Zadovoljen kmetič.                                                Mestnik malogda je prav
                                                                                          Dobre kozo ali zdrav,
Resen meni ne diši                                                                         Preorane zdaj zemlje ,
Drugo, ko kar z' trudom si                                                                  Zraka zdaj napije se,
In z rokami sam pripravim;                                       ,                            Nebo tako bled, sirota! Mestnik sicer se nasiti,
Al njegovo jesti, piti                                                                            Mestnik si kupuje sad,
Nede z tekom tako zdravim.                                                                 K° M P° nJem' 'mcl §a S^d;
Ali on ne najde teka,
Mestnik le prebira si                                                                             Kakor jaz, gda sad dobim,
V  jedi gorpostavljeni,                                                                             z drevja, fcier'ga sam sadim: Kir želodec mu ne kuha;                                                                      Toti veseli človeka.
Naj, ko jaz, le plužit gre,                                                                  „,     .,      ,».   _     .    .
In prav dobro zdela se,                                                                         Mestnik zelja kupi si,
Sladek mu bo kosec kruha.                                                                   Ter salate k   zajccti;
Boljši je, kar meni žena
Mestnik toži se, de glad                                                                       Murkov, zelja v ogradi
Nima ga, in nem're spat',                                                                     In salate nasadi,
Naj le z menoj derve seka,                                                                  Graha zluži? skoPa hrena-Bo spanje mu dišalo ,
Ak' vece> le imel bo                                                                              Jaz bogastvo , kar ga imam,
Se najesti samo mleka.                                                                          Vsako leto zem,Ji dam>
Ino kar za vsako betvo
Mestnik čuti zdaj pa zdaj                                                                       Se potim in kaj terpim ,
V  svojimu želodcu kaj ,                                                                          Se iz serca veselim Kir boli ga od dolgočasa;                                                                      Že na rodovitno žetvo. Jaz ne čutim mojiga
Drugač, ko gda glad ga ima.                                                                Z mestnim zato, ko ima čas.
Te pa grem mu vtišat glasa.                                                                 Le nikolj ne menjam jaz,
Kir per težkem mojem deli,   , Ako bož'n je moj hram , Zdravje , zadovoljnost 'mam , Vstanem, ležem se veseli.
A. Krempl.
70