V Redipulji Finijev nasmeh spričo poziva k podpori Berlusconija Kako se počutijo ženske v tako imenovanih moških poklicih? O tem se tokrat sprašuje ¿22 Primorski »Politiki« vstop v šolo še vedno prepovedan Dušan Udovič Anketa, ki jo je med dijaki slovenskih višjih srednjih šol izvedel Klop in jo je dnevnik prejšnji teden objavil v petkovi številki, me je v mislih vrnila za kar štiri desetletja nazaj. Dijaška kon-testacija je bila tedaj na krilih pariškega maja na višku, postavljali smo vrsto zahtev. Tudi takrat smo imeli tedanji dijaki opraviti z ovirami. »Politiki« v takšni ali drugačni obliki je bil vstop v šolo prepovedan, glasno smo postavljali zahteve po šolskih programih, ki naj bodo povezani z realnim življenjem. V šoli nam nihče, razen izjemno redkih posameznih profesorjev dobre volje, ni povedal, kako, med drugim, živimo Slovenci v Italiji, kakšni so problemi našega obstoja, kako je naša skupnost organizirana. Če si je kdo postavljal ta vprašanja, je moral odgovore nanje poiskati izven šole, kjer se je pouk zgodovine v najboljšem primeru ustavil leta 1918. Je mogoče, da imamo po štiridesetih letih še vedno opraviti z istimi ali vsaj podobnimi problemi? Da obstaja še vedno tolikšen razkorak med šolskimi programi in realnim življenjem, v katerega se pripravljajo vstopati današnji dijaki? Daleč od tega, da bi izrekal pavšalne ocene in sodbe, a morda se le gre vprašati, čemu gre pripisati dejstvo, da velika večina dijakov slovenskih višjih srednjih šol ne ve, kaj pomenita kratici manjšinskih osrednjih organizacij. Najbrž ne bi bilo dosti bolje, če bi jih vprašali, kaj je in s čim se ukvarja Paritetni odbor, kdaj je bil sprejet zaščitni zakon in kaj pomeni za Slovence v Italiji. Pa kaj so vidna dvojezičnost, raba slovenskega jezika v javnosti in podobne reči. Naj bo to materija za maloštevilne eksperte in temu posebej posvečene, ali naj vse to postane del osnovnega znanja vsakogar, da bo že v odraščanju vedel zase? Ni težko domnevati, da so ta in druga podobna vprašanja, tako kot pred štiridesetimi leti, prepuščena dobri volji posameznih šolnikov. Gotovo to niso prednostne tematike mladih, a bi po pomenu, ki ga imajo za obstoj Slovencev v Italiji gotovo sodile v šolski program kot sestavni del predmeta državljanske vzgoje na naših šolah. Obenem se morata tudi krovni organizaciji vprašati, ali naredita dovolj za lastno prepoznavnost, saj gre, navsezadnje, tudi za njuno prihodnost. Pravzaprav gre za vprašanja, ki si jih moramo nenehno postavljati vsi. In poiskati odgovore, seveda. dnevnik PETEK, 5. NOVEMBRA 2010 Št. 262 (19.969) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Govor predsednika vlade na zasedanju vodstva Ljudstva svobode Berlusconi: Fini naj se izjasni Hladen odziv predsednika zbornice Premier pripravljen skleniti pakt, za Finija je to prepozno PRAPROT - Večdnevno snemanje oddaje Linea Verde Kraški pršut, sir in vino skupaj s kavo na malih ekranih TRST - Domačijo pri Škerkovih so včeraj spremenili v televizijski studio, saj se je tudi v Praprotu ustavila »karavana« oddaje Linea Verde. Oddajo, ki vsako nedeljo na vsedržavnem programu RAI1 obravnava lepote, tra- dicije in predvsem zelo raznoliko kulinarično ponudbo italijanskih dežel, so avtorji tokrat posvetili Trstu in Krasu. Najprej so spoznavali gospodarske dejavnosti, povezane s trgom kave, nato pa je ekipa s helikopterjem po- letela na Kras, da bi posnela tipične domače proizvode. Voditeljica Elisa Isoar-di se je v sredo pogovarjala z Dariom Zidaricem, včeraj pa s Francem Fab-cem, Sandijem Škerkom in drugimi. Na 9. strani RIM - Gibanje Gianfranca Finija naj se izjasni, kaj želi, je na včerajšnjem zasedanju vodstva stranke Ljudstva svobode dejal italijanski premier Silvio Berlusconi: ali je zanj vladna izkušnja zaključena ali želi ostati v vladni koaliciji. V prvem primeru je Ljudstvo svobode pripravljeno iti na volitve, v drugem pa skleniti pakt s Finijem, je dejal Berlusconi, ki ni skoparil z obtožbami na račun opozicije in sodstva ter medijske kampanje, za katero po njegovih besedah stoji organizirani kriminal. Fini pa je odvrnil, da so ga premierove besede razočarale, saj so prišle prepozno in so brez perspektive. Na 6. strani Na Koroškem več dvojezičnih tabel? Na 2. strani Kdaj reforme v slovenski manjšini? Na 3. strani Contrada: sodobno odrsko delo Na 12. strani Mladi ekonomisti ustanovili društvo Na 14. strani Štandreško krožišče bo dograjeno do konca prihodnjega leta Na 15. strani VUKOVAR Tadic se je opravičil za srbske zločine VUKOVAR - Srbski predsednik Boris Tadič je včeraj položil venec ob spomeniku žrtvam pokola na Ovča- ri pri Vukovarju. Pri tem je izrazil obžalovanje zaradi nedolžnih žrtev in se opravičil zaradi vojnih zločinov. K spomeniku je Tadiča pospremil njegov hrvaški kolega Ivo Josipovič. Tadič je prvi predsednik Srbije od konca vojne na Hrvaškem, ki je obiskal Vukovar. Na Ovčari pri Vukovarju so srbski vojaki novembra 1991 ubili več kot 200 ljudi, večinoma Hrvatov in ranjencev iz vukovar-ske bolnišnice. Na 3. strani DEVIN-NABREZINA Turistična ali navadna stanovanja? DEVIN-NABREŽINA - Novi deželni zakon o posodobitvi deželne zakonske ureditve predvideva, da lastniki nepremičnin s turistično namembnostjo lahko slednje uporabljajo kot redna bivališča brez spremembe namembnosti. Na to opozarja devinsko-nabrežinski opozicijski občinski svetnik Maurizio Rozza, ki meni, da je zakon protiustaven, poleg tega pa tudi ekonomsko škodljiv za občino, pri Odboru Rilke pa so prepričani, da je to le dokaz, da pri gradnji naselja Portopiccolo v Se-sljanskem zalivu gre za špekulacijo. Na 7. strani GORICA - Slovenske šole Med šolskimi stopnjami nujna večja kontinuiteta 2 Petek, 5. novembra 2010 ALPE-JADRAN Čestitke SSO Inzku / DUNAJ - Avstrijsko ustavno sodišče presoja o dvojezičnih tablah za še 12 krajev Po končanem postopku število dvojezičnih napisov še večje Obeta se tudi razveljavitev celotne dosedanje ureditve na tem področju - Veljal bo 7. člen ADP Girimki zasegli 20 ton TRST - Ob podelitvi Rossijeve nagrade dr. Valentinu Inzku je predsednik Sveta slovenskih organizacij dr. Drago Štoka čestital dobitniku tega pomembnega priznanja, ki je razveseljivo ne samo za koroško narodno skupnost, ampak tudi za ves slovenski prostor. Štoka v sporočilu še poudarja, da bo Valentin Inzko prvi Korošec, ki bo prejel tako pomembno priznanje. DUNAJ, CELOVEC - Avstrijsko ustavno sodišče je sprožilo postopek presoje pritožb glede dvojezičnih tabel za še 12 krajev na avstrijskem Koroškem. Kot je včeraj povedal tiskovni predstavnik ustavnega sodišča na Dunaju Christian Neu-wirth, je odločitev sodišča pričakovati v prvi polovici prihodnjega leta. Pritožbe na ustavno sodišče znova temeljijo na oporekanju kaznim za prehitro vožnjo skozi kraj, ki bi moral biti označen dvojezično, pa ni.Nanašajo se na kraje Ločilo, Goselna vas, Gluhi les, Lovan-ke, Žitara vas, Kazaze, Breg, Železna Ka-pla, Libuče, Mokrije, Šentprimož in Do-brla vas. V vseh teh krajih je namreč na zadnjih popisih živelo več kot deset odstotkov prebivalstva s slovenskim pogovornim jezikom. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je konec septembra prav v zvezi s temi pritožbami na ustavno sodišče napovedal postavitev novih dvojezičnih krajevnih tabel, a le za deset krajev, na pa za Ločilo v občini Podklošter ter Breg v občini Rožek. Na Ločilu je bil delež prebivalstva s slovenskim pogovornim jezikom na popisu prebivalstva leta 2001 sicer 11,8 odstotka, vendar je v celotni občini Podklošter znašal le 1,7 odstotka. Na Bregu znaša delež slovensko govorečih okoli 20 odstotkov, v celotni občini Ro-žek pa le 6,2 odstotka. A kot je včeraj povedal Neuwirth, je za ustavno sodišče ključen delež prebivalstva s slovenskim jezikom v kraju in ne v občini. Zato ustavni sodniki tudi za ta dva kraja presojajo, ali bi morala biti opremljena z dvojezičnimi tablami. Na sporočilo ustavnega sodišča se je z velikim zadovoljstvom odzval odvetnik Rudi Vouk, ki je pritožbe na ustavno sodišče vložil leta 2005 in 2006. Menil je, da se bo s tem, da je vrhovno sodišče sprožilo postopek presoje pritožb glede dvojezičnih tabel za nadaljnjih 12 krajev na južnem Koroškem število dvojezičnih tabel zagotovo še zvišalo. To tudi zaradi tega, ker sodišče sedaj izrecno navaja ne le kraje v okraju Velikovec, temveč tudi kraja Ločilo in Breg v okraju Beljak-dežela. To pa pomeni, da bo ustavno sodišče očitno preverilo celotno sedaj veljavno uredbo o dvojezičnih krajevnih tablah na Koroškem in jo predvidoma razveljavilo. S tem bo neposredno veljal 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP), kot se je to zgodilo pri nedavni postavitvi dvojezičnih tabel v Pliberku, Drveši vasi in v Žva-beku, ki jih je moral takoj postaviti koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK). Vouk je nadalje opozoril tudi na po- Po novi razsodbi ustavnega sodišča bi se morala število krajev z dvojezičnimi napisi (v normalni velikosti in ne v miniaturni varianti) še dodatno povečati litično dimenzijo napovedanega postopka ustavnega sodišča in menil, da bodo na Koroškem morali na osnovi novih razsodb postaviti vsekakor več tabel, kot jih je pred nedavnim napovedal državni sekretar Josef Ostermayer ali tudi t.i. konsenzna skupina. »Če bo manjšina sedaj pametno ravnala in ustavnemu sodišču ne skakala v hrbet, česar ne pričakujem, bomo dobili več dvojezičnih tabel, kot nam je doslej bila pripravljena dati avstrijska politika,« je pristavil odvetnik in nekdanji podpredsednik NSKS Rudi Vouk. Voukovem mnenju o večjem številu dodatnih dvojezičnih tabel se je že včeraj pridružil tudi manjšinski govornik Zelenih v avstrijskem parlamentu Wolfgang Zinggl. »S tem, da je ustavno sodišče sprožilo postopek za še 12 krajev na Koroškem, so karte razdeljene na novo,« poudarja Zinggl. Obenem pojasnjuje, da že več let nad 150 krajev čaka na priznanje po odredbi o dvojezičnih krajevnih napisih in s tem na dvojezične krajevne table. Zvezna vlada da sedaj mora nujno izdati novo odredbo o dvojezičnih napisih ali predlagati nov zakon o narodnih skupnosti, ki bo za narodne skupnosti predvideval tudi možnost nadaljnjih pritožb. Vsekakor bo morala vlada predložiti odredbo, ki bo skladna z razsodbami ustavnega sodišča, pristojna okrajna glavarstva pa bodo morala odrediti ustrezne odloke, je še pristavil Zinggl. Ivan Lukan KOPER - Izkoriščala sta 10 deklet Koprski kriminalisti zaradi zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi ovadili zakonca KOPER - Koprski kriminalisti so zaradi zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi ovadili zakonca iz okolice Kopra, preiskovalni sodnik pa je zanju odredil pripor, so sporočili s PU Koper. Za osumljenca se je po njihovih navedbah prostituiralo najmanj deset deklet, s čimer sta si pridobivala protipravno premoženjsko korist v višini okoli 500 evrov dnevno. 47-letni osumljenec in njegova 45-letna žena sta ustanovila društvo, pod pretvezo katerega sta organizirala prostitucijo. Dekleta sta pridobivala z neposrednim novačenjem v nočnih lokalih v Sloveniji in s trgovanjem oziroma prevzemanjem deklet od drugih oseb, so zapisali na Policijski upravi (PU) Koper, kjer so ugotovitve predstavili včeraj. Zakonca sta dekleta nastanila v prostorih svojega društva, kjer sta od njih zahtevala, da se zanju pro-stituirajo. Dekleta so jima morala plačevati provizijo od svojega dnevnega zaslužka, in sicer polovico od vsake spolne storitve. Kot so ugotovili v pre- iskavi, so dekleta za spolne usluge od strank prejemala po sto evrov ali več. Med dekleti so bile tri državljanke Dominikanske republike, tri Ukrajinke, Slovenka, Madžarka, Romunka in državljanka Kazahstana. Koprski kriminalisti so zakonca prijeli 19. oktobra in opravili hišne preiskave. Naslednji dan pa je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kopru zanju odredil pripor. Tretja osumljena oseba, ki je priskrbela dekleta, je bila kazensko ovadena v kriminalistični preiskavi, zaključeni februarja. V tej preiskavi so koprski kriminalisti zaradi utemeljenega suma zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi kazensko ovadili tri osumljence, ki so od februarja v priporu. Med to preiskavo so ugotovili, da se na obalnem območju z enakimi kaznivimi dejanji ukvarjata tudi zakonca iz okolice Kopra, in uvedli novo preiskavo. Za omenjena kazniva dejanja je v kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let. LJUBLJANA - Ustavno sodišče Z javno obravnavao zadovoljni tako zagovorniki kot nasprotniki občin Ankaran in Mirna LJUBLJANA - Ustavno sodišče je opravilo javno obravnavo o zahtevi za presojo ustavnosti zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, ki so jo vložili krajevni skupnosti Ankaran in Mirna ter predstavniki civilne družbe. Po razpravi, v kateri sta obe strani soočili argumente, odgovarjali pa tudi na vprašanja sodnikov, so bili zadovoljni vsi. Po prepričanju vodje Pobude za ustanovitev občine Ankaran Gregorja Strmčnika jim je v javni predstavitvi z argumenti uspelo še dodatno osvetliti njihovo "željo, hotenje in referendumsko voljo po ustanovitvi lastne občine". Koprski župan Boris Popovič je v izjavi za medije izrazil zadovoljstvo s predstavitvijo argumentov njihove strani. "Na svoji strani smo imeli veliko argumentov. Prepričan sem, da bodo prepričali ustavne sodnike in da bomo zadevo zaključili," je dejal. Ob začetku javne obravnave je pooblaščenec pobudnikov ustavne presoje Miha Šipec dejal, da je šlo pri odločanju DZ, s katerim je ta zavrnil novelo omenjenega zakona in tako preprečil ustanovitev obeh občin, za politično odločanje. V tovrstni zadevi pa političnega odločanja po njegovem prepričanju ne bi smelo biti. Predsednik odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Vili Trofenik je povedal, da je večina v DZ ob odločanju o noveli očitno spoznala, da je treba zaustaviti nenadzirano drobljenje občin. S tem je po njegovih besedah sledila trendom v Evropi, ki naj bi se nagibali k večjim občinam. Ustavno sodnico Jadranko Sovdat je zanimalo, s čim DZ utemeljuje koristi za javni interes, na katere se sklicuje pri svojem nasprotovanju ustanovitvi obeh občin. Vodja zakonodajno-pravne službe DZ Božo Strle ji je odgovoril, da je širša javna korist koncept javne samouprave kot takšne, to je preprečitev nadaljnjega drobljenja občin. Sovdatovo je tudi zanimalo, katere pogoje po mnenju nasprotnikov občine Ankaran, povezane z italijansko narodno skupnostjo, ne izpolnjuje omenjena občina. Ankaran ne zagotavlja pogojev za kulturno udejstvovanje pripadnikov italijanske manjšine. Prav tako tam ni šole v italijanskem jeziku, ji je odgovoril pravni zagovornik Mestne občine Koper Mirko Bandelj. Ustavni sodnik Ernest Petrič je ugotovil, da je celoten zaplet povezan z neizpolnitvijo ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče določilo, da je treba občino Koper razdeliti. Predstavnike občine Koper je zato vprašal, zakaj odločba še ni bila ures- ničena. Bandelj mu je pojasnil, da je bilo kar nekaj prizadevanj v tej smeri, "vedno pa je rezultat pokazal, da ni realnih podlag za to, da se mestna občina razbije". Da bi bilo smiselno, da ustavno sodišče omenjeno odločbo spremeni, saj da jo je povozil čas, je včeraj ocenil tudi nekdanji predsednik državnega sveta in pravnik Ivan Kristan. Sodnika Petriča je tudi zanimalo, ali imajo zagovorniki občine Ankaran kakšno vizijo, kako italijanski manjšini v morebitni novi občini zagotoviti manjšinske pravice. Strmčnik mu je odgovoril, da bi pravico do šolanja v italijanskem jeziku lahko omogočiti z lajšanjem dostopa do sedanje šole z italijanskim učnim jezikom v Hrva-tinih, ki sicer leži zunaj predvidenega območja občine Ankaran. V Krajevni skupnosti (KS) Mirna pa so opozorili, da je bila na današnji javni obravnavi velika večina časa namenjenega ustanovitvi občine Ankaran, medtem ko je bila želja prebivalcev Mirne zgolj omenjena. Zato imajo Mirnčani po javni obravnavi mešane občutke, so zapisali v sporočilu za javnost. (STA) kitajske hrane brez dokumentacije LJUBLJANA - Slovenski cariniki so prejšnji petek na mejnem prehodu Gruškovje v zabojnikih tovornega vozila s slovaško registracijo odkrili skoraj 20 ton neprijavljene hrane iz Kitajske, za katero voznik ni imel ustreznih dokumentov. Carina je neprijavljeno blago zasegla, vozniku in prevozniškemu podjetju pa naložila plačilo globe. V spremni listini za tranzit do Slovaške je voznik prijavil različno blago, med drugim semena melon, čaj in konzervirano zelenjavo. Po pregledu tovora so cariniki ugotovili, da je bilo na začetku, pri vratih zabojnika, naloženo prijavljeno blago, v notranjosti pa je bila velika količina neprijavljenega blaga. Pri pregledu so tako našli skoraj 20 ton kitajske hrane: različnih mesnih izdelkov in salam, jajc in jajčnih izdelkov, oreščkov in zelenjave, testenin z omakami, kitajskih žganih pijač in likerjev. Za blago bi moral voznik ob uvozu plačati 22.868 evrov carinskih in drugih dajatev, še navajajo v generalnem carinskem uradu Carinske uprave RS. Gasilci so iz goreče stavbe rešili gorenjskega podjetnika BREZJE - Gorenjski gasilci so v sredo zgodaj zjutraj pogasili obsežen požar in iz gorečega objekta rešili 58-letne-ga blejskega podjetnika Gregorija Debelaka. Leon Keder s policijske uprave Kranj je potrdil, da prve informacije kažejo, da je požar, ki se je hkrati začel na več koncih stavbe, morda zanetil prav sam Debelak. Od sorodnika so gasilci ob prihodu izvedeli, da je v gorečem objektu ena oseba, zato sta dva gasilca z dihalnima aparatoma vstopila v zadimljene prostore in jo začela iskati. Sledila sta krvavim madežem na tleh in tik pred porabo kisika v aparatih našla negibnega 58-letnika. Prve informacije kažejo, da je požar zanetil prav rešeni Gregorij Debelak. Blejski podjetnik je med drugim znan po sporu z nekdanjim tržiškim županom Pavlom Ruparjem, ki je bil zaradi groženj Debelaku pravnomočno obsojen na denarno kazen. MURSKA SOBOTA - Evropski priporni nalog Zaradi suma novačenja teroristov aretirali Nemca MURSKA SOBOTA - Pomurski policisti so prijeli 25-letnega moškega, ki ga nemški varnostni in pravosodni organi, tudi s pomočjo evropskega pri-pornega naloga, iščejo zaradi suma, da naj bi zbiral člane terorističnih orga-nizacij.Predstavnik Policijske uprave Murska Sobota Jožef Prša je včeraj sporočil, da so 21. oktobra v Dobrov-niku izsledili 25-letnega moškega in 24-letno žensko, ker pa nista imela dokumentov, so ju odvedli na policijsko postajo. Ob pomoči sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje so ugotovili, da sta državljana Nemčije. Ker so nemški varnostni in pravosodni organi zoper moškega že pred tem razpisali evropski priporni nalog, so policisti osumljenca privedli na Okrožno sodišče v Murski Soboti, kjer je preiskovalni sodnik zoper njega odredil 30-dnevni pripor, pravi Prša. Žensko, ki je imela pri sebi mačeto, pa so po postopku pri sodniku za prekrške napotili v Avstrijo, ven- dar so jo 26. oktobra znova izsledili v bližini Radencev. Ker je med postopkom s sekiro napadla policista in poškodovala tudi službeno vozilo, so ji odvzeli prostost. Policista pri napadu nista bila poškodovana. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je zato tudi zanjo odredil pripor.Prša še dodaja, da se zaradi tega dogodka stopnja ogroženosti v Sloveniji v zadnjem obdobju ni spremenila in ostaja nizka. Po pisanju včerajšnjega Večera naj bi bila prijeta oblečena v muslimanska oblačila, pri sebi naj bi imela tudi Koran, neuradno pa se govori, da naj bi bil moški pred časom v Afganistanu. Po pisanju Večera naj bi bil evropski priporni nalog zanj razpisan zaradi novačenja članov terorističnih organizacij. Kot je potrdil predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti Branko Balatin, bodo moškega predali nemškim organom. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 5. novembra 2010 3 SRBIJA - HRVAŠKA - Poklon srbskega predsednika žrtvam pokola na Ovčari Boris Tadic se je v Vukovarju opravičil za zločine srbske vojske Pri spomeniku skupaj s hrvaškim kolegom Ivom Josipovicem VUKOVAR - Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj položil venec ob spomeniku žrtvam pokola na Ovčari pri Vukovarju. Pri tem je izrazil obžalovanje zaradi nedolžnih žrtev in se opravičil zaradi vojnih zločino. "Tu sem, da se poklonim žrtvam. Tu sem, da se ob poklonu žrtvam še enkrat opravičim in izrazim obžalovanje ter ustvarim možnost, da Srbija in Hrvaška obrneta novo stran v zgodovini," je dejal Ta-dic. "S priznanjem zločinov, opravičilom zanje in obžalovanjem, ustvarjamo možnosti za odpuščanje in spravo," je dodal srbski predsednik, ki je Ovčaro obiskal v spremstvu hrvaškega kolega Iva Josipovica. Hrvaški predsednik je dejal, da je Ovčara kraj bolečine in trpljenja ljudi, ki so bili žrtve brezumne politike. "Prišli smo se pokloniti žrtvam, izraziti so-žalje družinam in obljubiti, da nobeden izmed zločinov ne bo ostal nekaznovan," je povedal Josipovic. Dodal je, da sta s Tadicem na Ovčaro prišla z željo, da po-kažeta, da je možna drugačna politika, politika miru in prijateljstva. "Želim si, da bi bil današnji dogodek nova spodbuda, predvsem da bi razjasnili usodo pogrešanih ljudi, spodbuda za spoštovanje do vseh žrtev, pa tudi za razvoj do-brososedskih odnosov med Hrvaško in Srbijo," je še povedal Josipovic. Na cesti, ki vodi do množičnega grobišča na Ovčari, se je ob tem včeraj zbralo kakih 50 protestnikov, ki so nosili transparente z napisi "Krvi ne moreš sprati" in "Opravičila, a nobenega obžalovanja". Med protestniki naj bi bili žene in matere iz Vukovarja ter veterani in invalidi vojne na Hrvaškem. Tadic je prvi predsednik Srbije od konca vojne na Hrvaškem, ki je obiskal Vukovar. Na Ovčari pri Vukovarju so srbski vojaki novembra 1991 ubili več kot 200 ljudi, večinoma Hrvatov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice. Po poklonu žrtvam na Ovčari se je Tadic srečal s hrvaško premierko Jadranko Kosor, nato pa so se vsi trije srečali s predstavniki hrvaških združenj družin žrtev vojne in predstavniki Srbov na Hrvaškem. Josipovic in Tadic sta včeraj obiskala tudi Paulin dvor pri Osijeku, kjer so hrvaški vojaki decembra 1991 ubili 18 srbskih civilistov in pripadnika madžarske manjšine. Hrvaški predsednik Ivo Josipovic pa je že pred obiskom srbskega kolega ocenil, da pomeni Tadicev prihod pomemben korak naprej za prihodnost odnosov med državama, medtem ko je Kosorjeva izjavila, da doživlja Ta-dicev obisk kot poklonitev vukovar-skim žrtvam. Konec meseca na Hrvaškem pričakujejo tudi prvi uradni obisk Tadica v Zagrebu, kar bo prvi uradni obisk kakega srbskega predsednika na Hrvaškem po osamosvojitvi držav. (STA) Srbski predsednik Boris Tadic se je včeraj poklonil žrtvam pokola na Ovčari pri Vukovarju, kjer so srbski vojaki novembra 1991 ubili več kot 200 ljudi, večinoma Hrvatov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice ansa LESTVICE Najpremožnejši Hrvat trikrat bogatejši od Tuša ZAGREB - Najbogatejši Slovenec Mirko Tuš ima skoraj trikrat manj premoženja kot najbogatejši Hrvat, lastnik Agrokorja, Ivica Todoric, piše včerajšnji hrvaški časnik Jutarnji list, ki primerja vrh v sredo objavljenega seznama najbogatejših Slovencev s hrvaškimi bogataši. Mirko Tuš je s 196 milijonov evrov vrednim deležem v Tuš Holdingu za 335 milijonov evrov "lažji" kot Ivica Todoric, ki je kot lastnik Agro-korja "vreden" 531 milijonov evrov, ugotavlja zagrebški časnik. Pri tem poudarja, da je Todoric sicer štirikrat bogatejši od prvega zasledovalca, Emila Tedeschi-ja. Slednjega niti nakup Droge Kolinske ni približal Todoricu, saj je premoženje predsednika uprave Atlantic Grupe ocenjeno na 123 milijonov evrov. Časnik dodaja, da se na hrvaški lestvici najbogatejših že vrsto let zapored pojavljajo ista imena na istih mestih ter da je najbolj razburljivo ocenjevati, kako se zvišuje razlika med prvim in drugim na seznamu. V Sloveniji pa je med sto najbogatejšimi kar 27 novih imen, med prvimi desetimi pa je glede na lani šest novincev. SANSEPOLCRO - Ob dnevu spomina na mrtve Veleposlanik Iztok Mirošič se je poklonil padlim z območja nekdanje Jugoslavije, med katerimi je bili tudi 140 Slovencev Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič (na posnetku desno) je ob dnevu mrtvih položil venec k spomeniku padlih v Sansepolcru (Toskana), kjer so pokopani državljani z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Med žrtvami so bile tudi osebe iz Slovenije, ki so umrle v koncentracijskih taboriščih in osvobodilnem boju. V Sansepolcru se je veleposlanik še posebej poklonil 140 preminulim Slovencem, katerim so l. 2000 postavili posebno spominsko ploščo. DEMOKRATI Kdaj bo prišlo do reform v slovenski manjšini? GORICA - Koordinacija Slovencev Demokratske stranke z veliko zaskrbljenostjo sledi parlamentarnemu postopku za sprejetje zakona o stabilnosti (bivši finančni zakon) in državnega proračuna, kot ju predvideva novi zakon o knjigovodstvu in javnih financah. Iz predloženih dokumentov, ki sta v obravnavi proračunske komisije poslanske zbornice, zasledimo postavko iz 16. člena zaščitnega zakona v višini 2,8 milijona evrov, kar je skoraj polovica manj, kot je bilo predvideno v proračunu 2008. Druga postavka zadeva vse ostale člene zaščitnega zakona 38, ki bodo znižane za poldrugi milijon evrov. Letos je prvič, da pride do krčenja teh sredstev. Iz dosedanjih informacij izhaja - kar smo sicer vedeli že vnaprej - da tudi tokrat v parlamentu ne bo možnosti za kake spremembe. Vprašanje naj bi tudi tokrat rešila sama vlada z dekretom, ki ga pripravlja ob koncu leta. Slovenci v DS smatrajo, da je potrebno že v tej fazi opraviti vse potrebne korake in pritiske, saj gre za spoštovanje obstoječih zakonov ter danih obljub. V tem smislu ne moremo mimo zagotovil, ki jih je letos poleti na srečanju s slovenskim ministrom Žekšem dal podtajnik Mantica. Nekateri koraki so bili že storjeni (med te gre omeniti predstavitev zadevnega amandmaja poslancev Demokratske stranke), vendar je treba s to akcijo nadaljevati vztrajno in enotno na vseh nivojih, od deželne uprave do rimskih vladnih predstavnikov in ne nazadnje do slovenske vlade, ki je v zadnjih dveh letih odločilno prispevala k rešitvi tega vprašanja. »Pri naših prizadevanjih pa bomo verodostojni, če bomo začeli z uvajanjem tistih notranjih reform, ki bi omogočile tudi bolj racionalno razporeditev sredstev. O tem je govora že nekaj časa, vendar otipljivih rezultatov ni.« Slovenci v Demokratski stranki so že večkrat podprli predloge SKGZ, ki so bili odobreni na zadnji deželni skupščini letos poleti. Krčenje državnih sredstev in popolna odprava deželnih prispevkov bosta nasilno posegli v organiziranost manjšine in imeli težke posledice, če ne bomo prej sami ukrepali s potrebnimi reformami. V tem kontekstu smatrajo polemiko, ki se je razvnela okrog Slovenskega stalnega gledališča, za neproduktivno, saj ne prispeva k reševanju še vedno odprtih vprašanj te ustanove, predvsem kar zadeva dolgotrajno financiranje in vlogo krajevnih uprav. »Če želimo utrdili vlogo slovenskega gledališča v tem prostoru in mu zagotoviti nemoteno delovanje v prihodnjih letih, moramo rešiti še marsikateri aspekt, začenši s statutom. Slovenska koordinacija Demokratske stranke bo v naslednjih dneh aktivno spremljala vsa ta dogajanja in si prizadevala tudi preko vseh svojih izvoljenih predstavnikov za iskanje izhoda iz sedanjega kritičnega in negotovega stanja, v katerem se nahaja slovenska narodnostna skupnost,« piše v sporočilu slovenske koordinacije DS. 4 Sobota, 6. novembra 2010 GOSPODARSTVO KOROŠKA - SLOVENIJA - Čezmejno sodelovanje Skromno število projektov pri katerih sodeluje manjšina RADLJE/CELOVEC - Obisk članov slovenske vlade v sredo v koroški regiji je potekal tudi v znamenju celodnevnega posveta v Radljah ob Dravi na temo »Čezmejno sodelovanje z Avstrijo in vključevanje gospodarskih dejavnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji«, katerega sta se med drugimi udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in državni sekretar na uradu za Slovence Boris Jesih. Delovno srečanje pa so poleg predstavnikov koroških občin in Regionalne razvojne agencije Koroška (RRA Koroška) sooblikovali tudi predstavniki slovenske manjšine iz avstrijske Koroške, in sicer Slovenske gospodarske zveze (SGZ) ter Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC). V pogovoru so se prisotni dotaknili sedanjih rezultatov, težav pri pripravi in izvedbi čezmejnih projektov, ter proučili možnosti nadaljnjega sodelovanja. Ob tem se je oblikovalo kar nekaj konkretnih predlogov projektov z področja turizma in infrastrukture, ki bi še konkretneje povezali subjekte na obeh straneh. Minister Žekš je povedal, da se bo na podlagi predstavljenih problemov pri ustreznih institucijah zavzel za čimprejšnjo ureditev le-teh. Karl Hren, ki pri Koroškem skladu za pospeševanje gospodarstva (KWF) koordinira projekte EU, je v svojem prispevku obžaloval, da je število projektov, Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš (levo) in državni sekretar Boris Jesih kroma pri katerih sodeluje slovenska manjšina na (avstrijskem) Koroškem, zelo skromno. Tudi ni zamolčal, da so vloge nemalokrat pomanjkljivo pripravljene. Zato je ministru Žekšu tudi predlagal, naj zagotovi določeno vsoto denarja, s katerim bi bilo mogoče izvesti šolanja, namenjena izključno za pripravo projektnih vlog. (I.L.) OKUSI KRASA - Drevi pri Svetem Jakobu Večer v Montecarlu Restavracijo vodita zakonca Lucia Delise in Emilio Cuk, ki sta se letos prvič pridružila pobudi Emilio Cuk na predstavitvi Okusov Krasa v restavraciji Rosentalerhof v Reki pri Šentjakobu v Rožu, kot ga je upodobil fotograf Dean Dubokovič za razstavo Gas Kras, ki je v teh dneh na ogled v občinski izpostavi in tudi gostilnah, trgovinah in bankah na Opčinah TRST - Drevi ob 20.uri bo na sporedu tudi posebni večer Okusov Krasa v restavraciji Montecarlo pri Svetem Jakobu v ul. S. Marco 10, ki ga vodita Lucia Delise in mož Emilio Cuk. Znani tržaški lokal, ki ima več prostorov, v pritličju, prvem nadstropju in lepem poletnem salonu, se je letos prvič pridružil prireditvi. Cuk sicer s kraškimi gostinci sodeluje že vrsto let, predvsem kot predsednik tržaške federacije kuharskih mojstrov FIC, saj je kolege SDGZ in kuharje z obeh strani Krasa vključil v nagradno tekmovanje Trofeo Citta di Trieste, v kulinarični program prireditve Trieste Olio Capitale itd. Emilio Cuk se je tudi dobro vključil v skupino gostincev, ki so letos skupaj promovirali Okuse Krasa v Avstriji, v Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji in v Port-izzi na Borznem trgu. Drevi pa bo predstavil svoj značilni »tržaški« jedilnik oplemeniten s kraškimi prvinami in okusi: sardone »beccafico« na kraški način, ša-vor z medom in teranom, krompirjeve štruklje z lupinarji na raguju morskega vraga, kozarec jote ter še štruklje nadevane s klobaso, svinjskimi rebrci in zelenjavo z ocvirki. Servirali bodo tudi palačinke z jabolki, vse skupaj v povezavi z izbranimi kraškimi vini iz nove vinoteke - okrepčevalnice, ki deluje tik ob restavraciji. Zamudniki lahko še rezervirajo večerjo na tel. 040662545. KOROŠKA Slaba poletna turistična sezona CELOVEC - Obračun poletne turistične sezone na avstrijskem Koroškem je porazen. Medtem ko je število nočitev v vseh ostalih zveznih deželah narasle, so na Koroškem zabeležili dramatičen upad. Število nočitev je v letošnjem poletju padlo na 8,36 milijonov, kar je 3,7 odstotka manj kot lani in toliko kot v 60. letih prejšnjega stoletja. Negativni podatki so takoj sprožili tudi konflikt med vladajočima strankama FPK in ÖVP. Tako referent za turizem, deželni svetnik Josef Martinz (ÖVP), krivi svobodnjaško stranko FPK, da ni iskala in ni našla odgovorov na nove izzivov, ko je bila odgovorna za deželni turizem, slednja pa je odvrnila, da je deželni svetnik Martinz tisti, ki je že dve leti odgovoren za turizem v deželi. »V resnici so za slabe rezultate krivi moji predhodniki, ki so vsi bili iz modro-oranžnega tabora,« je dejal Martinz in pozval deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, naj končno začne reševati tudi druga odprta vprašanja. Tudi poslanec ljudske stranke ÖVP v avstrijskem parlamentu Gabriel Obernosterer je kritiziral deželnega glavarja ko je ugotovil, da je neverjetno, kaj si dovoljuje Dörfler, saj vsak ve, da je bil prav on v zadnjih letih pristojen za turizem na Koroškem in ga potisnil v slepo ulico. Deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) je vse očitke zavrnil, češ da je turizem v času, ko je bil sam odgovoren za to področje, dosegal pozitivne rezultate. V zvezi z letošnjimi dramatičnimi številkami pa je opozoril, da so predvsem gostinski obrati z manjšo kvaliteto utrpeli veliko nazadovanje nočitev in zato zahteval takojšnje pobude na tem področju. Koroški Zeleni pa menijo, da so za negativen razvoj v turizmu odgovorne tudi okoliščine v zvezi s polom v zadevi nekdanje deželne banke Hypo Alpe Adria. Ivan Lukan Postojnski kruh v strogem središču Trsta TRST - Te dni je v središču mesta, na Ponterošu št. 6, prav nasproti vodnjaka, odprla vrata nova pekarna, v kateri bodo odjemalci našli sveži kruh, pecivo in tudi dnevno sveže mleko. Do tukaj nič posebnega, a je zanimivo to, da tako kruh kot mleko prihajata iz Slovenije oziroma Postojne. Police so namreč polne kruha in peciva postojnskega proizvajalca, podjetja Vopex, ki ima prodajalne in markete ne samo v Postojni, ampak po vsej Primorski (npr. v Lokvah, Senožečah, Podgradu, Ilirski Bistrici itn.). Nova pekarna je sicer že tretja, ki jo je odprlo podjetje V.BA.Trade, mešana družba Vopexa in Željka Babica. Ostali dve se nahajata v ulicah Val-maura in Baiamonti. »Prodajamo izključno izdelke pekarne Vopex in zagotavljam vam, da so popolnoma brez konservansov. Naše torte so take, kot jih pripravite doma,« nam je zagotovil Babic. Ne preostane torej drugega, kot da njegove besede preizkusimo v praksi z obiskom v novi pekarni, kjer je naš fotograf (Kroma) ujel v objektiv tudi prikupni prodajalki. EVRO 1,4244 $ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 4.11. 3.11. ameriški dolar japonski jen 1,4244 115,15 94915 1,4014 113,67 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 43,4300 62,9370 9,3559 43,1885 62 1240 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti mt 7,4547 0,87585 7,4553 0,87030 Ul 1 LC11 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 9,2550 8,1480 u,o / VJ _> VJ 9,3240 8,2080 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i fran« 24,408 1 3782 24,497 1 3761 JVIV-CIIJM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 272,40 15,6466 272,00 1 1 1 JIX1 1 II 1 L poljski zlot 3,8958 1,4269 3,9327 1,4136 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4056 1,9558 1,4058 1 9558 l-N-MUGIOlvl ICV romunski lev II1Y\\/CKI litac 4,2848 3,4528 4,2978 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7097 2,3960 0,7097 2 3706 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 1 9830 290,00 1,9768 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3445 7,3432 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. novembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25375 0,28594 0,44563 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,13167 0,16750 0,24000 - EURIBOR (EUR) 0,847 1,047 1,270 - ZLATO (999,99 %%) za kg 31.482,29 € +996,75 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. novembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % borzna kotacija prva kotacija GORENJE 13,11 +0,61 KRKA 62,57 +0,06 MERCATOR 162,95 +3,34 -2,89 TELEKOM SLOVENIJE 275,82 99,15 +0,55 borzna kotacija - delnice ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 23,05 DELO PRODAJA - +1,54 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,20 +0,29 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 15,07 8,70 -5,99 -0,34 SAVA 424,90 168,37 -0,02 -1,01 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,00 16,62 +1,51 +0,73 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. novembra 2010 +1,36 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,15 91,89 +1,32 +2,28 BANCO POPOLARE 3,715 +0,86 +0,34 BCA POP MILANO 0,9715 3,2725 +1,47 ENEL 0,8765 4,1275 +0,34 +1,29 FIAT 12,52 +2,71 GENERALI 9,545 16,03 -2,90 +2,89 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,4925 +1,53 LUXOTT1CA 20,98 +0,10 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,345 7,46 +0,28 +2,19 PIRELLI e C 6,165 +1,07 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 33,06 +1,19 STMICROELECTRONICS 3,8825 6,44 +1,17 +1,10 TENARIS TERNA 15,23 -3,54 +0,93 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,34 0,1052 +0,60 +0,96 UNICREDIT 7,64 1,84 +2,48 +2,00 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,65 $ +2,31 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % slovenija SBITOP, Ljubljana 869,30 -0,23 trg jv evrope CROBEX, Zagreb BIRS 1.874,47 FIRS, Banjaluka 878,62 1.360,28 -0,52 -1,32 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo 635,99 256,63 -0,12 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.490,59 2.245,90 -0,54 +1,71 drugi trgi Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.434,84 2.577,34 +1,96 +1,46 S&P 500, New York 1.221,06 +1,93 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.233,94 6.734,69 5.862,79 -0,03 +1,77 +1,98 CAC 40, Pariz 3.916,78 +1,92 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.721,31 1.173,60 2.884,21 +1,79 +0,45 +1,90 Nikkei, Tokio 9.358,78 +2,17 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.240,31 24.535,63 3.086,94 +0,47 +1,61 +1,85 Sensex, Mubaj 20.893,57 +2,09 / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 5 ŽARIŠČE Novembrske obletnice Peter Cernic Te dni italijanska javnost praznuje spomin na 4. november 1918, datum, ko je v veljavo stopilo dan prej podpisano premirje med Italijo in Av-stro-Ogrsko. Avstro-Ogrska je tedaj dokončno priznala svoj poraz, Italija pa je z dobro mero retorike začela slaviti zmago, ki jo je stala približno 689.000 smrtnih žrtev in 1.050.000 ranjenih in pohabljenih vojakov. Isto zmago je veliki italijanski pesnik Gabriele DAn-nunzio v zanj značilnem ultranacio-nalističnem retoričnem slogu kmalu prekrstil v „pohabljeno zmago" in s tem dal duška italijanskim nacionalističnim zahtevam na račun vzhodne meje, ki so še danes v Italiji prisotni. Zanimivo je, da se je ta datum globoko zasidral v zavest italijanskega naroda. Ze leta 1919 je postal vse-državni praznik in je do danes edini državni praznik, ki so ga praznovali v propadli liberalni Italiji, v obdobju fašizma in v današnji republikanski ureditvi. 4. novembra namreč republikanska Italija praznuje dan Oboroženih sil in dan Združitve Italije. Zanimivo je tudi, da je ta datum, po daljšem obdobju bolj tihega praznovanja, postal v zadnjih letih vse vidnejši in to zaradi jasne in načrtne politike vrednotenja nacionalnih simbolov, ki jo je spodbudil bivši predsednik Carlo Aze-glio Ciampi. V prizadevanju, da bi ponovno ovrednotili ta praznik italijanski medijski, kulturni in tudi politični svet žal rad izpostavlja zgolj pomen, ki ga ima v luči mednarodne uveljavitve Italije in v luči uresničitve lastnega nacionalnega načrta, sistematično pa pozablja na dejstvo, da je dan italijanske zmage nad Avstro-Ogrsko trenutek, ko bi se vsi, tako zmagovalci kot tudi poraženci, morali zazreti v norost evropskih političnih modelov 19. in začetka 20. stoletja. Mediji, kultura in politika bi danes morali glasno povedati, da se je na ta dan zaključil „samomor civilne Evrope", tako je vojno imenoval eden najbolj prepričanih mirovnikov tistega časa, papež Benedikt XV., s prstom bi morali pokazati na kratkovidnost tedanjih političnih voditeljev, ki se niso obotavljali žrtvovati na milijone človeških življenj, ker so bili prepričani, da je sosed nujno sovražnik in so verjeli, da politični projekt, ki bi različne države vodil v sodelovanje, grajenje skupne blaginje , v razvoj kulture miru in spoštovanja narodne drugačnosti, ni uresničljiv. Danes vsi dobro vemo, da je bila prva svetovna vojna le „nesmiselni pokol", kot jo je imenoval že omenjeni papež, predvsem pa posledica nesposobne politike. Ta pa je po mnenju istega papeža (glej encikliko MUNUS PULCHERRIMUM PACEM, DEI iz leta 1920) , takoj zatem uporabila isto sovražno logiko pri pisanju mirovnih pogajanj in reševanju odprtih mednarodnih sporov, katerih žrtev smo bili med drugim tudi Slovenci. In že smo pri drugi obletnici. 12. novembra letos beležimo 90-letnico podpisa Rapalske pogodbe, ki je začrtala mejo med Italijo in Kraljevino SHS. Ta razmejitveni sporazum, ki je precej jasno ščitil interese italijanskega prebivalstva na ozemlju Kraljevine SHS, a ni vseboval v bistvu nobene zaščite Slovencev in Hrvatov, ki so po dokončni razmejitvi ostali v Italiji, je eden vidnih dokazov logike te nesposobne politike, ki je nas in našo zemljo hudo prizadela. S podpisom Rapalske pogodbe se namreč tragično obdobje, ki se za naše ljudi in za našo zemljo začenja z italijanskim vstopom v vojno 24. maja leta 1915, spremeni v dolgoročno gospodarsko, kulturno in družbeno propadanje. Če je vojna prelomila več kot štiridesetletni splošni narodni, gospodarski in družbeni vzpon Slovencev na tem ozemlju, ki je sovpadal s splošnim gospodarskim in kulturnim razvojem celotnega teritorija (predvsem Trsta in Gorice), je sovražna protislovanska ost italijanske politike, ki je v sosedu videla le sovražnika, načrtno osiromašila našo zemljo. Italijanska politika zaradi svoje nacionalistične kratkovidnosti je namreč po prvi svetovni vojni zavestno zanemarila problem razvoja naših krajev, v njih ni hotela prepoznati velikanskega potenciala, ki se je tu skrival in ki bi lahko precej drugače začrtal dolgotrajni razvoj našega prostora. Namesto nadgradnje že doseženega razcveta, kar bi pomenilo izgradnjo čisto drugačnih odnosov s srednjeevropskim večnacionalnim svetom, je Italija v luči toge in izključujoče nacionalistične politike še pred nastopom fašizma spodbudila izseljevanje prebivalstva (ne samo slovenskega) iz našega ozemlja, dala svoj negativen doprinos pri likvidiranju zadrug in načrtno uničevala našo kulturno organiziranost. Vse to je fašizem kasneje samo pospešil. Posledice takega iracionalnega početja nosita danes Trst in Gorica, ki sta od tedaj dalje postali dve v bistvu avtoreferenčni mesti, ki v državnem okviru ne odigravata nobene vloge. Verjetno ob 90. obletnici Rapalske pogodbe je končno napočil čas, da bi naš prostor v že ustaljenih novih evropskih razmerah bil končno deležen drugačne, bolj daljnovidne italijanske zunanje politike, ki bi se enkrat za vedno otresla logike „pohabljene zmage" in bi se raje konkretno zamislila v strateški razvoj tega območja. Ta bi našim krajem povrnil tisto sredinsko vlogo, ki jo je pred 100 leti imel in ki bi nedvomno kulturno, gospodarsko in družbeno obogatil zelo široki prostor. Na ta način pa bi Italija tudi z dejanji dokazala, da v evropski logiki sosed ni več sovražnik, a je v prvi vrsti prijatelj, s katerim lahko gradimo trajni mir in skupni razvoj. VIDEMSKA UNIVERZA - Študij slovenščine Literarni večer s slovensko pisateljico Suzano Tratnik V sredo, 27. 10. 2010, je Videm obiskala pisateljica in družbena aktivistka Suzana Tratnik. Najprej se je udeležila predavanja prof. Roberta Dapita o slovenski književnosti, kjer se je študentom predstavila in povedala nekaj o sebi, o lastnem ustvarjanju, o sodobni slovenski književnosti in o slovenski družbi ter odnosu do različnih vrst manjšin, ki bivajo v Sloveniji. Po predavanju smo pisateljico popeljali po prostorih naše fakultete, ji pokazali predavalnice, kabinete in knjižnico ter prostor v knjižnici, kjer imamo zbrano slovensko literaturo, slovarje in revije. Nato pa smo se zbrali v knjigarni in založbi Odos, ki je v Vidmu posebna po tem, da je njen lastnik Slovenec Marco Vertovec. Tam najdemo veliko slovenskih knjig ter knjig o Sloveniji v italijanskem jeziku. Rade volje nam je priskočil na pomoč in nam ponudil prostor za literarni večer. Literarno srečanje je vodil profesor Roberto Dapit, v italijanščino pa je tolmačil študent slovenščine Luciano Lister. To je bila enkratna priložnost za povezovanje in sodelovanje študentov slovenščine iz vseh letnikov. Brali in prevajali so odlomke ter jih na večeru tudi javno prebrali. Večer se je začel z branjem študentov, ki so prebrali odlomek iz romana Ime mi je Damjan v slovenščini in v italijanščini. Nato je sledil pogovor o glavnem junaku Damjanu. Študentje so nato prebrali še en odlomek iz romana v obeh jezikih. Pogovor se je nadaljeval in odprlo se je veliko zanimivih ter predvsem aktualnih tem o pravi- cah različnih vrst manjšin v Sloveniji. Na koncu je sledilo še branje odlomka s prevodom iz zbirke kratkih zgodb Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Odprlo se je veliko vprašanj, tako literarnih kot socioloških. Številno občinstvo je imelo priložnost spoznati Slovenijo še z drugih plati. Večer je bil pester in čas je hitro tekel, tako da se je večer po dveh urah in pol zaključil s pogovorom z občinstvom. Izvedba večera je bila izjemno uspešna, udeležilo se ga je številno občinstvo. Za izvedbo gre zahvala v prvi vrsti Suzani Tratnik, ki nas je obiskala, profesorju Robertu Dapitu za odlično vodenje večera ter Lucianu Listru za uspešno tolmačenje, knjigarni Odos za prostor ter založbi Beletrina za denarno podporo, Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik za organizacijsko podporo, vsem študentom in gostom, posebno lektoricama Poloni Liberšar in Karin Marc Bratina, pa za sodelovanje in udeležbo, s katero so pripomogli, da je večer uspel. Projekt Svetovni dnevi slovenske literature, v okviru katerega smo povabili pisateljico in prevajali njena dela, je enkratna priložnost za študente slovenščine, da imajo pristen stik s slovensko literaturo, da se povežejo med sabo in obogatijo svoje znanje jezika in tudi da spoznajo študente z drugih univerz. Letošnji povečan vpis na študij slovenščine v Vidmu pa potrjuje, da se slo-venistična smer v Vidmu razvija. Urška Kerin, lektorica slovenščine v Vidmu KULINARIČNI KOTIČEK Eksotika po domače Že nekaj časa se nisem ukvarjal z eksotičnimi recepti in da bi nadoknadil zamujeno, se bom danes razpisal ne o enem samem, temveč o dveh (recimo) indijskih receptih. Oklepaj je nujen, saj pristno indijsko kuhinjo z vsemi dišavami, ki sodijo zraven, lahko okusimo samo v Indiji ali v redkih indijskih restavracijah, ki jih še najlažje najdemo v Angliji. Za »indijski« ragu iz jagnjeti-ne potrebujemo 750 g jagnjetine brez kosti, 2 stroka česna, korenček, dve manjši čebuli, manjši košček gomoljne zelene, kozarček brandy-ja, žlico karija, arašidno olje, sol, poper, 0, 25 l goveje juhe (tudi iz kocke), kozarec jogurta, 300 g riža vrste basmati, 30 g divjega riža. Jagnjetino narežemo na manjše kose in jo začinimo s poprom, karijem, drobno sesekljanim strokom česna in soljo: pustimo približno uro v hladilniku. Medtem čebulo, korenček in zeleno nakocka-mo, drugi strok česna pa drobno sesekljamo. Meso v široki posodi in vročem olju na hitro opečemo, ga odstranimo in shranimo na gor-kem. V posodo zlijemo brandy in na šibkem ognju postrgamo vse, kar je ostalo od mesa. Ko brandy izpa-ri, dodamo čebulo, ko slednja ove-ne dodamo še česen, korenček in zeleno. Pražimo nekaj časa, nato dolijemo juho. Kuhamo, dokler se korenček ne zmehča, nato omako pretlačimo in dodamo meso, ki ga kuhamo do mehkega. Ob koncu prilijemo še jogurt, premešamo in še malo pokuhamo. Preverimo, če je dovolj slano in ugasnemo ogenj. Medtem smo seveda v slanem kropu skuhali riž: najprej divjega, ko pa je slednji na pol kuhan (čas kuhanja najdemo na embalaži), dodamo še basmati. Kuhani riž oblikujemo v polkrožne kepice, ki jih lahko polijemo z ragujem ali pa slednjega ponudimo zraven. Če se vam zdi zgornji recept zanimiv, poskusite še »piščančje polpete«, za katere potrebujemo 650 g piščančjih prsi, 90 g ribane-ga kruha, 4 mlade čebule, 3 večje paradižnike, 3 žlice sesekljanega koriandra, žlico sesekljanega ing-verja, strok česna, žličko mlete ku-mine, žličko garam masale (dišavo najdete v boljših delikatesnih trgovinah), 1 jajce, 60 ml arašidnega olja, sol in mlet čili. Mleto piščančje meso zmešamo z drobno sesekljano čebulo, razkoščičenimi in sesekljanimi paradižniki, koriandrom, ingverjem, česnom, kumino, garam masalo, jajcem, soljo in čilijem ter s polovico ribanega kruha. Iz zmesi oblikujemo manjše polpete, jih povaljamo v kruhove drobtinice in oc-vremo na vročem olju. Ko so pol-peti ocvrti, jih položimo na pivnik, da vpije odvečno maščobo. Ponudimo s poljubno prilogo. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Državni prispevki za slovensko manjšino Kot vsako leto se z jesenjo pričenja bitka proti krčenju državnih prispevkov, ki jih zaščitni zakon namenja slovenski manjšini. Tokrat je vlada - kljub obljubam danim slovenskim sogovornikom - finančni prispevek takorekoč razpolovila. Bitka za ohranitev dosedanje višine prispevka bo torej zelo težka. Prav zato sem prepričan, da se demokratska stranka, ki je v pristojni poslanski komisiji predložila svoj ustrezni popravek s podpisom poslanca Strizzola, dobro zaveda, da je uspeh v veliki meri odvisen od širine zavezništva, ki ga bo podprl. Mislim, da je treba zaveznike iskati predvsem pri predstavnikih drugih narodnih manjšin, od Južnih Tirolcev do Val-dostancev. Slednji so, mimogrede povedano, celo politični zavezniki desnice. V poštev pridejo vsekakor tudi sredinci, od Casinijevih demokristjanov do Rutellijevih somišljenikov, da o poslancih Italije vrednot sploh ne govorimo. Morda pa bi se dalo najti podporo celo pri kateremu izmed poslancev vladne večine. Solistični nastopi le redkokdaj obrodijo rezultate, posebno še v parlamentu, kjer je dialektika tako toga, kot nikoli prej. Stojan Spetič Referendum o dvigalu na goriški grad Ko se v današnji zapleteni in težki dobi pojavijo ekonomske in finančne težave, tudi javne ustanove, ki upravljajo teritorij, brez zunanje finančne podpore ne zmorejo graditi nujne in potrebne infrastrukture in to ne samo v mestu Gorica. Znano je, da so vse podobne uprave zadolžene, jim primanjkuje denar in morajo spoštovati nekatera pravila, ki so določena po državnem zakonu. Jaz menim, da bi bil za občino Gorico, koristen sklic javne skupščine s prisotnostjo župana, katerega bi morali pozorno poslušati, kaj bi povedal o trenutnem stanju infrastruktur, kot je dvigalo za na grad in tudi sodobna parkirišča, spoštljiva do okolju, kot je to primer drugod. Mislim, da so po zavrnitvi referenduma proti gradnji dvigala, še možne dodatne pobude. Za načrtovanje in gradnjo koristnih infrastruktur obstajajo še drugi načini (ki jih vse krajevne ustanove poznajo) in ne samo javni natečaj (appalto), ki večkrat ne doseže zadovoljivih rezultatov. Obstajajo pogodbe, podpisane med javno ustanovo in zasebno družbo (project financing), ki seveda predstavljajo strošek, ampak se po več letih finančnega upravljanja obrestujejo. In če so pozorno pripravljene in usmerjene, ne obremenjujejo prekomerno knjigovodstva krajevnih ustanov. Gorica želi pridobiti pomenljive in koristne infrastrukture? Tudi to je finančno sredstvo, ki ga lahko uporabljamo, če mesto želi napredovati, biti konkurenčno in turistično privlačno v današnji zahtevni dobi. Bruno Budal Priloga Klop 29. oktobra Spoštovano Uredništvo Primorskega dnevnika. Glede na neokusne navedbe na račun SSO-ja, ki so bile objavljene v Klopu, petkovi prilogi Primorskega dnevnika, 29. oktobra 2010, izražamo solidarnost predsedniku SSO-ja in Izvršnemu odboru. Take objave so proti vsakemu okusu in slabo vplivajo tako na ugled časopisa, kot tudi pripomorejo k dodatnemu zaostrovanju znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica, prof. Lojzka Bratuž, Tommasi Kristian, Simon Terpin, Janez Terpin in Franca Padovan, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete. Pripis uredništva Objavljamo samo eno pismo, glede na to, da je vsakdo od podpisanih v presledku nekaj dni poslal popolnoma enak tekst (dve pismi sta bili po besednih zvezah malenkostno različni, kar pa ne spreminja bistva). Sosledica enakih protestnih pisem kaže na poskus dogovorjene kampanjske reakcije na »neokusne navedbe«, kot navajajo pisci pisem, na račun SSO-ja, ki so bile objavljene v prilogi Klop dne 29. oktobra. Verjetno se zgražanje podpisanih nanaša na lestvico TOP 10, pri kateri so se dijaki malo besedno poigrali. Da gre za najbolj »nenavadne« odgovore, je bilo jasno zapisano, kot tudi to, da sodijo med odgovore na anketo, ki jo je z veliko mero dobre volje, pozitivnih namenov in požrtvovalnosti pripravil Klop. Bolj kot glasno spotikanje ob nekaj besed bi se bilo vredno zamisliti nad rezultati same ankete (o tem več v današnjem uvodniku), ki nedvoumno pričajo, da sta krovni organizaciji za večino dijakov prava španska vas. Odgovorni urednik Dušan Udovič 6 Petek, 5. novembra 2010 ITALIJA / POLITIKA - Premierov poseg na zasedanju vodstva Ljudstva svobode Berlusconi: Fli naj se izjasni, za medijsko kampanjo stoji kriminal Premier pripravljen na pakt s Finijem - Predsednik poslanske zbornice: Prepozno RIM - Gibanje predsednika poslanske zbornice in bivšega drugega človeka stranke Ljudstva svobode Gianfranca Finija Prihodnost in svoboda (Fli) naj se izjasni: če meni, da se je izkušnja te vlade končala in noče iti naprej, mora to povedati jasno in takoj, saj je Ljudstvo svobode pripravljeno sprejeti izziv in iti takoj na volitve. Če pa Fini želi ostati v vladni koaliciji, je premier Silvio Berlusconi pripravljen z njim skleniti pakt, ki naj traja vso zakonodajno dobo. To je Berlusconi dejal na včerajšnjem zasedanju vodstva njegove stranke v Rimu, kjer je med drugim poudaril, kako naj bi bila Ljudstvo svobode in on sam izpostavljena napadu in kampanji, ki sloni na laži in za katero naj bi stal celo organizirani kriminal zaradi uspehov, ki jih vlada dosega v boju proti le-temu. Napadi, je dejal Berlusconi, so neutemeljeni in nevredni, njihov cilj pa je njegovo strmoglavljenje, saj levici prav njegova oseba preprečuje, da bi prišla na oblast, prav tako pa naj bi napadi proti njemu prihajali od nekaterih tožilstev, sloneli pa naj bi na »zavisti in sovraštvu.« Prav tako je premier zavrnil možnost tehnične vlade, saj bi to pomenilo sprevračanje ljudske volje. Vlada ima številke, je dejal Berlusconi, sprožitev krize v tem trenutku pa bi bilo dejanje resnične neodgovornosti, zato je premier pozval k enotnosti. Predsednik vlade je tudi zavrnil očitke o negibnosti in naštel uspehe, ki jih je po njegovih besedah vlada dosegla, od reforme pokojninskega sistema in boja proti kriminalu pa do protikriznih ukrepov, kjer, tako Berlusconi, davkarija ni segla v žepe Italijanov. Ob tem je obljubil reformo pravosodnega sistema v teku enega leta, dalje, da ne bo davkov na državne obveznice in stanovanja, vlada bo tudi branila življenje in družino, pripravila nov načrt za jug države ter paket varnostnih ukrepov, na koncu pa je premier obljubil še sredstva za reformo univerze. Vendar, če je Berlusconi mislil, da se bo zbližal s Finijem, se je slednji na premierov govor odzval hladno: Ber-lusconijeve besede so razočarale in prišle prepozno, poleg tega pa so tudi brez perspektive, je menil Fini in s tem samo ponovil tisto, kar so pred njim rekli njegovi najožji sodelavci, medtem ko je govor pričakovano naletel na pozitivne odzive v Ljudstvu svobode. POLITIKA V parlamentu kmalu nova večina? RIM - Vladna večina je včeraj v poslanski zbornici doživela poraz, ki bi lahko imel dolgoročnejše posledice, saj je dejansko dokazal, da je alternativna večinska koalicija mogoča. V proračunski komisiji, ki preučuje tako imenovani zakon stabilnosti, je namreč gibanje Mpa (Movimento per le autonomie) predložilo popravek o ponovni uvedbi fonda Fas, evropskega prispevka za pomoč in razvoj najpotrebnejšim krajevnim skupnostim. Popravek je bil enak tistemu, ki ga je predložila opozicijska stranka UDC. Kljub večkratni prekinitvi zasedanja in pogajanjem, so naposled poslanci Mpa in Finijeve-ga gibanja Fli volili z opozicijo. Vladna linija je bila tako poražena, končni izid 24 proti 22. So to bile priprave na tako imenovano tehnično vlado? Fini in Berlusconi očitno ostajata vsak na svojem bregu ansa MILAN - Več ranjenih v nesreči v kraju Paderno Dugnano Eksplozija kemikalij Do nje je prišlo včeraj popoldne v podjetju Eureco Holding, ki se ukvarja z odstranjevanjem industrijskih odpadkov Zaradi varnosti so zaprli tudi hitro cesto, ki teče v neposredni bližini prizadetega podjetja ansa Marchionne: Nikoli nisem grozil z odhodom Fiata MILAN - Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne se je po izjavah v televizijski oddaji Fabia Fa-zia Che tempo che fa znašel sredi navzkrižnega ognja kritik, včeraj pa je po srečanju z ministrom za gospodarski razvoj Paolom Romani-jem poudaril, da sam ni nikoli grozil z odhodom Fiata iz Italije. »Delamo na načrtu Tovarna Italija,« je pristavil. Potrdil je, da bo družba vztrajala pri ustanovitvi novega podjetja, ki bi od leta 2011 z novo vrsto delovnih pogodb upravljalo tovarno v Pomiglianu. Novo podjetje naj bi zagotovilo ohranitev vseh 4800 delovnih mest, zadnjo besedo pa naj bi o tem imeli uslužbenci. Sanremo: nobene Belle ciao ali Giovinezze MILAN - Upravni svet Rai je odločil, da na sanremskem festivalu italijanske popevke nikakor ne bosta zadoneli Bella ciao in Giovinezza. Ideja umetniških vodij letošnjega festivala Giannija Morandija in Gian Marca Mazze je tako propadla. Ob 150-letnici združenja Italije sta si namreč zamišljala, da bi bil eden od petih večerov posvečen zgodovinskim pesmim. Izbira partizanske Bella ciao in fašistične Giovinezza pa je takoj vnela polemike predvsem med združenji partizanov. Polovica Italijanov ne občuti krize RIM - Po podatkih zavoda Istat je polovica Italijanov zelo ali precej zadovoljna z lastnim ekonomskim položajem. Delež omenjenih odgovorov znaša 48,4%, medtem ko je nezadovoljnih 49,3%. Podčastnik karabinjerjev ustrelil hčer in se ubil RIM - V kraju Subiaco blizu Rima je včeraj prišlo do družinske tragedije. Iz še nepojasnjenih razlogov je podčastnik karabinjerjev namreč na svojem domu začel streljati na hčerki: prvo, 16-letno hčerko je ustrelil, drugo, 14-letno pa k sreči le ranil (njeno zdravstveno stanje je kritično). Sam si je nato z isto pištolo vzel življenje. Dan brez muzejev RIM - Italijanski muzeji pripravljajo vsedržavno mobilizacijo »Porte chiuse, luci accese sulla cultura«: 12. novembra bodo zaprli vrata, da bi »prižgali luč« in tako osvetlili hudo stisko, v kateri se nahajajo kulturne institucije. MILAN - Po nekaterih vesteh sedem, po drugih pa deset ranjenih, od katerih šest huje (dve osebi naj bi zadobili zelo hude opekline): to je obračun močne eksplozije, do katere je prišlo v kraju Pader-no Dugnano na severu Milana, malo pred Monzo. Do eksplozije (po pričevanju nekaterih očividcev je šlo za eno večjo in več manjših eksplozij) je prišlo okoli 15. ure v hali podjetja Eureco Holding, ki se ukvarja z okoljskimi storitvami ter odstranjevanjem industrijskih in posebnih odpadkov, kot so razna olja in kemikalije. Na prizorišče so prišli reševalci službe 118, ki so ranjence prepeljali v bližnje bolnišnice (za nekatere preverjajo možnost, da se jih prepelje v centre za hude opekline), in kar trinajst ekip gasilcev, ki so ukrotili požar, ki je nastal zaradi eksplozije, in ga omejili na tisoč od skupnih deset tisoč kvadratnih metrov, kolikor jih meri površina podjetja. Kaj je povzročilo eksplozijo, bodo morali preiskovalci šele ugotoviti, čeprav ne izključujejo človeške napake. S poškodovane hale se je včeraj dvigal črn dim, močan pok so slišali seveda tudi bližnji stanovalci. Podjetje se sicer nahaja na območju, ki ni naseljeno, vendar v bližini so tri trgovska središča, ki pa kot kaže niso utrpela škode. Iz varnostnih razlogov so zaprli hitro cesto med Milanom in Medo, saj so se v neposredni bližini ceste nahajale jeklenke z acetilenom, ki so jih uporabljali delavci. SPOLNI ŠKANDAL - Vse več novih detajlov Afera Ruby: so neznanci skušali ukrasti dokumentacijo? MILAN - Spolna afera, v katero naj bi bil vpleten premier Silvio Berlusconi, je iz dneva v dan bogatejša za kak detajl. Po poročanju tiskovne agencije Agi naj bi na primer neznanci že avgusta skušali vdreti v urad dveh milanskih sodnikov, ki se ukvarjata s preiskavo, v katero je vpleteno mlado maroško dekle Ruby. Nadia Macri, ki naj bi iz Berlusconije-vih rok prejela deset tisoč evrov, naj bi včeraj javno povedala »svojo resnico«, a se je naposled tiskovni konferenci odpovedala. Izjavila je, da so ji preiskovalci prepovedali dajanje izdaj, kar pa je milanski tožilec Edmondo Bru-ti Liberati zanikal. Izvedelo pa se je tudi, da je skesanka Perla Genovesi (obtožena prekupčevanja z mamili), ki je izjavila, da jo je Berlusconi plačal zato, da je imela z njim spolne odnose, pred sodniki spregovorila tudi o netransparentnem financiranju bolnice San Raffaele. Slednjo je kot znano ustanovil duhovnik Luigi Verze, velik prijatelj italijanskega predsednika vlade, denar pa naj bi mu na podlagi »napihnjenih računov« nakazovala senatna komisija za človekove pravice, ki ji je predsedoval Enrico Pianetta (Pdl). Berlusconijeve izjave odmevajo tudi na rimskem filmskem festivalu: manekenka Sveva Alviti je na eno izmed teh odgovorila tako ... ansa Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 7 APrimorski ~ dnevnik POLITIKA - Predstavitev prve predvolilne pobude Demokrati se za spomladanske volitve zgledujejo po Obami Vprašalniki v slovenščini že na voljo v spletni in papirnati obliki Demokratska stranka je včeraj uradno začela volilno kampanjo za spomladanske upravne volitve. Čas, ki nas ločuje do novega leta, bo namenila »poslušanju« teritorija oziroma občanov, vzporedno s tem pa se bo z le-vosredinskimi zavezniki dogovarjala za volilni program in istočasno za kandidature. Za Pokrajino in za Milje ni dvomov o ponovni kandidaturi aktualne predsednice Marie Terese Basse Poropat in župana Neria Nesladka, odprto je še vprašanje Trsta, kjer demokrati za županskega kandidata predlagajo tajnika Roberta Cosolinija. Stranka bo utrip, potrebe in pričakovanja občanov »merila« z vprašalnikom, ki ga bodo v prihodnjih dneh delili v mestu in v okolici, istočasno bo anketa na voljo tudi na spletni strani www.tralagente.it. Oba vprašalnika (papirnati in spletni) sta na voljo tudi v slovenščini (trenutno na spletnem naslovu: http://questiona-rio.tralagente.it/index.php?sid=65811 &lang=sl). Spletni del ankete so poverili strokovnjakoma Enricu Marchet-tu in Enricu Marii Miliču. Slednji med drugim skrbi za tržaški spletni portal bora.la, volilne izkušnje pa si je nabral pri spletni kampanji za predsednika Ligurije Claudia Burlanda. Demokratska stranka hoče s to pobudo z naslovom Tra la gente-Med ljudmi doseči čimveč ljudi in po spletu ustvariti občutek skupnosti okrog določenih zelo konkretnih vprašanj. To kar je v ZDA uspelo Baracku Obami, ki je postal predsednik morda prav z odločilno pomočjo interneta. Trst seveda ni Amerika, tudi mi pa živimo v družbi, ki sili ljudi k individualnosti in partikularnosti. Izgublja se občutek skupnosti in skupnih interesov ter problemov, je poudaril Mi-lič. Stranka računa, da bo v nekaj tednih vsaj dva tisoč ljudi izpolnilo vprašalnike, ki bodo služili kot osnova za volilni program. Županski kandidat »in pectore« Cosolini je na predstavitvi očital županu Robertu Dipiazzi, da je med svojim mandatom skrbel le za olepševalne posege v središču Trsta, vse ostalo pa je zanemarjal, začenši z okolico. »Nekatere zadnje županove izjave že mejijo na megalomanijo,« je dodal Cosolini. MED LJUDMI www.tralagente.tt Nas vprašalnik: sodeluj oblikovanju programi T^i ea íradimú z obe ar 1k: sodeluj pri ga gradlmb z občani SANGIOVANNIS iERVOU' JLJHCLUj MARBOLV TRA BRAMAR" TOEK: jRETTA: Naslovnica vprašalnika Demokratske stranke Med ljudmi-Tra la gente v slovenskem jeziku AsANwiDüArm; GUARBIELLA TA' VEDA: IARRIERA NUIWA □MGU LDMBU ntlHE ROIANSE BARHIEÍAYEECIII^-nCO R»1 Pp(H» G h "^51JI i IfrTCljlMtl -J - Ij I tHIIUlM tnoftft ;BARC0LA i upicihi PADRICIAHC GENTE SANLUIG ElMfllZi íflELECC CilTA' NUQW DEVIN-NABREŽINA - Resolucija občinskega svetnika Maurizia Rozze (Insieme-Skupaj) Turistične hiše kot redna bivališča? Deželni zakon, ki omogoča tako uporabo brez spremembe namembnosti, je menda protiustaven in bi škodil občini - Odbor Rilke: Dokaz, da gre za špekulacijo Če bodo lastniki nepremičnin s turistično oz. hotelsko namembnostjo oz. njihovi upravičenci slednje uporabljali kot redno bivališče, se lahko zgodi, da po eni strani jim ne bo treba plačevati občinski upravi davka na nepremičnine ICI, po drugi strani pa jim bo morala ta uprava nuditi vse potrebne storitve in infrastrukturo. Na to možnost opozarja občinski svetnik opozicijske liste Insieme-Skupaj v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Maurizio Rozza v nujni resoluciji, ki jo je predložil, potem ko je deželni svet Furlanije-Julijske krajine sprejel 37. člen deželnega zakona št. 17 o posodabljanju deželne zakonske ureditve. Zakon, ki je bil sprejet 21. oktobra letos in objavljen tudi v deželnem uradnem listu (vendar se o njem mora še izreči italijansko ustavno sodišče), vnaša spremembe v deželni zakon št. 16 iz leta 2002, ki ureja stvari na področju turizma. V novem zakonskem besedilu med drugim piše, da lastniki nepremičnin s turistično oz. hotelsko namembnostjo oz. njihovi upravičenci lahko omenjene nepremičnine uporabljajo tudi kot redno bivališče, s tem pa se njihova namembnost ne spremeni. Po mnenju Rozze je tako določilo odkrito protiustavno, zato bi moral župan vladi oz. njenim predstavnikom takoj posredovati zahtevo po izpodbijanju zakona pri ustavnem sodišču. Sprememba namembnosti nepremičnine iz turistično-hotelske v bivalno, opozarja Rozza v svoji resoluciji, lahko namreč predstavlja kaznivo dejanje nedovoljenega parceliranja, kot je v več primerih razsodilo kasacijsko sodišče, ki je s svojimi razsodbami želelo poudariti, da je nemogoče opraviti urbanistično spremembo, na podlagi katere bi gradbeni kompleks, ki je bil začetno označen kot turistično-ho-telski, razdelili na posamezne enote, ki bi jih potem dali na tržišče kot normalna zasebna stanovanja. Devinsko-nabrežinski opozicijski svetnik opozarja tudi na škodo, ki bi jo s tem imela občina. Lastniki nepremičnin s turistično namembnostjo bi namreč lahko mirne duše stanovali v teh hišah in jih imeli dejansko za prvo bivališče, občini pa ne bi plačevali davka ICI, medtem ko bi morala občinska uprava nuditi storitve in upravljati z infrastrukturami, saj bi v tem primeru šlo za prava naselja. Na spremembo deželnega zakona se je odzval tudi Odbor Rilke, za katerega je to dokaz, da načrt za izgradnjo naselja Portopiccolo v Sesljanskem zalivu ni nastal za turistični zagon in dobro teritorija, ampak je pravcata špekulacija, ki bo koristila le nekaterim. Nesreča pri delu Včeraj popoldne je malo čez 15. uro na turški ladji, ki je bila privezana v novem pristanišču, prišlo do hujše nesreče pri delu, v kateri si je mornar oz. delavec hudo poškodoval roko. Kaj se je dejansko zgodilo oz. točno dinamiko dogajanja nam včeraj popoldne niso znali pojasniti ne pri obalni straži in niti pri reševalni službi 118, katerih pripadniki so prihiteli na prizorišče. Gotovo je le, da je nesrečniku pri delu nekaj zmečkalo roko in odrezalo prst, tako da so ga reševalci takoj prepeljali v katinarsko bolnišnico, od tam pa v Pordenon na oddelek za mikrokirurgijo. Kradel je čevlje Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v sredo popoldne posegli v trgovini Oviesse v tržaškem mestnem središču, kjer je osebje opazilo moškega, ki je kradel. Agenti, ki so prišli na prizorišče, so ugotovili, da gre za 54-letnega češkega državljana U.L., drugače starega znanca policije, ki pa pri sebi ni imel dokumentov. Možakar je s seboj vzel par težkih čevljev in z njimi zapustil trgovino, pri čemer se je tudi sprožil alarm. Ko so policisti prišli do Čeha in ga pregledali, so pri njem našli in zasegli tudi večnamenski kovinski predmet. U.L. so ovadili na prostosti zaradi kraje. Aretacija na meji Agenti mejne policije so v sredo zjutraj ob prehodu (nekdanje) slovensko-italijanske meje na Fernetičih aretirali 39-let-nega romunskega državljana I.R., ki se je skupaj z nekaterimi drugimi osebami peljal v kombiju z romunsko registracijo. Policisti so namreč na podlagi preverjanj ugotovili, da je na račun moškega sodišče v Bologni svojčas odredilo obnovo pripora, ker je I.R. kršil določilo o obveznem bivanju, saj se je od bivališča oddaljil neznano kam. Moškega namreč sumijo storitve kaznivih dejanj na področju mladoletne prostitucije in ga zato imajo za družbi nevarnega človeka. Romuna so s Fernetičev odpeljali v koronejski zapor, kjer se nahaja na razpolago sodstvu. POKRAJINA TRST - Raziskava o bodoči ureditvi sosveta tujcev Tujci bodo imeli svoje predstavništvo Nov demokratično izvoljeni, posvetovalni organ naj bi začel delovati prihodnje leto - Raziskavo je opravil mednarodni sociološki zavod iz Gorice ISIG Z včerajšnje predstavitve na tržaški pokrajini kroma »Že leta si prizadevamo za integracijo številnih skupnosti priseljencev v naše družbeno tkivo,« je včeraj dejal pokrajinski odbornik Dennis Visioli, ki je novinarjem predstavil izsledke raziskave o priseljencih v tržaški pokrajini. Poudaril je, da so to v glavnem delavci, ki se od doma odpravijo s trebuhom za kruhom, z željo po dostojnejšem življenju in pravilno bi bilo, ko bi jih mi podprli in zanje skrbeli. Zato so si na začetku leta zamislili ureditev novega institucionalnega organa - sosveta tujcev v okviru tržaške pokrajine. V slednjem naj bi sedeli demokratično izvoljeni predstavniki priseljencev, organ pa naj bi imel posebno posvetovalno vlogo: pokrajinskim oblastem naj bi predočil zahteve in potrebe tujcev. Ob posodobitvi pokrajinskega statuta je uprava vanj vključila tudi člen, ki predvideva ustanovitev tega posvetovalnega organa, »ki bi predstavljal tujce in vzporedno odpravil vsakršno obliko emarginacije, ki vodi v nesode-lovanje in v odsotnost stikov oz. odnosov z drugim.« Za to pa je bilo potrebno najprej opraviti temeljito raziskavo, ki bi ponudila jasen pregled populacije priseljencev v tržaškem prostoru, njihovih predstavništev in oblik združevanja. Raziskavo je opravil mednarodni sociološki zavod iz Gorice ISIG. »Na Tržaškem smo zasledili obstoj dveh mest: avtohtonega in priseljenega mesta, ki sta si precej različni in živita ločeni življenji,« je dejal ravnatelj Alberto Gasparini. Rešitev je videl v integraciji med njima, v združevanju »v eno samo mesto«, ki se pogovarja s svojimi prebivalci in upošteva posamezne želje ter potrebe. V »svet« tujcev in brezdomovincev oziroma t.i. apo-lidov se je poglobila njihova raziskava. Priseljencev s stalnim bivališčem je v tržaški pokrajini okrog 13 tisoč - za podatke so raziskovalci pod vodstvom sociologinje Or-nelle Urpis povprašali demografske in statistične urade vseh šestih občin v pokrajini. Povečini gre za priseljence iz nekdanje Jugoslavije (predvsem so to Srbi in Črnogorci, Bošnjaki in Hrvati), vse več pa je tudi Romunov, Albancev in seveda Kitajcev. Opravili so več intervjujev in srečanj in med predstavnike združenj oz. verskih skupnosti porazdelili vprašalnik, na katerega so odgovarjali tudi prvi možje tržaške prefekture, organizacij, ki delujejo s priseljenci (Acli, Caritas, ASGI, ICS, Anolfin podobno), sindikatov in tržaškega konzulata, ob njih pa še srbski generalni konzul. Rezultati so bili pozitivni, saj so se vsi podprli ustanovitev sosveta tujcev. Na dan je prišlo sicer, da se tujci malo zanimajo za dogajanje v mestu, ne berejo časopisov in ne poslušajo radia. Potrebni so torej večjega vključevanja v mestno življenje in spodbud, se pravi pomoči sosveta tujcev, ki bi skupnosti povrnil glas in vlil nekaj moči. Sosvet tujcev naj bi zagledal luč šele prihodnje leto po spomladanskih pokrajinskih volitvah. (sas) / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 TRST 8 Tržaški občinski svet se je sinoči izjemoma sestal v dvorani Tessitori deželnega sveta na Trgu Oberdan kroma PROSTOVOLNJI GASILCI BREG - Prijateljsko druženje Obiskali Innichen Kolegi prostovoljci so jim prikazali vajo evakuacije šolskega poslopja in jim predstavili delovanje TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Mestna skupščina spet o otroški bolnišnici Kar dve resoluciji v podporo bolnišnici Burlo Garofolo Resolucija opozicije sprejeta soglasno, dokument desne sredine pa le s pičlo večino Melium abundare quam deficere -bolje več, kot manj, je pravilo, ki ga je udejanjil tržaški občinski svet na sinočnji seji v »izposojeni« dvorani Tessitori deželnega sveta. V bran otroški bolnišnici Burlo Garofolo je izglasoval ne le eno, temveč dve resoluciji. Prva, ki so jo predložile vse svetniške skupine razen Ljudstva svobode-Forze Italia, Dipiazzove liste in republikanca Sergia Pacorja, je bila sprejeta soglasno. Druga, ki so jo predlagali Forza Italia, Dipiazzova lista in Pacor, pa je bila odobrena s pičlo večino 21 glasov proti 19. To drugo resolucijo so ob podpisnikih - po odločilnem posegu župana Roberta Dipiazze podprli še Nacionalno zavezništvo, Severna liga, UDC in svetnik mešane skupine Alessandro Minisini, proti pa so se izrekli svetniki levosredin-ske opozicije in Bandellijeve skupine Un'altra Trieste. Mestna skupščina je razpravljala o bodočnosti Burla drugič v zadnjem mesecu. Po razočaranju, ki je sledilo seji z deželnim odbornikom za zdravstvo Vladimirom Kosicem in vodstvom Burla, so člani občinske komisije za zdravstvo izdelali resolucijo, v kateri so ostro obsodili dosedanje ukrepe deželne uprave v škodo tržaški otroški bolnišnici. V besedilu so omenili premestitev osebja oddelka za transfuzije v okvir bolnišnice na Katinari in še celo vrsto določil deželnega socio-zdravstvenega načrta, ki naj bi odvzeli Bur-lu nekaj njenih temeljnih visokokvalitetnih struktur. Predstavniki Forze Italia in Di-pazzove liste, prisotni v komisiji, niso iz-nesli nobenih pomislekov k besedilu. Zadeva se je zapletla na seji načelnikov skupin. Vodja Forze Italia Piero Camber in vodja Dipiazzove liste so menili, da bi morali nekatere dele resolucije spremeniti. Pred sinočnjo sejo sta skupaj s Pacorjem predložila drugo resolucijo, ki v bistvu povzema prvotno, je pa »bolj spravljiva« do dosedanjega delovanja deželne uprave, saj omenja nekatere domnevne uspehe pri upravljanju Burla, na koncu pa ne izraža nasprotovanja deželnemu socio-zdravstvenemu načrtu (kot to piše v prvi resoluciji) temveč le določene pomisleke. Med razpravo so podpisniki prve resolucije ponovili, da je treba ostro ožigosati dosedanje ravnanje deželne uprave do otroške bolnišnice. Vodja Stranke komunistične prenove Marino Andolina, tudi sam zdravnik v Burlu, je opozoril na vsebinske razlike med dokumentoma in poudaril, da je to, kar sedaj počenja deželna uprava le »eksperimentalni načrt za razdejanje otroške bolnišnice.«. Vodja Demokratske stranke Fabio Omero je »razkril«, zakaj Ljudstvo svobode-Forza italia ni mogla sprejeti besedila prve resolucije: ker ni mogla izreči kritike na račun Ljudstva svobode, ki vodi deželno upravo. Vodja Forze Italie Piero Camber je menil, da je v Burlu zavel nov veter in da nihče noče razdejati otroške bolnišnice. Omenil je dejstvo, da bo Burlo ohranil transfuzijski oddelek, kot je pred dnevi napovedal deželni odbornik Kosic. Opozicija mu je takoj zabrusila, da so to le od-bornikove besede, brez nobenega formalnega akta, ki bi jih potrdil. Občinska skupščina je bila na robu razkola, ko je župan Dipiazza pozval svetnike, naj vendarle poiščejo skupno pot. Camber in Pierini sta takoj pristala na podporo obema resolucijama, za njima so to napovedali še predstavniki Nacionalnega zavezništva, Severne lige, UDC in Minisini. Tako je - po prvi soglasno odobreni resoluciji - prodrla še druga, desničarska. In zgodilo se je, da so Camber in njegovi s podporo prvi resoluciji izrekli nasprotovanje izbiram deželnega socio-zdravstvenega načrta in vodstva Burla, medtem ko so v drugi resoluciji izrekli le »nekaj pomislekov« do deželnega načrta in do izbir vodstva otroške bolnišnice. V politiki, predvsem predvolilni, je tudi kaj takega, kar bi v normalnih okoliščinah mirne duše lahko ocenili kot protislovno, mogoče ... M.K. V soboto, 23. oktobra, so se člani Združenja prostovoljnih gasilcev Breg podali na prijateljski obisk v Innichen, kjer so jih sprejeli prostovoljci tamkajšnjega gasilskega društva. Domačini so v sodelovanju s prostovoljci iz Lienza, Sextena, Toblacha in drugih sosednjih društev iz doline Pustertall prikazali vajo evakuacije šolskih objektov, nato pa še predstavili nov večnamenski gasilski dom, kjer imajo svoj sedež tudi reševalna služba, gorska reševalna in civilna zaščita. Po uradnem delu so gostom iz Doline postregli s tipično tirolsko malico. Pozdrav je prinesel tudi krajevni župan, ki se jim je zahvalil za obisk in Izlet v znamenju novih spoznanj in pletenja prijateljskih vezi orisal sistem prostovoljstva. V zahvalo so predstavniki Brega izročili domače oljčno olje. Popoldne pa je goste čakal še obisk sprejemnega centra Parka Dolomitov v Toblachu in družabnost. Brežani so se domov vrnili obogateni z novimi spoznanji in z željo po nadaljevanju izpostavljenih stikov. Drevi baklada v spomin na rajne Združenje Via di natale, SKD Vi-gred, Združenje staršev COŠ S.Gruden in otroški vrtec Šem-polaj vabijo danes na baklado v spomin na vse preminule vašča-ne. Udeleženci se bodo zbrali ob 18.30 uri pri šempolajski Štalci in se ob spremstvu nabrežinske godbe na pihala sprehodili z lučkami vse do kulturno-umetnostnega centra Škerk v Trnovci. Tu bodo za kulturni program poskrbeli otroška pevska, plesna in mladinska glasbena skupina Vigred, ter MePZ Rdeča Zvezda-Devin. Udeleženci so vabljeni, naj s seboj prinesejo lučko - baklo, svetilko, žepno baterijo in podobno. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji Via di Natale iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki se zdravijo na onkološkem centru in njihovim svojcem. Novembrske pobude v Prosvetnem domu November bo v Prosvetnem domu kar pester mesec. SKD Tabor v sodelovanju s krožkom Circolo di cultura istro-veneta Istria in Skupino - Gruppo 85 vabi v sredo, 10. novembra, ob 20.30 na predstavitev knjige Vrnitev v Las Hurdes Franca Jurija. Z avtorjem se bo pogovarjala Patrizia Vascotto. V petek, 12. novembra, ob 20. uri pa bo na sporedu Martinov večer, na katerem sodelujejo MoPZ Tabor Op-čine, MoPZ Tabor - Lokve in KD Kraški šopek, ki bo predstavil zgoščenko Zdej pej boste slišali. V nedeljo, 14. novembra, bo ob 18. uri čas za Openska glasbena srečanja: nastopil bo Trio Kotar - Mitev -Ferrini (Jože Kotar - klarinet, Zoran Mitev - fagot, Luca Ferrini - klavir). Občina nagrajuje uspešne športnike Decembra bo uprava Občine De-vin-Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2009/2010. Ob tej priliki bodo nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate s športniki, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Društva naj sporočijo imena športnikov Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas najkasneje do 27. novembra po faksu na št. 040/201307. Za dodatne informacije tel.št. 040/2017370. PROSEK - Včeraj predstavitev letošnje pobude Pester teden praznovanj ob svetem Martinu Že sinoči je zadišalo po domačih dobrotah Tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis, predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta Bruno Rupel in tajnik Kmečke zveze so včeraj predstavili prireditve ob letošnjem martinovanju na Proseku. Že sinoči so v domačem Kulturnem domu predstavili Okuse Krasa, kruh in druge dobrote, pri katerem so sodelovali domače pekarne, gostilne in vaška društva. Nocoj ob 20. uri bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel predavanje profesorice Lidje Rupel o arheološki podobi na na Proseku in Kontovelu z naslovom Kje so živeli in kdo so bili naši davni predniki. Predavanje, ki ga prirejajo ŠDD Jaka Štoka, ŠK Dontovel in taborniki Rodu modrega vala, Družina šumečih borov, bo nekakšna »priprava« na nedeljski pohod po arheoloških poteh Proseka in Kontovela. Pohod bo krenil ob 9.45 izpred Društvene gostilne na Kontovelu, vodila pa ga bo prof. Rupel. Ob predavanju bo na sporedu tudi predstavitev stenskega koledarja Prosek-Kontovel 2011. Jutri bodo prišli na račun mladi. Mladinski krožek Prosek-Kontovel bo ob 21. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel priredil koncert z dj-jem Janka Vallom. Kmečka zveza bo v nedeljo ob 14.30 priredila Martinovo furengo. Prevoz vina z vozom in konjsko vprego se bo odvijal po proseških ulicah v spremstvu skupine narodnih noš, godbe na pihala Sv. Anton iz Kopra, kraljice terana 2010 Martine Marc, moškega pevskega zbora Vasilij Mirk ter zbora osnovne šole Avgusta Černigoja. Pri prireditvi sodelujejo tudi Mladinski krožek Prosek-Kontovel ter vaške gostilne in osmice. Ob 17. uri bo v Kulturnem domu na Pro-seku Krst mladega vina, ob katerem bo spet zaigrala godba na pihala Sv. Anton iz Kopra, kraljica terana 2010 Martina Marc bo vince krstila s srkom, srečanje pa bodo obogatili vitezi vina Slovenije in člani Mladinskega krožka Pro-sek-Kontovel. V ponedeljek, 8. novembra, bo ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku srečanje na temo Preureditev tržaškega brega v luči sporazuma med Kmečko zvezo, ministrstvom za kmetijstvo in Deželo FJK. Posegli bodo: Enzo Lorenzon, predsednik Konzorcija za melioracijo Posočja - Consorzio Bonifica Pianura Ison-tina ter sodelavca inž. Renzo Scaramoncin in tehnik Daniele Luis. V torek, 9. novembra, bo ob 18.30 v Društveni gostilni na Proseku srečanje na temo Kletarjenje v preteklosti in danes., ki ga bo vodil dr. Mario Gregorič. Na predvečer sv. Martina, v sredo, 10. novembra, bo ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovelkoncert skupine Ano ur'co al' pej dvej. Na dan proseškega vaškega patrona , v četrtek, 11. novembra, bo pod okriljem Kmečke zveze na osrednji Kržadi zaživela kmetijska tržnica Okusi sv. Martina, na kateri bo trinajst kmetij ponujalo svoje tipične kmetijske pridelke in izdelke. Po glavnih vaških ulicah bodo kramarji prodajali svojo robo, medtem ko bo na Ba-lancu sejem starih in rabljenih predmetov. Popoldne, ob 14.30, bo na dvorišču rajonskega sveta pokušnja vin proseških in kontovelskih proizvajalcev z ocenjevanjem in nagrajevanjem najboljših vin. Slovesna maša vaškega zavetnika bo ob 14. uri v cerkvi, ki nosi po njem ime, zvečer, ob 19. uri pa bo v kulturnem domu Pro-sek-Kontovel koncert tria GiuliaPellizza-riBallaben. Prometne omejitve Tržaška občinska uprava je pred letošnjim martinovanjem na Pro-seku izdala začasno odredbo, ki obravnava prometne omejitve. Kot znano bo praznik dosegel višek v četrtek, 11. novembra, prve omejitve pa bodo obveljale že v nedeljo. Pojutrišnjem bo približno od 14. do 15. ure prepovedana vožnja po odseku pokrajinske ceste med spomenikom padlim in cesto za Devinščino (v smeri Opčin), na raznih koncih pokrajinske ceste pa bo tudi prepovedano parkiranje. V četrtek od 6. do 23. ure (vsekakor pa do konca prireditve) ne bomo smeli voziti in parkirati oz. ustaviti vozila na odseku od spomenika do ceste za Devinščino, parkiranje bo prepovedano tudi na trgu pred cerkvijo in na Kržadi. / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 9 Desno priprave na snemanje z narodnimi nošami (v ozadju Kraški muzikantje); spodaj Sandi Škerk, Elisa Isoardi in snemalec z praprot - Škerkovo domačijo obiskala ekipa oddaje Linea Verde Osmico napolnili statisti in videokamere O morju in Krasu s poudarkom na kavi in kmetijskih proizvodih - V sredo pri Zidaricu, danes na Ponterošu Z »idealno poroko med kraškim pršutom in teranom« je televizijska voditeljica Elisa Isoardi včeraj nazdravila in sklenila snemanje oddaje Linea Verde pri Šker-kovih v Praprotu. Domačijo je obiskala ekipa televizije RAI, ki ta teden pripravlja oddajo o Trstu in Krasu s poudarkom na trgovini s kavo in kraških kmečkih proizvodih. Linea Verde je oddaja, ki ob nedeljah ob uri kosila opisuje naravne lepote, tradicijo in kulinarično bogastvo različnih koncev Italije. Slabo uro trajajoča oddaja o Trstu in okolici bo na vsedržavni mreži RAI1 na sporedu v nedeljo, 14. novembra ob 12.20. Avtorica oddaje Linea Verde je že več let Paola Miletich, Tržačanka po rodu z Malega Lošinja. Včeraj je povedala, da je po tolikih letih sklenila posvetiti pozornost prav Trstu, kjer se srečujeta morje in Kras. Televizijska ekipa Linea Verde je najprej obravnavala trgovino s kavo, »saj vsi govorijo o neapeljski kavi, a malokdo ve, da je prestolnica kave v resnici Trst.« Na sedmem pomolu so snemali prihod tovorov kave, spraševali so, od kod kava prihaja, kaj sta arabika in robusta ter kako se surova kava razvršča po kakovosti. Nato so si ogledali drugi člen kavne verige, obiskali so pra-žarno slavne družine Hausbrandt. Voditeljica Elisa Isoardi in snemalec sta nato s helikopterjem preletela Kras, z višav sta si ogledala Miramar, Devin, Pro-sek in druge vasi. V sredo je bilo na vrsti prvo snemanje v Praprotu, in sicer v zadružnem hlevu, ki ga upravlja Dario Zida-ric. Televizijce je zanimalo govedo, ki se pase na tamkajšnjih pašnikih, do sira jamarja pa so se spustili globoko v kraško jamo. Posnetke, s katerimi bodo sklenili nedeljski televizijski izlet po Tržaškem, so včeraj snemali spet v Praprotu, tokrat v osmi-ci. Odlično ohranjena kraška domačija pri Škerkovih je letos spomladi že gostila oddajo televizije RAI Sereno Variabile. Voditeljica Isoardijeva se je včeraj v Praprotu najprej sprehodila s predsednikom Lokalne akcijske skupine LAS Kras Francom Fabcem in z njim na kratko poklepetala o trdi kraški zemlji in vse bolj kakovostnih proizvodih tukajšnjih kmetov. Pri Škerkovih so k mizam, obloženim s steklenicami domačih vinarjev in okusnim narezkom, medtem sedli improvizirani statisti različnih starosti, ki so poldrugo uro potrpežljivo čakali, da se snemanje začne (in v nekaj minutah tudi konča). Sredi »borjača«, ki se je pod taktirko režiserja in njegovih sodelavcev spremenil v televizijski set, je sedela skupina Bazovk in Bazovcev v narodnih nošah, za poskočno glasbeno kuliso (s predhodnim snemanjem zvoka) pa so poskrbeli mladi Kraški muzikantje. Po daljših pripravah so nekajminutni prizor, ki ga bomo na vsedržavnem programu gledali čez devet dni, posneli brez zapletov. Brhka Elisa Isoardi je Sandija Šker-ka pred vhodom v osmico povprašala, kaj predstavlja fraska, po vstopu in priložnostnem aplavzu pa ji je Andrej Skerlj (iz Bajte pri Saležu) na hitro nanizal najbolj tipične suhomesnate izdelke kraških osmic, turističnih kmetij in gostiln. Po kratkem kramljanju z gospo Albino, ki ji je razka-zala svojo lepo nošo, je Elisa Isoardi nazdravila s Škerkom in se na koncu ob glasbi harmonike, kitare, pihal in trobil pognala še v ples z Markom Metliko. Oddajo bodo snemali še danes, od jutra do približno 13. ure bodo na Pontero-šu uperili videokamere v radič in motovi- lec, ki ju prodajajo krajevni zelenjadarji. Govor bo tudi o kakijih, v oddaji pa bodo posebno pozornost posvetili zgodbi Gaetana La Porte. Sicilijanec upravlja v Ulici XXX. oktobra znamenito avstro-ogrsko slaščičarno La Bomboniera, ki jo je leta 1850 odprla madžarska družina Eppinger. (af) več fotografij na WWW.primorski.eu briščiki - Mladi Vikend v znamenju kreativnosti Tudi ta konec tedna se na sedežu briškovskega društva (Bri-ščiki 77) nadaljuje projekt Weekend umetnosti, hobby-jev in poklicev za mlade od 14. do 29. leta, ki so si ga zamislili KRD Dom Bri-ščiki, mladinski krožek AŠK Kras ter Prosek-Kontovel v sodelovanju s Pokrajino Trst. Danes in jutri od 15. do 17. ure bodo na vrsti delavnice o zeliščih (kako pripravljamo čaje, katere so zdravilne rastline v naših krajih in podobno), v nedeljo pa bo od 9.30 do 13.30 zaživel tečaj kuhanja, od 15. do 19. ure pa tečaj t.i. stylinga - nega nohtov, frizure in podobno. Na voljo bo frizer za nasvete in za striženje las, dekleta pa naj s seboj prinesejo ličila ali lak za nohte, saj bo estetistka delila nasvete. Vse je brezplačno (več info na 348/9876308 oz.na spletni skupnosti facebook - vprašaj po prijateljstvu Dom Briščiki). JADRANSKI KOLEDAR - Danes predstavitev v Tržaški knjigarni Koledar svetih dni V rokovniku serija intervjujev, receptov, pesmi - Ob 18. uri tudi odprtje razstave in degustacija Vsak dan je svet in vreden življenja, je v uvodniku zapisalo uredništvo novega Jadranskega koledarja. In ravno svetim dnevom je posvečen koledar in rokovnik Založništva tržaškega tiska, ki ga bodo danes (ob 18. uri) predstavili v Tržaški knjigarni. Jadranski koledar pripoveduje o navadah in praznikih od Trsta do Kanalske doline. Opozarja na najpomembnejše dogodke, ki so se pri nas zgodili v letošnjem letu in istočasno predstavlja nekatere zanimive, ustvarjalne osebnosti iz našega prostora. V publikaciji lahko namreč preberemo intervjuje z Biserko Cesar, Igorjem Černom, Divno Sancin Čuk, Matjažem Klemšetom, Miranom Kuretom, Brunom Volpijem Lisjakom, Borisom Pericem, Donatello Ruttar, Aleksandrom Šva-bom in Martinom Turkom. Koledar, ki je nastal v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in Kulturnim društvom Kraški šopek iz Sežane, objavlja tudi stare kraške ljudske pesmi in celo vrsto slastnih kuharskih receptov. Publikacijo je uredila Martina Kafol, s svojimi besedili pa so jo obogatili Davorin Devetak, Vesna Guštin Grilanc, Majda Guštin Colja, Olga Knez, Martina Kafol, Ace Mermolja, Miranda Nv^ in Mj Tretjak- . izid Jadranskega Današnja predstavitev v Irzaski knjigarni bo tudi pri- . |edar;a ložnost za odprtje fotografske razstave Jordana Štreklja z na- so od ^ slovom Moment, ki bo pričarala poezijo Krasa. Sledila bo de- . ,. , ,. tudi slovenski gustacija vin Štrekelj in pokušina domačih kulinaričnih dobrot. bančni zavodi Včeraj danes Danes, PETEK, 5. novembra 2010 ZAHARIJA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.57 - Luna vzide ob 5.56 in zatone ob 15.56. Jutri, SOBOTA, 6. novembra 2010 LENART VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,9 stopinje C, zračni tlak 1029,6 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15,7 stopinje C. □ Lekarne Do sobote, 6. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ obveščajo vse, ki so se prijavili na celodnevni izlet na Dolenjsko v soboto, 6. novembra, da se bomo zbrali ob 8. uri »pred cjerkvo«. Odhod ob 8.30. Na razpolago je še nekaj prostih mest (zamudniki se lahko prijavite še danes, 5. novembra, do 15. ure, na tel. 040214685, 348-9805039 (David) ali 3394193181 (Marko). SPDT prireja v nedeljo, 14. novembra, že tradicionalno Martinovanje. Zbirališče bo ob 9.30 v Gročani. Triurnemu izletu na Veliko Gradišče bo sledila družabnost. Prijave sprejema Li-vio na tel. št. 040-220155 do ponedeljka, 8. novembra. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Nabrežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040226283 (Viktor). KRD DOM BRIŠČIKI organizira 21. novembra martinovanje v hrvaško Istro. Za rezervacije lahko pokličete tel. št.: 040-327053 (Alenka). ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda organizira silvestr-sko družinsko zimovanje »Snežnika« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 31. decembra do 2. januarja. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Za dodatne informacije in prijave do 8. decembra na 040- 567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali po e-mail-u: zscirilmetod@gmail.com SK DEVIN prireja tedensko zimova-nje za Novoletne praznike od 26. decembra do 2. januarja na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 3481334086 (Erika). / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 TRST 82 U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Potiche - La bella statuina«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Due cuori e una provetta«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Last night«; 20.00, 22.00 »Salt«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Maschi contro femmine«; 15.55, 17.55 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani 3D; 15.50, 17.45 »Winx - Magica av-ventura 3D«; 19.50, 21.45 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; 22.15 »Paranormal Activity 2«; 16.00, 17.55 »Cattivissimo me 3D«; 19.35 »Step-Up 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«. FELLINI - 16.30, 20.10 »L'illusionista«; 18.00, 21.40 »Wall Street - Il dena-ro non dorme mai«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Uomini di Dio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Una vita tranquilla«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 18.15, 20.30, 22.30 »Gremo mi po svoje«; 20.20, 22.15, 0.05 »Žaga VII - 3D«; 16.20, 18.20 »Jaz, baraba«; 17.00, 19.00 »Piran/Pirano«; 21.00, 23.50 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 16.20, 19.00, 21.20, 23.45 »Rezervna policista«; 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 »Žaga VII - 3D«; 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25, 23.25 »Hudič«; 15.50, 18.20, 20.40, 23.00 »Zamenjava«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Gremo mi po svoje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'immortale«; Dvorana 2: 16.30 »Winx Club - Magica avventura«; Dvorana 3: 16.30 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Cattivissimo me«; 18.15, 22.15 »Due cuori e una provetta«; 18.15, 20.15, 22.15 »Last night«. SUPER - 22.10 »Inception«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Maschi contro femmine«; Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me 3D«; 20.20, 22.15 »Salt«; Dvorana 3: 17.30 »Winx Club - Magica avventura«; 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«; Dvorana 4: 18.15, 20.20, 22.20 »L'immortale«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Potiche -La bella statuina«. ¿j Čestitke Danes na Krmenki SOPHIA1 leto ima. Iz srca ji voščijo mama Daniela, oče Maurizio, strica in nonoti. Tovariš NANDO KRALJ je v teh dneh praznoval visoki okrogli jubilej. Da bi bil vedno še tako čil in zdrav mu želijo tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove - krožek Kras. H Šolske vesti LICEJ F. PREŠERNA obvešča vse starše, da bodo volitve za obnovo zavodskega sveta potekale v nedeljo, 7. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 8. novembra, od 8. do 13.30 v šolskih prostorih. Vabimo k številni udeležbi. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška obvešča starše, da bodo volitve za obnovo Zavodnega sveta potekale v nedeljo, 7. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 8. novembra, od 8. do 13. ure. Starše vabimo, da se volitev polnoštevilno udeležijo. 0 Prireditve AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ Univerze v Ljubljani vabi na koncert danes, 5. novembra, ob 20.30 v Evangeličansko cerkev v Trstu (Largo Panfini št.7). SDD JAKA ŠTOKA, ŠD Kontovel in Taborniki RMV, Družina šumečih borov vabijo na predavanje Lidije Rupel »Kje so živeli in kdo so bili naši davni predniki« - arheološka podoba Pro-seka in Kontovela ter na predstavitev stenskega koledarja »Prosek Kontovel 2011«, danes, 5. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. ZTT vabi danes, 5. novembra, ob 18. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev Jadranskega koledarja 2010. V duhu Martinovega bo otvoritev fotografske razstave Jordana Štreklja, degustaci-ja vin in pokušina kraških dobrot. DPZ KRAŠKI SLAVČEK IN ČEZMEJNI DPZ KRASJE vabita v soboto, 6. novembra, ob 20.30 v društveno dvorano SKD I. Gruden v Nabrežini na skupni koncert »Petje v jeseni«. Toplo vabljeni. MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 7. novembra, ob 18. uri v kulturni dom na Colu na ogled dveh predstav: »Dogodivščine v slačilnici« v režiji Patrizie Jurinčič in »Gledališki klub« v režiji Helene Pertot in Patrizie Jurinčič. Nastopili bodo mladi igralci gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER V BAZOVICI (Centro didattico naturalistico, tel. 040-3773677, 3666867882) bo kot vsako prvo nedeljo v mesecu odprt tudi 7. novembra. Ogled centra bo možen od 9. do 17. ure. V prostorih poteka razstava keramičnih izdelkov »La"V"oratorio di ceramica« iz Milj ter razstava »Fantazije iz lesa« Fabia Boccalija. Vstop prost. Sporoča se še, da bo center nadaljno odprt z zimskim urnikom in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi v nedeljo, 7. novembra, ob 17. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na tovariško srečanje ob obletnici oktobrske revolucije, sledi večerja z nabiralno akcijo za dnevnik Liberazione. PREDSTAVITEV KNJIGE in zgoščenke »Stanko Jericijo (1928 - 2007)«: ZCPZ - Gorica, ZCPZ - Trst, KC Lojze Bra-tuž, SCGV Emil Komel, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabijo v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 v Trstu. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja večer namenjen aleksandrinkam. Vili Prinčič nam bo ob besedi in sliki predstavil življenje in delo naših goriških žena. Lepo vabljeni v torek, 9. novembra, ob 20. uri. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FJK in Regionalni TV center Koper-Capodistria vabita na koncert, organiziran v okviru projekta Čezmejne televizije, na katerem bodo nastopili »Etnoploč«, »Dej še'n litro« in »Etno-global-partizani«, v sredo, 10. novembra, ob 20. uri, v Kosovelovem domu v Sežani. Vstop prost! SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH V sredo, 10. novembra, ob 20.30, v sodelovanju s krožkom Circolo di cultura istro-veneta »Istria« in Skupino - Gruppo 85 predstavitev knjige »Vrnitev v Las Hurdes F.Jurija«. Z avtorjem se bo pogovarjala Patrizia Vascotto. V petek, 12. novembra, ob 20. uri, Martinov večer; sodelujejo MoPZ Tabor Opčine, MoPZ Tabor - Lokve in KD Kraški šopek, ki bo predstavil zgoščenko »Zdej pej boste slišali«. V nedeljo, 14. novembra, ob 18. uri, Openska glasbena srečanja. Nastopa Trio Kotar - Mitev -Ferrini (Jože Kotar - klarinet, Zoran Mitev - fagot, Luca Ferrini - klavir). Vabljeni! VZPI-ANPI vabi na predavanje prof. Matjaža Kmecla z Univerze v Ljubljani o liku Karla Destovnika Kaju-ha (1922-1944), pesnika slovenskega narodnoosvobodilnega odpora. V četrtek, 11. novembra, ob 16.30, v dvorani Tessitori, trg Oberdan 5. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje v italijanščino. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu in ZCPZ prirejata »Večer petja, glasbe in pisane besede«, ki ga bodo oblikovali gojenci Glasbene matice: Ivana Milič -flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec - orgle, ki jih vodi Erika Slama Zobec, sopranistka Dana Furlani, basist Aldo Zerjal ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol predstavlja knjigi »Lunin mrk« in »Janez Pavel II in Trst«. Koncert bo v soboto, 13. novembra, ob 18. uri. SDD JAKA ŠTOKA obvešča, da bo premiera igre »Malomeščanska svatba« v nedeljo, 14. novembra, ob 20. uri. y Bambičeva galerija vabi jutri, 6. novembra 2010, ob 19.45 na odprtje spominske razstave likovnih del Marka Bitežnika Življenje je lepo Uvertura v razstavo -župnijska cerkev sv. Jerneja: Vasilij Meljnikov - violina Igor Mitrovič - violončelo Alexandra Verbitskaya - harfa Glasbeni utrinek na odprtju: Moški pevski zbor sv. Jernej Umetnika bo predstavila mag. Jasna Merkü Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 13 / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 83 vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar Potovanje po Gani danes ob 19. uri v dvorani Roma v Miljah, trg Republike 8 STALNO GLEDALIŠČE in DRUŠTVO RAZ/SEUENI Raz/seljeni 2010 - srečanje Evropa med zatonom in sanjami sodelujeta sociolog Fouad Allam Khaled in pisatelj Boris Pahor moderatorka: Tatjana Roje Danes, 5. novembra ob 18.00 v mali dvorani SSG ■ -4 vstop prost H3 Obvestila Loterija 4. novembra 2010 Bari 89 45 51 38 26 Cagliari 71 32 69 29 4 Firence 18 19 54 3 86 Genova 71 58 80 7 45 Milan 1 71 5 84 53 Neapelj 54 85 31 86 89 Palermo 54 22 5 25 69 Rim 86 35 26 1 2 Turin 64 59 31 23 74 Benetke 67 2 3 29 34 Nazionale 35 53 32 33 9 Super Enalotto Št. 132 1 10 47 50 52 74 jolly 23 Nagradni sklad 4.436.689,56 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 46.225.459,46 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 887.337,91 € 35 dobitnikov s 5 točkami 19.014,39 € 2.687 dobitnikov s 4 točkami 247,67 € 93.784 dobitnikov s 3 točkami 14,19 € Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 475.359,75 € 13 dobitnikov s 4 točkami 24.767,00 € 428 dobitnikov s 3 točkami 1.419,00 € 6.563 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 39.160 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 80.924 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SDD JAKA ŠTOKA ŠD KONTOVEL Taborniki RMV, Družina Šumečih borov vabijo na predavanje LIDIJE RUPEL ARHEOLOŠKA PODOBA PROSEKA11SI KOMTOVELA Ob priložnosti bomo predstavili tudi stenski koledar PROSEK KONTOVEL 2011 Panes. 5. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel TRŽAŠKA KNJIGARNA TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene. ZSKD sporoča obiskovalcem, da je tržaški urad spet na razpolago po našem urniku. DSMO K. FERLUGA vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar »Potovanje po Gani« danes, 5. novembra, ob 19. uri v dvorani Roma v Miljah, Trg Republike 8. MARTINOV JEDILNIK: Ad forman-dum vabi v vpisu na kulinarični tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo danes, 5. novembra, ob 18. uri v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Udeleženci tečaja prejmejo v dar recepte, predpasnik in potrdilo o obiskovanju tečaja. Za Založništvo tržaškega tiska in Tržaška knjigarna vabita danes, 5. novembra, ob 18.00 v Tržaško knjigarno na predstavitev Jadranskega koledarja 2011 in na otvoritev fotografske razstave "Moment" Jordana Štreklja v duhu Martinovega bo pokušina vin Štrekelj in domačih dobrot vpisovanja: tel. 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. 10. novembra: Ti-skati-natisniti, Ročne spretnosti; danes, 5. in 12. novembra: Pravljice pri malici, Tovarna barv. Info: 040299099. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras prireja v v četrtek, 11. novembra, po-kušnjo vin proseških in kontovelskih proizvajalcev. Prijave za sodelovanje še danes, 5. novembra, na tel. št. 040225956 ali 040-225034. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu še danes, 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. SKD VIGRED in Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroški vrtec prirejata danes, 5. novembra, v spomin na vse rajne vaščane baklado. Zbirališče ob 18.30 v Šempolaju pred Štal-co, sprehod z lučkami (mimo Pra-prota) ob spremljavi GD Nabrežina. Zaključek v KU centru Škerk v Trnov-ci. Program oblikujejo: OPS, plesna in glasbena skupina Vigred, ter MePZ Rdeča zvezda - Devin. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji »Via di Natale« iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki se zdravijo v onkološkem centru. SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za študente za akademsko leto 2010-11. Razpis je objavljen na spletni strani sklada: www.skladton-cic.org. Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic.org. EKOLOŠKI OTOK ZGONIK obvešča vse občane, da se bo od sobote, 6. novembra, začasno preselil na območje bivše vojašnice Dardi v Briščikih. Otok bo še naprej deloval pod enakimi pogoji in z enakim obratovalnim časom. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Na-brežina Postaja, od sobote, 6. do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 6. novembra, odhod avtobusa za nastop v Mariboru ob 13. uri iz Padrič. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na celodnevni seminar »Bachovi cvetovi kot pomoč pri oskrbi starejših ljudi«, ki bo v nedeljo, 7. novembra, od 9.30 do 18.30 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Seminar bo vodila dr. Marta Marini, priznana psihopedagoginja iz Firenc. Za podrobnejše informacije pokličete na tel. št. 347-4437922. KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 16. uri srečanje Bral- nega krožka. Vabljeni tudi novi ljubitelji knjige. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040360072. 40-LETNIKI bomo skupaj praznovali in se srečali v petek, 19. novembra, ob 20.30. Kdor si želi družabnosti naj potrdi svojo prisotnost do srede, 10. novembra, v popoldanskih urah na tel. št. 347-1079983 (Katja) ali 3381032624 (Elena). OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje Alenka Hro-vatin. Spored: sreda, 10. novembra, ob 17. uri, Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra, ob 17. uri, praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v četrtek, 11. novembra, sejem rabljenih predmetov na Balancu za kulturnim domom Prosek-Kontovel. Prijave na tel. št.347-9851007 ali 347-8579872. OSNOVNI TEČAJ SAMOOBRAMBE prireja Šhinkai Karate Klub vsak petek od 20. do 21. ure v zgoniški telovadnici. Info: 347-4033343. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe ob torkih od 19. do 21. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. AŠZ POMLAD vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v Bazovici v športnem centru v ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 15. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2010, ki se bo letos odvijal od 3. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina in v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 12. ure. Za info pokličite tel. 040/8329239. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Pro-seška ul. 131, Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer, ki bo posvečen vinom iz južne Italije. Srečanje bo v torek, 16. novembra, ob 20. uri v restavraciji Filoxenia, ul. Mazzini, št.3. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). 20-LETNICO MATURE praznujemo skupaj v petek, 19. novembra. Informacije na tel. št. 040-2209058 ali 3407908707 (Liliana). OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA KOPER vljudno vabi na predavanje prof. defektologije Ksenije Funa iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož »Skrivnostno življenje otrok z disleksijo«, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih Odd. za mlade bralce v Verdijevi ulici 2. Predavanje je namenjeno staršem otrok z disleksijo. Spoznali boste s kakšnimi izzivi in čustvi se otrok sooča vsak dan tako, da boste lahko otroku v večjo oporo bodisi doma, kot v svetu okoli njega. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne prese- gajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/2011 do 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.skladtoncic.org. S Poslovni oglasi SEŽANA: HIŠA DVOJČEK, 141m2, k+p+l, 228m2 zemljišča, novogradnja, 3. podaljšana GF. JZ lega, urejena soseska blizu trgovine, pošte, avtobusne postaje... PRODAMO UGODNO: 186.825€ LUSTRUM d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel. 0038651-652-101 IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO (M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it KLJUČAVNIČARJA/STRUGAR-JA/REZARJA (M/Ž) z izkušnjo tehničnih načrtov zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ zaposli diplomirano uradnico/ka-prodajalko/ca s prakso dela v uradu, urnik: sreda-sobota 9.0013.00 15.30-19.00, nedelja 8.3013.30 in diplomiranega slašči-čarja/ko-kuharja/co za delo v laboratoriju. Pisati na: sainthonoretrieste@yahoo.it PRODAM športni aparat (podoben ciclette), odličen za priprave, kot so smuk in tek. Tel. 335-6045771. V ROJANU prodajamo pritlično opremljeno stanovanje, 75 kv.m, s samostojnim ogrevanjem, ugodna cena. Kličite na tel. št. 040-412233 med 13. in 14. uro. V TREBČAH prodajamo ravno parcelo, 2.349 kv.m., s kletjo 24 kv.m in skladiščem za orodje, odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel. 3393666700. [H Osmice V KRIŽU sta odprla osmico Erika in Martin. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. DRUŽINA CORETTI je v Lonjerju odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 3401161040. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št. 040 - 291498. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni. Tel. 040-2907049. PRI JADRANU V RICMANJIH je odprta osmica. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-820223. Prispevki S Mali oglasi COMBI IVECO letnik 2002, v odličnem stanju, za 8.500 evrov prodam. Tel. št.: 335-5387249. DOMAČI KIS iz belega vina prodam. Tel. št. 040-228898. KUPIM aks za nože za motokultivator casorzo vigneto. Tel. št. 328-2833607. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja z balkonom in parkirišče). Tel. 333-1129574. NUDIM pomoč na vrtu, na kmetiji in pri raznih drugih opravilih. Tel. 040229335. PODARIM malo sivo mucko. Tel. št. 040-213996. PODARIM psička mešančka majhne rasti, star eno leto, cepljen in z dokumenti. Tel. 349-6578855. PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. št.: 040-200865. PRODAM skoraj novo pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487. PRODAM telefon nokia N73 za 90,00 evrov. Tel. št. 333-1812855 (v večernih urah). PRODAM HIŠO z vrtom in dvoriščem v gornjem Štanjelu po ugodni ceni. Tel. 003864-1584427 ali 0038657690019 v večernih urah. PRODAM OMARO za dnevno sobo, visoko 2,5 m s prostorom za televizijo. Tel. 333-2631685. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO: telefonirati ob uri obedov na tel. št.: 040-231592. PRODAM optimist. Cena: 500,00 evrov. Tel. št. 338-8804155. Ob rojstnem dnevu dragega moža Steliota Krmaca daruje žena Palmira 50,00 za KD Prosek Kontovel.V spomin na Lidjo Danjeli, Torčita Metelko in Slavka Luxo daruje Vekoslav Rupel 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Ljubota Štoko, Slavkota Luxo in Torčita Metelka daruje Marjan Starc 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na drago Danilo Košuta daruje sin Klaudio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa. V spomin na drago Nevo in na lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživele, darujemo prijateljice 110,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. Namesto cvetja na grob Slavkota Luxe in Torčija Metelka darujeta Franco in Vanka Cipollino 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Slavkota Luxe daruje Drago Ukmar z družino 40,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Slavkota Luxo darujeta Slava in Luciano Zaccaria 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Slavkota Luxo daruje Ivan Sardoč z družino 30,00 za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Nina Blažino darujeta žena Ivanka in hči Silvana z družino 50,00 evrov za COŠ Lojzeta Koko-ravca - Gorazda in 1. maj 1945 iz Sa-leža in Zgonika. V spomin na Slavka Luxo daruje Anica Caika 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na dragega Ninota Blažino darujeta vnuka Marko in Peter z Ivano 75,00 evrov za vrtec Anton Fakin in 75,00 evrov za OŠ Alojz Gradnik na Colu. V spomin na Ninota Blažino darujeta družini Metlika in Devetak 30,00 evrov za vrtec Anton Fakin na Colu. / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 KULTURA 12 GLEDALIŠČE LA CONTRADA - Sodobna drama Aberrazione delle stelle fisse Prepričljiva predstava o zadušljivem odnosu Do nedelje je na ogled v Gledališču dei Fabbri - V naslovnih vlogah dvojica Giraldi-Plos Zadušljivo sožitje med osebama, ki se kot šibki rastlini opirata ena na drugo in si tako medsebojno jemljeta moč, ki bi bila potrebna za samostojen razvoj in mogočno rast, zaradi česar se sovražita, vendar iz morečega objema ne moreta in tudi nočeta uiti, je zanimivo, duhovito in razvejano obravnavana tema drame Aberrazione delle stelle fisse sodobnega italijanskega dramatika Manlia Santanellija. Gledališče La Con-trada jo je postavilo na oder v okviru letošnje zunaj-abonmajske ponudbe. V vlogah dveh protagonistov, brata in sestre, nastopata Contradina igralca Adriano Giraldi in Maria Grazia Plos, ki sta pod vodstvom režiserja Maurizia Zacchigne zgradila bogato obarvana in prepričljiva lika v solidnem ravnotežju med normalnostjo in grotesknostjo. Osebnosti glavnih junakov se izrisujeta tako v besedah, ki jih izrekata, kot tudi v veliki meri iz njune fizične podobe, ki jo igralca ustvarjata z mimiko, gestami in držo v nekakšnem skrajnem fizičnem istovetenju z igranimi osebami. Na enak način sta zgrajeni tudi vlogi ko-protagonistov, ki ju igrata sam Zacchi-gna in Roberta Colacino. Neapeljčan Manlio Santanelli je ploden italijanski avtor starejše generacije; po dolgoletni službi za državno ra-dio-televizijsko mrežo RAI se je po uspehu prve uprizorjene drame Uscita d'emergenza leta 1980 odločil za pisateljski in dramaturški poklic. Priljubljen je pri kritikih in tudi pri gledalcih, veliko ga uprizarjajo tudi v tujini, še zlasti v Franciji. Ena njegovih največjih uspešnic je Pulcinella iz leta 1987 z Massimom Ra-nierijem in v režiji Maurizia Scaparra. Velik uspeh je doživel tudi z dramo Aberrazione delle stelle fisse, v kateri je leta 1990 nastopal Sergio Fantoni. Glavna junaka dela, Antonino in njegova sestra Priscilla, sta samska pet-desetletnika, ki se jima ni uresničil življenjski cilj. Antonino načrtuje pustolovsko potovanje z motornim kolesom, za katerega ve, da ga v resnici ni sposoben izvesti; Priscilla, ki obsedeno čisti in razkužuje stanovanje, se boji, da bo ostala sama in ga skuša izsiljevati, da bi ga zadržala. Ko se skušata osamosvojiti, oba privedeta na dom dokaj neprimernega partnerja, Anto-nino radoživo prostitutko Passifloro, Priscilla lenobnega cirkuškega dreser-ja Ramona, a jima tako Passiflora kot Ramon v svoji zdravi vitalnosti skupaj ubežita; tako brata in sestro čaka dokončni medsebojni obračun. Zvezdna aberacija je astronomski pojav navideznega gibanja nebesnih teles; leta 1725 ga je odkril in razložil angleški astronom James Bradley, ki je po njem izračunal svetlobno hitrost. V Santanellijevi drami je pojav samo bežna Antoninova opazka, ko po enem mnogih besednih spopadov s sestro Priscillo stopi na balkon, da bi se na-dihal svežega zraka, vendar izraz z vsakdanjim in ne znanstvenim pomenom besed, še posebej v italijanskem prevodu, nekako sugerira zgrešenost in obenem neizbežnost njunega odnosa. Pravzaprav gre za kar pogost odnos med osebama, ki sta odvisni ena od druge, pa čeprav se sovražita, vendar ga Santanelli prikazuje z velikim odmerkom ironije in do skrajnosti privedenega paradoksa, zato še ob tako celovec - ZSO in SPZ Peter Handke dobitnik Rizzijeve nagrade 2010 Letošnjo Rizzijevo nagrado, ki jo podeljujeta Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ), bo prejel koroški pisatelj mednarodnega slovesa Peter Handke. Podelitev bo 3. decembra v novem Liaunigovem muzeju na Suhi, nagrajenec pa bo osebno prisoten. Peter Handke velja za enega najpomembnejših piscev svoje generacije nasploh. Rodil se je leta 1941 v Grebinju na Koroškem, danes živi v Parizu. Njegova mati, koroška Slovenka, je leta 1971 naredila samomor, njeno življenje pa je Handke opisal v svojem delu »Wunschloses Unglück«. Šele pred nekaj meseci je izšlo njegovo najnovejšo delo, knjiga »Immer noch Sturm» (Še vedno vihar), ki je široko odmevala po celi Avstriji, saj v njej mdr. opisuje tudi upor Slovencev na Koroškem v času nacizma. Drama »Immer noch Sturm« bo krstno uprizorjena avgusta naslednje leto na salzbur-škem poletnem festivalu, režiral pa jo bo znani, bivši direktor dunajskega Burgtheatra Claus Pay-mann. Rizzijeva nagrada, poimenovana po nemško govorečem koroškem humanistu, duhovniku, pisatelju in novinarju Vin-zenzu Rizziju (1816 -1856), ki se je ofenzivno zavzel za enakopravnost vseh narodov v habsburški monarhiji, je bila doslej podeljena šele petkrat: prejeli so jo bivša glavna urednica cerkvenega lista krške škofije »Kärntner Kirchenzeitung» Maria Halmer, skupno koroški avtorji Helmut Scharf, Robert Saxer in Peter Gstettner ter strokovnjak za izobraževalne vede na celovški univerzi Dietmar Larcher, avstrijska varuhinja človekovih pravic Terezija Stojsic skupaj z medtem rajnim zgodovinarjem celovške univerze Karlom Stuhlpfarrerjem za »vzorne iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju«, nemško govoreči odvetnik Sepp Brugger, ki je -skupaj s svojim kolegom iz vrst koroških Slovencev Francijem Seraj-nikom - leta 1989 pri avstrijskem ustavnem sodišču na Dunaju izbojeval razširitev območja dvojezičnega šolstva na deželno prestolnico Celovec, ter nazadnje dvojezični kulturni univerzitetni center »unikum« na alpsko-jadranski univerzi v Celovcu. (I.L.) V naslovnih vlogah nastopata Adriano Giraldi in Maria Grazia Plos bolečih in zamorjenih temah ne manjkajo trenutki zabave in užitka. Dialogi med nastopajočimi so duhoviti, liki so prikazani z izrazitimi lastnostmi, a obenem so obogateni z mnogimi manjšimi potezami, osnovna zgodba je obogatena s številnimi razgibanimi pripovedmi o tem, kar se je in kar se bo zgodilo. Režiser Maurizio Zacchigna je pozorno izkoristil priložnosti, ki jih nudi besedilo in ustvaril razgibano, s telesnostjo nabito predstavo, medtem ko so igralci ustvarili prepričljive in rahlo groteskne like, ki jih gledalci lahko prepoznavajo, se jim smejijo, a tudi z njimi sočustvujejo. (bov) Claudio Magris bo jutri prejel nagrado Bruno Cavallini V Pordenonu bodo v soboto že petnaj-stič podelili nagrado Bruno Cavallini. Letošnja prejemnika sta tržaški pisatelj Claudio Magris in režiser ter pisatelj Folco Quilici. Nagrado bo podelil Vittorio Sgarbi, ki je leta 1996 dal pobudo za njeno ustanovitev, da bi tako počastil spomin na strica Bruna Cavallinija, profesorja zgodovine umetnosti in ravnatelja, velika ljubitelja klasičnih civilizacij. Na jutrišnji podelitvi (ob 20.30 v pordenonskem samostanu sv. Frančiška) bo Magris predaval na temo potovanja in njegovega prepletanja v literaturi. Quilici pa bo predstavil svojo najnovejšo knjigo Libeccio, v kateri je potovanje sinonim za beg. ZALOŽBA SANJE Med novostmi tudi ■ ■• v« v Jelinčič Pri ljubljanski založbi Sanje so včeraj predstavili novejšo knjižno bero. Urednica Tjaša Koprivec je z Matijo Tumo spregovorila o njegovi av-tobiografiji Moje življenje, s tržaškim pisateljem Dušanom Jelinčičem pa o romanu Bela dama devinska. Predstavila je še knjigo Baracka Obame Sanje mojega očeta, tretje delo Oba-me, ki so ga izdali pri Sanjah. Član znamenite družine Tuma je v avtobiografiji očrtal nekatere ključne življenjske postaje. Matija Tuma je v knjigi bralcu približal preteklo polstoletno družbeno dogajanje, pri čemer je segel v obdobje druge svetovne vojne, se pomudil pri dijaških letih, študiju strojništva ter služenju vojaškega roka v nekdanji Jugoslaviji. Orisal je tudi ključen življenjski zasuk, ko se je zaposlil v švicarski industriji ter pozneje v Zurichu tudi doktoriral. Deloval je tudi v Iraku, naposled pa se je z željo, da bi z vnuki govoril slovensko, ustalil v Sloveniji. V središče romaneskno grajene ljubezenske zgodbe Bela dama de-vinska je Jelinčič postavil lepoto de-vinskega gradu v Tržaškem zalivu. V zgodovinski roman je vtkal motiviko morja ter večna nasprotja med habsburško monarhijo, oglejskim patriarhatom in mestnimi državicami. V ta okvir je postavil zgodbo o veliki ljubezni med Slovenko kmečkega izvora, ki jo je ugrabil nemški grof, in slovenskim ribičem. Legenda o Beli dami je ena najbolj znanih legend severnega Jadrana, ki pa še nikoli ni doživela romaneskne obdelave, je pojasnil pisatelj, ki je roman najprej napisal v italijanščini, nato pa ga prevedel še v slovenščino. Kot je poudaril, lažje piše v italijanščini, kar pa ne pomeni, da mu je ta tudi ljubša. Knjigo Bela dama devinska bodo v sredo ob 18. predstavili v openski podružnici Tržaške knjigarne. Sanje mojega očeta so prva knjiga Baracka Obame, ki jo je napisal leta 1995. Obamova mladost se v knjigi razpira kot samotno potovanje v iskanju rasne identitete, pritiskov v šoli, prebiranju afroameriške književnosti in odkrivanju svojega mesta v družbi. Skozi knjigo na luciden in inteligenten način odgovarja na ključna vprašanja rase, na katera si je bil primoran odgovoriti. (STA) ŠTUDENTSKA ZALOŽBA - Skupna nit treh novosti je filozofija Hribarjeva Ena je groza Izšla je tudi biografija Martina Heideggerja in eseji Gillesa Deleuza Kritika in klinika V zbirki Koda Študentske založbe so izšle tri novosti, skupna nit vseh je filozofija. Tine Hribar se v delu Ena je groza posveča grozodejstvom 20. stoletja, knjiga Rudi-gerja Safranskega Mojster iz Nemčije je biografija nemškega filozofa Martina Heideggerja, francoski filozof Gilles De-leuze pa je v delu Kritika in klinika zbral eseje o literaturi. Delo Ena je groza akademika Tineta Hribarja, naslov je vzet po verzu iz pesmi Srečka Kosovela, je nastajalo 36 let. Za njegov začetek velja tekst na temo groze, ki je leta 1974 izšel v Problemih, je na včerajšnji predstavitvi povedal urednik zbirke Aleš Šteger. Groza je tudi sicer leitmotiv knjige, saj govori o različnih grozodejstvih 20. stoletja in našem odnosu do njih v 21. stoletju. Vendar Hribarjeva tematika niso sami dogodki, temveč etični odnos do njih. Ta dogajanja je vezal, čeprav v ozkih izsekih, tudi na celotno svetovno literaturo in filozofijo. Kot je povedal Hribar, v knjigi ni mogel mimo štirih pravrednot človeštva, to so svetost življenja, posve-čenost mrtvih, dostojanstvo človeka in zlato pravilo »Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi«. Te vrednote je postavil za ozadje svojih spremljanj tega, kako se je skozi desetletja razvijala in spreminjala misel Edvarda Kocbeka in Dušana Pirjevca. »Temeljno izhodišče knjige je, da smrti ni mogoče usmrtiti in da niča ni mogoče uničiti,« je dejal Hribar. Knjiga Mojster iz Nemčije: Heidegger in njegov čas Rudigerja Safranskega je biografija Martina Heideggerja in dobrodošel uvod v študij tega največjega in najbolj preva-janega nemškega filozofa 20. stoletja. Po mnenju prevajalca Alfreda Leskovca je lep prikaz časa, v katerem je Heidegger živel, oziroma še več: po Štegrovi oceni je tudi biografija filozofije nekega časa. Safranski je skozi Heideggerjev življenjepis predstavil Nemčijo v 20. stoletju, pri tem se je spustil v samo genezo nemškega duha, je na predstavitvi dejal pisec spremne besede Dean Komel. Odlika knjige je po njegovem mnenju v tem, da Safranski bralca ne terorizira s svojim videnjem, ampak mu pusti, da si sam ustvari neko podobo. Njena hiba pa je v tem, da je upošteval zgolj nemško recepcijo Heideggerja, ne pa tudi recepcije v Evropi. Kritika in klinika je izbor tekstov o literaturi enega najbolj vplivnih francoskih filozofov druge polovice 20. stoletja, Gillesa Deleuza, ki je na sploh veliko pisal o umetnosti, tudi o slikarstvu in filmu. Zanj je značilno posebno dojemanje literature kot neke vrste delirija, knjiga pa je po besedah pisca spremne besede Roka Benčina njegov poskus, kako napisati filozofski roman. Deleuz se pri tem, tako Benčin, ne sprašuje, kakšen je smisel literarnega dela, saj meni, da je treba njegov smisel šele producirati, ne pa ga iskati. Knjigo je prevedla Suzana Koncut. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 13 WASHINGTON - Ameriški predsednik za novo pogodbo med ZDA in Rusijo Obama hoče nov korak k omejitvi jedrske oborožitve Z novo večino republikancev v kongresu bo ta cilj bistveno težje doseči WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je po porazu demokratov na torkovih kongresnih volitvah včeraj pozval k čimprejšnji ratifikaciji nove pogodbe o omejevanju strateške jedrske oborožitve med ZDA in Rusijo. Možnosti, da senat potrdi t.i. novi Start, namreč po januarju, ko bodo svoj mandat nastopili novi kongresniki, praktično ne bo več. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, začenja ameriški kongres 15. novembra novo zasedanje, na katerem bodo še sodelovali tudi tisti kon-gresniki, ki se bodo morali sicer po torkovih volitvah posloviti. Nov kongres, v katerem bo precej več republikancev, bo namreč z delom začel šele januarja. V tem vmesnem času kongresni-ki sicer praviloma ne sprejemajo pomembnejše zakonodaje, a Obama je očitno mnenja, da bi tokrat lahko bilo drugače. Kot je namreč ocenil na srečanju svojega kabineta, bi moral senat glasovanje o nasledniku Starta preložiti na zgodnejši datum in tako sporazum »spraviti pod streho« še letos, pred prihodom novih članov. Kot je ob tem poudaril Obama, to ni tradicionalno demokratsko ali republikansko vprašanje, ampak vprašanje ameriške nacionalne varnosti. Z ratifikacijo sporazuma bi ZDA poslale jasen signal Rusiji, da so resne glede zmanjševanja jedrskega arzenala, in hkrati signal svetu, da so resne glede neširjenja jedrskega orožja v svetu. Obamov poziv je namenjen predvsem republikanskim senatorjem, brez pomoči katerih novega Starta ni mogoče potrditi, saj je za njegovo ratifikacijo v skladu z ustavo potrebna dvotretjinska večina v senatu. Sporazum sicer podpira več vidnih republikancev, na primer senator Richard Lugar in tudi nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, hkrati pa mu mnogi tudi nasprotujejo, saj naj bi ogrozil načrtovano postavitev ameriškega protiraketnega ščita. Med v torek izvoljenimi senatorji bo precej več republikancev kot doslej, čeprav je demokratom v zgornjem domu kongresa vendarle uspelo ubraniti večino. So pa po drugi strani večino izgubili v spodnjem, predstavniškem domu kongresa. Novo pogodbo Start sta aprila podpisala Obama in ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev, predvideva pa zmanjšanje števila nameščenih strateških jedrskih bojnih glav za okoli 30 odstotkov. Rusija pogodbe še ni ratificirala in čaka, kaj bodo storili Američani. (STA) LOS ANGELES Ameriški filmski studio MGM bankrotiral LOS ANGELES - Legendarni hollywoodski filmski studio Metro-Goldwyn-Mayer (MGM) se je zlomil pod težo dolgov. Njegovo vodstvo je v sredo pred sodiščem na Manhatt-nu vložilo zahtevek za razglasitev in-solvenčnosti, a to naj bi ne pomenilo konca, temveč odprlo pot za nov začetek. Pod zaščito ameriškega in-solvenčnega prava se želi MGM predvsem znebiti zadolženosti, ki znaša približno štiri milijarde dolarjev, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Kot druga možnost se je ponujala ponudba za prevzem s strani konkurenčnega filmskega studia Lions Gate, kar pa so v MGM zavrnili. Združitev z družbo Lions Gate je zahteval bogataš Carl Ican, ki ima lastniški delež v obeh družbah. Dogovorjeno sicer je, da bodo upniki v okviru insolvečnega postopka svojih štiri milijarde dolarjev terjatev zamenjali za delnice nove filmske družbe. Glede na neugoden volilni rezultat Obama želi, da bi nov protijedrski sporazum ratificirali čimprej ansa MALEZIJA - Največje letalo na svetu s 459 potniki na krovu Airbus A380 po eksploziji motorja zasilno pristal v Singapurju Airbus A380 avstralske družbe Qantas, ki mu je eksplodiral motor ansa V berlinski sinagogi posvetili prvo rabinko BERLIN - V sinagogi v Berlinu so včeraj posvetili prvo rabinko v Nemčiji po drugi svetovni vojni. Posvetitve 31-let-ne rabinke Aline Treiger se je udeležil tudi nemški predsednik Christian Wulff, ki je dejal, da je posvetitev dokaz, da ima judovstvo v povojni Nemčiji močne nove korenine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Trei-gerjeva se je rodila v Ukrajini, za rabinko pa se je šolala v Potsdamu, na eni od dveh ustanov za izobraževanje rabinov v Nemčiji. Poročena je z nekdanjim študijskim kolegom in govori pet jezikov: nemško, ukrajinsko, rusko, hebrejsko in angleško. Prvo rabinko, Regino Jonas, so v Nemčiji posvetili leta 1935, umrla pa je decembra 1944 v nacističnem koncentracijskem taborišču v Auschwitzu. Ob včerajšnji posvetitvi Treigerjeve so se spomnili tudi prve rabinke. Pravoverni judje posvetitev žensk v rabine zavračajo, tako da so rabinke le iz vrst liberalno usmerjenih judov. V Nemčiji je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP ob prihodu Adol-fa Hitlerja na oblast leta 1933 živelo več kot 530.000 judov, ob začetku druge svetovne vojne jih je bilo okoli 200.000, po njej pa jih je ostalo le nekaj tisoč. Danes je v Nemčiji okoli 110.000 judov. V Rusiji zabeležili padec števila prebivalcev MOSKVA - Prvi rezultati popisa v Rusiji so pokazali, da se je število prebivalcev Rusije zmanjšalo na 141,2 milijona. Zbrani podatki s popisa, ki se je končal 25. oktobra, sicer ne vključujejo ruskih državljanov na delu v tujini in prebivalcev na težko dostopnih območjih države. Ob zadnjem popisu leta 2002 so v Rusiji našteli 145,17 milijona ljudi.Po podatkih ruskega statističnega urada Rosstat, zbranih na popisu med 14. in 25. oktobrom letos, živi v Rusiji 141.183.200 ljudi. To število bi lahko naraslo, potem ko bodo dodali še število ruskih državljanov, ki so na začasnem bivanju v tujini, in pa ljudi, ki živijo na odročnih območjih Burjatija, Sverdlovsk in Tumen ter na avtonomnem območju Jamalo-Nenecki, kjer bo popis potekal v novembru in decembru. Hu Jintao najvplivnejši NEW YORK - Kitajski predsednik Hu Jintao je najvplivnejši človek na svetu, s tega položaja pa je izrinil ameriškega predsednika Baracka Obamo, izhaja iz lestvice najmočnejših in najvplivnejših ljudi na svetu, ki jo je v sredo objavila ameriška revija Forbes.Po ocenah For-besa je Hu najvišji politični voditelj, ki vodi več ljudi kot kdorkoli drug na svetu. Ima skoraj diktatorski nadzor nad več kot 1,3 milijarde ljudi, kar je petina svetovnega prebivalstva, Forbes povzema nemška tiskovna agencija dpa. SINGAPUR - Na letališču v Singapurju je včeraj po velikih težavah med poletom zasilno pristalo letalo airbus A380 avstralske letalske družbe Quantas s 459 potniki in člani posadke. Letalo je imelo težave z enim od štirih motorjev, to pa je tudi prvi incident v zraku, v katerega je bilo vpleteno največje potniško letalo na svetu. Po podatkih avstralske letalske družbe nihče od potnikov ali članov posadke ni bil poškodovan, zaradi incidenta pa se je Quantas odločil prizemljiti vseh šest letal vrste airbus A380. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je letalu med letenjem odpadel motor na levem krilu, ta del krila pa je ožgan. Dele letala naj bi našli v indonezijskem mestu Batam, od koder sicer poročajo, da so v zraku slišali eksplozijo. Po podatkih francoskih preiskovalcev, ki bodo sodelovali pri preiskavi incidenta, je prišlo do napake na zadnjem delu enega od motorjev. Snel naj bi se zadnji pokrov, kar se med letom seveda ne bi smelo zgoditi, to pa je povzročilo večjo okvaro motorja. Motorje za A380 proizvaja tovarna Rolls Royce, izdelani pa so bili posebej za ta tip letala. Letalo, ki je bilo na poti v Sydney, je imelo težave z motorjem kmalu po vzletu z letališča v Singapurju. Da bi se znebilo goriva pred tveganim zasilnim pristankom, je dve uri krožilo, nato pa je zasilno pristalo v Singapurju. Potniki na letalu so po poročanju tujih tiskovnih agencij povedali, da so opazili dim iz motorja, med čakanjem na zasilni pristanek pa v letalu ni bilo nobene panike. Vzrok težav z motorjem zaenkrat ni znan, v avstralski letalski družbi tudi niso mogli odgovoriti, ali je incident povezan z izbruhom vulkana Merapi na indonezijskem otoku Java, o čemer obstajajo nekatere domneve. Dvonadstropno letalo airbus A380 je največje potniško letalo na svetu in lahko sprejme do 550 potnikov. Letalo je v uporabi od oktobra 2007, letalske družbe pa jih imajo trenutno 37. Airbus ima naročila še za 234 letal. Medtem ko je družba Quantas napovedala, da, dokler ne bodo ugotovili vzroka incidenta, ne bo letela z letali A380, se drugi letalski prevozniki, ki imajo ta letala, med njimi nemška Lufthansa in francoski Air France, za ta ukrep niso odločili. Avstralska letalska družba sicer velja za zelo varno, saj v 90 letih obstoja še ni zabeležila nesreče s smrtnim izidom. (STA) SAINT BARTHELEMY - V 115. letu starosti Včeraj je umrla najstarejša Zemljanka BASSETERRE - Na francoskem karibskem otoku Saint-Barthelemy je danes umrla najstarejša Zemljanka, ki je bila hkrati tudi najstarejši človek na svetu. Nuna po imenu Eugenie Blanchard je umrla v otoški bolnišnici v 115. letu starosti, poroča francoska tisko- Eugenie Blanchard vna agencija AFP. 114-letna Eugenie Blanchard se je na francoskem čezmorskem ozemlju rodila 16. februarja 1896. Najstarejša Zemljanka je postala 4. maja letos, po smrti Japonke Kama Činen, ki je umrla le nekaj dni pred svojim 115. rojstnim dnevom. Kot je ob smrti najstarejše Zemljanke dejal njen pranečak Daniel Blanchard, nekdanji župan otoka Saint-Barthelemy, sam meni, da je njegova pra-teta živela tako dolgo, »ker se je odločila svojo nedolžnost darovati Bogu«. 86 Četrtek, A. novembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Skupina študentov ustanovila Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji Z ekonomskim forumom začenjajo • V V • I - resnejse soočanje o gospodarstvu 11. in 25. novembra o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti zamejskega gospodarskega potenciala GORICA - Lokali »Župan naj se oprosti« Ponekod 30-odstotna izguba »Župan naj se oprosti in prizna, da je naredil napako tudi na področju mladinske politike. Ali nas želi prepričati, da je mladino vzgojil in da problem nočnega hrupa ne obstaja več?« Tako je novico o morebitnem preklicu sklepa o predčasnem zaprtju lokalov komentiral Stefano Podlipnik, odgovorni za trgovino pri goriški Demokratski stranki, ki opozarja, da je županova odredba prizadela upraviteljem goriškim lokalov izredno veliko škodo. »Pomislimo le, da je bil zaradi Romolije-vega ukrepa prisiljen zapreti edini nočni lokal, ki je deloval v glavnem mestu pokrajine (Fly, op.ur.),« pravi Pod-lipnik in nadaljuje: »Ko so volitve na obzorju, pa pride nenadoma do koraka nazaj. Kaj si sploh pričakuje desna sredina, da se ji bodo mladi in manj mladi občani zahvalili?« Podlipnik se sklicuje na podatke zveze Ascom, po katerih so lokali, ki delujejo v ožjem mestnem središču, izgubili okrog 30 odstotkov prihodkov, ob tem pa je sklep oškodoval tudi dnevne lokale. »In takšno odločitev je župan sprejel v času gospodarske krize, zaradi katere je v zadnjem letu v pokrajini zaprlo 600 podjetij na 6.000,« je podčrtal odgovorni za trgovino pri DS, po čigar mnenju plačuje Gorica davek napačnih političnih izbir. »Goriška desna sredina, ki sploh nima razvojnega načrta za mesto, zna le nadaljevati s projekti, ki jih je zasnovala in financirala Brancatijeva uprava, in še to nerodno,« pravi Podlipnik. Z leve Bandelj, Koren in Pavšič Resnejše in konstruktivnejše soočenje o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo razvoja slovenske narodnostne skupnosti na našem območju. To je cilj novonastalega Društva slovenskih ekonomistov v Italiji, ki ga je pred nedavnim ustanovila skupina mladih univerzitetnih študentov ekonomije. Društvo, ki ima sedež v Gorici, si je kot prvi cilj zastavilo organizacijo dvodnevnega Ekonomskega foruma v Italiji, ki bo potekal 11. in 25. novembra v goriškem Kulturnem domu. »Društvo naj bi mimo kulturnega in športnega delovanja, ki je med Slovenci v Italiji že široko razvito, skušalo usmeriti pozornost tudi na ekonomijo. S tem naj bi pripomoglo k večji ozaveščenosti o pomenu gospodarskega potenciala in razvoja za prihodnost slovenske skupnosti v Italiji, na katero se v zamejstvu večkrat pozablja,« pravijo ustanovitelji društva, ki mu predseduje Simon Koren. »Samo na podlagi resnega gospodarskega pristopa bomo lahko reševali druge probleme, ki se tičejo naše narodnostne skupnosti. Drugače bomo vedno na prepihu dežurne politike,« je pobudo mladih študentov pozdravil predsednik SKGZ Rudi Pav-šič, ki je izrazil tudi željo, da bi društvo in forum dobila deželne razsežnosti. Pohvalno je o forumu spregovoril tudi Walter Bandelj, goriški pokrajinski predsednik SSO, ki je ocenil, da so v času gospodarske krize in »rezov«, ki jih je deležna tudi slovenska manjšina, tovrstne pobude še kako dobrodošle. Uvod v letošnji forum bo predavanje z naslovom »Razvoj gospodarstva v očeh zgodovinarjev«, na katerem bo- foto l.k. sta 11. novembra sodelovala zgodovinarja Branko Marušič in Milan Pahor. Predavanje bo ob 16.30, ob 18. uri pa bo na vrsti okrogla miza »Skupni ekonomski prostor Alpe-Adria: utopija ali možna realnost?«, ki se je bodo udeležili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in italijanske zveze indu-strialcev Confindustria. Drugi del foruma bo na sporedu 25. novembra, ko bodo predstavniki SKGZ in SSO, bank, podjetij in združenj razpravljali o prihodnosti manjšinskega gospodarstva. Forum prirejajo s pokroviteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SSO, SKGZ, SDGZ, Kmečke zveze, Zadružne kraške banke, Zadružne banke Doberdob - So-vodnje, finančne družbe KB 1909 in Primorskega dnevnika. (Ale) Katalog Skultura 2009 Kulturno društvo Skultura 2001 prireja predstavitev kataloga Skultura 2009, ki bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju jutri, 6. novembra, ob 20. uri. Nastopila bo sopran Alessandra Schettino ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček, novinar in umetniški kritik Jurij Paljk bo predstavil katalog, Chiara Mucci in Saša Quinzi bosta predstavila umetnike in njiihova dela, nastopila bo moška vokalna skupina Sraka z zborovodjo Jankom Banom. Štandrežci bodo obirali oljke Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža prireja v nedeljo, 21. novembra, avtobusni izlet z naslovom »Preživite dan na obali nekoli drugače. Obiranje oljk v Strunjanski dolini«. Na programu bodo ogled renesančne cerkve Matere Božje, ki je že 500 let osrednja romarska destinaci-ja v Istri, sprehod do panoramične točke pri Strunjanskem križu, vožnja po Strunjanski dolini, postanek v oljčnem nasadu, predstavitev gojenja različnih sort oljk, pridelave olja, po malici in pijači bo potekalo obiranje oljk, sledila bo tudi pokušnja istrske mi-neštre; za zaključek bo v Kopru pozno popoldansko kosilo oz. večerja; informacije in prijave po tel. 3387956855 (Erika) do 14. novembra. Večer o petem koridorju Na pobudo Stranke komunistične prenove bo danes ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Ronkah večer o petem koridorju in o novostih, ki so povezane z njegovo gradnjo in načrtovanje. Spregovorila bosta Dario Pre-donzan iz zveze WWF in Gian Carlo Pastorutti iz odbora No Tav iz južnega dela Furlanije. Arhitektura in globalizacija Arhitekt Vittorio Gregoretti bo danes ob 17. uri na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano predaval o arhitekturi in globalizaciji. Grego-retti je leta 1996 pripravil regulacijski načrt goriške občine, nato pa načrt za novo mesto Puijang na Kitajskem in za obnovo območja Pirelli Bicocca v Milanu. REDIPULJA - Vsedržavne polemike odmevale tudi na ceremoniji ob dnevu italijanskih oboroženih sil »Podpiraj Berlusconija« in Fini se je nasmehnil Na včerajšnji svečanosti več udeležencev kot v prejšnjih letih zaradi prevoza šolarjev z vojaškimi avtobusi in priljubljenosti predsednika poslanske zbornice Praporščaki iz raznih občin naše in drugih dežel (levo); Fini se vpisuje v spominsko knjigo (desno) altran Pred kostnico v Redipulji se je včeraj za svečanost ob dnevu italijanskih oboroženih sil zbralo kakih tisoč udeležencev, potem ko so bile v zadnjih letih ceremonije v glavnem domena le peščice krajevnih upraviteljev in predstavnikov vojaških enot. K večji udeležbi je prispevala vojska, ki je dala na razpolago svoje avtobuse za prevoz višješolcev iz raznih krajev pokrajine na svečanost, po drugi strani pa je občina Foljan-Redipulja s svojim šolabusom pripeljala h kostnici učence svojih nižjih srednjih in osnovnih šol. Svečanost je bila za nekatere privlačna tudi zaradi prisotnosti predsed- nika poslanske zbornice Gianfranca Fini-ja, ki so ga sprejeli z bučnim aplavzom. Eden izmed udeležencev ceremonije je zakričal »Bravo Fini! Tieni duro!«, z druge strani pa je bilo kmalu zatem mogoče slišati krik »Tulliani, Tulliani«, ki je imel kot protagonista Finijevega svaka, vpletenega v razne ne ravno poštene posle. Med svečanostjo je spregovoril minister za evropske politike Andrea Ronc-hi, ki je poudaril, da je združena Italija neprecenljiva vrednota, ki jo je treba braniti pred secesijonističnimi skušnjavami. Med ceremonijo so blagoslovili žare s po- smrtnimi ostanki sedmih italijanskih vojakov, ki so med drugo svetovno vojno padli na območju današnje Moldavije. Po ceremoniji sta Fini in Ronchi odšla, ne da bi dajala izjav, tako da je novinarjem odgovarjal edino predsednik deželne vlade Renzo Tondo. »Finiju sem dejal, naj ne povzroči padca Berlusco-nijeve vlade, saj je država v zelo težkem položaju in ni še prebrodila gospodarske krize,« je povedal Tondo in pojasnil, da mu Fini ni odgovoril, pač pa se mu je samo nasmehnil. Očitno Berlusconija ne bo več dolgo podpiral. / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 15 GORICA - Na sedežu SKGZ srečanje z ravnateljicami slovenskih šol na Goriškem Med šolskimi stopnjami je nujna večja povezava V ospredju tudi potreba po »razbremenitvi« dijakov in učencev slovenskih šol, ki imajo daljši pouk f Srečanje z ravnateljicami slovenskih šol bumbaca TRŽIČ Eurogroup našel kupca? Odkupila naj bi ga Tad Metals Družba Tad Metals, ki je v lasti družine Agarini, je zainteresirana za odkup obrata Eurogroup v Tržiču. Slednji je nastal pred približno desetimi leti v funkciji ladjedelnice Fin-cantieri, z zmanjšanjem naročil pa je zašel v hudo krizo. 85 delavcev je že od marca v dopolnilni blagajni, o njihovi usodi pa bo tekla beseda na srečanju, ki bo potekalo prihodnji teden. V primeru, da do konca tekočega leta ne bo prišlo do dogovora o prihodnosti tovarne, se bo začel stečajni postopek. Včeraj so se predstavniki sindikatov Fiom in Uilm goriške pokrajine sestali s tržiškim županom Gianfrancom Pizzolittom, s katerim so se pogovorili o delavcih (dopolnilna blagajna bo namreč zapadla marca) in o industrijskem načrtu, ki ga predlaga Tad Metals. Le-ta bi zagotovil delovno mesto le petdesetim delavcem obrata Euro-group, trenutno pa na obzorju ni boljše rešitve. Sindikati so župana zaprosili za podporo institucij, Pizzolitto pa je izrazil pripravljenost na prireditev srečanja s pokrajinskimi upravitelji in vzpostavitev stika prefekturo. Analizi položaja slovenskih šol na Goriškem, razpravi o njihovem neizkoriščenem potencialu in prijemih, s katerimi bi lahko slovensko šolstvo kakovostno oplemenitili, je bilo namenjeno srečanje, ki je potekalo v sredo na sedežu SKGZ v goriškem KB Centru. Sestanka, ki ga je sklical goriški pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič, so se udeležile ravnateljice Mihaela Pirih, Elizabeta Kovic in Sonja Klanjšček, ob njih pa še goriški predsednik SSO Walter Bandelj in predstavnica Sindikata slovenske šole Nataša Paulin. Sogovorniki so izpostavili potrebo po definiranju modela šole, ki bi lahko najbolje odgovarjal razvojni dinamiki slovenske narodnostne skupnosti v sodobnem družbenem okolju. V tem okviru je tekla beseda o razčlenitvi ponudbe višješolskih smeri (tudi v dogovoru s tržaško realnostjo) in prilagoditvi urnika slovenskih šol vse-državnim standardom, saj so slovenski dijaki in učenci v primerjavi z vrstniki italijanskih šol bolj obremenjeni. »Naši dijaki imajo štiri ure več pouka kot italijanski vrstniki. O tem, kako poseči, da bi zmanjšali njihovo obremenjenost, seveda ne morejo odločati same šole. Ukrepati morajo pristojne oblasti,« je povedala ravnateljica višjih srednjih šol Mihaela Pirih in pristavila, da je pri tem treba upoštevati številna povezana vprašanja, kot sta ohranitev stolic in kontinuiteta pri posameznih predmetih. Na isti valovni dolžini sta bili tudi ravnateljici slovenskih večstopenjskih šol iz Doberdoba in Gorice. »Pri vprašanju urnika je treba upoštevati specifiko slovenske šole in sestavo stolic, glavno vodilo pa morata biti korist otrok in organizacija dela,« je povedala Sonja Klanjšček, Elizabeta Kovic pa je poudarila: »Vprašanje urnika, ki se tiče osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol, je tesno povezano z osebjem. Glede na to, da nas po vsej verjetnosti v prihodnjem šolskem letu iz vidika krčenja delovnih mest čaka še hujši udarec, je skrajni čas, da začnemo o tem razpravljati.« Udeleženci srečanja so soglašali, da bo treba v doglednem času na to temo doseči dogovor. »Stališče manjšine bo treba nato iznesti šolskemu ministrstvu, deželnemu šolskemu uradu in ostalim sogovornikom,« je povedal Livio Semolič. Beseda je tekla tudi o notranji šolski organiziranosti in kontinuiteti med posameznimi šolskimi stopnjami, ki je, če upoštevamo povezavo med nižjo in višjo srednjo šolo, precej pomanjkljiva. »Kontinuiteta med nižjo in višjo šolo ima prav gotovo še dosti možnosti za razvoj, saj ni bilo to vprašanje še nikoli sistemsko rešeno,« je povedala Pirihova in nadaljevala: »Kontinuiteta med nižjo in višjo šolo je še toliko bolj pomembna danes, ko traja obvezno šolanje deset let in torej zaobjema tudi bienij višje šole. Smer povezovanja smo že ubrali, gotovo pa se pristop ne more spremeniti iz leta v leto.« V potrebo po večji »sistema-tičnosti« v sodelovanju med različnimi šolskimi stopnjami je prepričana Klanjščkova, Kovičeva pa je ocenila, da bo pri tem potrebna tako dobra volja ustanov kot tudi posameznikov. »Zelo pomembna je potreba po skupni zavesti, da mora šola delovati v funkciji učencev. Treba je iskati oprijeme in didaktične modele, ki so najbolj primerni. Predpostavka za to je kakovost učnega kadra; slednja sloni na stalnem usposabljanju in izpopolnjevanju, ki pa je v dobri meri še vedno odvisno od dobre volje oz. od odgovornosti posameznih šolnikov,« je povedal Semolič, Bandelj pa je poudaril: »Za razvoj našega šolstva je potrebna tudi povezava s civilno družbo. To lahko pomaga pri reševanju praktičnih problemov, kot so šolski avtobusi, pa tudi pri razpravi o organizaciji naših šol v prihodnosti.« Med sestankom je bilo ne nazadnje izraženo pričakovanje, da se bo v doglednem času pouk slovenščine razširil tudi na italijanske šole, saj je »poznavanje slovenskega jezika eden izmed elementov, ki bi morali zaznamovati šolsko ponudbo obmejnega območja.« Sogovorniki so tudi soglašali, da je kakovostna raven slovenskih šol na Goriškem dobra, z doprinosom znanja in truda vseh soudeleženih akterjev pa bi se lahko še dodatno izboljšala. SOVODNJE - Večer o zasvojenosti Odprimo oči, da nas neosveščenost ne preseneti ZSKD, SKGZ in kulturno društvo Sovodnje v sodelovanju z večstopenjskima šolama Doberdob in Gorica ter s Fundacijo Goriške hranilnice prirejajo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah večer o zasvojenosti v okviru projekta Nariši nov dan, kampanije Ne-od- ŠTANDREŽ - Časovni plan gradnje avtoceste Gorica-Vileš Krožišče konec prihodnjega leta, celotna trasa spomladi leta 2013 ŠTANDREŽ V kratkem srečanje z načrtovalci Goriški župan Ettore Romoli je poslal dopis štandreškemu rajonskemu svetu, v katerem rajonske svetnike obvešča, da si prizadeva za organizacijo srečanja med njimi in načrtovalci nove avtoceste Gorica-Vileš. »Za srečanje z načrtovalci smo zaprosili že pred več kot enim mesecem, zato upamo, da bo do njega prišlo, preden bo prepozno za katerokoli spremembo načrta,« poudarja predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, ki si skupaj z ostalimi štandreškimi rajonskimi svetniki prizadeva, da bi pri Štandrežu pod novo avtocesto zgradili podvoz za pešce in kolesarje. »Poleg tega bomo v prihodnjih dneh zaprosili za srečanje z občinskim odbornikom Francescom Del Sordijem, saj se moramo pogovoriti o raznih vprašanjih, ki so vezana na okolje in promet,« pojasnjuje Brescia in napoveduje, da se bo v torek, 9. novembra, sestal štan-dreški rajonski svet. »Pogovorili se bomo o podelitvi nagrade Klas, na dnevnem redu pa je tudi razprava o zakladčku, ki ga občina namerava porazdeliti med rajonske svete. Štandrežu bo namenjenih 227.000 evrov, ki naj bi jih uporabili za prenovo ulic San Michele in Tabai, ob katerih bodo zgrajeni tudi novi pločniki,« pravi Brescia in pojasnjuje, da je predvidena tudi uresničitev prehoda med osnovno šolo in telovadnico. »Za ta poseg naj bi občina dala na razpolago 40.000 evrov; ker gre za precejšnjo vsoto, predvidevamo, da bi lahko nekaj denarja ostalo tudi za ureditev igrišča osnovne šole. Namesto gramoza bi lahko postavili plošče iz kvarc betona, obenem pa bi lahko uredili električno napeljavo v osnovni šoli,« razlaga Brescia in poziva občino, naj poskrbi za nakup nekaterih parcel ob bregu Soče, ki ga gre urediti. »Denar za nakup parcel je občina dobila od prodaje zemljišč, na katerih bodo širili avtocesto Gori-ca-Vileš in ki so bile nekoč last štan-dreške vaške skupnosti,« zaključuje Marjan Brescia. (dr) Tondo, Romoli in Riccardi na gradbišču štandreškega krožišča bumbaca Med nekemične odvisnosti sodi tudi zasvojenost od igranja iger na računalniku, ki je med mladimi vedno volj razširjena visen.si. Diskusijo bo vodil Bojan Kodelja, vodja kampanije Ne-odvi-sen.si, ki bo s psihoterapevtom Miho Kramlijem usmerjal in razvijal tematike o nevarnostih spletnih strani, alkoholu, drogah ter usmerjal k pozitivnemu razmišljanju, k odgovornosti staršev in okolja. Novo krožišče pri Štandrežu bo dograjeno do konca prihodnjega leta, gradbena dela na celotni trasi nove avtoceste pa se bodo zaključila spomladi leta 2013. Časovni plan gradnje nove avtoceste Gorica-Vileš je bil v osredju pozornosti včerajšnjega srečanja med goriškim županom Ettorejem Ro-molijem, deželnim predsednikom Renzom Tondom in deželnim odbornikom Riccar-dom Riccardijem, ki so si ogledali rgadbiš-če štandreškega krožišča. »Z lastnimi očmi sem se prepričal, da se gradbena dela nadaljujejo s polno paro, bagre in druge stroje pa upravljajo delavci vseh petih gradbenih podjetij, ki so bila z javno dražbo izbrana za izvajalce del,« je po ogledu gradbišča v Štandrežu in pri Sovodnjah poudaril Tondo, po drugi strani pa je Riccardi pojasnil, da se pravkar zaključuje nameščanje novih plinskih cevi stran od avtoceste, kar predstavlja eno izmed najbolj zahtevnih faz gradnje. Romoli se je predstavnikoma deželne vlade zahvalil za hitrost gradbenih del, saj naj bi se gradnja novega štandreška krožišča zaključila pred koncem prihodnjega leta. Župan je izpostavil, da je učinkovita tudi začasna prometna ureditev na štan-dreškem krožišču, saj so z obvozom preprečili, da bi pomemben vhod v mesto zaprli. Med včerajšnjim srečanjem je Tondo napovedal, da bo avtocesta dograjena spomladi leta 2013; maja letošnjega leta je med ogledom gradbišča dejal, da se bodo dela zaključila do druge polovice leta 2012. Odprtje nove trase bo očitno potekalo z nekajmesečnim zamikom glede na majske napovedi. / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR 16 ŠEMPETER-VRTOJBA - Novi župan Turk vodil prvo zasedanje občinskega sveta Že na umestitveni seji prve kritične pripombe Dosedanji župan Valenčič poskrbel za prvi zaplet - Za podžupana bo imenovan Darjo Fornazarič »Želim biti župan vseh. Občanov ne mislim deliti ne po politični ali kateri drugi pripadnosti, niti ne po tem, kdo je koga podpiral med volitvami,« je na včerajšnji umestitveni občinski seji poudaril novoimenovani župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. V predstavitvenem nagovoru novemu občinskemu svetu je napovedal skorajšnje imenovanje podžupana Darja Forna-zariča, medtem ko si bo za odločitev o tem, kdo bo drugi podžupan ali pod-županja vzel nekaj časa. Delo na občini namerava prevzeti danes. Napovedal je tudi uradne ure, ko bo dosegljiv za vsakogar, ki si bo želel pogovor z njim. »Najverjetneje bomo skladno z zakonom objavili natečaj za delovno mesto direktorja občinske uprave,« je Turk napovedal v nagovoru in v nadaljevanju poudaril še željo po zglednem sodelovanju z vsemi občinami v skupnem goriškem in širšem slovenskem prostoru. »Čezmejno sodelovanje z občino Gorica se bom trudil okrepiti. Seveda bomo, tako kot doslej, gojili dobre odnose s pobratenimi občinami Ro-mansom, Medejo in Voždovcem v Srbiji,« poudarja novi župan. Novi župan Turk ter njegov predhodnik in protikandidat na zadnjih volitvah Valenčič med zdravico ob zaključku zasedanja (levo); umestitvena seja novega občinskega sveta (desno) fotok.m. Na včerajšnji umestitveni seji je bil imenovan tudi nov, 16-članski občinski svet. V njem ima največ sedežev stranka dosedanjega župana Dragana Va-lenčiča, SD, in sicer 6. Sledi Lista Milana Turka s tremi, SDS z dvema ter Zares, DeSUS, NSi, ZZP in neodvisna lista Skupnost s po enim svetnikom. Na umestitveni seji, ki je sicer bolj formalne narave, je pri imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja prišlo do kratkega zapleta zaradi Valenčičevega predloga o šestem članu omenjene komisije, poslovnik pa jih predvideva le pet. Zadeva se je sicer rešila, ko je Valenčič, ki v občinskem svetu od ustanovitve občine prvič sedi kot svetnik, predlog umaknil, potem ko je nekajkrat izzval novega župana, naj se opredeli o tem, kako rešiti nastalo zadevo, Turk pa je vsakič odvrnil, da se kot župan ne namerava vmešati v nekaj, o čemer morajo odločiti svetniki. Valenčič, ki bo, kot kaže, s svojimi kolegi iz SD v novem mandatu v opoziciji, je zadevo rešil z besedami: »Ker župan nima korajže odločiti o tem vprašanju, umikam predlog.« (km) Protestniki so bili oproščeni Sodišče je oprostilo 24 obtožencev, ki so 29. septembra 2007 organizirali protestni shod pred centrom CPT v Gradišču, čeprav niso imeli potrebne avtorizacije. Med njimi so bili tudi nekateri predstavniki gibanja Sinistra critica, ki je včeraj objavila novico. Raziskava med trgovci Danes bo podjetje Sincron Polis začelo izvajati raziskavo med goriškimi trgovci, ki bo služila za ovrednotenje mestnega središča in značilnih proizvodov. To je cilj projekta, ki ga je podprla FJK, vodita pa zveza Ascom in občina Gorica. Predstavniki podjetja bodo obiskali trgovine, ki delujejo v obnovljenih ulicah centra. Razstava v knjižnici V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici v Gorici bo danes ob 17. uri odprtje razstave »Stefano d'Ungheria, fondatore del-lo Stato e Apostolo della nazione«; na ogled bo do 28. januarja. Feiglova na TV Koper Goriška Feiglova knjižnica sporoča, da bo jutri ob 18. uri na TV Koper oddaja Brez meja. Predstavili bodo njeno delovanje, NŠK in zgodovinski odsek iz Trsta. Posneli so tudi otroško urico v Gorici 25. oktobra. Bračanska cerkev V stavbi Casa Canonica v Bračanu bodo danes ob 20.30 predstavili knjigo »La chiesa di San Giorgio a Brazzano e il suo antico territorio«, ki jo je napisal Hans Kitzmüller. BRDA - V oljarni zagnali torkljo Stiskanje oljk cenejše na Dobrovem kot v Čedadu V oljarni na Dobrovem, ki je torkljo zagnala 3. novembra, je za stiskanje stotih kilogramov oljk treba odšteti 24 evrov, članom tamkajšnjega oljkarskega društva pa 20 evrov. To sta končna podatka o letošnji ceni stiskanja oljk v Goriških Brdih, kjer so lani stisnili 150 ton oljk, med njimi jih je bilo 20 ton iz Italije. Članom briškega oljkarskega društva se zaradi popusta pri ceni oljke bolj splača stisniti na Dobrovem kot v Čedadu. Oljkarji sicer napovedujejo, da se bo glede na krizo v vinogradništvu vedno več ljudi začelo ukvarjati z oljkami. Že sedaj na območju goriškega Krasa, Brd in Goriške beležijo vsakoletno povečanje oljčnikov za približno deset hektarjev letno. Skupaj je na omenjenem območju z oljkami zasajenih 200 hektarjev površin. Oljkarji v Sloveniji imajo tudi veliko pripomb na zakon o katastrskem dohodku, ki le pri oljčnikih in vinogradih ugotavlja tržni dohodek na podlagi kombiniranega tržnega dohodka od grozdja in vina oziroma od oljk in olja, medtem ko ga za druge pridelke na podlagi teh- tanega povprečja pridelkov. Poleg tega se sprašujejo, zakaj imata dva podobna pridelka kot sta bučno in oljčno olje zelo različen položaj v zakonu o določitvi katastrskega dohodka. Na pobudo občine Brda, ki si prizadeva za razvoj mediteranskih kultur na čez-mejnem območju, s poudarkom na oljkah in figah, se štiri obmejne občine - Brda, Moš, Števerjan in Koprivno - povezujejo v čezmejnem projektu, katerega cilj je zaščititi briška oljčna olja pred uvozom neka-kovostnega oljčnega olja od drugod. (km) GORICA - Predsednik deželne vlade Renzo Tondo napoveduje racionalizacijo zdravstvenih storitev Manj kot 500 porodov na leto je premalo Goriški porodnišnici se pišejo težki časi - Predsednik deželne vlade Renzo Tondo je včeraj ponovno napovedal, da bo v kratkem prišlo do racionalizacije zdravstvenih storitev, pri čemer je že obče znano, da goriška porodnišnica resno tvega zaprtje. »Določena območja v deželi iz demografskega vidika hirajo, drugod pa število prebivalstva narašča. To moramo upoštevati pri izbirah, ki zadevajo zdravstveni sistem, pri čemer nočemo oškodovati nobenega območja, pač pa želimo, da bi bile povsod zdravstvene storitve kakovostne,« poudarja Tondo in opozarja, da Gorica in Trst prejemata sorazmerno visoke vsote denarja, ki se pa v prihodnjih letih ne bodo povišale. »Zdravstvene storitve bodo morali zagotoviti z istim denarjem kot zdaj. Pri tem je jasno, da je porodnišnica, v kateri se rodi manj kot 500 otrok na leto, ne odgovarja sodobnim zahtevam in predpisom,« poudarja Tondo in se očitno nanaša na goriški porodniški oddelek, v katerem se je lani rodilo nekaj več kot 320 otrok. »Na znanje moramo vzeti število rojstev v posameznih porodniških oddelkih in na njihovi podlagi izbrati najbolj smotrno odločitev,« poudarja Tondo. Z možnostjo, da bi prišlo do zaprtja goriške porodnišnice, se nikakor ne strinjajo člani goriškega pokrajinskega tajništva Ljudstva svobode. »Z zaprtjem ene izmed porodnišnic v goriški pokrajini ne bi prihranili veliko denarja, zato pa je treba spomniti, da imamo v deželi s samo 1.200.000 prebivalci dve univerzitetni kli- Romoli in Ljudstvo svobode se zavzemata za enoten oddelek s sedežema v Gorici in Tržiču ter z enim samim primarijem - Brandolin za ustanovitev bolnišniškega podjetja niki in dva kardiokiruška oddelka, ki na leto potrosita bajne vsote denarja,« pravijo predstavniki Ljudstva svobode in predlagajo združitev goriške in tržiške porodnišnice v skupni oddelek, ki bi imel enega samega primarija. Ta predlog bosta na današnjem zasedanju deželne koordinacije Ljudstva svobode zagovarjala deželna svetnika Gaetano Valenti in Roberto Marin. V bran goriškega zdravstva se postavlja tudi deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin. Po njegovih besedah bi treba tudi v Gorici ustanoviti bol-nišniško podjetje, kakršne imajo v Trstu, Pordenonu in Vidmu, nato pa bi treba vzpostaviti konkretnejše čezmejno sodelovanje s šempetrsko bolnišnico. »Pri vsem tem je zdaj treba razumeti le, če bi goriški župan Ettore Romoli podprl tovrsten čez-mejni razvojni plan,« se sprašuje Giorgio Brandolin, po drugi strani pa je včeraj popoldne ravno Romoli sporočil, da se je po dopoldanskem srečanju glede avtoceste popoldne še enkrat sestal s predsednikom Tondom. »Občutek imam, da bo predsednik deželne vlade pristal na predlog o uresničitvi porodniškega oddelka, ki bi imel dva sedeža, enega v Gorici in enega v Tržiču, vodil pa bi ga en sam primarij. Na ta način bi presegli tisoč porodov na leto, kar bi ustrezalo novim določilom ministrstva za zdravstvo,« pojasnjuje Romoli, ki pričakuje, da bo Tondo na današnjem srečanju deželne koordinacije Ljudstva svobode ugodil zahtevi goriških in tržiških upraviteljev. SOVODNJE - Opozicija Pozivajo upravo k skupni vstaji za porodnišnico Sovodenjski občinski svetniki stranke Slovenske skupnosti in občanske liste Skupaj za Sovodnje so odposlali pismo županji Alenki Florenin, v katerem so izrazili zaskrbljenost nad načrti deželne uprave, ki namerava ukiniti goriško porodnišnico. Peter Černic, Walter Devetak, Kristian Tommasi, Ljubica Butkovič in Vlado Klemše opozarjajo, da deželni zdravstveno-socialni načrt za obdobje 2010-2012 predvideva za goriško zdravstveno podjetje ohranitev ene same porodnišnice. »Dejstvo je tudi, da mnenje deželnih direktorjev neonatoloških odsekov Dežele FJK z dne 16. februarja 2010 priporoča, da se na Goriškem organizira porodniški oddelek v Tržiču, kjer se je v letu 2009 rodilo 597 otrok, v Gorici pa samo 326,« ugotavljajo sovodenjski občinski svetniki in nadaljujejo: »Izhajajoč iz omenjenih dejstev in glede na ugotovitev, da sta obstoječe čez-mejne načrte na področju zdravstva, ki bi lahko zagotovile obstoj tudi porodnišnice v Gorici, sta zavrgla tako zdravstveno podjetje kot tudi krajevna politika, pozivamo sovodenjsko občinsko upravo, da se odločno zavzame za obstoj goriške porodnišnice in da v luči takega stališča nastopi skupaj z ostalimi upravami desnega brega Soče in Gorice pri pristojnih oblasteh, da bi dežela FJK zagotovila sredstva za obstoj porodnišnice tudi v luči čez-mejnih projektov, o čemer je govora že leta«. Goriška bolnišnica bumbaca / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 17 LOČNIK - Prerana smrt Danes slovo od umetnika in restavratorja Marca Bernota Danes se bodo v Ločniku poslovili od Marca Bernota, 43-Ietnega goriškega umetnika in restavratorja, ki ga je neizprosna bolezen v prejšnjih dneh iztrgala svojcem in prijateljem. Bernot, ki ob hčerki Elisabetti zapušča tudi očeta Livia, mamo Franco in sestro Licio, je bil med naj-boIj znanimi goriškimi umetniki mIajše generacije. Zaslovel je predvsem s svojimi »slikoskuIpturami«, posebnimi likovnimi deli z značilnostmi plitkega reliefa. Že v času, ko je obiskoval znanstveni Iicej, se je vneto posvečaI tudi svoji pravi ljubezni, umetnosti. Pred leti je odprl svojo delavnico »Atelier Bernot« v Ulici Brass v Gorici, nato pa se je vpisal tu- di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, UI. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, UI. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, UI. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, UI. AquiIeia 53, teI. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska uI. 13, teI. 0481-78300. ~M Gledališče di na umetnostno akademijo v Benetkah. S študijem je uspešno nadaIjevaI do trenutka, v katerem je po njem udariIa Iev-kemija, ki ji je podIegeI v prejšnjih dneh v goriški boInišnici. V Ijubečem spominu ga bo goriško območje hraniIo tudi po simboIni gesti, ki jo je opraviI ob vstopu SIovenije EU. S svojimi deIi je v duhu čez-mejnega povezovanja žeIeI obdariti obe upravi, goriško in novogoriško. Županu Vittoriu Brancatiju je pokIoniI Iastnoro-čno posIikano skrinjo iz 18. stoIetja, župana Mirka BruIcu pa je obdariI z enim izmed deI, ki jih je razstaviI v avIi novo-goriške občine. Pogreb bo danes ob 11. uri v Iočniški cerkvi. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Winx cIub - Magica avventura«; 20.10 - 22.15 »Benvenuti aI sud«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Uo-mini di Dio«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Skrivnost iz KeIIsa« (FiImski vrtiIjak); 20.15 »Bombna misija« (FiImsko gIedaIišče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me« (digitaI 3D); 20.20 - 22.15 »SaIt«. Dvorana 3: 17.30 »Winx cIub - Magica avventura«; 20.15 - 22.15 »Benve-nuti aI sud«. Dvorana 4: 18.15 - 20.20 - 22.20 »L'ImmortaIe«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Po-tiche - La beIIa statuina«. ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 7. novembra ob 17. uri »Odlikovanje«, nastopa kulturo umetniško društvo Svoboda iz Izlak; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 6. novembra, ob 20.30 »La pul-ce nell'orecchio« Georgesa Feydeaua, v izvedbi gledališke skupine Al castel-lo iz Foligna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 11. novembra, ob 20.45 predstava »Fenomeni« Maurizia Crozze; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU poteka do 6. novembra abonmajska kampanija za novo gledališko sezono. V ponedeljek, 8. novembra, ob 21. uri koncert Giusy Ferreri; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v soboto, 6. novembra, ob 10.30 in 16. uri »Mavrična ribica« Marcusa Pfistera, nastopa gledališka skupina Vrtinec Bovec; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 13. novembra »Nella tana del lupo«, nastopa gledališka skupina César Brie (za otroke od 5. leta starosti); informacije in predprodaja vstopnic v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro do 12. novembra (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). fí Razstave U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 22.10 »Maschi contro femmine«. V GORIŠKEM GRADU je s prostim vstopom na ogIed razstava 8. bienaIe arhitekture; do 7. novembra od torka do nedeIje med 10. in 19. uro. DRUŠTVO ARS na Travniku 25 v Gorici vabi v gaIerijo ARS na Travniku v Gorici na ogIed razstave z nasIovom »Matej Sussi - Jesenska simfonija«; do 16. novembra po urniku KatoIiške knjigarne. V AVLI GRAŠČINE CORONINI V ŠEMPETRU je na ogIed razstava treh sIi-karjev iz Društva parapIegikov; do 19. novembra po urniku odprtja občine. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda KardeIja v Novi Gorici je na ogIed kiparska razstava »BerIji-vo 9+1«; do 19. novembra od pone-deIjka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. ure, ob nedeIjah in praznikih zaprto; informacije po teI. 0038653354015, mestnagaIerija@kuIturni-dom-ng.si, www.mgng.net. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogIed razstava deI Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeIjah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. GORIŠKA ARHEOLOŠKA SKUPINA (posta@gagoriziano.org, www.gago-riziano.org) prireja voden ogIed razstave »Munch e Io spirito deI Nord -Scandinavia neI secondo Ottocento« v viIi Manin v Passarianu v nedeIjo, 9. januarja 2011; informacije in razervaci-je do 25. novembra po teI. 348-7606976 (med 14. in 18. uro). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogIed Iikovna razstava koroškega umetnika Gustava Ja-nuša; do 28. novembra ob prireditvah. V GALERIJI SPAZZAPAN v UI. Battisti 1 v Gradišču (teI. 0481-960816) je na ogIed razstava »Spazzapan a Torino. Le coIIezioni Accati e ViIIa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedeIje med 10. in 18. uro. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici bo danes, 5. novembra, ob 17. uri odprtje razstava z nasIovom »Stefano d'Ungheria, fon-datore deIIo Stato e ApostoIo deIIa na-zione«; na ogIed bo z brezpIačnim vstopom do 28. januarja 2011 od po-nedeIjka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v UI. Carducci 2 v Gorici je ob stoIetnici smrti CarIa MicheIstaedterja na ogIed razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeIjah med 10. in 19. uro. Vsako soboto bo ob 17. uri brezpIačni vodeni ogIed, ob nedeIjah bosta brezpIačna vodena ogIeda dva, ob 11. in 17. uri. ~M Koncerti VEČERNI KONCERTI združenja RodoI-fo Lipizer v dežeInem avditoriju v UI. Roma v Gorici: danes, 5. novembra, ob 20.45 koncert orkestra F. Busoni; informacije in rezervacije po Iipizer@Ii-pizer.it in www.Iipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 6. novembra, ob 20.15 nastopiIa Lara Jankovič s pesmimi Fe-rija Lainščka; v ponedeIjek, 8. novembra, bosta ob 20.15 nastopiIi mezzo-sopranistka Barbara Jernejčič Fuerst in pianistka Gaiva Bandzinaite; informacije po teI. 003865-3354013, www.kuI-turnidom-ng.si. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 23. novembra, ob 20.30 koncert avstrijske skupine GIobaI Kryner. Gostovanje v Gorici sodi v okvir njihove evropske turneje; informacije in pred-prodaja vstopnic pri bIagajni KuItur-nega doma (uI. Brass 20 - teI. 048133288). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru gIasbenega niza »Gorizia cIassica« v soboto, 6. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naseIju koncert kitarista Vincenza Sandra Brancaccia; vstop prost. H Šolske vesti MARTINOV JEDILNIK: Ad forman-dum vabi k vpisu na kuIinarični tečaj, namenjen IjubiteIjem kuhanja, ki bo v sredo, 10. novembra, ob 18. uri v Dijaškem domu v Gorici. UdeIeženci tečaja prejmejo v dar recepte, predpasnik in potrdiIo o obiskovanju tečaja; vpisovanje po teI. 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad for-mandum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodeIovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposeIne osebe, opravIjena matura na višji srednji šo-Ii, bivaIišče v FurIaniji JuIijski krajini; dopoInjenih 18 Iet; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur deIovne prakse); honorar za prisotnost na deIovni praksi:2,30 evra na uro. Tečaj je brez-pIačen. PotrdiIo o obiskovanju. Datum seIekcije: 11. novembra; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, teI. 0481-81826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu. M Izleti DRUŽBA ROGOS prireja vodeni nara-vosIovno-zgodovinski izIet, ki bo tra-jaI eno uro in poI v nedeIjo, 7. novembra, z zbiraIiščem ob 10. uri na parkirišču ob Doberdobskem jezeru; sIediI bo vodeni naravosIovni ogIed po hribu DebeIi, nato se bodo udeIeženci z osebnimi avtomobiIi odpeIjaIi do sprejemnega centra Gradina, kjer bo prigrizek ob vinu iz kIeti Grad Rubije; informacije in rezervacije po teI. 0481784111, 333-4056800 in inforo-gos@gmaiI.com. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izIetnike, da bo v soboto, 13. novembra, avtobus odpotovaI ob 7.40 iz Štivana, nato se bo ustaviI ob 7.45 v JamIjah, ob 8. uri v Doberdobu in 8.15 v Ronkah (pri piceriji AI Gambero); na razpoIago je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje v trgovini pri MiIi (teI. 0481-78398), v gostiIni Ivica (teI. 0481-78000) in pri MiIošu (teI. 380-4203829). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira v nedeIjo, 21. novembra, avtobusni izIet z nasIovom »Preživite dan na obaIi nekoIi drugače. Obiranje oIjk v Strunjanski doIini«; informacije in prijave po teI. 338-7956855 (Erika) do 14. novembra. Ü] Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoIi vsaki petek v večnamenskem centru v JamIjah; vpisovanje od 20. ure naprej. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). POKRAJINSKI MUZEJI v goriškem grajskem naselju bodo zaprti od 1. do 12. novembra. KD OTON ŽUPANČIČ IN DRUŠTVO SARASVATI prirejata srečanja »Balkanski plesi - kolo« v Kulturnem domu Andreja Budala v Ul. Montello 9 v Štandrežu. Predvidenih je sedem srečanj s Svetlano in Milošem Lazarevi-cem vsak petek ob 20.30; informacije po tel. 333-8139217 (Sara Hoban) vsak dan od 15. do 19. ure. KD SOVODNJE vabi mlade, odrasle in starejše na tečaj trebušnih plesov (osnovna stopnja). Prvo informativno srečanje bo danes, 5. novembra, ob 20.30 v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah; informacije po tel. 349-2735720 (Marjetka) v večernih urah. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja ples z DJ-jem Best Company v soboto, 6. novembra, od 22. ure dalje v večnamenskem centru v Jamljah. GORIŠKA FEIGLOVA KNJIŽNICA sporoča, da bo v soboto, 6. novembra, ob 18. uri na TV Koper oddaja Brez meja. Predstavili bodo delovanje knjižnice Damirja Feigla, NŠK in zgodovinskega odseka iz Trsta. Posneli so tudi otroško urico v Gorici 25. oktobra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo za martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah odhod avtobusa iz Doberdoba ob 16. uri, nato z običajnimi postanki. PD RUPA-PEČ vabi izletnike, ki so letos avgusta obiskali Škotsko, na ogled fotografij in predvajanje diapozitivov v četrtek, 11. novembra, ob 19. uri na sedežu društva v Rupi. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bodo med 8. in 19. novembrom zaradi posodobitve in-formatskega sistema okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer do 15. ure, v petek, 12. novembra, pa samo do 12. ure. KD DANICA bo v nedeljo, 14. novembra, odprla »martinovo osmico« od 10. ure dalje v kulturnem športnem centru na Vrhu; ponujali bodo tople obroke, ne bo manjkalo kostanja in rebule, pa tudi glasbe v živo ne. Udeleženci bodo lahko igrali na karte, namizni nogomet in še kaj, tudi otroci se bodo lahko naigrali. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo okence za davčno službo v torek, 16. novembra, zaprto zaradi izobraževalnega tečaja osebja. UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prireja v soboto, 11. decembra, božični srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnjeval-nega tečaja uslužbencev do 29. decembra. 0 Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ obveščata, da bo danes, 5. novembra, ob 19.15 v cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču maša za rajne in v nedeljo, 7. novembra, bo ob 11. uri, ob slovenski nedeljski maši v Selcah, slovesnost ob 30-letnici slovenske maše in ženskega pevskega zbora iz Ronk. Sodeloval bo dekliški zbor Bodeča Neža, ki ga vodi Mateja Černic. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 5. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Un anno di vita da cani. Riflessioni ed esperienze per sopravvivere alla deriva italiana« Da-videja Cervellina. Z avtorjem se bo pogovarjal Georg Meyr. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo danes, 5. novembra, ob 20.30 predstavitev knjige in zgoščenke »Stanko Jericijo (1928-2007)«. Sodelovali bodo Lojzka Bratuž, David Bandelj, Ivan Florjanc, zbor Lojze Bratuž, otroški zbor Emil Komel, mladinski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko, Alessandra Schettino in Neva Klanjšček. ZSKD, SKGZ, KD SOVODNJE v sodelovanju z večstopenjskima šolama Doberdob in Gorica vabijo na vodeni tematski večer o zasvojenosti danes, 5. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Bojan Kodelja, vod- ja kampanije NE-ODVISEN.SI se bo pogovarjal s psihoterapevtom Miho Kramlijem. KULTURNO DRUŠTVO SKULTURA 2001 vabi na predstavitev kataloga Skultura 2009, ki bo v dvorani Pokrajinskega muzeja v goriškem grajskem naselju v soboto, 6. novembra, ob 20. uri. Nastopila bo sopranistka Alessandra Schettino ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček, novinar in umetniški kritik Jurij Paljk bo predstavil katalog, Chiara Mucci in Saša Quinzi bosta predstavila umetnike in njiihova dela, pela bo moška vokalna skupina Sraka z zborovodjo Jankom Banom. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. V soboto, 6. novembra, bo pravljičarka Martina Šolc otrokom podala pravljico o Prijaznem duhcu, branju bodo sledile jezikovna in ustvarjalna delavnica ter delavnica »baby paintinga«, ki jih bodo vodile vzgojiteljice centra Melanie Klein. Nasledje srečanje bo 13. novembra; informacije in prijave na sol-cmartina@gmail.com in po tel. 3341243766. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v soboto, 6. novembra, ob 16. uri Massimi-liano Santarossa predstavil svojo knjigo »Hai mai fatto parte della nostra gioventu?«. KULTURNO DRUŠTVO SKALA in Lovska družina Gabrje vabita v nedeljo, 7. novembra, ob 14. uri na vsakoletno vaško martinovanje, ki bo potekalo na trgu v Gabrjah. V KINODVORANI DAMS-A na Travniku 41 v Gorici bodo predvajali filme v sklopu projekta »Nouvelle Vague - Dall'Europa agli USA«: v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 »La dolce vita«; v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30 »Il laureato«; v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop je prost, obvezna je rezervacija po tel. 0481-536069 ali na segrete-ria.eva@gmail.com. GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predavanje Neve Makuc »Furlanski zgodovinopisci o Slovanih pred pojavom nacionalizmov« v torek, 9. novembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 11. novembra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo Giuliana Sgrena predstavila svojo knjigo »Il ritorno. Dentro il nuovo Iraq«; z novinarko se bo pogovarjala Margherita Reguitti. 0 Mali oglasi PRODAM suha briška drva; tel. 0481390238. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. in Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.00, Marco Bernot (iz goriške spIošne boInišnice) v cerkvi in na goriško gIavno poko-paIišče. DANES V KRMINU: 11.00, Regina Padovan vd. Mian v cerkvi Sv. LeopoIda in na pokopaIišču. DANES V TRŽIČU: 11.00, DoIores Corbatto vd. BoscaroIIi iz boInišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sIediIa bo upepeIitev. DANES V PIERISU: 11.00, Lodovica Vi-sintin vd. Stafuzza (iz tržiške boIniš-nice) v cerkvi in na pokopaIišču. Pevci in člani društva Rupa-Peč izrekajo ženi Ani, hčerkama Zdenki in Irenki ter sorodnikom iskreno so-žalje ob izgubi dragega DANIELA 1 8 Petek' 5 novembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Na Stožicah padel tudi Panathinaikos Ljubljanska Union Olimpija pred 12.500 gledalci zmagala po podaljšku Union Olimpija - Panathinaikos 85:84 (16:22, 39:28, 48:48; 72:72) Union Olimpija: Perry 4, Ilievski 11, Gregory 13 (1:2), Jagodnik 9 (4:4), Šer-madini 4 (2:2), Pinkney 16 (4:7), Markota 1 (0:1), Ožbolt 9 (2:4), Vrkic 9 (4:6). Panathinaikos: Perperoglu 9 (3:4), Batiste 16 (4:5), Fotsis 13 (3:4), Sato 7 (3:5), Nicholas 2, Carcaris 8 (1:2), Diamantidis 20 (10:13), Vogiukas 5 (3:3), Kalathes 2, Kaimakoglu 2 (2:2). Prosti meti: Union Olimpija 17:26, Panathinaikos 29:38. Met za dve točki: Union Olimpija 25:50, Panathinaikos 17:33. Met za tri točke: Union Olimpija 6:20 (Pinkney 2, Ilievski, Jagodnik, Ožbolt, Vrkic), Panathinaikos 7:25 (Perperoglu 2, Fotsis 2, Diamantidis 2, Carcaris). LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so v še eni fantastični predstavi pred skoraj 13.000 gledalci v dvorani Sto-žice premagali petkratne prvake Evrope, košarkarje Panathinaikosa. Tretja zaporedna zmaga jih uvršča na čelo skupine D in jim na stežaj odpira vrata drugega dela evrolige. Prvi polčas je bil prava poslastica za košarkarske sladokusce, saj se je košarka v dvajsetih minutah čiste igre pokazala v vsej svoji lepoti. Gledalci so lahko v razmaku le nekaj minut doživeli čustva od skorajšnje predaje pa do veličastnih iz- bruhov radosti in navdušenja. Košarkarji Uniona Olimpije so namreč tekmo začeli precej slabo, saj so v 8. minuti že zaostajali za deset točk (8:18). Toda stvari so se obrnile zelo hitro in tako silovito, da so Ljubljančani le sedem minut pozneje prišli do prednosti osmih točk NOGOMET - Triestina doma ob 21.uri Že drevi proti Atalanti Po treh zaporednih porazih in 360 minutah brez doseženega gola se mora Triestina drevi na Roccu (pričetek ob 21. uri) proti Atalanti nujno dokopati do pozitivnega rezultata. Že točka bi omogočila Iaconijevim varovancem, da bi nekoliko zadihali, a celoten izkupiček bi bil še kako dobrodošel. ATALANTA - Atalanta sodi med boljše ekipe prvenstva. Moštvo iz Berga-ma je lani izpadlo iz A-lige, kot edini cilj letošnjega prvenstva pa si postavlja takojšen povratek med elito. In po kakovosti posameznikov Atalanta nedvomno sodi med najboljše ekipe prvenstva. Trenutno črnomodri iz Bergama delijo z Reg-gino tretje mesto na lestvici, 21 točk pa so v glavnem posledica odličnih nastopov pred vročim domačim občinstvom (4 zmage in 2 neodločena izida, prejšnji teden je Atalanta premagala Padovo s 4:1), medtem ko so bili v gosteh manj prepričljivi in že trikrat zapustili igrišče praznih rok (2 zmagi, 1 neodločen izid, 3 porazi). Trener Colantuono razpolaga z nekaj igralci, ki so vrsto let nastopali v A-ligi in tudi na tistem nivoju niso igrali stranske vloge. To velja zlasti za veznega igralca Donija in napadalca Nicolo Amorusa, vrata pa brani Consigli, ki je bil še pred dvema letoma med kandidati za Buf-fonovo nasledstvo v reprezentanci. Danes bo odsoten branilec Peluso, ki je diskvai-lificiran. TRIESTINA - Kot rečeno je Triesti-na na zadnjih treh tekmah potegnila krajši konec, stanje na lestvici pa se je zaradi tega precej poslabšalo. Atalanta sicer ni ravno nasprotnik, ki bi ga priporočali ekipi, ki mora zmagati; v tržaškem tabou bo treba igrati z zvrhano mero zagrizenosti in odpraviti vsakršno napako. Treba bo odigrati 90 in več brezhibnih minut. Trener Iaconi se je v Frosinoneju odločil za nekoliko bolj obrambno postavo z enim samim pravim napadalcem; najbrž se bo za podobno postavitev odločil tudi za današnji nastop. Edini dvom je v obrambi, kjer sta v igri za mesto srednjega branilca Malago' in Sabato. Mesto bo enemu od dveh prepustil DAiello, ki najbrž drago plača napako, ki je Triesti-no v Frosinoneju stala točko. Pred obrambo se bo postavil Gissi, za edinim napa-dalecm Marchijem pa bo delovala četverica igralcev. Prvi cilj Triestine bo torej urejeno braniti Colombova vrata in se nato s Toledom in Longonijem posluževati pasov za podaje proti sredini kazenskega prostora. Odsoten bo kaznovani Matute, medtem ko sta Scurto in Lunardini poškodovana. Verjetna postava Triestine: Colombo, DAmbrosio, Brosco, Malago' (Sabato), Longhi, Gissi, Toledo, Filkor, Testini, Longoni, Marchi. Sodil bo Gallione iz Alessandrie. Z DAHLIA TV BREZPLAČEN OGLED ŠTIRIH TEKEM TRIESTINE -Včeraj so na sedežu Triestine predstavili za navijače tržaškega drugoligaša nadvse ugodni sporazum, ki ga je vodstvo kluba sklenilo z upravo digitalne televizije Dahlia Tv. V naši deželi bomo do konca leta prešli na digitalni sistem in na tem področju ima ravno Dahlia Tv pravice za prenašanje tekem B-lige. Vsi navijači Triesti-ne, ki bodo od 8. novembra do 8. decembra kupili letno naročnino na digitalno tv Dahlia (gre za kartico Dahlia Gold v vrednosti 149 evrov), bodo lahko ob številnih drugih ponudbah (šport, konceri, dokumentarni filmi in tudi filme nsamenjene odraslim) za celo leto gledali tekme dru-goligaškega prvenstva; ob tem jim bodo podarili štiri vstopnice za osrednjo tribuno za ogled prav tolikih zaporednih tekem Triestine. Glede na obdobje, ko bo posameznik aktiviral Gold kartico, si bo lahko zagotovil vstopnice za domače tekme proti Portogruaru, Grossetu, Torinu, As-coliju, Novari in Empoliju. Skratka, za 149 € vse ponudbe Dahlia Tv (več informacij na spletni strani www.dahliatv.it) in štiri brezplačne vstopnice za tekme Triestine. Kartico Dahlia Tv lahko kupite na sledečih prodajnih točkah: Media World v nakupovalnem centru Torri D'Europa, Eu-ronics v Il Giulia, Coop v Montedoru Freetime in v ul. della Tesa. (I.F.) (32:24). Glavni krivci za delirij med gledalci na tribunah prepolnega stožiškega objekta so bili domači igralci, ki so z nizom trojk, domiselnih akcij ter granitne obrambe dobesedno razorožili varovance najtrofej-nejšega med evropskimi trenerji Željka Obradovica. Srbu na klopi Panathinaikosa ni pomagala nobena ukana oziroma ukaz, saj so bili Ljubljančani v takšnem naletu, da so prednost v 18. minuti povišali na 37:26, z enajstimi točkami prednosti pa so odšli tudi v slačilnico, medtem ko jih je vseh 12.500 gledalcev nagradilo s stoječim aplavzom za predstavo v prvem polčasu. Verjetno je bilo večini jasno, da Union Olimpija v takšnem ritmu ne more odigrati vseh štirideset minut. Panathinaikos je pač moral pokazati, zakaj je naj-trofejnejša ekipa zadnjih desetletji v Evropi. In tako je tudi storil v drugem delu. Tokrat so Grki zaprli večino dohodov do svojega obroča, tako da je Union Olimpija v tretji četrtini dosegla vsega devet točk in morala vodstvo prepustiti gostom (46:48). Toda Union Olimpija je v novi sezoni že ničkolikokrat dokazala, da "puške ne meče v koruzo" in tudi tokrat so se njeni igralci borili do zadnjega izdihljaja. Ko je Stratos Perperoglu dobri dve minuti pred koncem zadel trojko za izenačenje na 65, V drugi četrtini sijajna obramba Uniona Olimpije ansa je bil jasno, da bo dvorana Stožice doživela še eno dramatično in infarktno končnico. Če smo na prvi tekmi evrolige proti Efes Pilsnu spremljali dva podaljška in na koncu zmago Uniona Olimpije, smo imeli tokrat čast videti le dodatnih pet minut. A pet minut za anale, ko je od navdušenja skakala dobesedno cela dvorana in ko je Avsenikova klasika Na Golici spodbudila pravo veselico. To je bilo potem, ko je Vlatko Iliev-ski dve desetinki sekunde pred koncem rednega dela zadel za izenačenje, ter preden se je začel festival prostih metov v zadnji minuti podaljška, ki so ga izsilili Grki, ko jih je uspelo izničiti pet točk prednosti Uniona Olimpije iz 44. minute (80:75). Odločitev o zmagovalcu je padla dobri dve sekundi pred koncem, ko je Dimitris Dia-mantidis zgrešil tretji prosti met, ki bi pomenil drugi podaljšek. Ujeta žoga Kevinna Pinkleyja je sprožila nov val veselja v dvorani, ki se ni poleglo še dolgo v noč. Igralci Uniona Olimpije so pet minut po koncu tekme znova prišli na sredino parketa, kjer jih je množica gledalcev še enkrat nagradila za zgodovinsko zmago. Naslednjo tekmo bo Union Olimpija igrala v sredo, 10. decembra, v gosteh pri CSKA Moskvi. (STA) VESLANJE^ Veteran Špik edini slovenski finalist HAMILTON - Blejski veslač Luka Špik je edini slovenski finalist na letošnjem veslaškem svetovnem prvenstvu na novozelandskem jezeru Karapiro. V pol-finalu si je s tretjim mestom zagotovil jutrišnji nastop med najboljšo šesterico na svetu. »Tekma je bila daleč najboljša doslej, že dolgo nisem odvozil tako dobro. Tu na SP od tekme do tekme napredujem. V finalu moram in sem sposoben odveslati še malo bolje,« je po nastopu povedal Špik. RIM - Po pisanju španskega dnevnika Marca naj bi se Zinedine Zidane in Marco Materazzi pobotala v nekem milanskem hotelu. Materazzi, ki se je tja podal, da bi pozdravil svojega bivšega trenerja Joseja Mourinha, je po naključju srečal Zidana, ki je pri Real Madridu predsednikov svetovalec, in ga objel. Zidane je na finalu SP 2006 z glavo silovito udaril Mate-razzija, ki naj bi ga grobo žalil, kaj sta si takrat povedala pa nikoli ni bilo povsem razčiščeno. UDINESE - Srbski branilec Dušan Basta bo moral spet operirati Ahilovo tetivo na levi nogi, potem ko je poseg opravil že 22. julija. Operacija bo prihodnji teden na Finskem. SMUČANJE - Italijanska smučarka Denise Karbon si je na treningu poškodovala desno koleno. Veleslalomska specialistka bo z belih strmin odsotna vsaj mesec dni. Karbonova je blestela v sezoni 2007/08, ko je nanizala pet zaporednih veleslalomskih zmag, od tedaj naprej pa ni več zmagala na tekmah za svetovni pokal. ODSTOP - Argentinski nogometni strokovnjak Marcelo Bielsa je odstopil z mesta selektorja čilske reprezentance. DRAŽBA - Konferenco SPORTO, ki se bo 29. in 30. novembra odvila v Portorožu, bo zaznamovala tradicionalna dobrodelna dražba, ki se je začela včeraj. Predmet tokratne dražbe je podpisan kolesarski dres Lancea Armstronga. Izkupiček dobrodelne dražbe bo namenjen družini tragično preminulega kolesarja Jureta Robiča. Izklicna cena je 1000 evrov. NOGOMET - Evropska liga Juventus skoraj out Proti Salzburgu 0:0 - Na igrišču štirje mladinci hkrati TURIN - Juventus v evropski ligi ne igra v slogu italijanskega prvenstva oziroma evropske tekme predstavljajo za italijanska moštvo precej trši oreh kot domače. Tako je Del Nerijevo moštvo po zmagi proti Milanu sinoči v Turinu igrala proti skromnemu astrijskemu Salzburgu šele neodločeno in brez zadetkov ter se zaradi tega skoraj že dokončno poslovilo od evropske lige. Po včerajšnjem izidu ima Juventus na lestvici svoje skupine 4 točke, Poznan pa je dohitel Manchester City na vrhu lestvice (7 točk). Le zmaga proti Pozna-nu in Manchestru bi zdaj lahko Juventusu omogočila, da se še uvrsti v naslednjo fazo, vprašanje pa je tudi, ali je to v interesu moštva, ki ima precej težav zaradi zdesetkanega igralskega kadra. Proti Salzburgu je Juventus igral z zelo okrnjeno postavo, v kateri so bili štirje mladinci (vsi so zapustili dober vtis, vezist Giandonato je zapustil naravnost močan vtis), Miloš Krasic pa ob povratku na igrišče ni blestel, povrhu si je pred koncem tekme pretegnil mišico. Vse kar je Juventus pokazal, je upravičeno razveljavljeni gol Del Piera, lep strel Sissokoja od daleč in dve pobudi Pepeja in Buchela, ki pa ju slabo postavljeni Amauri ni znal izkoristiti. Premalo, da bi lahko premagal skromni Salzburg, ki je za nameče igral brez Sventa, igralca, ki je bil na tekmi v Salzburgu za Juventus skoraj nerešljiva uganka. Navijači so bili vsekakor prizanesljivi s svojimi igralci in so jih nagradili z aplavzom. Ostali izidi: CSKA Moskva - Palermo 3:1, Liverpool - Napoli 3:1, Sampdoria - Metalist 0:0. Miloš Krasic proti Salzburgu spet na igrišču ansa / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 19 AKTUALNO - Sedem Slovencev v italijanski nogometni A-ligi Dobro delo, ugodne cene, disciplina in tehnično znanje Samir Handanovič je pri Udine-seju že pravi steber. Boštjan Cesar si je pri Chievu izboril mesto standardnega branilca. Josip Iličič je v Palermu postal že »svetnik«. Na rožnati Gaz-zetti, ki je pravo sveto pismo za italijanske športne bralce, je bil že nekajkrat ocenjen z najvišjo oceno. Dosegel je že štiri zadetke. Slovenski oziroma nogometaši iz nekdanje Jugoslavije so na Apeninskem polotoku vedno bolj cenjeno in iskano blago. V A-ligi jih je 21. Pravzaprav so hrvaški in srbski nogometaši to vedno bili. Nekdanji trener Giovanni Galeone je bil dobesedno »zaljubljen v balkanske Brazilce«. V prvi vrsti na Šliškovica, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja igral pri Pescari. Slovenski nogometaši pa so se v »serie A« začeli uveljavljati predvsem v zadnjih sezonah. Letos smo priča pravemu »boomu«. V eni izmed najboljši lig na svetu jih imamo kar sedem. Poleg zgoraj omenjenih še: Bojan Jokič (Chievo), Rene Krhin (Bologna), Armin Bačinovič (Palermo) in Jan Koprivec (Udinese). V B-ligi igrajo še Jasmin Handanovič (Empoli), Dejan Lazarevič (Torino) in Vid Belec (Crotone). Iz območja bivše Jugoslavije zaostajajo Slovenci le za Srbi, ki imajo devet svojih predstavnikov. Črna gora jih ima tri, Makedonija, BiH in Hrvaška po enega. Vse kaže, da bo v kratkem še kak slovenski nogometaš okrepil italijanske profesionalne klube. Ko je v Novi Gorici gostoval Maribor (klub Iličiča in Bačinoviča), se je tam mudil nekdanji igralec in televizijski komentator Salvatore Bagni. Nasploh številni menedžerji obiskujejo slovenska nogometna igrišča. »Ne samo italijanski,« je potrdil naš trener Milan Micussi, ki je bil še do pred kratkim opazovalec Reggine. Uveljavitev mladih slovenskih nogometašev je Micussi takole komentiral: »Natančno je treba analizirati več faktorjev. Nekateri slovenski klubi imajo zelo dobro organiziran mladinski sektor. Povrh tega vodijo mladinske ekipe odlični strokovnjaki, ki se stalno izpopolnjujejo tudi v tujini. Metodologija dela je drugačna kot pri nas. Trenerji si lahko privoščijo večletni načrt, medtem ko moraš v Italiji zmagovati že v prvenstvu najmlajših oziroma naraščajnikov. V dvemili-jonski Sloveniji se zavedajo, da imajo na razpolago manjši izbor igralcev. Talentov je manj, zato jih je treba ustvariti. Dobre nogometaše se lahko ustvari le s kakovostnim delom,« razmišlja slovenski trener, doma iz Saleža, ki je opozoril še na pomemben faktor: »Slovenski nogometaši so postali zanimivi, odkar je Slovenija vstopila v EU. Odtlej niso več obravnavani kot tujci. Obenem je tržna cena mladega Slovenca manjša od italijanskega mladinca, ki igra v C1- ali B-ligi.« Zdenko Verdenik, nekdanji slovenski selektor in trener ljubljanskega Interblocka v drugi ligi, potrjuje Mi-cussijevo tezo o kakovosti dela z mladimi. »Čeprav bi lahko tu marsikaj pripomnil, saj bi se lahko v Sloveniji še bolj potrudili,« je uvodoma dejal Verdenik, ki je pred dvajsetimi leti treniral Borove cicibane v Trstu. »Nekateri klubi, Nova Gorica in Koper na Primorskem, Interblock v Ljubljani, Maribor in tudi Od leve v smeri urinega kazalca: Samir Handanovič (Udinese), Armin Bačirovič (Palermo) in Boštjan Cesar (Chievo) ansa Mura imajo odlične mladinske sektorje, ki se lahko primerjajo z vrhunskimi evropskimi klubi. Tudi drugi manjši klubi se trudijo, čeprav opažam, da je vedno več improvizacije. Pri delu z mladimi so potrebni večletni načrti. Vsak trener bi moral spremljati svojo skupino mladih več sezon. Otroke bi morali vsako leto testirati in stalno spremljati njihov napredek. Tega pa marsikje ni,« je bil kritičen Verdenik in dodal: »V Sloveniji imamo tudi srečo, da otroci še vedno igrajo nogomet na cesti, pred blokom oziroma na vaških igriščih. Tudi v osnovnih šolah imamo dobro organizirano telesno vadbo. To smo podedovali od nekdanje Jugoslavije.« Krasov trener mladincev Marino Kragelj omenja razliko med otroci v Sloveniji in v Italiji. »Tu sta dve različni miselnosti in skoraj dva različna načina življenja. Več let že treniram na Tržaškem. Otroci so tu bolj razvajeni. Niso vajeni na red in disciplino kot pri nas. Tudi starši se večkrat neobjektivno postavijo v bran svojega otroka. Vse to negativno vpliva na razvoj otroka,« je prepričan Kragelj, ki je v svoji trenerski karieri vzgojil tudi uspešnega slovenskega repre-zentanta Zlatka Dediča. V nadaljevanju je še dejal: »V Sloveniji posvečamo več pozornosti tehniki mladega igralca. Vadimo jo do potankosti. V Italiji pa tehniko zanemarjajo. Zaradi tega večina na- raščajnikov ne obvalduje žoge. Na Tržaškem je veliko trenerjev. Sprašujem pa se, ali so tudi izučeni. Ko sem treniral ekipo U14 Kopra, smo zmagovali na turnirjih po Italiji. Premagali smo tudi Mi- lan in Parmo. Kritičen sem tudi do italijanske nogometne zveze, ki je vsaj desetkrat slabše organizirana na primer od krajevna koprske nogometne zveze.« Jan Grgič ODBOJKA - Nekdanji valovec Aljoša Orel odlično začel sezono v dresu slovenskega kanalskega prvoligaša Salonit »Še nikoli nisem bil v taki formi« »Ja, res je, morda še nikoli nisem bil telesno tako dobro pripravljen kot zdaj.« Aljoša Orel, 28-letni goriški od-bojkar, ki je svojo športno pot začel pri štandreškem OK Val, je sezono v dresu slovenskega prvoligaša Salonit iz Kanala začel naravnost sijajno, saj je tako v domači ligi kot v sredjeevropskem pokalu skoraj vedno med boljšimi na igrišču, včasih tudi »top scorer« svojega moštva. V ponedeljek je na primer na tekmi v Kanalu proti slovaškemu prvaku Chemes Humenne, pred 600 gledalci, dosegel 20 točk in bil med najzaslužnejšimi za zmago s 3:2, za Kanalce že tretjo v tej mednarodni ligi. Aljoša igra v prenovljenem moštvu kot eden od štirih tujcev, ostali so Brazilec, Čeh in Madžar. Po dolgih letih igranja za različna italijanska moštva (vmes je bil eno sezono tudi član vrhunske blejske zasedbe pri ACH Volley) je v slovenski ligi morda našel svojo pravo dimenzijo. »Ustreza mi igrati ne daleč od doma, poleg tega je Salonit klub z veliko tradicijo, odlično je organiziran in igra tudi v mednarodnih ligah (17. nov. bo začel svojo pot tudi v pokalu challenge, op.ur.), zato sem vabilo uprave z veseljem sprejel in brez obotavljanj podpisal pogodbo, za zdaj enoletno,« je povedal Aljoša. Sprva je kazalo, da bo v Kanalu tudi prebival, nato se je s klubom do- govoril drugače. Dali so mu avtomobil, s katerim se dvakrat na dan pelje iz Gorice v Kanal in nazaj. Pri Salonitu so vsi igralci profesionalci, temu ustrezen je tudi režim vadbe. Aljoša Orel med tekmo v Kanalu ok salonit »V bistvu treniram več, kot sem treniral v Italiji. Na sezono smo se začeli pripravljati že maja, imamo dva dnevna treninga po dve uri in le eno prosto jutro in en prost dan. Zdaj, ko igramo prak- tično vsak drugi dan, je vse skupaj zelo naporno, moram pa reči, da se še nikoli nisem počutil tako dobro kot zdaj. Dosegel sem idealno težo, nič me ne boli. Čeprav imamo na voljo fizioterapevta, ga ne obiskujem več,« je zadovoljen Orel, ki je v svoji zdaj že dolgi karieri igral pri Valu, v Trstu (A2 in A1-liga), Padovi (A1), Oderzu (B1), Bariju (A2), Bledu in Cre-mi (A2), zato pa je skoraj idealen sogovornik za primerjavo med ravnijo odbojke v Italiji in srednji Evropi. »Bled bi seveda lahko igral v italijanski A-ligi, mi, Prvačina in Murska Sobota pa bi sodili v A2-ligo, kamor lahko uvrstimo tudi ekipe iz srednjeevropske lige. Slovenska liga je kvalitetna, a žal velja to le za najboljša moštva, druga pa so na precej nižji ravni, medtem ko italijansko A1 in A2-ligi sestavljajo bolj ali manj enakovredne ekipe,« je pojasnil Aljoša. Cilj Salonita je uvrstitev v finale slovenske lige in slovenskega pokala. »V klubu je ozračje dobro, sam sem z vsemi navezal dobre odnose. Menim, da sta cilja dosegljiva, čeprav v športu nič ni vnaprej gotovo,« je še povedal Orel. A. Koren / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 ŠPORT 20 NAMIZNI TENIS - Jutri v ženski Al-ligi Krasovke proti enemu od favoritov V Milanu jih čaka Sandonatese Lise Ridolfi - Fantje v Zgoniku Po sladki zmagi proti ekipi iz Siene bodo Kraso-va dekleta jutri odšla na izjemnodno težko gostovanje v Milan. Tam jih čaka ena izmed favo-ritinj za končni državni naslov, to je ekipa Sandonatese. V tem društvu igra tudi bivša krasovka Lisa Ridolfi, ki trenutno zaseda celo 6. mesto v Italiji med posameznicami. Prva postava Sandonateseja pa razpolaga še z drugima kvalitetnima igralkama, katerima je zelo težko kljubovati. To je Liu Chun, nova Kitajka v italijanskem namiznoteniškem svetu, in pa naturalizirana Italijanka kitajskega rodu Tian Jin (št.4 na državnih lestvicah). Na klopi pa bo sedela tudi dolgoletna italijanska reprezentantka in stara znanka krasovk Laura Negrisoli, za katero pa kaže, da se pri 36 letih počasi poslavlja od agonizma in se usmerja v trenersko kariero. Krasovke čaka torej zahtevna na- Lisa Ridolfi jutri proti krasovkam loga, kljub temu pa obljubljajo običajno borbenost in prav gotovo ne bodo zlahka vrgle puške v koruzo. Poleg A-ligašic bodo ta konec tedna igrali tudi krasovci v državni C1 ligi proti ekipi Sarmeola (v zgoniški telovadnici ob 18.). Mladi igralec Tom Fabiani pravi, da so nasprotniki zelo dobri in ciljajo na po-vratek v višjo ligo. Zmago bo težko doseči, vsaka izkušnja pa je na tej ravni za mlado ekipo več kot dobrodošla. (R) Državne lestvice Na najnovejši ženski državni namiznoteniški jakostni lestvici, ki so jo objavili preteklo nedeljo, se je še ne 22-letna Na-brežinka Lisa Ridolfi z 8. povzpela na 6. mesto in je med osmimi igralkami 1. kategorije druga najmlajša za osmo uvrščeno Ta-tiano Stešenko, na prvih treh mestih pa so Nicoletta Štefanova, Tan Wenlign Monfardini in Alessia Arrisi. Druge slovenske igralke so tokrat poslabšale svoj položaj, predvsem zato, ker ne nastopajo redno na turnirjih. Ana Bržan je tako z 10. padla na 11. mesto, Martina Milič je zdaj 18. (prejšnji mesec je bila 16.), Eva Carli je 25. (prej 24.), Mateja Crisman-cich pa je obdržala 34. mesto. Na lestvici tujk zaseda Kra-sova Kitajka Yuan Yuan sedmo mesto, prva je njena rojakinja Wang Yu. Med desetimi najboljšimi je osem Kitajk, Romunka Samara je 5., njena rojakinja Do-dean pa deveta. Slovenka Jana Tomazini je na 14. mestu. ODBOJKA - Deželno moško prvenstvo under 16 Tudi Olympia in Sloga Goričani so lani osovjili naslov med štirinajstletniki, slogaši pa so letos že pokazali lep napredek Konec tedna se začenja moško deželno prvenstvo Under 16, v katerem letos nastopa petnajst ekip, med katerimi sta tudi dve naši: Olympia in Sloga. Organizator je v prvem delu nastopajoča moštva razdelil v dve skupini. V skupini A se bodo pomerili predstavniki iz videmske in porde-nonske pokrajine. To so Prata, Pasian di Prato, Win Volley, Cervignano, Il Pozzo/Remanzacco, Aurora Volley, Cordenons in Gemona, ki bi morala biti tudi glavni favorit za naslov deželnega prvaka. V skupini B pa igrajo ekipe s Tržaškega in Goriškega, ob naših dveh so to še Torriana, Fincantieri, Co-selli, Virtus in Hammer. Najboljše tri iz vsake skupine se bodo v drugi fazi potegovale za naslov, ostalih osem ekip pa bo igralo v tolažilni skupini. Odbojkarji Olympie, ki jih letos prvič vodi Rajko Petejan, bodo srečanje prvega kroga odigrali že jutri ob 17. uri, v Slovenskem športnem centru. Njihovi nasprotniki bodo vrstniki Torriane, ki so gotovo med boljšimi v skupini. Goričani pa bi morali v tem prvenstvu prav tako odigrati vidno vlogo, saj so bili v zadnjih dveh sezonah v nižji starostni kategoriji najprej deželni podprvaki, lani pa celo prvaki. Slogaši, ki so v prvem krogu prosti, pa bodo debitirali v nedeljo, 14. novembra, ob 16. uri, v telovadnici šole Volta, kjer se bodo pomerili s Hammerjem. Varovanci Ivana Peterlina lahko prav tako računajo na doprinos nekaterih perspektivnih posameznikov (nekateri igrajo tudi v D-ligi). V primerjavi z lansko sezono so tudi precej napredovali, tako da bi morali biti letos bolj kompetitivni, ven- dar si v Sloginem taboru niso zastavili posebnih ciljev, saj je glavno predvsem to, da mladi odbojkarji čim več igrajo. Prvi derbi med našima ekipama bo 4. decembra na Opčinah, povratni pa 5. februarja v Gorici. Olympia Hlede A.I.: Marco Bertè, Vittorio Brusa, Marcello Palazzo, Sandi Persolja, Peter Vogrič, To-maso Winkler (vsi letnik 1995), Andrej in Štefan Čavdek, Davide Cobello, Matija Corsi, Samuel Princi, Jernej Terpin (vsi '96). Trener Rajko Petejan. Sloga: Danjel Antoni, Natan Cet-tolo, Danjel Guštin, Matija Milkovič, Andrej Pelikan, Andrea Riosa, Peter So-sič, Jakopo Tomasini, Jordan Trento (vsi '85), Aljoša Berdon, Ilja Krečič, Giulio Leo, Saša Lupinc, Pietro Markežič. Trener Ivan Peterlin. TENIS - V nedeljo Za Gajo »prvi polčas« v Piemontu Gajina teniška ženska ekipa se bo jutri odpravila v Piemont, naslednji dan pa jo v kraju Casale Monferrato čaka prva od dveh tekem za obstanek v A2-ligi proti Ca-saleju. Redni del prvenstva se je sicer končal že spomladi, kot znano pa je prišlo do velikega zapleta, ker se je TC Cagliari pritožil zaradi nepravilnosti na tekmi 5. kroga proti Casaleju in celo prijavil teniško zvezo arbitražni komisiji CONI. Ker rimski mlini notorično meljejo počasi, so razsodbo v prid Cagliarija objavili šele pred kratkim, sardinski klub je zmagal, Casale pa se je namesto v play-offu znašel v play-otu, tako kot Gaja, kateri niti solidna uvrstitev na 4. mesto ni po rednem delu zagotovila direktnega obstanka. V vodstvu ŠZ Gaja so se odločili, da se bodo v Casale odpravili brez pomoči tujk, barve kluba bodo tako zastopale Paola Cigui (na sliki), Carlotta Orlando in Paola Or-lini. Gostiteljice lahko na papirju računajo na močnejšo postavo, vprašanje pa je, s katerimi igralkami se bodo predstavile, saj je od konca sezone minilo veliko časa, novih igralk pa ni dovoljeno najemati. V rednem delu sta se Casale in Gaja razšla pri neodločenem izidu 2:2. Celjanka Nastja Kolar, ki je v nedeljo ne bo, je svoj dvoboj dobila brez boja zaradi predaje nasprotnice, Paolo Cigui pa je premagala Iir-no Smirnovo, medtem ko je Casale osvojil točki na račun Orlandove in Gajine dvojice. Povratna tekma bo v nedeljo, 14. novembra na Padričah. NOGOMET - Ljubiteljsko prvenstvo 7:7 Pokal Julijska krajina Dolga tradicija Kosovela Skupaj igrajo že 15 let - V B-ligi tudi Mizarska delavnica Calzi - V C1-ligi pa Body Fashion in Boljunec V ljubiteljskih nogometnih prvenstvih na Tržaškem in na Goriškem nastopa veliko slovenskih igralcev. Posebno bogata ponudba je na Tržaškem, kjer se istočasno odvija več prvenstev, od 7:7 do 11:11. V pokalu Julijske krajine (Coppa Venezia Giulia), kjer je v različnih kategorijah od A-lige do 3. amaterske lige kar 119 ekip, nastopa tudi nekaj slovenskih moštev, ki jih v glavnem sestavljajo nekdanji nogometaši (in tudi kak odbojkar) naših članskih društev. Dolgo tradicijo ima ekipa Dijaškega doma Srečko Kosovel, ki letos igra v B-ligi pod pokroviteljstvom sesljanskega lokala Why Not?. »Kosovelovci« v tem prvenstvu nastopajo neprekinjeno 15 let. Začeli so od vsega najnižje lige in nato vztrajno napredovali vse do A-lige, v kateri so se pred dvema letoma uvrstili na solidno 4. mesto. Nato so izpadli v nižjo ligo in v zadnjih sezonah »lebdijo« med B in C1-ligo. Duša ekipe je Marko Verri, ki se trudi, da bi moštvo še naprej uspešno nastopalo v tem prvenstvu. Letošnja sezona se zaradi raznoraznih težav ni začela najboljše, tako da »kosovelovci« zasedajo mesta pri dnu lestvice. V nadaljevanju se bodo borili za obstanek. V B-ligi nastopa še ena ekipa s slovenskim sponzorjem in nekaterimi slovenskimi igralci. To je Mizarska delavnica Calzi. V C1-ligi pa so »naše gore list« moštvi Body Fashion in Boljunec. Na sliki od leve proti desni: zgoraj Massimo Vrše, Devan Jagodic, Igor Tomasetig, Marko Verri, spodaj Pablo Molano Gonzales, Igor Veljak, Andrej Leghissa, Luka Švab (doslej so za Kosovel nastopili še Nenad Karanovič, Savo Lipovec, Samio Miot, Robert Mozetič, Martin Puntar, Marko Škabar in Goran Čuk). KOŠARKA - D-liga Kontovel drevi proti Foglianu Kontovelovi košarkarji bodo nocoj (začetek ob 20.45) v okviru 4. kroga moške D-li-ge v telovadnici Doma pristaniških delavcev pri Briščikih gostili solidni A.I.B.I. Fogliano, ki ima kot Kontovel štiri točke na lestvici. Trener Brumen napoveduje čisto drugačno tekmo kot pred tednom proti mlademu Don Bos-cu: »Razigrani mladinci so nas presenetili s čvrsto igro. Proti Foglianu pa pričakujem več taktiziranja, igro na moč borbo za pozicije pod košema. Prav zaradi tega bosta za nas zelo pomembna naša izkušena košarkarja Jan God-nič in Igro Vodopivec.« Kontovelov trener Bru-men še ne bo imel na razpolago poškodovanega Marka Švaba, medtem ko so ostali vsi na-red za nocojšnji dvoboj. Fogliano je v zadnjem krogu premagal Perteole z 62:44. UNDER 17 MOŠKI Državno prvenstvo Jadran ZKB - Venezia Giulia Basket 54:80 (16:20,32:32, 43:54) Jadran ZKB: Batich 16, Daneu 14, Va-lič 2, Kraus 10, Valentinuz, Toffolutti, Žerjal, Ridolfi, Milič n.v., Zhok 4, Gregori 8 Majov-ski Trener: Peter Brumen Prosti meti: 8/16. Izgubljene zoge: 29. Pridobljene žoge: 24. Skoki obramba: 18. Skoki napad: 5. Jadranovci so prepričljivo izgubili proti vrstnikom Venezie Giulie. Končni rezultat je vsekakor prehuda kazen za Brum-nove varovance, ki so se predvsem v prvem polčasu enakovredno borili. »Čeprav tudi v prvem delu nam ni šlo vse po načrtih, saj nismo bili uspešni pri metu. V drugem polčasu je nasprotnik izboljšal igro v napadu. Mi smo skušali razorožiti zunanja igralca. Uspelo pa nam je le delno. Proti koncu tekme smo nekoliko popustili in gostje so še povišali prednost,« je komentiral Jadranov trener Peter Brumen, ki je tokrat pohvalil dvo-metraša Jana Krausa. »Jan je prvič pod mojim vodstvom igral kot je treba. Pod košem je izkoristil svoje fizične vrline.« UNDER 15 MOŠKI Deželno prvenstvo Falconstar- Bor ZKB 63:99 (11:25, 25:56, 45:71) Bor ZKB: Gruden 14, Skoko, Mattarese 3, Milič 9, Coretti 8, Kocijančič 30, Grego-ri 14, Semen 12, Kralj 9. Borovci so se tokrat pomerili z znatno slabšim nasprotnikom. Trener je dal vsem igralcem enako priložnost igranja, tako, da so imeli vsi isto minutažo. Ekipa je zadovoljila tako v obrambi kot v napadu. Z malo več zbranosti bi lahko naši presegli stoto točko. Upajmo, da bodo »plavi« nadaljevali po pričeti poti. (Kocka) NOGOMET Šest kaznovanih Ta konec tedna bo »počivalo« šest igralcev ekip naših društev. Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za dva kroga kaznovala zveznega igralca Zarje Gaje Davida Candottija. Na jutrišnjem derbi-ju v Dolini med Bregom in Zarjo Gajo ne bo igral niti Lorenzo Degrassi (Breg), ki je prav tako prejel dva kroga prepovedi igranja. En krog so diskvalificirani Edvin Carli in Pin (Vesna), Mattia Petriccione (Juven-tina) ter Luca Kovacic (Primorje). V deželnem pokalu v prihodnjem krogu pa ne bo smel stopiti na igrišče primorjaš Ferro. Ljubitelji Primorja jutri doma Ljubitelji Primorja bodo jutri ob 14.30 na Ervattiju pri Briščikih igrali prvo prvenstvo tekmo proti tržaški ekipi Crog Trieste. V 2. krogu, 15. novembra, bo Primorje gostovalo v Šta-rancanu. Ob 20.30 bodo igrali proti Audam □ Obvestila SK devin začenja letošnjo zimsko sezono in prireja trodnevni OPENDAY od 10. do 12.decembra 2010 v Toblachu. Informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. SK devin prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Prodaja od sobote, 6. do nedelje, 14.novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16. do 19.ure. ašd SK brdina organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. /— GLEDALIŠČE Petek, 5. novembra 2010 21 sodobna glasba - Trieste Prima V Trstu nocoj koncert zbora APZ Tone Tomšič Mednarodni festival sodobne glasbe Trieste Prima je pobuda, ki se zaveda svoje vloge v obmejnem prostoru. Sodelovanja z glasbeniki in ustanovami iz Slovenije in Hrvaške bodo namreč zaznamovala tudi letošnjo izvedbo, ki se je v torek pričela z izrednim uvodnim večerom v Ljubljani, saj je društvo Chromas vzpostavilo sodelovanje s slovenskim festivalom Unicum. V Trstu pa se bo festival začel nocoj ob 20.30 v luteranski cerkvi s koncertom APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, ki ga vodi Sebastijan Vrhovnik. Zborovska glasba je področje, kjer je sodobna glasba redno prisotna, saj se tako amaterski kot profesionalni sestavi vsakodnevno ukvarjajo predvsem z novejšo literaturo, hkrati pa je človeški glas za sodobne skladatelje med najprožnejšimi izraznimi sredstvi. S lovenski pevci bodo nocoj izvedli skladbe Nystedta, Schnittkeja, Brucknerja, Jennefelta, Bar-berja, Poulenca, Močnika, Mantyjarvi-ja, Vulčeve in Nane Forte. V sredo, 10. novembra, bo kon-servatorij Tartini gostil koncert skupine Ensemble MD7 iz Ljubljane, ki se bo vrnila pred tržaško publiko s sporedom, ki bo vrednotil avtorje primorskega in tržaškega območja tudi s tremi krstnimi izvedbami. Znana mednarodna skupina Ensemble Europeo Antidogma bo 19. no- vembra predstavila monografski po-klon enemu najbolj izvajanih sodobnih skladateljev (Hans Werner Henze) s skladbo El Cimarrón (Skržat), avtobiografsko pripovedjo sužnja Estebana Monteja o kubanski osvobodilni vojni. Nit razmišljanja o revoluciji in človekovih pravicah se bo nadaljevala 25. novembra, ko bo italijanski pianist Andrea Rebaudengo izvedel variacije Frederica Rzewskega na čilsko pesem El Pueblo Unido Sergia Ortege. Vtisi iz severa pa bodo snov koncerta uglednih gostov, glasbenikov dunajske skupine Klangforum, ki bo nastopila v mali dvorani gledališča Verdi 29. novembra. Koncert bo dragocen poklon in izraz solidarnosti svetovno priznanih glasbenikov tržaškemu društvu, ki pogumno vztraja pri svojem poslanstvu kljub splošni krizni situaciji kulturnih ustanov in festivalov. Veliki finale festivala pa bo zaupan Zagrebškemu triu, ki bo 2.decembra ponudil vpogled v hrvaško sodobno literaturo na koncertu, ki bo potekal s sodelovanjem glasbenega Bienala v Zagrebu. Festival uživa podporo Dežele FJK in sodelovanje raznih kulturnih in-štitucij, med katerimi so poleg že omenjenih tudi hrvaški konzulat v Trstu, deželni sedež RAI, gledališče Miela in pokrajinski sedež Zveze zborovskih društev USCI. (ROP) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče Fjk Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 5. novembra, ob 20.30 / Molière: »II malato immaginario«. Prevod. Chara De Marchi; scene: Alessandro Camera; kostumi: Andrea Viotti. Nastopa: Gabriele Lavia. / Ponovitve: v soboto, 6. ob 20.30 ter v nedeljo, 7. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 5. novembra, ob 21.00 / Dacia Mariani: »Il malato immaginario«. Režija: Claudio Misculin. Koprodukcija: Accademia della Follia - Stalno gledališče FJK. Predstava bo v portugalskem jeziku. / Ponovitve: v soboto, 6. ob 21.00, v nedeljo, 7. novembra, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 5. novembra, ob 20.30 / Claudio Greg Gregori: »Intrappolati nella commedia«. Režija: Mauro Mandolini. Nastopajo: Lillo & Greg, Danilo De Santis, Virginia Raffaele, Emanuele Salce Chiara Sani. / Ponovitve: v soboto, 6. ob 20.30 ter v nedeljo, 7. novembra, ob 16.30. Gledališče dei Fabbri - La Contrada Danes, 5. novembra, ob 21.00 / Manlio Stanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Gra-zia Plos, Zacchigna in Roberta Colaci-no. / Ponovitve: v soboto, 6. ob 21.00in v nedeljo, 7. novembra, ob 16.30. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 17. novembra, ob ob 20.45 / »Il Vecchio e il cielo«. Tekst in režija: Cesare Lievi; scene: Josef Frommwie-ser; kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gigi Agnellino, Ludovica Mudu-gno, Paolo Fagiolo, Giuseppina Turra. / Ponovitve: do sobote, 20., ob 20.45 ter v nedeljo, 21. novembra, ob 16.00. GORICA Občinsko gledališče Giuseppe Verdi V četrtek, 11. novembra, ob 20.45 / Project T-Time predstavlja: »Teo Teo-coli & Mario Lavezzi - Unplugghed«. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom V petek, 12. novembra, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kju-der. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja, Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. KNEŽA Kulturni dom V nedeljo, 7. novembra, ob 18.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja, Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 5. novembra, ob 19.30 / Patrick Marber: »Od blizu«. V ponedeljek, 8. novembra, ob 19.30 / Andrej Rozman Roza: »Neron«. / Ponovitve. v torek, 9. novembra,. ob 11.00. V soboto, 13. novembra, ob 11.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. Mala drama Jutri, 6. novembra ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. Danes, 5. novembra, ob 19.30 / Sam Shepard: » Lunine mene«. / Ponovitve: v ponedeljek, 8., v sredo, 10. in v četrtek, 11. novembra, ob 20.00. V torek, 9. novembra, ob 20.00 / Spi-ro Scipione: »Kuverta«. V petek, 12. novembra, ob 20.00 / Evri-pid: »Alkestida«. / Ponovitve: V soboto, 13. novembra, ob 20.00. V ponedeljek, 15. novembra, ob 20.00 / Evripid: »Heraklova blaznost«. / Ponovitve: v torek, 16. novembra, ob 20.00. MGL Veliki oder V ponedeljek, 8. novembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v sredo, 10., v ponedeljek, 15. in v torek, 16. novembra, ob 19.30. Danes, 5. novembra, ob ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v soboto, 6. novembra, ob 19.30 V torek 9. novembra, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. / Ponovitve: od četrtka, 11. do 13. ob 19.30 ter v petek, 19., torek, 23. in sredo, 24. novembra, ob 19.30. V sredo, 17. novembra, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in bob Merili: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v četrtek, 25. novembra, ob 19.30. V ponedeljek, 22. novembra, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. Mala scena V petek, 12. novembra, ob 20.00. / Maja Plevic: »Pomarančna koža«. V soboto, 13. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v soboto, 13. novembra, ob 20.00 V soboto, 20. novembra, ob 20.00 / Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. / Ponovitve: v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.00 V torek, 9. novemba, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V torek, 23. novembra, ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V torek, 16. novembra, ob 20.30 / G. Verdi: »La Traviata«. / Ponovitve: v sredo, 17., v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00, v soboto, 20. ob 17.00, vnedeljo, 21. ob 16.00 in v torek, 23. novembra, ob 20.30. GORICA Občinsko gledališče Giuseppe Verdi V sredo, 24. novembra, ob 20.45 / Eugenio Bennato: »Briganti emigranti«. Nastopa: Eugenio Bennato in Orchestra popolare del Sud. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 13. novembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / Državni simfonični orkester iz Sao Paula. Dirigent. Yan Pascal Tortelier. Solist: Antonio Me-neses - violončelo. V torek, 9. novembra, ob 21.00 Klub CD / Mycale (John Zorn Vocal project) iz New Yorka. V torek, 16. novembra, ob 21.00 Klub CD / MArc Ribot & Sunship (New York). Danes, 5. novembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Alonzo King lines ballet: »Refrakcija, Rasa«. Koreografija: Alonzo King; glasba: Jason Moran in Zakir Hussain. Jutri, 6. novembra, ob 19.30 Linhartova dvorana / »Pod zvezdicami: Baker-jevih dvanajst - Suita za Sinatro - Spomin na Luisa Armstronga«. Balet. Koreografije: Twyle Tharp in Dinka Bog-danica. Glasba: Willie Smith, Frank Sinatra in Luis Armstrong. Balenti solisti in zbor SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v nedeljo, 7. ob 18.00 in v ponedeljek, 8. novembra, ob 19.30. V nedeljo, 7. novembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / Vokal Xtravaganzza 2010 - Perpetuum Jazzile. / Ponovitve: v ponedeljek, 8. in v torek, 9. novembra, ob 20.00. Hala Tivoli V sredo, 10. novembra, ob 20.00 / Nastopa legendarni kitarist Joe Satriani. Kino Šiška V nedeljo, 7. novembra, ob 21.00 Katedrala / Nastopata skupini: Caribou iz Kanade in predskupina Lo-hi-fi iz Ljubljane. V ponedeljek, 8. novembra ob 21.00 Katedrala / Nastopajo: Therion, Loch, Vostok in Leprous. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. PRI REDITVE Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 13. decembra, v tretjem nadstropju, sta na ogled rastavi: »Scultura triestina del '900« ter »Ruggero Radovan (1877 -1965) l'atelier di uno scultore«. / do 12. decembra je na ogled razstava Roberte di Camerino »La rivoluzione del colore«. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: »Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011 je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): do 5. novembra je na ogled razstava od Giade in Verene Princi, od 24. novembra do 8. decembra Davide Garbuggio in od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: danes, 5. novembra, ob 17.00 uri odprtje razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; na ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob-prireditvah ali po domeni. Goriški grad: do 7. novembra je s prostim vstopom na ogled razstava 8. bie-nale arhitekture. Urnik: od torka do nedelje med 10.00 in 19.00. Društvo ARS (na Travniku 25): danes, 4. novembra, ob 18.00 bo odprtje razstave pod naslovom »Matej Susič - Jesenska simfonija«. O umetniku in njegovem delu bo spregovoril Jurij Paljk; na ogled bo do 16. novembra po urniku Katoliške knjigarne. LOČNIK Občinska dvorana: še danes, 5. novembra, je na ogled razstava »La testa di ponte di Gorizia (1915-1916)«. Urnik: med 10.00 in 12.00 in od 16.00 do 19.00. KRMIN Muzej teritorija: je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do pet- ka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Galeriji Tir Kulturnega Centra Mo-stovna v Solkanu: do 6. novembra, je na ogled razstava Nine Brulc »Beštijarium«. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. novembra, je na ogled fotografska razstava, v sklopu festivala »Fotonični trenutki - mesec fotografije 2010«. Cankarjev dom (Prvo preddverje): od 10. do 25. novembra, ob 21. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu - LIFFe razstava pod naslovom »Zarota molka«. Preplet filmske in fotografske ustvarjalnosti. Petek, 5. novembra 2010 Št. 30 (157) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Klop se je tokrat spraševal o »neženskih« poklicih Ženske v hlačah moški v krilu? Moški prihajajo z Marsa, ženske pa z Venere. Da sta to popolnoma različna svetova, ki ne moreta živeti drug brez drugega, skupaj pa tudi ne, so ugotovili že v prazgodovini. O njih so nastale kompleksne študije, z njima se je ukvarjala filozofija, posvečene so jima bile pesmi, bila sta priljubljeni temi pisateljev in ne nazadnje tudi rdeča nit marsikaterega prepira med zaljubljenci. V današnjem svetu pa se zdi, da se ta svetova čedalje bolj srečujeta, včasih zamenjujeta, spajata, razumeta, čeprav moški še vedno pušča naokrog svoje umazane nogavice, ženska pa ne dojema, kako je tekma ob nedeljah zanj pomembna. A ne glede na omenjene razlike, s katerimi smo se dokončno sprijaznili, se tolažimo z dejstvom, da razlike na drugih področjih čedalje bolj izginjajo, vsaj na prvi pogled. Na področju poklicev in službe, na primer. Zdi se namreč, da je vedno več žensk, ki išče službo na Marsu, in moških, ki so zaposleni na Veneri. Varuška, gospodinja, medicinska sestra so samo nekateri izrazi, ki nimajo moške oblike, a imajo moške poklicne privržence, prav tako ženska nima svoje verzije poklicnega naziva, če opravlja na primer delo mehanika ali zidarja. V pričakovanju, da nam slovenski jezikoslovci postrežejo s primernimi izrazi, smo si zaželeli preveriti, če je zgoraj omenjena teza pravilna. A smo jo morali kaj kmalu postaviti pod vprašaj. Žensk, ki opravljajo »moška« dela, smo namreč kot po pričakovanjih našli kar veliko, tržaški predstavniki t.i. močnejšega spola pa so se nam skrili ali pa se z nami niso želeli pogovarjati. Morda zato, ker se ne marajo kazati javnosti v krilu? Pa spoznajmo torej vsaj nekaj žensk, ki »nosijo hlače« in ki so pristale na klepet z nami. LadyM. DJ DJ-jev ženskega spola ali DJa-ne, kot se ženski različici pravi, ni ravno veliko. Za ta poklic se je odločila naša intervjuvanka, 20- letna Maja Črnologar ali točneje Lady M. DJ. Od kod želja, da bi se s tem ukvarjala? Kot otrok sem gledala videospot, v katerem je nastopala D Jane in zahrepenela po tem, da bi to postal moj poklic. V to realnost pa sem konkretno stopila šele pred kratkim, ko sem se vpisala na Mini Dj šolo, ki jo organizira multi-medijski projekt za podporo elektronski glasbi Preparty. V teku selekcij sem se prebila do finala, kjer so prepoznali moj potencial in me povabili k sodelovanju. Kako na tvoj potencial gledajo kolegi moškega spola? Kolegi iz moje ekipe so zelo navdušeni, saj menijo, da je žensk v tem poklicu premalo. Res pa je, da me marsikdo presenečeno pogleda, ko mu zaupam, da sem DJa-ne. Sem pač izjema, pa čeprav število DJane počasi raste, tudi v Sloveniji. Teh je trenutno približno dvajset, prva, ki se je začela s tem ukvarjat pa je DJ Trick-C. Meniš, da si kot ženska v tem poklicu boljša od svojih kolegov? Trenutno nisem. Zdi se mi, da so DJji, ki jih poznam, izjemno dobri; med njimi naj na primer omenim DJ Sylvaina, pionirja slovenske glasbene scene, ali Mikea Valeja. Z njimi se trenutno res ne morem kosati, ker imajo za sabo veliko več izkušenj in tehničnega znanja, kot ga imam sama. Upam pa si trditi, da sem v obdobju, od kar se s tem ukvarjam, veliko bolj napredovala od svojih moških kolegov. Športna sodnica Martina Sancin Športnemu sodniku moškega spola brez zadržkov s psovkami očitamo, ko narobe presodi igro. Kaj pa če bi na sodnikovem stolu sedela naša intervjuvanka Martina Sancin? Se kot odbojkarska sodnica počutite izjema? Ne, morda tudi zato, ker se s tem ukvarjam že sedemnajst let. Morda je to tudi pogojeno od dejstva, da delam v lastni firmi, ki se ukvarja s tesarstvom, kjer se vsak dan soočam večinoma z moškimi. To mi pomaga, da se ne odzovem na morebitne pro-vokacije ali žalitve, ki se jih lahko sliši na tekmah, ko publika ocenjuje sodnika. Zakaj ste se odločili za ta poklic? Ker sem bivša odbojkarica, sem od nekdaj gojila željo, da bi nekoč postala sodnica odbojkarskih tekem. De- finitivno pa sem se za to odločila, ko sem imela prometno nesrečo in sem morala dalj časa mirovati. Ta vloga mi je takoj prirasla k srcu, zadoščenje pa sem dobivala tudi s strani drugih sodnikov in gledalcev, ki so mi potrdili, da vestno opravljam svoje delo. Ne nazadnje pa so to potrdili tudi komisarji, ki so se odločili, da sem primerna za sojenje tekem v višjih kategorijah. Trenutno namreč sodim tekme ekip B lige, upam pa, da bom kmalu sodila tudi tekmam A lige. Moj največji sen pa je postati mednarodni sodnik, čeprav je na tej stopnji žensk dejansko manj od moških. Se Vam je kdaj zgodilo, da so Vas moški kolegi diskriminirali? To se mi je že zgodilo in to predvsem sedaj na državni ravni. Pri sojenju me kolegi nezaupno opazujejo in dajejo nasvete, češ da nisem sposobna brezhibno soditi. Zgodilo se je tudi, da so mi moški kolegi na koncu tekme čestitali. Moški so večinoma mnenja, da so ženske nesamozavestne in zato neprimerne za sojenje. Lucia Vesnaver je zamenjala obleko Na barkovljanski bencinski črpalki nam že vrsto let tanka 35-letna bencinska serviserka Lucia Vesnaver, ljubiteljica elegantnih oblačil, ki pa se jim je za stavo odrekla. Zakaj ste se odločili za ta poklic? Stavila sem s svojim dragim prijateljem (smeh). V mladosti sem se namreč rada elegantno oblačila, večkrat sem obula čevlje s peto ali si oblekla mini krilo. To, da bi lahko nosila preprosto delovno obleko in umazane čevlje, se je mojemu prijatelju zdela neures-ničljiva misel. Odločila sem se, da mu dokažem, da je to čisto mogoče in začela delati na bencinski črpalki. Menite, da svoj poklic opravljate bolje od svojih moških kolegov? Morda res. Zdi se mi, da je ženska bolj pazljiva in spretna v odnosih s strankami, zaradi česar jih lastniki bencinskih servisev radi zaposlijo, čeprav na primer v Trstu ta poklic opravlja samo pet žensk. S tem sicer ne trdim, da so moški neobčutljivi, vendar se včasih skrivajo za neko masko in ne pustijo, da bi prišla na dan njihova občutljivost. Se vam je kdaj zgodilo, da so vas moški kolegi diskriminirali? Kolegi me niso nikoli zapostavljali, pač pa se je kdaj to pripetilo s kakšno stranko. Vendar sem se naučila sprejemati očitke ali žalitve z nasmehom na ustih. Ženske stranke pa so vedno bile spoštljive, zaradi česar sem si včasih tudi vzela čas, da sem jim razložila, kako naj si v primeru kake težave z avtomobilom pomagajo same. K am ta konec tedna LOP predlaga tri destinacije za tri različne okuse! Na Krasu: Mladinski Krožek Prosek-Kontovel vabi jutri na Re-Opening party v prenovljeni Kulturni Dom na Proseku, kjer bo tudi priložnost za ples z DJjem Janko Vallom. Od 21.30 happy hour vina in piva (samo do 22.30!). V Trstu: ljubitelji klasične, pop, folk in sperimentalne glasbe ne bodo zamudili koncerta furlanske skupine I Camera-mia, ki bo jutri od 22h v priljubljenem jazz lokalu Round Midnight, na ul. della Gin-nastica 39. Na Obali: privrženci techno glasbe se lahko jutri od 22h dalje podajo v izolsko Ambasado Gavioli, kjer bodo večer popestrili Chris Lie-bing, Tommy Four Seven, Tomy DeClerque in drugi. / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 -MIPZ NSŠ Ivan Cankar - Sv. Jakob 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 18.45, 1.25 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - amici per sempre 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.15 Aktualno: Tgr - Montagne 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.50 Aktualno: 188° Annuale di Fonda-zione del Corpo Forestale dello Stato 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 20.30, 23.30 Dnevnik 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Criminal minds 22.40 Nan.: Persone sconosciute 23.45 Aktualno: L'ultima parola (v. G. Pa-ragone) ^ Rai Tre 7.00 8.00 9.00 9.10 9.15 11.00 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.20 14.50 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 23.15 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 7 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: La mia Africa (dram., ZDA, '85, r. S. Pollack, i. M. Streep, R. Redford) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: I soliti ignoti 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Conti) 0.05 Aktualno: Tv 7 1.05 Aktualno: Cinematografo 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: Tgr Buongiorno Ita-lia/Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Agora Aktualno: Apprescindere Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Tg3 Fuori TG Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Julia 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.10 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo Dnevnik L.I.S. Nan.: La strada per Avonlea Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & geo Dnevnik Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Aktualno: Articolotre Variete: Parla con me 16.15 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 23.30 Film: Hollywood homicide (akc., ZDA, '03, r. R. Shelton, i. H. Ford, J. Hartnett) 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent: Io canto (v. G. Scotti) 0.00 Variete: Chiambretti night - solo per numeri uno O Italia 1 6.10 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: Ale & Franz sketch show 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 22.15 Nan.: All Stars 23.30 Aktualno: Studio aperto Live ^ Tele 4 Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.05 Aktualno: Hard Trek 9.00 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e dintorni 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Talk show: Incontri al caffe de La Versiliana 12.40 Aktualno: Italia Economia 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Šport: Anteprima Triestina 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al Sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa' 22.45 Glasb. odd.: Musica, che passione! 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Perche??? LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 2.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Dr. Oz Show Aktualno: Life Film: Lo sceriffo e il bandito (western, ZDA, '84, i. K. Douglas, J. Coburn) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc. Nan.: The District Aktualno: Le invasioni barbariche (v. D. Bignardi) (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.25 Martina in ptičje strašilo 10.35 Kratki igr. film: Poskusna doba 10.50 Enajsta šola - oddaja za radovedneže 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic 12.10 Pisave (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca (pon.) 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenski utrinki - oddaja madžarske Tv 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanka 16.00 Iz popotne torbe (pon.) 16.25 Nad.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.25 Duhovni utrip 18.05 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Ekoutrinki 19.55 Druž. nan.: Moji, tvoji, najini 20.30 0.55 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub (T Slovenija 2 2.05 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Nad.: Strasti, 19. del Glasnik - oddaja Tv Maribor (pon.) Evropski magazin - oddaja Tv Maribor (pon.) Črno beli časi (pon.) Mozartina simfonikov RTV Slovenija (pon.) Igr. nan.: Sinje nebo (pon.) Šport špas (pon.) Dok. odd.: Hočem postati šef (pon.) Osmi dan (pon.) Minute za... - oddaja Tv Koper-Capodistria Circom Regional, oddaja Tv Maribor Migaj raje z nami! SP v veslanju: posnetek iz Lake Ka-rapira Na lepše (pon.) Legende velikega in malega ekrana Dok. odd.: City folk Dok. serija: Zadnji dnevi slavnih Nad.: Nujni primeri, zadnji del Film: Park gorkega Film: Dober fant (pon.) 6.30 7.00 8.00 9.20 9.50 10.15 10.45 11.05 12.00 12.45 13.40 14.35 15.10 15.40 16.05 16.35 18.00 18.25 19.25 20.00 20.55 21.45 23.50 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker Explorer 15.30 Film: Orionov pas (pon.) 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.30 Športna oddaja 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Obisk v akvariju 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak junior - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Bosna in Hercegovina 21.40 Avtomobilizem 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 20.00 20.30 21.00 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Primorski tednik 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Objektiv Razgledovanja Sodobna umetnost Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Lev Nikolajevič Tolstoj - Kreutzerjeva sonata, 4. del; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Dopoldan in pol: Pregled prireditev, Prispevek o bioloških pridelanih živilih v šolah in vrtcih, Izobraževalni program; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.3312.28, 20.00-22.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 11.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Petek, S. novembra 2010 96 jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 DUBLIN 0 11/11 / HELSINKI |1M°S O STOCKHOLM ' 1/8 ° 6/10 O ' y s , - K0BENHAVN 8/13« ° — MOSKVA 7/9 ° OBRUSELJ O PARIZ J4/1S 15/16 ŽENEVA 7/16 O MILAN O 7/15 DUNAJ 7/11 O LJUBLJANA O 1/11 LIZBONA O 13/22 MADRID O 8/23 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SPLIT eh BEOGRAD O 8/20 O SOFIJA SKOPJE O 4/6 „„ATENE v „ ,14/20 O-«!«! "i ^Anticiklon med Azormi in srednjo Evropo, bo do sobote varoval severno Italijo pred vdorom vremenskih front. Nad našo deželo se bo v nižjih plasteh ozračja zadrževal bolj vlažen zrak. V višinah pa bo z zahodnikom