List 17.
Gospodarske stvari.
Gospodarske novice.
Slama dober strelovdd.
Kako koristni so tako imenovani magneti na hišah, turnih itd., ki strelo na-se vlečejo in po sebi v zemljo vodijo, da ne zažge cele hiše itd., to je tako dobro znano, da vsak gospodar tudi na kmetih bi rad imel tak strelovod (Blitzabieiter), ko bi le ne bil predrag.
Ko je nek Francosk kmetijsk časnik prvi omenil, da ima slama posebno moč, strelo na-se "vleči, je nek gospodar blizo Tarbea a skusil si slamnat strelo vod napraviti. Slamnato metlo je s kufrenim dratom na smrekov kol navezal in čez slamo na vrhu še ku-freno spico nataknil. Ko je prišla potem prva huda ura z bliskom in gromom, so opazovali, kaj bo. In res so zapazili, da je slamnata metla blisk na-se vlekla in brez vse nevarnosti v zemljo peljala. In kmalu je v 18 vaseh Tarbeških videti bilo po strehah takih strelovodov , po katerih so bile hiše ognja obvarovane. Pravijo, da en sam tak slamnat strelovod ne ravno previsoko nad streho napravljen okolico kakih 200 hektarov na široko obvaruje, da tudi toča poljd ne pobije. To vendar utegne pa preveč rečeno biti, kakor je navada pri vseh znajd-bah, da se razupijejo kot čudadelnice. Kar pa se strele tiče, ne more se nikakor slamnatim metlam tako napravljenim odreči moč,   da ne bi strele na-se vlekle   in
^ poslopja varovale ognja.
Vsakako je ta znajdba vredna, da bi se preiskavala
^ in skušala,   kajti   z majhnimi  stroški   bi se dali potem napravljati  — slamnati magneti.
Vpliv steklenic na vino.
Sploh se misli, da steklenice (flaške) nimajo nika-* koršnega vpliva do vina, ki je v njih, ali, z druzimi ^besedami rečeno, da vino ostane vino kakoršno je, naj ;je v steklenici taki ali taki. In do danes še nikdo ni mislil na to, da po lastnosti stekla (glaža) utegne vino ^slabeje postati ali se celo pokvariti.
Amerikanski časnik „New Yorker Wine- and Fruit-jReporter'* pa piše, da nek bogat trgovec je ondi stek-Uenice, v katerih se je eno njegovih najboljih vin po-jpolnem pokvarilo, pa tudi pokvarjeno vino dal preiska-ivati. Kemična preiskava je pokazala, da alkali stek-51enice je vino   razkrojil.    Na  to je trgovinska zbornica
v BordeauK u ministerstvo prosila, naj glažutam veleva, svoje steklo z markami zaznamovati, da se ve, iz katere glažute je to ali uno steklo (glaž) in je glažuta potem odgovorna zato, če njene steklenice pokvarijo vino.
Po preiskavah zanesljivih kemikov ima dobra steklenica v 100 delih: kremenne kisline nad 58 delov (58*4), potašlja in sode nad 11 (11'7), apna nad 18 (18'6), ilovice in železnega okisa 11 delov, 3 desetinke pa druzih negotovih stvari. Nasproti pa imajo slabe steklenice: kremenne kisline le 52*4, potašlja in sode 4*4, apna 32*1, ilovice in železa pa 11*1 delov. — Kisline vina trpijo tedaj škodo, ako je preveč apna v steklu in vino ae tedaj v steklenicah po razločku obstojnih delov stekla spremeni; ono postane debelo in neokusno, če je v steklu 45 delov kremenne kisline, 15 delov sode, 30 delov apna in 10 delov ilovice. Najbolje steklenice imajo 18 do 20 delov apna in 59 do 60 delov kremenne kisline, naj slabe je pa 50 do 52 delov kremenne kisline in 25 do 30 delov kalija.
Stvar je opomnje vredna, ker se dosihmal res ni na to mislilo, da steklo (glaž) utegne pokvariti vino.