 prosnp oköine ksnöe ra podporo obrtni Soli ra ri- dsrie. Dorotilo so ^lasi tako-Ie: Visoki rbor! Županstvo v kenöak "lorilo i's dne 13. dec. 1895. pod Številko 5630. na derelni odbor proSnjo, s katero prosi denarno podporo ra ustanovitev obrtno- nadalievalne Sole ra ridarje v kenöak. De¬ želni odbor le uvrstil to proSnjo med peti- ci.je, ki so se predložile v razpravo in skle¬ panje visokemu derelnemu rboru, a ta i'o is irroöil petiei.jskemu. oziroma tinanünemu odseku. Imenovano županstvo pravi, da .je pro¬ silo M pred veö leti, na> bi se ustanovila v ondaSnji oböini obrtno-nadali'evalna Sola ra Zidarje. Dristo.jne oblasti so bile naöeloma vedno ra ustanovitev take Sole; ali primanj¬ kovala so sredstva, ki so potrebna ra vrdr- Le vanje. ?ldaj se .je oböina üaveriala, da ko v^dr- Levala šolske prostore ter da bo skrbela ra potrebno svečavo in kurjavo. Okrajni Šolski svet ra okolico soriško obeLal ie letni - 188 — prispevek 30 Aid.: kupöijska in obrtniška zbornica v 6oriei dovolila jo za leto 1896. prispevek 150 Zid. in visoka vlada se je izrazila, da je napravljena naklonit! Soli dr- žavno podporo. 2 ozirom na te okolsöino, kakor tudi z ozirom na to, da rudarska obrt je v OenLab in bližnji okolici mcEno razvita ter da Zidarji sami so pripravljeni žrtvovat kaj, da bi se omenjena Zola ustanovila, priznava Lnanöni odsek korist te Sole ter potrebo, da jo de- žela podpira. 2ato stavlja llnanLni odsek naslednji predlog: Visoki deželni /bor naj sklene: Županstvu v Oenöab se dovoljuje letna pod¬ pora 200 ssld. kot prispevek /a vzdrževanje ondaZnje obrtno-nadaljevalne sole za zi¬ darje. V Oorici, 7. februarja 1896. Oinanöni odsek. Or. VerzeAnassi, naöelnik. Or. Oressoröiö poroöevaloc. Or. Oajer poroöa imenom pravnega odseka o naörtu zakona, po katerem se za¬ veže dežela dati 14.800 Aid. za uravnavo — 189 - lVlondino v Furlaniji; vsi stroZki so prera- Lunjeni na 49.600 Aid. 8prejeto soglasno. Or. libram poroöa imonom poticijsko^a odseka o predlogu poslanca dr. KreAor- öiöa 2astran cesto oci Kanala do tolminsko moje na lovom breZu 8oöe. 8projme so so- ssiasno KreAoröiöev predloss, s katerim je 2g- Aotovijonili 15.000 i2 deLeinoAg 2aioAL (in 50.000 cirLavne podpore). ?oroö. Vlicbieiii: Oestnemu odboru korminskemu so dovoli 1200 Aid. 2g most öo2 Heko in popravo cesto pri Oobravem. Koroöev. dr. 4' u m a : Veteranskemu druZtvu v tlloriei ss dovoli 100 Aid. 2a spo¬ minek junaku baronu 6ebovinu v njeAg rojst¬ nem kraju — v Uraniči. ?oroL. V e nuti: Oböini Narijan se dovoli 300 Aid. 2g popravo poslopja tamoSnje strokovne obrtne solo. ?oroö. 6r. 1 u m a : Vinarskemu 6ruZtvu v Dornberku dovoli so 100 Aid. 2g nasade amerikanske trto take vrste, ki so se Le spo- neslo v teb krajib in ki so najbolj trdno proti trtni uSi. koroLov. Lapanja: ?roKnja oböin 8oöa in brenta 2gstran Ko2g so propusti do- Lelnemu odboru v daljnjo poslovanjo. ?oroSov. Oottori: 6ledo na samo- stalni predlog poslanca 6rLo in tov. naroöa — 190 — se ZeLelnemu ociboru, naj ukrene, Kar spo^nä ?a potrebno ; naprosi naj visoko poljecieisko ministerstvo, cia ustanovi v cleLeii potrebno Število trtnio in mesto poljecielskeFa naci^or- nika. OeLelni glavar pravi, cia s tein je do¬ vršen cianaSnji cinevni reci, a ostane Ze nekaj toök r^a obravnavanje. L,Ii vlači in Zastopnik pravi, Zaje ciobil l^ajvisji uka^, naj cianes cieLeini ^bor sklene svoje Zelovanje; xatö cieLslni ?bor /.akljuöi v I^ajviSjem imenu. Deželni Zlavar sklene sejo in Zborovanje po cialjZem govoru s trikratnim „iilvviva" in „2ivio" na presv. cesarja. ?osianei so se ocirvali s trikratniku „klvviva" in „2ivio" in — IstoZnje ^aseäanje je bilo ciovrSeno. Kova 50M3 na koMom. v lX. seji äeLelne^a Tbora je uteme- Ijeval 6r. blenrik 1'uma svoj preclloss Tastran novega okrožnega so6iSöa v Tolminu ter no- viii okrajnib soctisü TL Lrcla in Xras. 6ovor 86 tzlasi tako-le: Visoki ?bor! 2 novim letom 1898. stopi v veljavo novi Takon o civilnem pravdnem postopanju, katerega nismo samo pravniki nepotrpežljivo priöakovsli, ampak F« priLakujs tubi prebivalstvo cele clrTave. 8to šestnajst let je stara closeclaj ve¬ ljavna postava, öeravnO nje seclanja oblika prvotni Le clavno ni veö poclobna. vasi ima na sebi premnogo neciostatkov, loöi se mar¬ sikateri pravnik, posebno starSi, skoro teLko ob nje. 2 novim Zakonom pa pricle nov ži¬ velj v pravniško delovanje. Oa pokažem pomen novega Takona v razmerju s starim, koöem opozoriti visoki Tbor na kratko le na najobLutniSe bike sta¬ rega postopka in najvicinise koristi novega. 13 — 1S4 — ?0 starem pvstopsn.ju je imela stranka iriä pravcte mnogokrat le v svojib rokab. Le6ar ni priö ra gotovo okoliLöino, clopuSöa stari postopek, cla ena stranka nalaga ctrugi prisego o tem, kar tr6i. la clruga stranka je smela preä Logom priseöi, cta ni res, kar trIaj se na slovenski zemlji upravlja pravica le slovenski" Opomnil je isti gospod poslanec na drugem mestu: ,ba parita delle lingus non do- vrebbe signiDicare la conkusione di piü lingue nei giudizi niedesinii". 'Dudi jaz po¬ udarjam se posebno, da se ne sme s tem, ako se drugemu jeziku veljavo priznava, de¬ lati zmešnjava veö jezikov pri enem sodiSöu. Delitev okrajev se mora vrSiti po jeziku in narodnosti tako, da se vsakemu narodu pravica deli le v njega materinem jeziku. — Do novem zakonu treba se je ozirati Se na drugo okolnost. Dritožbe strank proti raz¬ sodbi prvega sodnika ne bodo veö bodilo na višje sodiSöe v 'Drst, marveö na okrožno so- diSLe. Dred tem obravnavati bode pravde — Z97 — ustno, približno na isti naöin, kakor se6aj kanonsko ^aäeve. ?omno-.i so teclaj Znatno III. » » . 400 -> — 202 — 8 Z. v 8olslcem obraju OonZIce^a me8ta je šte¬ vilo učiteljev I. ra^ecla pet 6e8etinb, učiteljev II. rarreäa tci 6e8etinbe in III. ra^ecla 6ve cle- 8etinbi 8bupne^a Ztevila 8talno namescenib uči¬ teljev te^a obcaja. V 6ru^ik Zoklcib obrajib je Ztevjlo učiteljev I. razreda 6ve 6e8etinbi, II. rarrecla Ztiri e Lel n o 8ol8lco obln8tvo iräa äelcret v 2mi8lu §§ l2 in 13 Zakona 2 cine 10. mnccijn. 1870 8lv. 18 cleL. ralc. 8 Z- Ltnlno namsZceni učitelji in poclucitelji, Ici 80 po pre8tanem irpitu učitelj8lce 8po8obno8ti 8lco^i pet let na Icaten občni javni Ijuä8lci Zoll v clrLavnsm 2boru /a8topanik lcraljevin in 6eLsI raporeäoma in 2 clobrim uspskom uciteljevali, 6obijo 10 ocl8lotni poviäeb 8voje plače in tabo — 203 — od petik do petik let, dokler ne doseTejo po- viska TL sesto petletjs (petletino). 8 6. Kdor vodi katero občno javno ljudsko solo, ima pravico do poslovnega prildada, določenega v letnem Tnesku 30 glcl., cs je sola enonredna, 50 « cs je dvoraTredna, 75 « cs je triraTrsdna in slednjič 100 « ce je štiri ali vec raTr. 8 7. Kdor vodi katero solo (Z 12. Takona T dne 14. maja 1869 stv. 63 drZ. Tak.) ima pravico do stanovanja obsegajočega^ vsaj dve sobi in potrebne stranske prostore. Le se mu ne odkaLs stanovanje, gre mu Ta isto odskodba v Loriskem mestu 200 gld., v drugik krajib pa 100 gld. na leto. 8 8. Določila predstojecik paragrafov veljajo tudi Ta učiteljice, samo da imajo one dobivati ZOO/, dokodkov dolocenik TL učitelje. 8 9. Lcitelji in poducitelji dobivajo stanarine letnib 160 gld., v Loriskem mestu in letnik 80 gld. v drugik solskik okrajik. — 204 — Učiteljice in po6uciteljice clobivajo stanarine letnik 120 A>6., v Ooriskem mestu in letnik 60 Alk. v 6ruAib solskik okrajik. 8 10. ?o6ucitelj 6obiva letne pince ZOO A>6., po6uciteljica 280 Al6. 8 II- klcitelji obcnik javnik Iju6skik sol so oproščeni plačevanja tistik 6okla6 k 6oko6arini 06 svojik clejanskik plač, 06 poslovnik prikla6ov, petletnin in 06 stanarine, katere se pobirajo ra 6erelni in remljiscno-o6verni raloA, ra občine, ra okrajni raloA javnik Iju6skik sol in ra raloA okrajnik cest; oproščeni so 6alje plačila more- bitnik raostankov na tek 6okla6ak ra ves cas, Kur An preteče 6o tisteAa 6ne, ko stopi v veljavo tu rakon. 8 12- äolociln ns spreminjajo pravic clo vecjik 6oko6kov, ki so jik učiteljske osebe ure ra6obile vsleä 6erelnik rakonov r clne l O. marcija 1870 stv. 18 6er. rak., 16. oktobra 1875 stv. 28 6er. rak. in 4. marcija 1879 stv. 9 6er. rak. in posebno se ona v Z 5 ne o6nasajo na po¬ viške place po slurbenik letik (Z ZO rakona 06 — 205 — 10. marcih 1870 Ztv. 18 deL. ?nlc.) Le pripndli predno dobi moe predieLeci rnbon. 8 IZ- 2nbon 8topi v veljavo 1i8te^a dne, bo 8S rL2Al38I. ?0 njem 86 razveljavljata 2abona 2 dne 4. marcija 1879 8tv. 9 deL. ?ab. in 16. oktobra 1875 Ztv. 28 deL. ^ab. in nekajo veljati V8a določila Zakona 2 dne 10. marcija 1870 Ztv. 18 deL. ralc., bntern 8e L n^im ne v^emn^o. s 14. Hlojemu inin>8ti'u ra boAocn8y'e in ub je nnrocenn irvrZitev ie^n rnbonn. O