OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA leto ii. — Štev. so urnim, is. niiui losa POROČILO 0 DELU IN PROBLEMATIKI MESTNE INŠPEKCIJE DELA V predvojni, protiljudski vladavini se delavski varstveni zakonodaji ni posvečala skon-aj nobena pozornost. Se tisti zakoni, ki so bili izdani pod pritiskom delavskih gibanj v Ju-goslaviji. so bili postopoma odpravljeni z »Obznano« z zakonom o zaščiti države, z uvedbo vojaške fašistične diktature, z Uredbo o minimalnih mezdah itd. Razen tega je bilo delavcem P°d pritiskom takratne policije c Pcmo.gočeno, da bi se organizirano bori i za izboljšanje svojega položaja. Stari zakon « inšpekcija dela iz leta 1922 in delovni inšpektorji, ki so seveda le formalno obstojali, niso dosti koristili delavskemu razredu. Po Izdaji uredbe o minimalnih mezdah pa so formalni delavski zaščitniki stopili v od krite službo delodajalskih interesov. V smislu čl. 20 ustave FLRJ, ki daje posebno zaščito osebam v delovnem razmerju, je bi! *eta lote izdan prvi povojni za kon o inšpekciji dela, kateri :e bil z ozirom na nastale spremembe državne in družbene Ureditvo izpopolnjen leta 1948, ki je še danes v veljavi. S tem zakonom je država prevzela nadzorstvo nad izvajanjem higiensko tehničnih predpisov In dvlovno-pravnih predpisov po fvojih organih inšpekcije dela. kl Pa morajo biti pri upravlja-niu svojih nalog najtesneje podani s sindikalnimi organiza-cUami. Poleg številnih delovnopravnih predpisov, ki so začeli 'zhajati in se uveljavljati le leta 1945, je bil leta 1947 Izdan Prvi Splošni pravilnik o higien-in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu, ki je postavil °stiovn* temelje za ureditev neomejenih razmer v takrat prcv- T, RAZPIS ___________________ ^JniStvo za kulturo pri MlaO ^-JuUIJa-ni razpisuje naslednja e*°vna mesta: *• Srednja glasbena šola: 2 mesti za poučevanje teoretičnih predmetov. V poštev pridejo profesorji ta Predmetni učitelji. ijj' Za državne nižje glasbene 4 mesta za predmet: pouk o glasbi 2 mesta za predmet: poučevanje violine 3 mesta za predmet: poučevanje klavirja 2 mesti za predmet: pouče-» vanje klarineta «e * Vsa z*"r*J navedena mesta 8r .^hteva najmanj dovršena «tn(n^a glasbena šola. Intere-ll u n*J vložijo najkasneje do nje av*usu 1955 pismene prošti^ opremljene s potrebnimi VanUmrnti In pravilno kolko-Mi r\ n* Tajništvo sa kulturo v Ljubljani. zetih industrijskih podjetjih In v tedaj že obstoječih tovarnah ter večjih delavnicah privatnega sektorja. Temu pravilniku so sledili še številni drugi, posebni pravilniki za gradbeništvo, rudarstvo, kmetijstvo gozdarstvo in druge gospodarske panoge, s katerimi so se urejali specifični pogoji posameznih podjetij. S Temeljnim zakonom o gospodarjenju v državnih podjetjih in z višjimi gosaodarskimi združenji po delovnih kolektivih, ki je izšel v letu 1950, so delavci v podjetjih in tovarnah prevzeli upravljanje podjetij v svoje roke in sicer po delavskih svetih vn upravnih odborih. Delavsko samoupravljanje se v začetni fazi svojega razvoja še ni ukvarjalo z nujnimi posledicami proizvodnega procesa in industrijskih naprav, z nt zgodami, ki močno posegajo v gospodarski račun podjetja, in celo skupnosti. Vedno bolj pa je delavsko samoupravljanje našlo pravo pot tudi v tej smeri in začelo krepko posegati v borbo proti obratnim nezgodam in poklimim o o- len':*m. Zelo malo naših podjetij jc spočetka ustrezalo zahtevam Splošnega pravilnika. Nekatera podjetja so dokaj hitro Izbolj šala higiensko tehnične pogoje ter varnostne razmere v delov, nih prostorih in deloviščih. Lahko trdimo, da se je že mnogo storilo za izboljšanje higiensko tehnične zaščite. Vendar obstoječim stanjem naši delovni kolektivi ne morejo in ne smejo biti zadavoljni zlasti zaradi tega, ker nam relativno vi' soko število nezgod, poklicnih in drugih obolenj dokazuje, da obstojajo še nepotrebni vzroki za njihovo številčnost, predvsem v podjetjih samih. Nekatera podjetja so zaradi malomarnega odnosa do vprašanja HTZ pred neka) leti mnogo zamudila, ker niso pravočasno lz polnila zahtev Splošnega pravilnika. Marsikaj v sedanjih okoliščinah ne bo možno Izvršiti brez pomoči višjih forumov. Inšpekcija dela bo terjala izved bo določenih ureditev in zato potrebuje polno podporo oblasti ln podjitej samih. Obstoječa podjetja bi morala po prvotnem roku vskladitl delovne pogoje s predpisi Splošnega pravilnika do konca leta 1948 nato pa je bil podaljšan rok do januarja 1955. Inšpekcija dela ima po zakonu o Inšpekciji deia in po navedenem splošnem pravilniku pooblastilo, da delo v neurejenih obratih ali celotnem podjetju ustavi, če delovni pogoji niso v skladu z varnostnimi predpisi, ogrožajo zdravje in higieno zaposlenih ljudi. Ogromna denarna sredstva, ki smo jih že do sedaj Izdali in jih še iedajamo za zdravje bolnih odnosno poškodovanih delavcev in za invalidnino ter invalidske pokojnino, bi take ukrepe v interesu skupnosti že terjala mnogo prej. Mestoa Inšpekcija dela opravlja nadzorstvo nad Izvajanjem higiensko tehničnih in delovnopravnih predpisov na območju mesta Ljubljane, v kateri je preko 2.500 podjetij In obratov cca 47.000 zaposlenimi, število podjetij in zaposlenih oseb pa šo vedno raste. Svoje nadzorstvo v pogledu HTZ opravlja inšpekcija dela s svojimi rednimi in izrednimi pregledi posameznih podjetij in delovišč, dočim se nadzorstvo nad iz-vananjem delovno - pravnih predpisov v glavnem izvaja v pisarniških prostorih MID na osebne prijave • posameznikov ali skupin. V MNOGIH OBRATIH JE PREMALO REDA IN SNAGE Pri pregledih se še vedno ugotavlja, da precej podjetij na območju Ljubljane ne skrbi ra red in snago v delotrnfh prostorih, na delovnih mestih, na dvoriščih in drugih tovarniških prostorih. Ne gre v tem primeru toliko za pomanjkljivost samo, temveč za posledice, ki nastajajo zaradi tega. Nered po prehodih povzroča čestokrat razne padce in druge nezgode, mnogi delavci sami pa še nimajo občutka za splošni red. snago ter delovno disciplino, kar se pozna pri delu In pri proizvodih. Ce se pri odpravljanju drugih pomanjkljivosti v podjetjih čestokrat izgovai-jnjo na pomanjkanje finančnih sredstev, potem prav gotovo za odpravo te pomanjkljivosti ti izgovori ne veljajo. V naša podjetja prihajajo tudi drugi ljudje, ki so po mednarodnih obveznostih pristojni, da preso-jajoeln da tudi terjajo izpolnjevanje določenih pogojev za Iz. boljšanje naših delovnih razmer v tem pogledu. V letu 1952 Je bil v našo državo poslan strokovni svetovalec za socialno ln Industrijsko medicino pri Svetovni zdravstveni organizaciji ln mednarodnem uradu za delo, profesor za Industrijsko medicino L. G., kt je obiskal 23 raznih tovarn in rudnikov. V poročilu, ki ga je poslal Svetovni zdravstveni organ'zacijl in Mednarodnemu uradu za delo je na prvi strani navedel naslednje: »Direktorje vseh podjetij je treba opomniti ta jim prikazati, da so odgovorni za pravilno vzdrževanje ln sna ženje delovnih prostorov. Delavski sveti ln upravni odbori naj sodelujejo v stalnem vzdrževanju In snaženju delovnih prostorov. To naj vrše komisije v delavskem svetu. Praktično je, če se razdeli vsaka tovarna v manjše oddelke nll področja In poveri direktno od govomoet za red in snago pred delavcu, nadzorniku ali drugemu delavcu v vsakem področju. Odgovorni naj bo pooblaščen, da si pridobi pomoč pri svojih sodelavcih. Koristno bo uvesti sistem nagrad ali javnih priznanj za dobre uspehe in kazni za neuspehe. Kjer je potrebno, naj se organizirajo predavanja in demonstracije za vzgojo direktorjev, inženirjev, nadzornikov in delavcev«. Z objavo teh navedb Mestna inšpekcija dela ne misli reči, da je v tem oziru ekspert-sve-tovalec odkril nekaj novega in da je njegovo mnenje edino merodajno za presojo, temveč želi poudariti, da je v naših podjetjih stanje v tem pogledu še vedno dokaj slabo, in da se le počasi, kakršen je pač vodilni kader in celotni delovni kolektiv, zboljšuje. Kot najbolj pereč problem neurejenosti navajamo tovarno »Zmaj«, kjer delajo zaposlene osebe pod zelo težkimi delovnimi pogoji. Predvsem natrpa-nost delovnih prostorov, nezdrave atmosferske prilike, zlasti vplivi zdravju škodljivih snovi ln plinov, predstavljajo problem, ki ga mora reševati naša skupnost. Podjetje Je petkratno povečalo število zaposlenih, pri tem pa ni poskrbelo za primerne delovne in zadostne sanitarne prostore. Spričo tega bi morala inšpekcija dela po vsej pravici ustaviti obratovanje, toda inšpekcija ni ozko in formalistično gledala na so cialne in gospodarske probleme naše družbe, čeprav nekateri organi očitajo inšpekciji dela to slabost, je vendar primer »Zmaja« dokaz, da inšpekcija dela rešuje vse probleme dovoi) življenjsko, pa naj sl bo v so cailncm ln gospodarskem pogledu. Brez dvoma bo sedanje stanje občutno vplivalo na porast kroničnih obolenj, kar bo seveda kasneje obremenjevalo celotno družbo. Zelo slabe higienske tehnične razmere ob' stojajo tudi v podjetju »Ccmen tar« na Vodovodni cesti, kjer so zgradbe v napol podrtem sta- I nju in obstoja nevanost porušen j a. NEVARNOST SLABIH ELEKTRIČNIH NAPRAV Izredno pereč problem v naših podjetjih je neurejenost električnih instalacij in električnih naprav. Krivdo za takšno stanje nosijo predvsem odgovorne osebe — električarji. Le-tl so pri izvajanju električnih del Izredno površni in malomarni, večkrat so tudi strokovno nesposobni. V večini podjetij je ozemljitev električnih naprav površno izvedena alt pa je sploh ni. Le posamezna podjetja so dosje? Izmerila upornost ozemljitve ln odpravila življenjsko nevarne pomanjkljivosti. Kakšne ro posledice tudi na -tdez maihnih nepravilnosti, (neizollrana žica, pomanjkanje Izolacijskih delov, nepravilna ozemljitev, ne p ra- ' I vi.rna izvedba instalacije), nam lahko pove nedavna smrtna nezgoda v Kemični tovarni Moste. Zaradi neozemljitve odnosno zaradi pomanjkanja transformatorja za nizko napetost je izgubil delno tudi po lastni krivdi življenje mlad delavec. Ugotovljeno je tudi, da so nekateri obrtniki izdelovali in še izdelujejo elektrotehnični material slabe kakovosti, ki predstavlja žr/ijensko nevarnost za zaposleno delavstvo. Tako na primer je do nedavnega elektro podjetje Medvešček na Celovški cesti, privatni mojster, izdelovalo vtične spojnice za tro-faznl tok 25 A in 35 A, ki so bile zelo slabo izdelane, Iz ne-odgovarjajočega Izolacijskega materiala, tehnično pomanjkljive ali celo smtrno nevarne. Zaradi slabe izdelave je prišlo že do kratkih stikov. Pred kratkim pa se je zgodila težja nezgoda v tovarni Dekorativnih tkanin, kjer se je pri tej vtični spojini skoraj smrtno ponesrečil tovariš Jesse, tekstilni tehnik. Zelo slabo je izdelal električne naprave in material tudi galanterijski mojster Legat Jože na Gallusovem nabrežju. Inšpekcija dela je dala SAZU *— Inštitutu za električno gospodarstvo v pregled te spojnice, ki je ugotovil mnogo tehničnih pomanjkljivosti. Pri nas ne obstoja kontrola nad izdelovanjem takšnega materiala in se nahaja še veliko instaliranih vtič-nih spojnic te vrste po naših podjetjih in drugod v kmetijstvu, ki predstavljajo vsak datt večjo življenjsko nevarnost. NEZADOSTNE VENTILACIJSKE NAPRAVE IN RAZSVETLJAVA V vseh zastarelih obratih zasledimo poleg drugih pomanjkljivosti tudi slabo stanje glede klima ventilacijskih pogojev in razsvetljave. Ce je to opravičljivo za stara podjetja, potem se to ne bi smelo več dogajati v novo urejenih podjetjih in delavnicah. Nerazumljivo je na primer, kako so mogli projektanti in strokovnjaki, ki so pregledovali načrte za livarno novega »Unitasa«, dovoliti, da se ni uredila učinkovita ventilacija v gradbeno tehničnem oziru. Tudi predčasno vseljevanje v nedovršene obrate ima slabe posledice za podjetje, ker se naknadno zelo slabo urejajo higiensko tehnični pogoji. Tako na primer »Avtopromet« bivši »Meprom< ln E. C. Z. nista imela urejenih centralnih kurjav, kar je sedaj šele v teku ureditve. Te pomanjkljivosti bi morale biti urejene že od investitorja pred vselitvijo, kar pa se ni zgodilo in je bilo treba >*■ vajatl stalne pritiske za ureditev tega nedostatka. To stanje se sedaj mnogo težje popravlja. ker dodatne naprave vedno terjajo več stroškov ta tudi materiala. V naša podjetja uvajamo sedaj brez strokovnih nasvetov moderno fluorescentno razsvetljavo ter s tem spravljamo mlade delavce v nevarnost, da jim oslabi vid. Tudi glede splošne-, ga prezračevanja so problemi v tem, da do sedaj ni bilo strokovnjakov, ki bi strokovno izvajali pravilne ventilacije. Za sedaj imajo najslabše ventilacije podjetja »Zmaj«, »Teol«, »Sumi«, livarna novi »Unitas« itd. Ze večkrat smo poročali, da v Ljubljani ni podjetij, ki bi sc bavila z urejevanjem ventilacije, zato se naša podjetja čestokrat poslužujejo zagrebških ventilacijskih podjetij, ki pa včasih tudi nestrokovno urejajo ventilacije, kar nas seveda ogromno stane, toda brez pravega uspeha. Tudi samovoljno urejanje ventiladj je včasih brezplodno ali celo škodljivo za zdravje zaposlenih oseb. Staro mnenje, da zadostuje nekje dostaviti stenski ventilator, je prav gotovo zgrešeno, ker utegne le ta povzročiti ravno nasproten efekt od tistega, ki smo ga pričakovali. Poleg tega pa smo tudi mnenja, da je potrebno ustaviti nadaljnje nameščanje tipiziranih betonskih okenskih okvirov, ki nimajo nobenih odprtin za naravno prezračevanje in se morajo kasneje predelovati. PRI 283 UGOTOVLJENIH 1376 POMANJKLJIVOSTI Naša podjetja še zdaleč ne ustrezajo predpisom HTZ, tako. da morajo inšpektorji dela odpravljati le grobe pomanjkljivosti. V preteklem letu je bilo izvršenih 109 rednih, 122 izrednih pregledov večjih podjetij in d ogledov smrtnih ter 47 ogledov težjih nezgod. Poleg tega je bilo opravljenih v lanskem letu preko 300 komisijskih ogledov novo urejenih obrtnih lokalov. Po zakonu o inšpekcij! dela bi se moral izvršiti v vsakem podjetju vsaj eSkrat letno pregled podjetja ali delavnice. Inšpekciji dela ni uspelo pregledati vseh manjših delavnic, predvsem privatnega sektorja, ki so v pretežni mori v starem obokanem predelu mesta Ljubljane. Pri pregledih je bilo ugotovljenih 1.376 nedostalkov, ki predstavljajo nevarnost za nezgodo ali obolenje zaposlenih oseb. Nekatere pomanjkljivosti s p vsled finančnih »ežav do »«-daj niso mogle odpraviti. Na primer Tobačna Tovarna v Ljubljani vse do letošnjega leta ni mogla pristopiti k adaptaciji sanitarnih prostorov po posameznih oddelkih. Doslej so zaposlene delavke morale uporabljati oddrHena centralno u-«iona stranišča za celotno podjetje, kar je neprimerno, zlasti v zimskem času. Precej slabi delovni pogoji so tudi v klišarni Slovenskega poročevalca na Petkovško vem nabrežju, kjer je bil že izdan nalog za preselitev, vendar ee ta pomanjkljivost ne da odpraviti, dokler gospodarska organizacija »Commerce« ne dobi novih prostorov, ketere gradi v Kidričevi ulic,. OSEBNA ZAŠČITNA 1 SREDSTVA Osebna zaščitna stedstva predstavljajo zelo važen pripomoček pri delu, kjer obstaja nevarnost poškodbe ali obolenja, pa se sam proces ali narava dela ne da drugače zaščititi. Prav lahko trdimo, da v pogledu zaščitnih sredstev nismo dovolj storili, saj po 10 letih osvoboditve ni- mamo v državi 'še organa. Iti b skrbel za standardizacijo teh n priporočal podjetjem upora-jo posameznih modelov. Tako mamo danes po podjetjih razne modele zaščitnih očal, ki pa 'e zdaleč ne ustrezajo zahtevam delavcev na posameznih delov-l.h mestih, z.it.o !:b ara-n:1 uporabljati, ker jih dejansko ie zaščitijo pred nezgodo, temveč jih samo ovirajo pri delu. Statistični podatki kažejo, da ;e bilo v preteklem letu 105 po-ikodb zaradi slabih zaščitnih o-iaJ. V lanskem letu je bil ustanovljen Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS, ki pa bo 'ahko uspešno deloval, če bo dobil podporo tudi od delovnih kolektivov. Tudi razni ščitniki za roke in prste so zelo pogosto pomanjkljivi in predstavljajo največ nezgod od skupnega števila vseh nezgod Podatki kažejo, da je zelo veliko nezgod tudi na stopalih zaradi padcev predmetov. V nel katerih evropskih državah upo-labljajo posebne zaščitne čev-je z vdelanimi jeklenimi kapicami, ki obvarujejo poškodbe pred padcem težine 30 kg iz 1 metra višine. Potrebno bi bilo Ja bi tudi pri u—> začeli z iz-lelnvanjem teh kapic, odnosno čevljev. Prvi koraki v tej sme-:i so napravljeni že po Cii Z nadaljno izvedbo pa je prevre. Zavod za proučevanje varnost-, pri delu. Zelo pereče vprašanje so tudi zaščitne in delovne obleke. Podjetja namreč zahtevajo od inšpekcije dela, da izdaja posebne odločbe za nabavo delovnih ohlek kot osebnih zaščitnih sredstev tudi na tistih delovnih mestih, kjer bi jih delovna obleka ne zaščitila pred morebitno nezgodo ali poklicnim obolenjem, odnosno za de-dvna mesita, kjer sploh ni nevarnosti pred nezgodo ali obolenjem. Jasno je, da inšpekcija jela ne more potrjevati takšnih zahtev in s tem izmaiičevatii naše gospodarske predpise. Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS je organiziral dobro obiskano razstavo osebnih zaščitnih sredstev. Mnenja smo, da hi se moralo pristopiti k organizaciji stalne razstave zaščitnih sredstev, katera naj bi bila v izložbi trgovskega lokala ■n po možnosti naj bi se organizirala tudi trgovina izključno za zaščitna sredstva, ker je pomanjkanje teh sredstev precejšnje in tudi podte*1-’ r.a^nvfp1-ta'sredstva v nezadostnih količinah ali pa nimajo vseh na razpolago. NEZGODE PRI DELU IN NJIHOVI VZROKI V LETU 1954 Pomanjkljivosti v r.asih podjetjih ne bi prikazovali na tak način, če ne bi 'mrli za ooslr- dice tako številne nezgode in jbojeoja. V letu 1933 je oilo 7 smrtnih nezgod pri delu, v letu 1954 pa jih Je bilo že 16. 1/ tega je razvidno, da sc je šle-.'ITo smrtnih nezgod dvignilo številčno predvsem zaradi tega, ker »odaj smatramo za nezgode pri delu tiste nezgode, ki se pripetijo na poti z dela domov m na debi, V r-cVVG-n 1»*” je bilo samo na železnici osem smrtnih nezgod. Zelo dosti jg smrtnih nezgod na odprti progi, nekaj tudi na cesti, kjer so prometna vozila podrla zaposlene pometače mestnega zavoda »Snaga«. V letodnjem letu beležimo že tri smrtne nezgode. U-gotovljeno je, da v glavnem vse mrtne nezgode niso nastale po krivdi tehničnih pomanjltlj-ivo-ati, temveč da to v glavnem te nezgode predvsem prometnega značaja. Po najnovejših podatkih je bilo CHZ prijavljenih 3.385 nez-ifod pri delu za lansko leto. Podatki poliklinike pa izkazujejo mnogo več prijavljenih nezgod Poudarjamo, da so v minulem etu podjetja zelo slabo prijav-jala nezgode, zlasti manjše. Največ nezgod je bilo v kovin->ki panogi in sicer 1.098, kai predstavlja 32 odstotkov od vseh avzgod. Gradbeništvo je imele -183 nezgod, to je 20 odstotkov, •»stale panoge pa so imele razmeroma manj nezgod. V primerjavi z letom 1953 nam število nezgod v minulem letu kaže skoraj v vseh panogah tendenco naraščanja. Število nezgod v minulem letu lahko razdelimo po njegovem izvoru in številu takole: 477 nezgod izvira od orodnih strojev (stružnice, rezkan štan-a itd.) 16 nezgod pri pogonskih strojih (parni stroji, turbine, mo-orji itd.) 23 nezgod Izvira od dvigal 47 nezgod izvira od raznih gradbenih In drugih strojev za dviganje ter prenašanje bremen. 12 nezgod je bilo pri transporterjih, zobčanikih. 4 nezgode Izvirajo od kotlov n drugih posod pod pritiskom. 215 nezgod izvira od prometnih sredstev na električni, parni in motorni pogon. 13 nezgod izvira od živalskih povzročiteljev (ugriz konja). 52 nezgod izvira od transmisij osi, jermenice, spojke itd. 21 nezgod izvira od električnih naprav. 242 nezgod izvira od ročnega orodja. 1.131 nezgod izvira od različnega materiala kot so padci, opeke, kamna, pločevine, železa, premoga, nakladanje in razkladanje Itd. 103 nezgode izvirajo od kemičnih snovi In jedkih tekočin 3 nezgode izvirajo od izžarevanja radioaktivnih žarkov. 247 nezgod je bilo povzročenih na vaznih nrehmiih. poševnih odrih, podastih slabih spolzkih ueh, stopnicah, hodnikih itd. 279 nezgod so povzročili drug: izvori. 373 nezgod Izvira na poti k delu in z dela. Vzroki številnosti nezgod v nnnuii-m letu pa so bili naslednji: 101 nezgoda je nastala zaradi okvare na strojih in drugile napravah. 38 nezgod zaradi nepravilno urejenega orodja, 428 nezgod je bilo zaradi nepravilne in neurejene opreme 1'e'evn'h orostovov- oredv spolzkih tal in odprtine v tleh. 80 nezgod je bilo zaradi tesnil delovišč m prehodov za judi, 291 nezgod je bilo zaradi pomanjkanja zaščitnih naprav in napak v njihovi konstrukciji, ».lasti pri krožnih žagah in stiskalnicah brez zaščitnih naprav, 103 nezgode so bile zaradi pomanjkanja ali nepravilno urejenega osebnega zaščitnega sred-stva, predvsem »tiradi tiabih aičitnih očal, 502 nezgodi sta se pripetili zaradi slabe organizacije dela, predvsem pri transportiran) u težkih bremen, 542 nezgod je bilo zaradi pomanjkanja sposobnosti, poklicne izvcžbanostl, nepoznavanja nevarnosti dela, 360 nezgod je bilo zaradi neupoštevanja varnostnih predpi-SOV. 592 nezgod je bilo zaradi fi- r.čnih, psihičnih in karakternih lastnosti posameznikov, kot na primer raztresenost, nervoznost, psihična labilnost, preziranje nevarnosti, plačljivost, izčrpanost, defekten vid itd.’ 11 nezgod je bilo zaradi začasnih bolezni, 98 nezgod je bilo zaradi predolgega delovnega časa, dela odmora In prehitrega tempa dela, 2 nezgodi zaradi slabe volje Jo dela, 214 nezgod je povzročitelj razburjenost zaradi spora v podjetju ali izven podjetja, zaradi skrbi glede ekonomskega stanja, kot so dolgovi, bolezen v biti in druge družinske težave. SOCIALNE IN GOSPODARSKE POSLEDICE NEZGOD V letu 1953 Je znašal odstotek izostankov samo zaradi nezgod 13,22 odstotkov. V letu 1954 pa le 10.10 odstotkov. V letu 1953 je bilo Izgubljenih 98.018 delovnih dni, kar pomeni, da >o bila bolovanja zaradi nezgod nekoliko daljša. Izguba vrednosti proizvodnje zaradi nezgod -.naša v minulem letu preko 166,000.000 din. V Sloveniji Imamo po statističnih podatkih 12.000 popolnih delovnih invalidov, kar predstavlja ogromno zmanjšanje de-ovne zmogljivosti in poleg tega udi zmanjšanje obrambne moči države. V Ljubljani je bilo v etu 1953 proglašenih 188 delovnih invalidov. V letu 1954 pa se ;e to število dvignilo na 261 delovnih invalidov. Zaradi nezgod pri delu je postalo zgoraj omenjeno število nvaJidov po procenlni stopn.1l nv-alidnasti naslednje: nadalje organizacije dela, zlasti delovni čas, odmor med delom, letne dopuste, enoličnost dela itd. Pozabiti tudi ne smemo na sestavo delovnega kolektiva, t. j. ali v neki skupini vlada delovna, 'družbena tovariška harmonija, dalje v kakšnih življenjskih pogojih živijo zaposleni delavci doma, kakšna so njihova stanovanja, kakšna prehrana in kakšni so njihovi družinski odnosi. Pri tem tudi ne smemo pozabiti na utrujenost zaposlenih, iti se vozijo z vlaki na delo, saj se nekateri vozijo več ko po eno uro daleč in s tem izgubijo mnogo prostega časa, poleg tega pa imajo še od postaje včasih tudi do eno uro daleč do doma. Kdor ne bi centi teh vzrokov nezgod, bi tudi napačno ocenjeval proizvodne in delovne odnose v podjetju. Na tem področju bo še dosti dela za nas in za druge organe naše skupnosti. HIGIENSK0-TEHNIČN0 ZAŠČITO NAJ PREVZAMEJO KOLEKTIVI SAMU Inšpekcija dela je mnenja, da bi vzgoja ljudi v borbi proti obratnim nezgodam in obolenjem pomenila velik korak naprej. V ta namen bi bilo potrebno, da bi se v naših strokovnih šolah poučeval kot obvezni predmet »higiensko tehnična zaščita«. V stalni borbi za preprečevanje nezgod in obolenj smo predlagali delovnim kolektivom, da v samih delovnih kolektivih organizirajo samozaščitno službo po takozva-nih »komisijah za zaščito dela*. Organi inšpekcije dela nlk^j«?* ne morejo stati stalno kot nadzorniki nad posameznimi delovnimi mesti, kjer se čestokrat snamejo zaščitne varnostne na- Invalidi zaradi nezgod prideJu: Do 20% 38,3®/® 50% 75"/. nad 75% skupaj 1953 oseb 29 59 66 27 7 188 1954 oeeb 39 79 84 40 19 261 Invalidi zaradi bolezni: 1953 oseb 37 77 294 354 S 1.197 1954 oseb 48 85 328 494 1.646 Izgube, ki jih trpi naša skupnost zaradi nezgod pri delu, predstavljajo velike vsote; za težjimi nezgodami pridejo še drugi efektivni izdatki kol so invaVdskn pokornimi, oskrbnina in drugi indirektni izdatki. DRL’Gl POGOJI, KI VPLIVAJO NA DELOVNO STORILNOST IN NA NEZGODE Pri obravnavanju nezgod moramo poleg higiensko tehnične zaščite upoštevati še polno drugih činiteljev, ki vplivajo na nezgode in posredno tudi na proizvodnjo. Pri razporejanju delovne site na delovna mesta je treba upoštevati spol, starost, telesne in umske sposobnosti, razne spremembe, ki nastajajo v človeškem razpoloženju, ljubezen do dela, pomanjkanje volje do d«ln. onrnavnnte 'ehni-ke dela ozir. delovnega procesa in nevarnosti dela. Nezgode se dognjajo zlasti pri delavcih, ki prihajalo iz podeželja kot nekvalificirana delovna stia ter nimajo industrijskih tradicij. Čestokrat nosijo glavno krivdo za nezgode odgovorni preddelavci. ker novince n« po^tčtio o vseh nevarnostih njihovega dela. Poleg teh činiteljev pa je treba upoštevati naravo dela. zu katerega Je določen delavec, prave in ne uporabljajo zaščitna sredstva. Zato hi bilo nuJno. da se težišče varnostne služb« prenese na delovne kolektive same, Inšpekcija dela pa naj b: po tej zamisli si.mj usmerjal* in kontrolirala delo teh komisij. Mnenja smo. da morajo podjetja samoiniciativno začeti izvaJa-ti skrb za preventivo3 itožbo, kajti le na ta način bomo Lahko prišli do vidnih rezultatov. Nekatere komisije ■er dobro opravljajo delo, *e ■■ nimajo za izboljšanje dol' ma bi bilo potrebno, da bi 1 vseh večjih podjetjih, ki Šteje' o ccu 500 zaposJenih, nanest11 varnostne tehnike, ki bi se ba' s preventivno službo ZASTRELI IN IZRABLJENI STROJNI PARKI V« naših zastarelih obr**1^ občutno trpi tudi proizvodni^ nrav zaradi večjega dela relega in iztrošenega parka, ki poleg majhne pr°"* tivnosti tudi nima dobro nih zaščitnih naprav. z!,t0 je-ročni proces proizvodnje setkrat nevarnejši kot dobro nehanizirani. Na ta način »o •elavci izpostavljeni stalni nežnosti pied nezgodami, prav uko pa tudi velja za druge »stojne naprave, ki povzročajo zdravju Škodljive pline in prah. nimajo pa urejenih sodobnih: ventilacij. naprav. Organi inšpekcije deja pri opravljanju svojih poslov naletijo čestokrat-na nepremostljive težave pr. podjetjih, na primer, ko je tre-ba izdati nalog za večja popra-vi,la, podjetja pa nimajo sred-»tev aa takšna deia, niti ne mo-teJo dobiti kreditov. Nekatera Podjetja bi nujno potrebovala denarna »redetva za obnovo delovnih in sanitarnih prostorov. Vodstva podjetij naj bi vsaka leto napraiNla mmtmalne zaščitne programe za sistematično Ubolj.iaaie delovnih nogojev. T® programe naj bi potrjevali organi inšpekcije dela skupno z organi ekonomsko planskega sektorja. NEHIGIENSKE LESENE STANOVANJSKE BARAKE Pri pregledih gradbenih podjetij pregledujemo tudi stanovanjske predele sezonskih grad-benih delavcev. Delavci živijo Po raznih lesenih barakah, k pa čestokrat leglo nesnage, včasih celo kriminala. Prizadevni delavci se pritožujejo or-Sanom inšpekcije deia. Mnenje smo, da je nesmiselno še nadalje graditi lesene barake, k; mnog« stanejo, niso pa dolgotrajne, so požarno nevarne te-,e ne morejo nikdar v nobenem oziru primerjati z zidano stanovanjsko zgradbo. Namesto njih bi se lahko izgra3Tfh več zidanih domov za grad-delavce. Ti pogoji bi tud! dRodno vplivali na stalnost delovne sile v gradbeništvu. Se nekaj statističnih PODATKOV Statistični podatki o obolelih nam kažejo velike izgube, *ti jih trpi naše gospodarstvo toradi poklicnih in drugih obolenj. Iz podatkov je razvidno, da je največ primerov obolenj na dihalih (7.936 primerov — '93.600 izgubljenih delovnih d »D. zelo dosti dolgotrajnih božanj je za TBC (610 primerov .7" 141.746 delovnih dni) Na prebavilih je obolelo v lah»kem letu 3.324 oseb ln bodalo skupno 77.186 delovni dni. Vsega skupaj smo izgubili v •atiskem letu zaradi obolenj 1 milijon 045.244 delovnih dni. Prehladi, ki nastajajo zaradi Prepihov, pitja mrzle vode, ob razgretem telesu so zelo pogo-**' vzroki obolenj. Podjetja vse dremalo skrbijo za odpravo prenov po obratih, kakor tudi gle-*** dajanja predpisanih pijač pri Vr°čih delih. Prav tako se še ■mjdejo obrat!, kjer ni mogoče r*reti jedila, ki jih delavci Prinesejo s seboj za malico ali bsiio. Prav zaradi tega je raz-'dr>o po podatkih, da je ogrom-° obolenj na prebavilih. Ugo-.^vljeno je tudi, da zavzemajo netie mesto pri obolenjih kož-l_a !n predkoina obolenja. V j^kem letu je bilo n» teh obo-naiih 3.512 primerov, izgubi j e-lfv" 45.557 delovnih dni. Vzrok rp!11 "^o-lenjem je ponajveč po-ni'taBje primernih kopalnic (,e llrnivalnic, ker zaposlene osebo nsebrvo higieno. Ponekod tudi »hj * 'ludi v higienskem ami-s^. m primerna in bo potrebno vzgajati ljudi zlaštl kader v hi^ierokem po- gledu. Inšpekcija dela je tudt mišljenja, da se na delovna mesta, kjer je delo precej umazano, uvede pelurni plačani odmor, da se na ta način omogoči umivanje pred jedjo, ker z dosedanjim 15 minutnim odmorom ni dama možnost, da se v že Ita-k kratkem odmoru umijejo še roke. Pri delih, kjer so uvedene norme, se je polurni delovni odmor prav dobro obnesel in se učinek po normi zato nt prav nič znižal in se je norma tako kot poprej dosegala odnosno presegala. Prav posebno velja to za dela, kjer je delovni proces na tekočem traku, kjer so pretežno zaposlene ženske. Polurni odmor med delom so uvedli že skoraj v vseh podjetjih mesta Zagreba. V preteklem letu je bilo po podat** centralne ambulante za poklicne bolezni ugotovljenih 84 primerov poklicnih obolenj, ki so pretežno lažjega značaja, po večini p* so obolenja kronična. Največ primerov Imamo zastrupljena z ogljikovim monoksidom in žveplenim dioksidom. Med navedenim številom poklicnih obolenj je tudi 8 primerov zaprašenja pljuč (lažja sMikoea) in 7 primerov zastvup-ljenja s svincem. Ponovno poudarjamo, da obolenja nastajajo v glavnem zaradi neuporabe zaščitnih sredatev od strani delavcev. Nekateri delavci se nočejo zavedati, da so Izpostavljeni nevarnosti poklicnega obolenja ter kljub opozorHom ne uporabljajo na razpolago danih zaščitnih sredstev. POTREBNE SO TOVARNIŠKE IN DRUGE DOBRE MENZE K vzrokom obolenj in neodpornosti telesa pa moramo prištevati tudi nezgodne razmere glede prehrane delavstva. Pred leti so imela vsa večja podjetja tovarniške menze, zdaj pa so skoraj vse ukinjene in je naval v obstoječe ljudske menze, restavracije precej velik zlasti ob času, ko se konča delo. Kalorična vrednost prehrane v menzah pa ne zadošča. V Ljubljani zelo močno občutimo potrebo po ustanovitvi dobrih menz. Primerno bi bilo, če bi se obnovila tudi menza v prostorih bivše restavracije Direkcije državnih železnic v Pražakovt ulici. Vprašanje menz smo prt nas na splošno precej zanemarili, ga prepustili reševanju posameznikov, namesto da bi ga reševali z družbenega stališča, ker je to socialno vprašanje, povezano z zdravjem zaposlenih oseb. PROBLEMI S PODROČJA DELOVNIH ODNOSOV Delovno pravo v stari Jugoslaviji se je le redkokdaj omenjalo, kolikor pa je bilo uzakonjeno. se ni Izvajalo. Le tam, kjer je bil proletariat močno organiziran v sindikatih, sl je z vztrajno borbo pridobil del zapisanih pravic, drugod pa je bil delavski razred v brezpravnem položaju. .Delovno pravni predpisi zadevajo celotno družbo, delovne kolektive in posameznike, zato Je tudi razumljivo, da je bilo inšpekciji dela naloženo nadzorstvo nad izvajanjem delovno pravnih predpisov. V preteklem letu je bilo na primer obravnavanih 966 delovnih zadev. Ta številka nam nazorno kaže, da je le mnogo nepravilnosti s stran! delodajalcev, ponekod tudi s strani delavcev. ! Ce upoštevamo, da so nekateri primeri zelo zapleteni In da jih Je treba reševati po več mese- cev ali celo leto dni, potem pridemo do zaključka, da bi bilo potrebno nameetiti v podjetjih osebe, ki bi se bolj intenzivno baviže z vprašanjem delovnih odnosov v smislu obstoječih predpisov. Predvsem je potrebno. da v tej smeri več prispevajo tudi sindikalne organizacije, ki so čestokrat pasivne ter ne skrbijo za svoje članstvo. Zelo pogosti so primeri, da posamezne go&podarske organizacije m zavodi nepravilno ustanavljajo in razvezujejo delovna razmerja, V preteklem letu je bilo razvezanih 121 učnih pogodb, za katere daje pristanek mestna inšpekcija deta. Pogost-o naletimo na primere nerazumevanja odgovornih ljudi v podjetju pri reševanju disciplinskih prekrškov, ki jih store zaposlen: delavci in uslužbenci. Inšpekciji dela je poverjena naloga čuvarja nad zakonitimi pravicami ne samo delavca, temveč tudi kolektiva. Z nezakonitimi postopki, z nepravilno odpovedjo, odpustom ali z nepravilno izrečeno disciplinsko kaznijo se ni možno boriti proti manj vrednim čianom delovnega kolektiva, temveč se jim s tem daje le podpora, ker jim tak postopek nudi le zakonito možnost pritožbe in s tem nastopanja proti kolektivu odnosne vodstvu podjetja. Imamo primere, ko podjetje nepravilno (sicer upravičeno) odpusti delavca ali uslužbenca ter se postopek pred sodišči zelo dolgo zavleče včasih celo leto, prizadeti pa brez dela prejema plačo na račun podjetja. Dalje imamo tudi nepravilnosti, ki gredo na račun skupnosti, ko podjetja izdajajo redne odpovedi s tem, da odpovedanega delavca ali uslužbenca plačajo kar za tri ali štiri mesece naprej, kar se lahko smatra pri slabih delavcih kot nagrada za alabo delo. Z nepravilnostmi pri odpovedi se poleg inšpekcije dela pečajo tud: drugi organi kot so mestna arbitraža za odločanje o odpovedih, delovna sodišča, sindikalni sveti ln Vrhovno sodišče, kac pomeni, da nepravilna odpoved napravi mnogo dela pri navedenih forumih Birokracijo rodi tore) nepoučenost o predpisih, ne pa upravne poslovanje, ki sloni na zakonitih osnovah. Prav pogoste težave so bile doslej s tovarno baterij »Zmaj«, kjer so večkrat odpovedovali celim skupinam delavk z zelo pomanjkljivimi ali nepravilnimi utemeljitvami v odpovedi. Čeprav se v nekaterih podjetjih še pojavljajo primeri odpovedovanja nosečim ženam, se je v glavnem ia uveljavile praksa o prepovedi odpovedovanja nosečim ženam. V preteklem letu smo Imeli precej urejevanja delovnih odnosov zaradi osebnih sporov. Največ primerov odpovedovanja zairadi osebnih, sporov je bilo v »Volnenk!« !n nekaj tudi v »Spediciji-Globus«. V »Volnen-ki« je bivši direktor absolutistično odstranjeval vse osebe, k! niso bile njegovega mišljenja ter delal razne finančne in droge prekrške. Finančna Inšpekcija ln inSpckclj* dela sta na podlagi raziskave prišli do zaključka, da Je glavna ovira za normalizacijo odnosov v podjetju le bivši direktor, zato sta podrJt predlog za razrešitev direktorja, vendar ugotavljamo, da se takšni primeri včasih pre-počaot rešujejo, Danes delovni kolelctiv »Volnenke« trpi 220.000 id.ie k:toeni tz plačnega »klada V minulem letu je bilo razveljavljenih 26 nepravilnih disciplinskih odpustov, ker se je ugotovilo, da so se izrekli pristransko in nezakonito. Gornja številka nam kaže, da se v podjetjih dogajajo zelo često nepravilnosti v pogledu odpuščanja, ki se zlasti odražajo v osebnih razmerah v posameznih podjetjih. Mestna Arbitraža za odločanje o odpovedih je prejela 1954. leta 157 pritožb, od tega 146 pritožb zaradi odpovedi delovnega razmerja, 8 vlog v zadevi razveze učnih pogodb in 5 vlog v zadevi nepravilnih uvrstitev v plačilni razred. V 51 primerih je Mestna arbitraža za odločanje o odpovedih odpoved delovnega razmerja potrdila, v 42 primerih pa je razveljavila odpoved. V 12 primerih je bil med odpovedujočo gospodarsko organizacijo in pritožite!) ern ob sodelovanju MA dosežen sporazum tako, da MA sploh ni odločala. V 7 primerih se je Mestna arbitra izrekla za nepristojno, v 5 primerih je pritožitelj še pred raz-piravo od pritožbe odstopil, v 6 primerah pa je pred razpravo umaknilo odpoved podjetje samo. Zaradi nezakonitosti v postopku je MA odstopila Inšpekciji dela 23 pritožb. Le v 15% obravnavanih primerih je bila kot razlog za odpoved navedena reorganizacija podjetja ali pomanjkanje dela. Obravnavani primeri so pokazali. da se podjetja ob navedenih prilikah skušajo iznebiti starejše in šibkejše delovne sile. Podjetja čestokrat navajajo kot razlog za odpoved razne nepravilnosti pri delu ln rovarjenju proti Interesom podjetja. Pr; temeljiti raziskavi pa se je čestokrat izkazalo, da so odpovedni razlog: največkrat plod raznih čisto osebnih nasprotovan v podjetju. Napačna tolmačenja obstoječih deiovno-pravnth predpisov zasledimo tudi v pravilih podjetij in tarifnih pravilnikih. Podjetja ne morejo sprejemati nobenih določb, ki so v nasprotju z veljavnimi pozitivnimi predpisi. Nikakor ne more podjetje uzakoniti v pravilih določilo o 14-dnevnem odpovednem roku, če je z obstoječimi delovno-pravni-mi predpisi določen najkrajši enomesečni odpovedni rok, razen, če je v delovni pogodbi (pismeno) drugače določeno. Prav tako ne more obveljati določilo, da se neupravičen Izostanek od dela že sam po sebi avtomatično, brez disciplinskega prestopka kaznuje z denarno kaznijo. Pregledi beležijo precej nadurnega deta. Po podatkih je bilo v lanskem letu opravljenih preko 1,000.000 nadur v državnem sektorju, ne računajoč prt tem nadure pri privatnih delodajalcih. Res je, da delavci dokaj radi delajo nadure, ker si pri tem ust.va.rtjo večje dohodke, vendar nam analiza gospodarskega računa prt opravljanju nadurnega dela pokaže zelo negativno sliko. Dokazano je namreč, da delavec, ki ves delovni čast intenzivno dela (po akordu ali normi) ne daje več tiste delovne storilnosti po 8 urah, ko začne efekt dela rapid-no padati. Nadure pa se plačujejo ? 50%. poviškom. V zadnjem času je največ nadur opravila grafična Industrija, kjer primanjkuje .strokovnega kadra. Gospodarske organizacije vse premalo vodijo računa o bremenih skupnosti. zato rajši zaposlujejo delavce v nadurnem delu z motivacijo, da ne morejo dobiti delovnih moči in da se s tem otresejo sprejemanja nove delovne sile. V lanskem letu je bila izplačana lepa vsota za oskrbnine brez.poselmim osebam, poleg tega pa imame tudi precej takšnih oseb brezposelnih, ki zaradi gmotnega družinskega stanja nimajo pravice do oskrbnine. Brez dvome je vprašanje nadurnega dela oako povezano z vprašanjem vključevanja nove delovne sile in nezaposlenih, kar zaeluži posebno analizo. Ponekod je tudi vkorentaijene mnenje, da je vsak, kdor se javi na zdravniški pregled ln je v bolniškem stanje. Istočasno nesposoben ra dele. Zakaj bi na primer uslužbenec, ki si je zlomil roko ali nogo. moral biti do-Igo časa v bolniškem staiešu, čeprav bi lahko v mnogih primerih bil *Mxwlen na delu, kjer ga ta poškodba v ničemer ne b< ovirala. Zakaj ne bi v podjetju zaposlili delavca, ki ima roko ali nogo v mavcu, ali ima neko drugo lažjo poškodbo. Res je, da morda ne bo mogel opravljati svojega prejšnjega dela, lahko pa bo uspešno opravljal druga lažja dela, ki se najdejo v vsakem podjetju. Boljše je, da opravi vsaj neko minimalno delo, kot pa da je izločen iz delovnega procesa na svojo lastno škodo. Tudi iz psiholoških In terapevtskih razlogov je taka zaposlitev koristnejša. Stanje delavnih knjiži« tudi nt preveč zadovoljivo, saj se mnogokrat ugotavlja, da ltnji-žice niso v redu izpolnjene. Ako vemo, da so današnje knjižice dokument o delovni dobi ia pokojnino, potem vsekakor ne bi smeli imeti takega odnosa do tega važnega dokumenta. ZAKLJUČEK IN PREDLOGI ' Vse te nepraviilnotiiti vsakodnevno ugotavlja Inšpekcija dela pri svojih pregledih. Spričo velikega števila podjetij, predvsem manjših obrtnih privatnih delavnic, inšpekcija deia ne zmore letno pregledati vseh podjetij, zato ostane mnogo problemov nerešenih. Inšpekcija dela opravlja svoje delo predvsem tam, kjer so trenutno potrebe najbolj pereče. Privatni obrtni lokali se praviloma pregledujejo v pogledu higiensko-tehnične zaščite v smislu uredbe o obrtnih podjetjih in delavnicah po tržni inšpekciji. Vkolikor se še opravlja naše nadzorstvo na tem področju, se to opravlja samoiniciativno ln po nujni potrebi. Inšpekcija dela išče sodelovanje z vsemi organi in forumi, ds bi se delo pri posameznih problemih reševalo bolj življenjsko pravilno. Zaveda se, da nt storila še vseh nalog in da ne bo mogla uspešno opravljati svojih nalog, če pri gospodarskih organizacijah samih ne bo pravilnega razumevanja in če ne bo zadostne podpore od strani družbenih in državnih organov. v Imenu katerih inšpekcija deia Izvršuje poverjeno ji nalogo. ffa podlagi zgoraj navedenega dela in problematike Mestne Inšpekcije dela ter sklepov III. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije predlagamo: 1. ustanov! naj sc v podjetjih posebna služba delovne zaščite, ki bi se hikiljvsčno ukvarjata z njenim Izboljšanjem s tem, da se v posameznih podjetjih, posebno večjih, razdeli služba zaščite na manjše oddelke in pod-točja deia tez zadolži za dir tik t- no odgovornost hlgiemsdco-teh-nične zaščite predvsem preddelavca ali šefa oddelka, 2. za hitrejšo odpravo higietn-skfi-tehničnih nedositatkov naj se pristopi v podjetjih k minimalnemu programu za odpravo higiemsko-tehnične zaščite in za dosego potrebnih finančnih sredstev ter pravočasno pripravo načrtov, predračunov itd. za higiensko ureditev delovnih prostorov in nabavo tehnične zaščite opreme, 3. gospodarske organizacije naj posvečajo več pozornosti ureditvi klima in ventilacijskih naprav. Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS izdeluje te in druge načrte za asanlranje podjetij v pogledu higlensko-tehnične zaščite, 4. predčasno vselitev v neurejene delovne prostore naj tozadevni organi kakor tudi sami delavski sveti preprečujejo, ker dodatne naprave terjajo vedno več stroškov in po navadi osta- Na podlagi 5. točke odredbe o obveznem objavljanju podatkov lz sklepnih računov gospodarskih organizacij za leto 1954 v »Uradnem listu LRS« (Uradni list LRS, št. 18—85/55) Je svet za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica na VI. seji 5. julija IS od odločil I. Sklepne račune za leto 1954 Bo dolžna objaviti razen v »Uradnem listu LRS« po 5. odstavku 5. člena uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Uradni list LRS, štev. 27-276/55) tudi v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO in MLO Ljubljana te-le gospodarske organizacije: Elektro Ljubljana okolica, Ljubljana; Keramično-kemična Industrija, Kamnik, Rudnik kaolina, Črna pri Kamniku, »Tesnil ka« tovarna tesnil ln plastičnih mas, Medvode, »Titan«, tovarna kovinskih Izdelkov in livarna, Kamnik, »Elma«, tovarna elektromate-rkna, Črnuče, »Jambor«, Industrija elektro-strolnih konstrukcij, Črnuče, »Color«, tovarna barv in lakov, Medvode, nejo nedograjene, kar ima slabe posledice za samo podjeitje in posebno za zaščito samih delavcev, v. delavski sveti ln sindikalne organizacije morajo voditi stalno skrb za primerna stanovanja in prehrano gradbenih sezonskih kakor tudi drugih delavcev, ter proučevati vse možnosti za izboljšanje, kar bi ugodno vplivalo na stalnost, storilnost pri delu in za zdravstveno stanje zaposlenih, 6. delavski sveti ln sindikalne organizacije naj nudijo moralno oporo tehnikom za zaščito dela tako, da bodo Imeli pravico tudi odločilnih ukrepov, če se pokaže potreba, vzporedno pa naj se borijo za nastavitev le-teh iz vrst strokovnih in političnih delavcev kakor tudi stalno skrbe za njihovo Izpopolnitev, 7. sindikalna organizacije ln organi upravljanja naj vodijo stalno borbo za pravilno in dosledno Izvajanje predpisov o za- »Helios«, tovarna lakov, Domžale, Kemična tovarna Domžale, Kombinat lesno predelovalne industrije, Logatec, Lesna Industrija, Domžale, Lesnoindustrijsko podjetje, Ljubljana, Lesnopredelovalna Industrija, Podpeč, »Sora«, tovarna specialnih mizarskih Izdelkov, Medvode, »Stol«, tovarna upognjenega pohištva, Kamnik, Tovarna papirja Količevo, Tovarna celuloze in pinotana, Goričane, Industrija platnenih indelkov, larše, »Motvoz In platno« Grosuplje, Predilnica Litija, »Rašica«, tovarna čipk ln pletenin, Gameljne, »Svilanit«, žakardskl svileni in bombažni izdelki, Kamnik, Tekstilna tovarna, Medvode, Tovarna filca, Mengeš, Tovarna sanitetnega materiala,* Domžale, »Trak«, tovarna pozamentari-je, Mengeš, Industrija usnja, Vrhnika, »Toko«, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale, Tovarna usnja, Kamnik, Tovarna usnja Šmartno pri i Litiji. ščilti pri delu ter naj neposredno pomagajo organom upravljanja pri njenem izboljšanju, 8. sindikalne organizacije in detlarvski siveti naj posvetijo posebno pozornost temu, da se seznanjajo delavci z uporabo zaščitnih ln higienskih sredstev in naprav, zlasti naj seznanijo nove delavce z organizacijo dela in delovnim mestom, obenem pa naj jih poučijo o uporabi zaščitnih sredstev, o zaščitnih predpisih in o zdravstvnih nalogah sploh, 9. da sindikalne organizacije svoje članstvo seznanijo (delavce in uslužbence) z njihovimi pravicami ln obveznostmi, ki izvirajo iz delovnega razmerja ln k! so urejene z zakonskimi predpisi in pravili gospodarske organizacije same, 10. prouči naj se možnost, da se v vseh strokovnih šolah uvede kot obvezen predmet hlgien-sko-tehnična zaščita. Mlinsko podjetje Domžale, Živilska industrija Kamnik, Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje. II. Obrtna, trgovska ln gostinska podjetja ter obrti vseh gospodarskih panog niso dolžni objavljati letnih sklepnih računov. Iz tajništva za gospodarstvo OLO SKLIC 7. redne seje Sveta za gospodarstvo Na podlagi 134. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih, sklicujem VII. redno sejo Sveta za gospodarstvo OLO Ljubljana okoli a, ki bo dne 19. julija 1955 ob 8. uri v sobi št. 26 na sedežu okraja z naslednjim dnevnim redom: 1. Pregled sklepov zadnje seje. 2. Ukrepi za gospodarstvo in registracije. 3. Spremembe Instrumentov družbenega plana. 4. Spremembe */o plač v trgovini. 5. Poroštvene izjave 6. Razno. Predsednik Sveta za gospodarstvo: Ing. Gašper Muha, 1. r. Na podlagi 6. točke 04. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št 19-89-52) in 48.. ter 49. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51-426-53) Je Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na 26. skupni seji okrajnega zbora ln zbora proizvajalcev dne 11. 6. 1955 sprejel ODLOČBO o prenehanju Okrajnega zdravstvenega doma Ljubljana-okolica 1. Okrajni zdravstveni dom Ljubljana okolica, ki Je bil ustanovljen z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica štev. 284-1-53 z dne 31. 1. 1953, preneha dne 30. 6. 1955 in preide v likvidacio. 2. Likvidacijo opravi likvidacijska komisija, ki jo imenuje Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica. Likvidacijski postopek se opravi po določbah 8. do 24. člena uredbe o prenehanju podjetij In obrtov (Ur. Ust LRS, št. 51-425-53). 3. Premoženje, s katerim Je doslej gospodaril Okrajni zdravstveni dom Ljubljana okolica, se izroči Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica, da osnovna sredstva dodeli v gospodarjenje novim zdravstvenim domovom ln postajam, ki jih ustanovi s posebnimi odločbami. 4. Uslužbenci in delavci Okrajnega zdravstvenega doma, ki so na delovnih mestih v organizacijskih enotah posameznih novo ustanovljenih zdravstvenih domov ali postaj, postanejo uslužbenci ozir. delavci ustreznega zdravstvenega doma odnosno postaje. Uslužbence ln delavce, ki so na delovnih mestih v upravi Okrajnega zdravstvenega doma razporedi na novo delovna mesta predsednik Okrajnega ljudskega odbora na predlog Sveta za zdrav. In soc. politiko. 5. Ta odločba velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Miha Berčič, 1. r. Z ukinitvijo Okrajnega zdravstvenega doma Ljubljana okolica so bili na Isti seli z odločbami ustanovljeni občinski zdrav- stveni domovi oz. zdravstvene postaje kot finančno samostojni zavodi. Teritorialna območja teh občinskih zdravstvenih zavodov so določena v skladu z novo teritorialno razdelitvijo občin. Ustanovljeni so bili tile zdravstveni zavodi Zdravstveni dom Medvode Zdravstveni dom Grosuplje Zdravstveni dom Litija Zdravstveni dom Domžale Zdravstveni dom Logatec Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstvena postaja Crnuče-Dolsko Zdravstvena postaja Moravče Zdravstvena postaja Lukovica Zdravstvena postaja Borovni-ca-Podpeč Zdravstvena postaja Škofiji* ca-Ig Zdravstvena postaja Ivančna gorica Zdravstvena postaja Mengeš Zdravstvena postaja Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Na podlagi 64. in 142. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 12. člena uredbe o upravljanju skladov za pospeševanje kmetijstva (Uradni list FLRJ, št, 28-293-55) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XXVII. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. Julija 1955 sprejel SKLEP a imenovanju upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva pri OLO Ljubljana okolica 1 V upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva se imenu-•jejo: Ivan Knific, predsednik K" Medvode, za predsednika; ia8-Jože Pust, šef odseka za kmetijstvo OLO, za tajnika; Jože Razpotnik. tajnik OZZ Ljubljana, za člana; Čakš Martin, upravnik posestva Boštanj, za člana; Ivan Strašek, upravnik posestva Šmartno pri Litiji, za člana. 2 Naloge upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva so navedene v 14. členu uredbe o upravljanju skladov za posPc' ševanje kmetijstva. 3 Upravni odbor začne z del°IP takoj. Predsednik OLU’ Miha Berčič, l-r’ Izdala »Založništvo Uu.t>1.1w" f dnevu lic«, d., rektor Stanc Škrab* odgovorni urcitnlk Ivo Tavča*- OLO Ljubljana okolica Opozorilo gospodarskim organizacijam Izvleček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »Rafinerija dragih kovin«, Ljubljana, Ilirska ulica 6, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 6. decembra 1948 z odločbo MLO Ljubljane. Predmet poslovanja je obrt. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 7 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo 8,085.648 din prometa, to je 183*/». Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. AKTIVA B I L A N C A na dan Sl. decembra 1954. PASIVA Na*lv postavke Znesek v 000 din Zs^>" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In izločena sredstva A. Viri osnovnih m Izločenih sredstev I. Osnovna sredstva 7,961 1. Sklad osnovnih sredstev 7,961 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 8. Izločena sredstva in druga investicijska 3. Razni skladi 2,393 sredstva 2,323 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva 2,203 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračnnn ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 1,800 8. Kupci tn druge terjatve 236 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 0. Drugo aktiva 1,491 7. Dobavitelji in druge obveznosti 573 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1,491 7. Razporejeni dobiček 1,721 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 1,721 10. Kritje izgube Skupaj: 15,939 Skupaj: 15,939 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja* Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja Kino »TRIGLAV«, Ljubljana, Ob Ljubljanici 29, v lotu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947 od četrtnega ljuskoga odbora Moste kot naslednik bivšega kina Kodeljevo. — V letu 1934 je bilo zaposlenih 9 Uslužbencev In je bilo doseženo 6,680.942 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile v celoti poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo je »turno in v redu. Vse probleme je delovni kolektiv reševal sproti. ČRTIVA B I L A N C A na dan Sl. decembra 1954. PASIVA Zap. l. a z 1 v postavke Znesek v 000 din ZatP" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 2.947 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 2.947 8. Izločena sredstva In druga Investicijska 3. Razni skladi 1 281 sredstva 1.272 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 233 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračano in druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 5. Kupci ln druge terjatve 12 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 8. Druga aktiva 65 7. Dobavitelj! ln druge obveznosti 301 D. Finančni nspeh • 8. Druga pcunva 7. Razporejeni dobiček 478 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 'i. Dobiček 478 10. Kritje Izgube — Skupaj: 5.007 Skupaj: 5.007 Vodja računovodstva! Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: (Ludvik Stih) (Milan Bradeško) (Karel Strekelj) Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »MOJCA«, Ljubljana, Nazorjeva 10, v letu 1954 . Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. oktobra 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. — V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 7 delavcev1 j Uslužbencev in 2 vajenki, ter ustvarilo 10,336.352 din prometa. Obveznosti do družbeno s'.trp.iosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ‘Urno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanaja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. *KTIVA B l L A N C A na dan 31. decembra 1954. PASIVA Zap. Naziv postavke Znesek v 000 din ^štf Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln izločena sredstva .i.L Osnovna sredstva 278 A Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 278 2. Investicije v teku 2. Dcifcoročr« krrdr. za dokončane Investicije 8. Izločena sredstva ln druga investicijska 3. R-vzn! akindl 133 sredstva 84 4. Do:ioi».mi kredit u> finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Diugl vir flnanytar,ja Investicij *• Skupna obratna sredstva 3.818 B. V'rt -at-rsTmb sredstev O. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Vlrt oLf.nth sredstev (skupno) 2.300 8. Kupci ln druge terjatve 65 C- Viri sr. ciste v v obračunu ln druga pasiva 6. Druga aktiva — 7. Doba vtiči)1 Iti druge obveznost) 1.532 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1. Razporejeni dobiček 94 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9 Doblč«. 94 Skupaj: 4.339 10. Kritje Izgube Skupaj: 4.339 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: (Karmen Jazbec) (Oskar Hudarin) (Miro Zalaznik) Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »KLJUČAVNIČARSTVO«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18, v letu 1954 It) Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana, št. 2904/48, z dne 21. VIII. 1948. — V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 28 delavcev bel meSiencev ter ustvarilo 16,061.514 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. °vai kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. ^ ^TiV. BILANCA na dan Sl. decembra 1951. PASIVA Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva J* Osnovna sredstva ~ Investicije v teku *■ ločena tredstva in druga investicijska sredstva B Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva G- Sredstva v obračano In draga aktiva • Rupct tn drug« terjatve * Dniga aktiva D. Finančni uspeh • Razporejeni dobiček *■ kguba Skupaj: Znesek v 000 din 4.909 1.463 1.738 828 I 2.714 11.653 Zap. it. a z 1 v postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: Znesek v 000 din 4.909 1.289 1.115 I. 437 189 2.714 II. 653 Vonja računovodstva: (Marta Finec) Predsednik upravnega odbora: (Egidij Grden) Direktor podjetja: (Milan Plantan) »GLASNIK« Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »MOCCA«, Ljubljana, Puharjeva 3, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 16. julija 1954 z odločbo MLO glav nega mesta Ljubljana. — V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 3 delavce In nameščence ter ustvarilo 4,232.673 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v reuU-r Delovni kolektiv podjetja je tekoče probleme sproti reševati PASIVA B I I< A N C A na dan 31. decembra 1954. Naziv postavke ČL Znesek v 000 din Naziv postavke SL Znesek v 000 din A. Osnovna in Izločena sredstva I. Osnovna sredstva 602 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev i I. Sklad osnovnih sredstev 602 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončana Investicije — 3. Izločena sredstva in druga InvestleMcka 3. Razni skladi »5 sredstva 73 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva 2.270 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračuna in druga aktiva 6. VI: obr','-ih sredsto- 'cu. no) 1.673 5. Kupct tn druge terjatve — C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva — 7. Dobavitelji in druge obveznosti 575 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva — 7. Razporejeni dobiček — D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček — Skupaj: 2.944 ] IR Kritje Izgube Skupaj: / 1.944 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: (Mirko Gorenšek) ^ (Valerija Golobič) (Janez Šuštar) Izvleček iz poročila o poslovanju gostišča »ISTRA«, Ljubljana, Kolodvorska 28, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 23. julija 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane št. 7131/1. — V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povpre^ 17 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 11,986.859 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažur In v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta tekoče probleme sproti reševala. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASti^ Naziv oo.stavke Znesek v 000 din Ntzlf postavke Znesek v 000 din A- Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.142 L Sklad osnovnih sredstev 668 2. Investicije v teku 28 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 887 3. Izločena sredstva in druga Investicijska 3. Razni skladi 120 sredstva 107 4. Dolgoročni kredit ta finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij 616 4. Skupna obratna sredstva 1.375 B. Viri obratnih sredsjev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obra 'h sredstev (skupno) 82 5. Kupci ln druge terjatve 54 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva — 7. Dobavitelji in druge obveznosti 1.234 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 87 7. Razporejeni dobiček — D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9 Dob- > 12 10. Kritje izgube Skupaj: 3.706 Skupaj: 3.70« , Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: (Sonja Medved) (Nada Virant) (Franc Gorenc) Izvleček iz poročila o poslovanju Obrtne nabavno-prodajne zadruge OBLAČILNIH STROK, Ljubljana, Trubarjeva 9, v letu 1954 Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru 31. III. 1948. — V letu 1954 je ustvarila 29,323.182 din prometa, to Je 162.9%. Zadružno poslovanje Je rentabilno, knjigovodstvo ravnane. V zadrugi Je včlanjenih 350 obrtnikov oblačilne stroke. Tekoči problemi so se reševali na množičnih sestankih in sejah upravnega ter nadzornega je zadruga zaposlovala povprečno 4 delavce in uslužbenc0 ^ ) ožurno in v redu. Obveznosti do družbene skupnosti s” množičnih sestankih in seinh linravnoffa ter nadzornega °d AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. pASno) 7.000 8- Kupci ta druge terjatve 226 O. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 8- Druga aktiv 36 1. Loba -1 tel ji tn druge obveznosti 4.106 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 33 2* Razporejeni dobiček D. Finančni uspeh *• Izguba — 9. Dobiček — Skupaj: 12.929 10. Kritje Izgube Skupaj: 12.929 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Tončka Brenčič Franc Topolšek Janez Tiiler kvleček iz poročila o poslovanju »OBRTNE NABAVN0-PR0DAJNE ZADRUGE ŠČETARJEV IN METLARJEV, reg. z. z o. j., za Slovenijo, Ljubljana, Dolenjska cesta 1, v letu 1954 L|uk,. Podjetje je bilo ustanovljeno dne 24. septembra 1948 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. Pravila so bila registrirana pri Okrožnem sodišču V isti, Zad-r. red. pod št. T t 258/48 dne 16. novembra 1948. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 4 delavce ln nameščence ter ustvarilo 34,078.300 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile vnane. Podjetje je rentabilno," knjigovodstvo ažurno In v redu. Upravni odbor je imel zasedanje redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. >VA BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA L Naziv postavke Znesek v 000 dtn Zap Naziv postavke 6L Znesek v 000 din A Osnovna In laločena sredstva A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev Osnovna siedstva Investicije v teku Izločena sredstva in druga investicijska 166 1. Sklad osnovnih sredstev 166 | 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije — S. Razni skladi 178 •zedstva 178 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij — Skupna obratna sredstva 1.878 B. Viri obratnih sredstev Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Vin obratnih sredstev (skupno) 2.098 £°Pei in druge terjatve 2.151 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva Druga aktiva — 7. Dobavitelji in druge obveznosti 2.021 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva — Razporejeni dobiček 18 D. Finančni uspeh ‘Zguba — 9. Dobiček 10. Kritje izgube IS Skupaj: 4.391 Skupaj: 4.391 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Izvleček iz poročala o poslovanju Založniškega podjetja CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kidričeva 1, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 5. junija 1945 z odločbo Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije in registrirano pri Okrožnem gospo-darskem sodišču kot registrirnem sodišču pod št. Fi 79/54 z dne 10. marca 1955. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 24 uslužbencev ter ustvarilo 53,965.000 dinarjev prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1934. PASIVA Z,atP’ Naziv postavke Znesek v 000 din ZsatP" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.400 1. Sklad osnovnih sredstev 2.400 Z Investicije v teku — 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije — 8. Izločena sredstva in druga Investicijska 3. Razni skladi 1.207 sredstva 1.153 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij — 4. Skupna obratna sredstva 39.632 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva « obračunu tn druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 30.757 5. Kupci ln druge terjatve 3.401 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 6. Druga aktiva 2.255 7. Dobavitelji ln drugr obveznosti 8.112 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 6.305 7. Razporejeni dobiček 1.382 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 1.382 10. Kritje izgube — Skupaj: 50.223 Skupaj: 60.223 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Marija Zupančič ' ___ Stefan Tausig Lev Modic Izvleček Iz poročila o poslovanju trg. podj. »BONBONIERA«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. Januarja 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. .,e V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno tri delavce in nameščence ter ustvarilo 12,797.163 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so *> poravnane. Podjetje Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja je imel redna zasedanja, ter so se tekoči problemi sproti roševa AKTIVA B I L A N C A na dan 31 decembra 1954. PASi^ ^P* Naztv postavke SL Znesek v 000 din Z^p' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 225 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 25 2. Investicije » teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 200 3. Izločena sredstva In druga investicijska 3. Razni skladi 107 sredstva 108 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja Investicij — 4. Skupna obratna sredstva 1.510 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva t obračunu In druga aktiva 6 Viri obratnih sredstev (skupno) 770 5. Kupci in druge terjatve 231 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 972 6. Druga aktiva — 7. Dobavitelji tn druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 27 D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 27 Skupaj: 2.101 10. Kritje Izgube Skupaj: 2.101^, Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Jernej Jelenič Milan Gavrilovič Izvleček iz poročila o poslovanju Založniškega podjetja »Exportprojekt«, Ljubljana, Cankarjev 4, v letu 1954 Podjetje Je bilo ustanovljeno dne 28 novembra 1949 z odločbo vlade LRS, štev. 748. V letu 1954 Je podjetje zaposlovalo povprečno 18 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo 43.942.700 din prometa, to Je 183.1%. Obveznosti do družbene sk v^ sti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno In v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor ln delavski svet sta imel« sedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. ^ AKTIVA B I L A N C A na dan 31. decembra 1954. PaS1 ' Z.?p’ Ty Iv postavke SL Znesek v 000 din z“tP' Naziv postavke Znesek v 000 dih A. Osnovna tn Izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 3.033 1. Osnovna sredstva 3.033 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicije e teku — 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 2.08» 3. Izločena sredstva ln druga investicijska 3. Razni skladi sredstva 2.097 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 7.555 B. Viri obratnih sredstev 5.30» C. Sredstva v obračuna tn draga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 6. Kupci tn druge terjatve 6.853 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9.1** 6. Druga aktiva — 7. Dobavitelji In druge obveznosti D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček Skupaj: 19.538 10. Kritje Izgube Skupaj: 19.53» Vodja računovodstva: Mllutin Križane Predsednik upravnega odbora: Milena Rojec Direktor podjetja: Tone Polajnar