Sxin. >241 1 TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 NAROČNINA NA MESEC Cena j 1 din 1*— | U P R A V E t 25—67 Id 28-M I POSLOVALNICA CELJE PreSernov« 3. tel. 280 I POSTNI ČEKOVNI R A C U N 11.4OT Maribor, petek 20. oktobra 1939 Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din | Akcija za solidarnost Balkana $6 j op bolgarske vlade pričetek preorientacije v smislu balkanske solidarnosti — Pred Jankoma Saradžogla s Kjoseivanovom in Gafencom — Soglasnost Madžarske —■. Odo-avanje Italije, Francije in Anglije — Sklepi konference v Stockholmu — Pčdpis turško-I angleško-francoske pogodbe in odmevi v svetu Madžari solidarni z Balkanom Odstop bolgarske vlade -0. okt. Včeraj je ministrski ^iju fl- Kjoseivanov v avdienci pri ®riSu> ki se je pričela ob 11.30, ^alil 0p doSedanie bolgarske vla-\ (jr °dstop sprejel, poveril pa ob-\ V|a,, eivanovu nalogo za sestavo [. • Nova vlada, katero je pričel mandatar krone sestavljati takoj po avdienci s konzultacijami, bo sestavljena tako, da bo predstavljala širšo narodno koncentracijo, ki je v sedanjem mednarodnem položaju nujno potrebna? Konzultacije se danes nadaljujejo. ^•orientacija bolgarske politike UNo °'kt- Tukajšnji listi ko-4ittit naJe^°nstrukcijo bolgarske vla-\je. s‘edek preorientacije bolgarske r. ® *eni v zvezi tudi notranje Jjf i° terja novo nastali medna-^ |n Za^’ P°sebno po razdoru med Rusijo in po podpisu turško-7jw’^nc°skega pakta. Na to re-^ ie pa močno vplivalo tudi W “aUje, katere želja je, da se ” ysa dosedanja nesoglasja med balkanskimi državami in se v snujoči se balkanski blok s sodelovanjem Italije pritegne tudi Bolgarija. Močan vtis v tej smeri je napravila v Sofiji dalje vest, da hoče po najnovejšem razvoju dogodkov poravnati Italija sedaj vse svoje dosedanje spore tudi s Turčijo in stopiti z njo v tesnejše odnošaje. Splošno se zato pričakuje, da bo naloga nove bolgarske vlade, privesti Bolgarijo v skupni balkanski blok. sestanek Saradžoglu-Kjoseivanov ?^TA, 20. okt. United Press vira je bilo tno-bo turški zunanji v kratkem sešel z Predsednikom in zunanjim > Sr!« kjoseivanovom. Zdi s e, da previadalo prepričanje, da ■ tf‘s„U!B(>,Kariie edino koristno, da leJ6 nasloni na balkanski blok. 1Cer Pravijo, da bi mogli ob s v“> ua Sl «SLaradž°8,u iV^Predsedr dr. Kiosp.ii S’ strani Nemčije in sovjetske Rusije eventualno res uresničiti svoje teritorialne aspiracije, toda pri tem bi prej ali slej izgubili svojo neodvisnost. Mimo tega Bolgarija ne more ostati brezbrižna nasproti boljševiški nevarnosti, ki bi kmalu ogrozila tudi njo samo. Ni pa tudi nemogoče, da se nekatere bolgarske želje uresničijo tudi potom prijateljskega sporazuma. In Saradžoglu-Gafencu » tUrJkj 2°‘ oltt* Tu se zatrjuje, da ^tr> s liU1. G{*fei CSj, Z romunskim zunanjim V ^ ^A1100111' vendar šele nato, \ SV0^ sestanek z bolgar- v>istr Predsednikom in zuna- m dr. Kjoseivanovom. Ta f? \ ^namenjen samo infor- %L^k tun! Saradžoglu dal Gafen * ^oka-,. Posedovanju med Romu t^anslfJu’111 k sedai splošna želja in p.n držav kakor tudi Italije, vsa ^e, da se odstranijo z a tedanja nesoglasja in ustvari med vsemi balkanskimi narodi trdna povezanost in solidarnost. BUKAREŠTA, 20. okt. Stefani. Sinoči je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala dve uri in pol. Novinarjem so sporočili, da je zunanji minister Gafencu poročal o trenutnem stanju v Evropi in ugotovil, da ni nastopilo nič, kar bi moglo zrušiti politiko miru in samostojnosti Romunije. Ta izjava je v zvezi z raznimi vestmi, ki so krožile na račun Romunije ob priliki pogovorov med Sa-radžoglom in Molotovom. BUDIMPEŠTA, 20. okt. »Pesti Naplo« prinaša članek, v katerem naglaša, »da bi nekatere države hotele v primeru nemogoče odločilne zmage na Maginotovi ali Siegfriedovi črti prenesti vojno in končno odločitev na drugo bojišče v Evropi. Tako bi jim bil najbolj primeren jugovzhod Evrope. Toda države na tem delu hočejo ostati na vsak način izven spora. Lokalizacija spora na jugu Evrope je zasluga Mussolinija, razširjenje voj- ne aa ta del bi bilo mogoče le, če bi to zahtevali interesi balkanskih in podonavskih držav samih. V tem delu Evrope se je brez pampa posrečilo odstraniti spore in doseči sodelovanje sosednih držav, h katerim se lahko pritegne še Turčija. Če se na zahodu kopljejo strelski jarki, jih kopljejo tudi na jugovzhodu, toda samo za zaščito nevtralnosti pred vsiljeno vojno.« Povodenj na zahodni fronti PARIZ, 20. okt. Situacija na zahodni fronti je ostala neizpremenjena. Nemci pravijo, da je sedaj končan prvi del vojne na zahodu. Patrulje so aktivne, artilerija tudi, letalstvo pa zaradi dežja in vetra miruje. Ren je narasel in poplavi! prve utrdbe Siegfriedove črte. Na francoski strani se razločno slišijo črpalke, ki črpajo vodo iz nemških rovov. Nemški letalski boj proti Angliji Rim, 20. oktobra. Revija »Vie deli’ Aria« objavlja članek svojega glavnega urednika o izgledrh vojne na zahodu. Uvo doma opisuje vojaški pofožaj in navaja nato francoske informacije, da je maršal Goering odredil koncentracijo 3800 letal na zahodni fronti, in sicer 1200 težkih bombnikov, 1500 lažjih bombnikov, 700 lovskih letal in 400 izvidniških. Pisec meni, da namerava Nemčija pričeti proti angleški mornarici v kratkem veliko letalsko akcijo z namenom, da bi jo čimprej likvidirala. Sedanji napadi so brli komaj poizkusi za večje in sistematičnejše napade. Zbližanje Italije z Anglijo in Francijo LONDON, 20. okt. »Daiiy Mail« poroča iz Ženeve, da je italijanski kralj izjavil nekemu ministru, da se Italija nikoli ne bo vojskovala proti Franclji. RIM, 20. okt. Svečana avdienca novega italijanskega veleposlanika B a s t i a-n i n i j a v Londonu pri angleškem kralju, prvi njegov obisk in razgovor pri angleškem zunanjem ministru lordu Ha-lifaxu in odmev obeh v angleškem tisku smatrajo tu kot zelo dober znak za prijateljstvo med Italijo in Veliko Britanijo. Kakor poročajo listi iz Londona, je angleški kralj sprejel Bastianinija zelo prisrčno in se dolgo z njim pogovarjal. Obisk Bastianinija pri Hatifaxu pred- "dna povezanost skandinavskih držav ™ IH aLI _ mm m • o • a. ■ ■ h m.a _ ___ 'k 20 s."1"1 S1 i {in8kiPOt°Vai5 r>Pre*to 'n »klopi konferenco suverenov in zunanjih ministrov v Stockholmu — Nemčija obljublja, da hoče spoštovati nedotakljivost nevtralcev za spoštovanje načel nevtralnosti, ki jih je prevzela tudi Skandinavija. Nemčija razume napore narodov, da ostanejo nev tralni, kakor tudi njih željo, da se vodi vojna v mejah mednarodnega prava. Nem h n*v«kij, ‘iU' okt°bra. Konferen-^ žeV 8e ie v**U'Ierenov *n zu°anjih ^ i]»^era^ *u nadaljevala in J* Danski in norveški .«,7® k Stockholma že N8’ ^ODolri nt Ka,Uo Pa ie °d- iNfiftiP0 fadiu °„e 80 'me'* vsi štirje v<%;„g0vore- v katerih so ralncKtfnc^navs*<''1 držav po pjn3 solidarnosti, a tudi •» •.ut, PtedinJ prez*dent je izjavil, S"4 z morja. Poslanstvo generala Weyganda ANKARA, 20. okt. Francoski general Weygand, ki je včeraj sopodpisal pakt med Turčijo, Francijo in Anglijo, je prispel v Ankaro iz Sirije z letalom, kjer se mudi, kakor tudi v drugih deželah na Bližnjem vzhodu, v posebni misiji. Njegova naloga je pripraviti vse za eventualno akcijo v tem delu sveta, ako bi se sedanja vojna razširila tudi na vzhodno Sredozemlje, V tem primeru je določen za vrhovnega poveljnika skupnih zavezniških čet. Doslej se vrši na raznih krajih velika koncentracija orožja in ostalega bojnega materiala, kakor tudi čet, ki prihajajo pretežno iz kolonij. V primeru novih vojnih zapletljajev bi bili tako Francija in Anglija sposobni takoj poseči v akcijo z večjimi operacijami al! pa podpreti države, k! bi bile napadene s strani sovražnikov. Naloge vračajočih se Nemcev BERLIN, 20. okt. Nemška diplomatska korespondenca se bavi s povratkom Nemcfev iz baltskih držav in piše: »Ves nemški narod pozdravlja prve baltske Nemce, katerih predniki so se pred stoletji izselili. Vsi baltski Nemci se bodo naselili v Veliki Nemčiji in se bodo morali lotiti novih nalog. Naseljeni bodo v krajilh, kjer tudi vsak kamen priča o nemški civilizaciji in kjer je poljsko gospodarstvo stvorilo potrebo, da se znova vzpostavi red. Baltski Nemci prevzemajo nase to žrtev,' sledeč zgledu svojih pred- nikov. Zemljo, v kateri se bodo naselili, bodo vrnili nemški kulturi in obnovili ono, kar je mržnja razrušila. Ves nemški narod bo cenil žrtve, ki so jih doprinesli ti Nemci, sledeč klicu države in pusteč svoj štafetni dom izven mej Velike Nemčije. Vsak Nemec, ki prihaja od zunaj, naj bo prepričan, da ni mogel storiti boljšega dela, kakor da obnavlja v Nemčiji stara tla nemške kulture in da pod zaščito Nerpčije ustvarja nove podvige.« Tudi Čehi se bodo morali preseliti tz Slovaške PRAGA, 20. okt. Ne samo Nemci iz baltskih držav in jugovzhoda Evrope, tudi Cehi bodo moral! zapustiti Slovaško. Preseljevanje bi moralo biti po željah slovaške vlade končano že 15. t. m., toda oblasti v protektoratu so mejo proti Slovaški zaprle. Med vojno ne sprejemajo železnice niti pošiljk, namenjenih iz Slovaške v protektorat. Nemško poslaništvo v Bratislavi ne izdaja sploh nobenih potnih listov za Češko in Moravsko. Slovaška vlada je ustanovila posebno komisijo, ki bi naj pri Nemcih dosegla pospešitev preselitve Čehov iz Slovaške. IZ ITALIJANSKEGA TISKA RIM, 20. okt. Stefani. Italijanski listi objavljajo na prvi strani besedilo ankarske pogodbe. Istotako prinašajo tudi poročila o solidarnosti med vlado Iraka in vlado v Ankari. Značilno je, da italijanski tisk ne prinaša nobenih komentarjev o tem dogodku, kakor je tudi molčal o prekinitvi turško-ruskih pogajanj. Veliko pažnjo pa posveča stockholmski konferenci, na kateri je bila vnovič poudarjena trdna odločnost nordijskh držav obvarovati popolno nevtralnost, istotako pa tudi njihova želja, da bi se dosegel sporazum med vojskujočimi sc državami. LETALSKA NESREČA V AMERIKI. NEWYORK, 20." oktobra. Havas. Poročajo, da je neki bombnik zadel ob hrib, 20 milj severnovzhodno od San Diega. Posadka štirih mož se je ubila. SAN DIEGO, 20. oktobra. DNB. Dva. ameriška bombnika, pripadajoča matični ladji »Lexington«, sta včeraj v zraku trčila in se vnela, štirje letalci so zgoreli. VVOODOV OBISK V FRANCIJI PARIZ, 20. okt. Angleški letalski mi-nisiter Kings1ey Wood se je po tridnevnem obisiku v Franciji vrni! domov. Raz-govarjal sc je s francoskim letalskim ministrom in obiska! lorda Gorta, poveljnika angleških čet na zahodni fronti, ter angleške letalce. POLJSKI VELEPOSLANIK V VATIKANU VATIKAN, 20. okt. Havas. Poljski veleposlanik pri Sveti stolici jc obiskal kardinala državnega tajnika in mu izročil protesno noto poljske vlade, poslano litvanski vladi zaradi priključitve Vilne Litvi. RUSKO-LETONSKO TRGOVANJE RIGA, 20. okt. DNB. Na merodajnem mestu izjavljajo, da se bodo rusko-leton-ski trgovinski odnošaji kmalu znati povečali, morda celo početvorili. To pa prihaja kot logičen nasledek vojne na zahodu, ker so mnoga zahodna tržišča zdaj zaprta. Austin za zmago zave*1*^ WASHINGTON, 20. oktobra- J V teku debate o nevtralnosti J Jp Austin izjavil, da je francoski ^ f zmaga v evropski vojni potreb > in varnost USA. Pod zmago & je dejal Austin, razumem Preneal//<, padov. V tej zmagi vidim tud! * ^ in preprečitev prediranja zavoj® ženj v našo deželo. SPORAZUM O DELITVI P° RATIFICIRAN j/ BERLIN, 20. okt. Ratificiran JJ $ -• razum med Nemčijo in Rusi*° septembra o deMtvI Poljske. ^ ^ DVA NEMŠKA PILOTA StA . ŠILA V ANGLIJO / LONDON, 20. okt. Na anP^, sta prispela dva nemška P1 fjti. .* bila že od torka zvečer na ^ ajLj liovo letalo je bilo pri na pa o ^ ške ladje sestreljeno ter sta y vr. izčrpana prispela na kopno ^ tourghu so pokopali dva nes®5 ki sta bila pri zadnjem napa na in sta umrla v bolnišnici- a —— — p. $ *\v DANCI IZPUSTILI NEM**4*' m KJEVENHAVEN, 20. okt. P sti so dovolile Štirim 11 »jia f ki jih jc v Severnem morju r 1 ska ladja, da so se vrnil' fjiti)e internacijo ni bilo razloga, našla v nevtralnih vodah. *R pofn ŠEST REŠENCEV Z LONDON, 20. okt. SteJJLm lu admirali tete je bilo mož, ki so preživeli ka Oaka«. ALBANSKI GUVERNBP A*0' ilP°' TIRANA, 20. okt. ^"^4® •i tej kar njo vodovoda, ki jc ^ obiska Argirokastro, kje^pfil1^ zgf^, prisrčno pozdravilo.^1 - verner položil tenieljn^_^.erljsk njo vodovoda, ki 1 šanja za to mesto. Borza. C u r i h, - ,™, „ Par i/ 10.13, London ^ 445’/., Bruselj 74.87, ^ sterdam 236:X, Berh^^ag^ * 106.20, Oslo 101.25, K°Pe' Buenos Aires 105. 5Pr Mariborska nap°' oblačno z dežjem v Pr - ^ bila najvišja tempera t1* nižja 14, opoldne pa aHboru 'dne 20. X. 1939. »Večer ntE* Stran 3. znana so nasa vina v tujini mednarodnem vinogradniškem kongresu so se čudili odlični kakovosti naše kapljice bi'n!kopališču Kreuznachu je fflavno mednarodni . _____ kongres vino- v> na katerem so bile zastopane "m!SQSlaVii€ Avstralija, Belgija, £ ' ^‘le, Danska, Francija, Grčija, j-, oritanija, Italija, Lichtenstein, ^tsta f’ • Nizozemska, Norveška, vajk o’ ^ca> Poljska, Romunija, Slo-čija s’ Pan‘ia> Madžarska, USA in Nem- fcfe^tom. ■!ai .$vet Ia^ so 0 tr£0vini z vinom. Na ■ 4s sta p;0vt!®P1 kongresu so je videlo, sktbej; r‘fflc^a ™ Nemčija najbolje post je' teklamo svojih vin. Izkazalo sloves *’ m* vse premalo skrbimo za >a pr, ^Soslovanskil: vin. Zgodilo se je Pan -v 16 -na tem kongresu neki Ham-n našega vinogradnika, če Jlo, jjj aas vinograde in če pridelamo * »aš 71 sposobno za izvoz. Ko ga k lj. ast<>Pnik vinogra.dn;štva odpe-01 z našimi vini, se Nemec kar mi mogel dovolj načuditi odlični kakovosti našega Ijutomerčana in pekrčana. Tam je bila namreč istočasno s kongresom tudi svetovna razstava vin. Opisani primer dovolj glasno kliče po čim večji propagandi za naša vina. Znano je, da se v naših severnih vmorodnih pokrajinah pridelujejo vina ki v dobrih vinskih letinah daleč prekašajo najboljša francoska in nemška vina. Kako velika je razlika v cenah naših in francoskih ter nemških vin! Francoska in nemška vina zaradi velike reklame plačujejo skoraj po fantastičnih cenah, medtem ko smo mi zadovoljni, če ga sploh prodamo. Na ceno niti ne gledamo. Naši vinogradniki, zlasti pa odločujoči trgovinski činitelji, naj poskrbe za večjo in uspešnejšo propagando naših odličnih vin. Določitev cen vinskemu moštu Te dni je glavni odbor Vinarskega društva v Mariboru razpravljal med drugim tudi o minimalnih cenah za vinski mošt. Vinogradnikom bodo priporočali, naj se pri prodaji držijo naslednjih cen: v ormoškem okolišu bi bila cena za 17 odst. mošt 3 din, za 18 odst. mošt 3.25 din, za 19 odst. 3.50 din, za 20 odst. 3.75 din, za 21 odst. 4.25 din, za 22 odst. mošt pa 4.75 din. V ljutomerskem okolišu naj bi veljale naslednje cene: za }7 odst. mošt 3 din, za 18 odst. 3.50 din, za 19 odst. 3.75 din, za 20 odst. 4 din, za 21 odst. 4.25 din, za 22 odst. pa 4.75 din. Navedene cene veljajo le za mešani vinski mošt, za sortirani pa bodo določene višje cene. *>rdlen naval na ljubljansko univerzo , 3513 6 v zimski semester na ljub- , % sWZvfrzi še ni končano, pa je šte-'«aate ipv -___: l.lJ.___ včeraj kljub temu že Shift kar se doslej v zgodovini % Število Sa u^ne2a zavoda še ni zgo-Jt°v° Še 1)3 k° konca vpisovanja fflatno naraslo. Velik naval V 5ko vseučilišče dokazuje ved- no večjo življenjsko sposobnost ter kliče k razširitvi institutov in laboratorijev. Te dni je odpotovala v Beograd posebna deputacija, ki bo skušala doseči primeren kredit za dograditev univerzitetnih stavb. Upati je, da bodo pričeta gradbena dela še pred zano dokončana. ^Postavljena pošta v Prekmurju V p Št** je zaradi slabih poštnih nezadovoljstva in tudi ne-san, ^ večino vasi dostavlja bo trikrat na teden ter je diie n0rtn’ 5ti n®13!** časa prihajati ^ P°što, nemogoče naročati (jv!,'° v .'bkotnomedeljski »Večemik« li f Kletni vasi, oddaljeni komaj Ta Pošte, šele v torek pro- ■■■. . V r Jinei0 pozno pošto celo V 2arad ° smo Prcfel* te čni pri- s!abe poštne zveze s pod- občine. Prej je priha-Vrensovce že vsak dopol- dan. Takrat je prejela tudi dnevnike. Odkar pa je bila uvedena poštna avtobusna zveza med Soboto in Lendavo, prihaja pošta šele popoldne z avtobusom. Tako berejo zdaj v Crensovoih in posebno v okolici samo stare novice. Ker pa se je v Prekmurju že teliiko izpremenilo, da ljudje s tem niso zadovoljni, skušajo doseči izpremembo. Tako je vložila občina Polana prošnjo, da bi prihajala pošta že dopoldne. Prinaša jo naj poštni sel kot nekdaj. Tudi po črensovski občini so bili zbrani podpisi in poslana prošnja poštni direkciji, da sedanje stanje izpremeni. .NIKI AMERIŠKEGA RK v Beogradu predstavniki čega križa, ki so se na- "Ev; :51i , h V -- ^\t FW»W1 lA»Wiuiil "'juniji. Med potjo so obi- rn v svrho pomoči poljskim $^akčpri&Deii IS^^RK in ostali z njimi ... vorifa, Ameriški Rdeči križ C* Prihodom poslal za ^ ,eiu Af^c ,v Romuniji in na Mad-Hsri^rija h ricv. Posebna ameri-V V 0ceT1'la razmere teh be- V ^nari, ° aved5a sistematsko po-x Ju, Vlekah in živilih. ------------------- B1' ^arim L ST°LETJA PO KR. Se in Vrbosko pri oko v , Kopali vinograd. Pri tem adbe n? * naleteli na zidove Ugot'0v.| Ve'stiii so Muzejsko rile i,? ‘ so> da so izkopanine dra„?Sa s*oIetja P° Kristu. mozaike. Muzej-a*° 'n in " f °dkupilo, zgrad J0 restavriralo jU*j ti- ADa žrtev avljan; --'•vumvja JilVUU v Hn a , ^ivllenie- Na Maj-al<>zah so . našli mrtvo ^ ^raiEV- BELE KUGE Jerjai0 telesnega plodu Vrlh, dK i letno ,„mv pomočnico k' Je izkrvavela. PnH f našli 4 hniz[-krvavela- R°d " 1« najdb; J ,5 mesecev star aio dn^ ! °,bvegčeni orož- m*adeniki a ■’ te Pomagal Pri nepremišljenem su. %> ST*RKO so ^ATI b^vah-7 Medr ko HOTELI LIN- iN^tincih. '.rv k.rebivatst^ JViedmurju je prazno-,S fo bučalo neko krava ^ je v vasi i^ena-k „.v. Va«; . Ker se je istočasno neka 511 sumiti Siara bera£ica- s0 U1’ da je ona »zaco- prala« kravo. Okrog starke se je kmalu nabralo dokaj praznovernih ljudi, ki so zahtevali, da kravo »odcopra«. Zaman je starka zatrjevala, da ni čarovnica, praz-noverneži so jo že začeli napadati. K sreči je bilo med kmeti nekaj pametnejših, ki so ubogo beračico rešili gotove smrti. n Ob obletnici smrti kneza Arsena, očeta kneza namestnika Pavla, je bila včeraj v dvorni kapelici na Dedinju in Oplencu zadušnica. Udeležili so se je člani kraljevske hiše, dvorne dame in civilni ter vojaški kraljevski dom. n Neurološka klinika v Zagrebu. Iz Zagreba javljajo, da bodo na Salati zgradili neurološko kliniko. Proračun je predviden na 7 in pol milijona dinarjev. n Delovanje linije za zaščito otrok. V pisarni kraljice Marije v Beogradu jc bila širša konferenca komiteja državnih predstavnikov ,nato pa seja predsedništva Unije za zaščito otrok. Seje so se udeležili predstavniki ministrstev, banskih uprav in predsedniki vseh mestnih občin. Seja je bila pod predsedstvom kraljice Marije in on prisotnosti kneginje Olge. Na seji so razpravljali o zaščiti mestnih otrok za slučaj vojne. n Regulacija Drave pri Varaždinu. Na tehničnem oddelku banovine Hrvatske v Zagrebu bo 27. oktobra licitacija za dela pri regulaciji Drave pri Varaždinu. Proračun z.naša 1,637.738 cim. n Volkovi trgajo ovce. V vasi Budiinliči blizu Sarajeva se je pojavilo krdelo volkov, ki so poklali vse ovce dvema kmetoma. Kmeta sta prišla v Sarajevo, kjer sla na okrajnem načelstvu zaprosila za sirupe in orožje proti volkovom. o Redna seja izvršilnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet bo v soboto, 21 .t, m., ob 18. v Ljubljani, Pražakova ulica 11. Na dnevnem redu je čilanjc zapisnika, poročilo o poslovanju, poročilo načelnikov, razprava o delovnem načrtu za zimsko dobo, razprava o neizvrše-nih sklepih, občni zbor ter predlogi in slučajnosti. Točno in vsi! o Vluk povozil progovnega čuvaja. Pri Cešči vasi na progi Novo _mesto—Straža je 50 letni progovni čuvaj Janez Fink spodrsnil na progi. Privozil je vlak in moža do smrti povozil. o Dve ljubljanski industriji, in sicer tovarna tehničnega olja Hrovat & Comp.| in tovarna pločevinastih izdelkov „Sahir-nus“ nameravata prenesti sVoj sedež iz Ljubljane v Beograd. o Oprostitev vojaških obveznikov. V knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani je pravkar izšla v prečiščenem besedilu kot LX. zvezek zbirke Zakoni in uredbe „Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe“. Priporočljiva je vsem podjetjem, industrijcem, trgovcem, uradom m posameznikom. Knjižico dobite pri knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23 in v vseh knjigarnah. S poštnino vred stane 9 din. Celje c Pogreb dr. Bogomira Skabemela je bil včeraj popoldne iz Dečkovega trga na mestno pokopališče. Udeležilo se ga je lepo število pokojnikovih znancev, tovarišev in prijateljev. V sprevodu sta korakala tudi dva voda vojaštva z vojaško godbo na čelu .Vojaštvo je ob grobu oddalo častno salvo. c Tožba delavstva proti firmi Westeiu Leta 1936 je bila pri tvrdki NVesten v Celju stavka. Takrat je bilo odpuščenih okrog 30 delavcev. Njihove knjižice so bile opremljene iz posebnega razloga z rdečim žigom in posebnim znamenjem, vsled česar niso mogli ti odpuščeni delavci pozneje nikjer dobiti službe. Sedaj je okrog 3j) delavcev vložilo proti podjetju odškodninsko tožbo. Prvi je vložil tožbo Miha Kolenc in se je tozadevno razprava že vršila. Toži podjetje za odškodnino 28.000 dinarjev. Priče so ugodno izpovedale za tvrdko. Sodnik je izjavil, da bo v tej zadevi izdal pismeno razsodbo. Odvetniška zbornica v Ljubljani je naročila celjskim odvetnikom, naj v tožbi brezplačno zastopajo delavstvo.. Kdaj bo razprava ,še ni določeno. KNEGINJA OLGA PREDSEDNICA RDEČEGA KRIŽA Z ukazom kr. namestnikov je postavljena kneginja Olga za novo predsednico Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Prvi predsednik RK Svetozar Tomič je poslal knezu namestniku Pavlu zahvalno brzojavko s sporočilom, da je RK vzei na znanje njegove pismene razloge, ki so ga napotili, da je bila kneginja Olgi poverjena z na j višjo funkcijo RK. c Desetletnica je sedaj, kar je bila zgrajena in prometu predana cesta Lesično— Podsreda. Deset let je tudi, kar na tej cesti obratuje celjski mestni avtobus, ki jc zvezal te kraje s prometom, od katerega so bili prej popolnoma odrezani, c Uršulta sejem, živinski in kramarski, bo to soboto v St. Petru pod Sv. gorami, Sker v tem okolišu ni slinavke in parkljevke. c Samo kramarski sejem bo jutri v Celju., Živinski in svinjski sejem sta zaradi slinavke in parkljevke prepovedana. c Vojaške grobove urejujejo te dni na mestnem pokopališču. Poleg delavstva sodeluje pri urejevanju grobov tudi vojaštvo, lci ga je dala vojaška oblast na razpolago. Grobovi bodo lepo očiščeni, na Vse svete pa bo mestna občina okrasila grobove in prižgala na vsakem grobu svečo, c Krave so se splašile. 35 letni delavec splašile. Žgajner jc" padel pod voz in kolesa so mu zlomila desno nogo pod kolenom. c Trgatev je bila te dni tudi v celjskem okolišu končana. Pridelka je nekaj manj kakor lani, po kakovosti pa je izboren, c Seja mestnega sveta celjskega bo 27. t. m., ob 18. v mestni posvetovalnici. Poleg poročila odborov, bodo na tej seji izvoljeni tudi novi člani za mestno avtobusno podjetje. Iz Slovenskih goric Trgatev je končana. Zopet je zavladalo zatišje po naših goricah in vrvenje po zidanicah in prešah je izginilo. Naš vinogradnik je končal s trgatvijo, viničar je prejel svoi skromen izkupiček poletnega dela v denarju ali živilih in gotovo množino vinskih tropin. Inozemski vino-gradniki-dvolastniki so letošnji pridelek mošta po večini izvozili čez mejo. Mnoge viničarske družine se bodo letos zopet selile v službo drugim vinogradnikom. Pri tem se razkriva zopet pereče, še nerešeno viničarsko vprašanje, ki ga jc treba v sorazmerju z kmetskim rešiti tako, da bo prineslo skupno enakopravno izboljšanje sedanjega položaja. LETOŠNJA KORUZNA LETINA Sestavljena je že uradna statistika o letošnjem pridelku 'koruze v naši državi Ta dokazuje, da je pridelek po količini nekoliko manjši od lanskega, je pa kakovostno dosti 'boljši. V celi državi je s koruzo posejane 2,660. 745 ha zemeljske površine, na kateri je zrastlo 36,94h?27 metrskih stotov koruze in je količina za okoli 1000 metrskih stotov manjša od Grozen samomor obupanega mladeniča V hipni duševni zmedenosti je včeraj ob četrt na 6. obupal nad svojim življenjem 19-letni Westnov poljski delavec Martin Vinccl iz Trnovelj pri Celju. Vincel si je pripravil 14 metrov dolgo železno žico. Na en konec žice je navezal pol kilograma težak kamen, drugi konec žice je ovil štirikrat okoli vratu. Kamen z žico je vrgel na visoko napetost falskega električnega voda Bukovžjak— Trnovlje. V trenutku, ko se je žica dotaknila visoke napetosti, je zgorela na mladem obupancu vsa obleka, njega samega pa jc Vsega ožgala. Pred samomorom si je Vincel slekel suknjič in sezul čevlje. Vin-cel, ki ni imel več staršev, je hodil zadnje čase zelo potrt okrog. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljali v mrtvašnico vojniškega pokopališča. Pravilnik o živinskih potnih listih Trgovinski minister je podpisal nov pravilnik o živinskih potnih listih, ki vsebuje splošne odredbe o tem, kaj je živinski potni list, o njegovi obliki, dalje predpise o ravnanju z živinskimi potnimi listi, kdaj je potreben ta list, nadalje postopek pri izstavljanju in prenosu ži- vinskih potnih listov ter o tujih živinskih potnih listih, o registriranju, odtegnitvi, popravkih, duplikatih in pristojbinah, Novi pravilnik predvideva tudi nadzorstvo nad izdajanjem potnih listov in kazenske odredbe proti kršiteljem odločb novega pravilnika. 120.000 vreč kave popijemo v Jugoslaviji Našim trgovcem zmanjkuje kave, kar je v zvezi s popolnim zastojem v uvozu kave in z otežkočenim pomorskim prometom. Kljub temu pa sc je posrečilo našim veletrgovcem in uvoznikom nabaviti okoli 10.000 vreč kave, ki čaka v sušaš-kem pristanišču na odvoz. Narodna banka pa ne da za to potrebnih deviz in obstaja nevarnost, da bodo brazilski kavni izvozniki vzeli že poslano kavo nazaj in da bodo sploh ustavili izvoz kave v našo državo. Trgovol izgube kreditni ugled. Dobili so od naših oblasti sicer potrebna dovoljenja za uvoz kave, niso pa dobili deviz. Če pomislimo, da porabi Jugoslavija letno okoli 120.000 vreč kave in da imajo naši veletrgovci v svojih zalogah samo še okoli 5000 vreč, lahko ugotovimo, da bo s to količino krita potreba samo dveh do treh tednov. Tudi če dobimo kavo, ki čaka v sušaški luki na odrešenje, bi imeli kavo zn največ dva do tri mesece. Zato bo treba resno misliti na ureditev deviznega vprašanja, ki onemogoča uvoz kave v našo državo. m. Maribor Vesela trgatev v obdravski prestolnici Zgledna vzgoja mladine v Vinarski in sadiarski šoli v Mariboru Štajerska je znana po svojih vinih že stoletja, lahko bi rekli tudi tisočletja. Sadika haloška kapljica je bila znana že Rimljanu, ki je pred, dvema tisočletjema zavladal tudi štajerski pokrajini. Poleg Ptuja, kjer so letos ustanovili vinski muzej, je bil Maribor že stoletja glavno središče vinske kupčije. 1872 leta pa je cesarska vlada na Dunaju ustanovila v Mariboru tudi prvo Vinarsko in sadjarsko šolo v takratni Sp. Štajerski. Šok) so vseskozi vodili najboljši strokovnjaki, kar najnazorneje priča, kako je vlada na Dunaju upoštevala novo ustanovljeno vinarsko šolo. Tudi danes vodi Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru priznan strokovnjak ravnatelj g. Jos. Priol, s celo vrsto prot. moči, ki nam iz leta v leto vzgajajo rod novih in naprednejših gospodarjev. NA TRGATVI POD KALVARIJO Trgatev je marsikje po Štajerski že končana, pod Kalvarijo na strmi posesti Banovinske vinarske in sadjarske šole pa še pridno berejo. Sredi trgatve so. Lep oktobrski popoldan je; vreme se je zadnje dni lepo dvignilo Na tak dan sem obiskal šok), kjer se šolajo novi slovenski gospodarji. Rad bi napisal nekaj bež- preveč hitijo s trgatvijo. Včasih ni pred Terezijinim (15. oktobrom) nihče bral. BRENTE SE POLNIJO Večina gojencev je v trgatvi. Vsak ima po dve posodi, v katero obira zdravo in nagnito grozdje. Tega na podeželju ne opazite. Med obirači hodi z brento bren-tač, ki zaznamuje na palico, koliko brent je zanesi v kad. Ko se z mentorjem vzpenjava v lapomato strmino, ki je vsa zasajena s selekcioniranim trsjem, pač mora še tak antialkoholik priznati, da se ta strmina ne bi dala uporabiti za kaj drugega kakor za trsje. Takih k soncu obrnjenih strmin je v Sloveniji mnogo, edina škoda je, da se ne goji po vinogradih več namiznega grozdja. (Zato se pri nas tudi nikoli docela ne obnesejo grozdni tedni!) Vsa strmina pod Kalvarijo je stopničasto kanalizirana, sicer bi nalivi in plohe izprali in razrili hrib. Največ je zasajenega tod rizlinga in moslavine. Trsje je polno . ~ ----------. • grozdja z žlahtno gnilobo; vse to so ko Jazno kmetsko urejeno izJoKrj^ji stiskalnico. Mošt - od tod odte z velikimi sedi. Klet je hladna, s 6000 litrov. Podzemni prostori ^ njen z ogljikovim dvokisonb k ^ mil človeka, če bi ostal notri Iz kipelnih vek na sodih nepre restaao ogljikov dvokis. V drugi klet'1 sodov z brezalkoholno pijačo, d' polni, pijača ne gre. S kleti zavijeva z mentorjem j. .•_______________ ,____kraLflai risti poznega branja. Ko se bo čez dober teden končalo s tr- gatvijo, bodo začeli strmino pod Kalva- čno, skrbno ..sortirano vino Pa nice. Na mizi naju čaka letošnji m ^ star muškatni silvanec. Grozdje ..... še1 1 še. Vinarska in sadjarska šola se prav’ rijo znova prekopavati. Orumenelo listje s. trsja bo odpadlo, strmina pa bo zasijala , ..._____________ v lapornati barvi. Pred zimo bo prenehal prav vzdržuje iz lastnih sredste , ^ peti tudi klopotec pod kapelico. vina doplača samo za učiteljske ^ TP*F XF*F mdžt Vsakdo, ki pozna potrebe naSPfa §e ^ TECE, TEČE MOST... želja, bi želel, da bi nam vzg mlado je nato vodila, življenjska pot pokojnico v Ptuj, kjer se je poročila z uglednim, že pokojnim vinarskim komisarjem v Gradcu, g. Ivanom Balonom, ki je s strokovnjaškim znanjem mnogo pripomogel k naprediku našega vinarstva. Po prerani smrti moža se je užaloščena vdova preselila na Bizeljsko, kjer je vse življenje posvetila narodnemu delu in se posebno odlikovala po plemenitosti do trpečih in pomoči potrebnih. Povsod, kjer je ga. Balonova živela in delovala, je pustila neštevilne prijatelje in stotera srca se je bodo hvaležno spominjala ob njenem svežem grobu. Po prevratu se je ga. Balonova naselila v Mariboru, kjer je preživela jesen življenja v iskrenem sožitju s hčerko, gospo Ivanko Lipoldovo in zetom dr. Franjom Lipoldom. V obmejni metropoli se je z mladostnimi silami podala na delo na polju narodnega in človekoljubnega udejstvovanja. Vso svojo skrb in neumorno delovanje je posvetila izpopolnitvi Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju, ki bo ostal trajen spomenik življenjskega dela najvidnejše slovenske narodne žene gospe Bakmove. Tudi Društvo za zdravstveno zaščito dece in mla • Ne . f m Z mariborske carinarnic*^ J* namico v Mariboru so Popovič in Vo, ter Momčilo Nmuni. ^ ku ribora na carinarnico na Suša* meščen Drago Belarič. „ m Napad na starčka. V Zg trojica napadalcev navalila ua ^ Ferdinanda Simoniča in ga ,, dovala. Prepeljali so ga v bolni ,j, # m Mesarski voz je v Kneza * .^ povozil kolesarko Hedviko je dobila pri padcu nevarne p° , desni nogi. _ rr isni nogi. j, poK * Sokolsko društvo Maribor * ,.^1®/ vljudno vabi na naraščajsko ,n ln bo v nedeljo 22 t. 111 po ^ SftVolclrpm Hnmn no P/VhrfiZlU* • . Nelson. ,. «... i * Kiu« Union. Do dme v Mariboru je bilo hvaležno torišče | Gordonov pot na Mars' njenega nesebičnega in požrtvovalnega delovanja. Koliko revnih otrok se bo hvaležno klanjalo njenemu spominu, koliko onemoglih starčkov se bo s solzami hvaležnosti spominjalo njenega človekoljubnega dela! Nepozabni pokojnici bodi ohranjen svetal spomin, težko prizadetim preostalim pa naše najiskrenejše sožalje! miji družabni večer. .«<# * „GRIč“-Oset, vinski slad« ^ , vino 10’— din liter. v. f*«. m Nočna lekarniška služba t. j*. vključno 20. L m.): lekarna P.. , tonu, Frankopanova 18, tel. 2/ ’ pri Mariji pomagaj, Aleksandro tel. 21-79. Kino ^ f * Grajski km«. Film, ki P£V' do sedaj prikazane zgodo vu^-j. nedvomno „SUEZ“. Nemška * Kino Esplanade. Čarobno. Šv barvah triumfalnega petja, m v ljubljenca", Jeanette Mac Do j Nelson. j.iika ,v tt3£' glavni vlogi Buster Crabbe. * Zvočni kino Pobrežje 21^istfA krasni film „Ladja sužnjev ...u 0p sobotah ob 19.30 uri, ob nedelj 18.30 Ln 20.30 uri. m Za revne otroke. Članice Zenskega društva bodo, kakor vsa zadnja leta, tudi letos pri vstopu na mestno pokopališče na Pobrežju kakor na staro pokopališče v Mariboru, pobirale prispevke za pomoč najrevnejši ded. Počastimo spornih pokojnih z dobrim delom in poklonimo mali dar najpotrebnejšim! Odrečirno se dinarju morda dvema. Vsak posamezni darovalec ima lahko prijet«) Čut, da je pomagal olajšati skrbi revnih staršev in gorje ubogih otrok. m V počastitev umrle ge. Olge Baio-nove soustanoviteljice ustanove Počitniški dom kraljice Marije darujeta namesto venca g. Viktor Grčar in Ivan Womer po 100 din za Počitniški dom. m Preminula je v Mariboru ga. Ljudmila šuman, soproga fin. podpreglednika. Pogreb bo jutn ob 16.30 na Pobrežju. N. p. v m.! m Pokojninski zavod bo gradil v Krekovi iilici veliko trinadstropno stanovanjsko hišo. Dela se bodo pričela spomladi. Ljudska univerza v Mariboru. Danes m ob 20. bo predaval dr. Ivan Jančič, predsednik društva Rdečega križa o zgodovinskem razvoju, ustroju in mednarodnem pomenu društva Rdečega križa. m Nov mesečnik. Nabavljatna zadruga v Mariboru bo začela prihodnji mesec izdajati mesečnik „Mariborski zadrugar", list Za vzgojo in gospodarstvo. Časopis bo urejeval Mirko Lesnik, tiskala pa ga bo Mariborska liskama. m Pekovska kolektivna pogodba na vidiku. V nedeljo ob 10- bo pn „Zlalem konju" v Vetrinjski ulici zborovanje pekovskih pomočnikov. Na programu je kolektivna pogodba, lri bo danes ali jutri podpisana, in nočno delo. m Z ozirom na razne vesti glede pomanjkanja koksa smo doznali, da razpolaga mariborska plinarna z zadostno zalogo koksa. Plinarna proizvaja sedaj v preurejenem obratu v komorni peči izgornje-Šlezijskega premoga prvovrstni koks, uporabljiv za vse industrijske in obrlne m Starček podlegel poškodbam. Te dni smo poročali o težki prometni nesreči na Ptujski cesti, kjer je neki tovorni avtomobil povozil 84 letnega starčka Stefana Ekarta iz Starš. Poškodovanca so prepeljali na njegov dom, kjer je poškodbam podlegel. m Ljudski agent — nevaren vlomilec. Poročali smo, aa je policija prijela Aleksandra Kanika, ki je preko meje tihotapil ljudi v našo državo. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je Kanik zaradi vlomov odsedel v mariborski kaznilnici dve leti. Zaradi istih . grehov je bil izgnan tudi iz bivše Avstrije. Dokazali so mu tudi, da ni Aleksander temveč Vilibald Kanik. m S kolom po glavi je sredi noči udaril neznani napadalec posestniškega sina Josipa Senekerja iz ?g. Gašteraja -venskih goricah. Fant se je vračal vonja. v Slo-z vaso- V Radio Sobota, 21. Ljubljana: 7. Jutranja bavni koncert (plošče); 12- . (phpt (plošče); 13.20 Zabavni ,ko“fko^,! 17. Otroška ura; 2215 7abavjhnSy: šče); 18. Radio prizor iz 5^1;'nski w,, ljenja. - Sofija: 18.30 VM 19. Vokalni koncert; 22. La glasba. - Bruselj jevo glasbeno delo „Rarn lan: Orsini- selj II____________________.. delphijska filharmonija- sti*, 17.40 Koncert ciganskega^— Marlborsko gledat**** Petek, 20. Zaprto. . C-Sobota, 21., ob 20.: Ven«*-Nedelja, 22., ob Konec tedna v manbo^j V soboto ,21. t. m. ( rjeva ljudska zgodba » jjjo nedeljo zvečer pa ^ sprejeta in zabavna ve«e življenja »Neopravičena , Aktualno predavanje o kenti^i« Da bo prebivalstvo na pteske napade čimbolj pripravljeno, je priredil Odbor za obrambo Maribora prvo predavanje o komični vojni. Predaval je vodja gasilskega oddelka za obrambo mesta proti najpadom iz zraka g. prof. Stanko M o-dic. Predavatelj je občinstvu, ki je docela napolnilo dvorano Ljudske univerze, nazorno prikazal nevarnost plinskih napadov v svetovni vojni, ko je bila nosilnost in hitrost letal zdaleka manjša od današnjih letal. Seznanil je navzoče s plini, ki so bili uporabljeni v svetovni vojni: s klorom, fosgenom, difosgenom, klorpi-krinom, modrim križem in rumenim križem. Ob''nstvo je spoznalo lastnosti teh strupenih plinov ž njihovimi smrtnimi, .produkti itd. .h Predavanje so prikazovale ucinKe m, .j, na človeškem telesu L paP pred zračnimi in T kratkem zgodovrnsk©^ ^^ napadov v svetovni % z eksperinreniti na o? g ljanje strupenega P*1”, je t’1 in reagentov, nartj« 0*, učinek zažigailne ^ $ V pt> Vsekakor bi bilo n za obrambo pred dil še več takih p«*«*' vt^to vedelo, kaj je K ^ bo tudi, da plinski n0 varni, če je prebiv ljeno. izboru 'dne 20. X. 1939. mivost/ *V e 5 e r n 16« Stran 5, Ni bilo vedno tako, kakor je sedaj Biin ®nes smo a zmanjka, smo že nezadovolj- vsi razvajeni, in cim Brno; »Saj v takih razmerah „ li&.-soce živeti!« Vzemimo n. pr. PKako bi zabavljali, če bi ga po *k' zmanjkalo in bi morali piti Toda vse do 18. stoletja je iiJovjuj.r luk3s >n Prodajali ga niso v živili, ampak v lekarnah. Na, , u Podaril malo škatlo slad-felog’ra 11 ]e napravil izredno veselje. i.S °r'a J« bil za časa fran-Hčjjj a'ja Ludvika XV, oboževana ^nekat*6 zllamenitosti in redkosti so &:k. i druge stvari, ki jih tedaj še ktn!01!^’ kakor jih je sedai. Ko je eni stoletju vojvodinja Ven- domska hotela pokloniti španski kraljici izreden dar, ji je prinesla artičoke in užitno melono. Tedaj ljudje v Evropi še niso poznali ne čaja ne kave ne čokolade. Celo grah je bil redkost. Ob koncu vlade Ludvika XVI. so ljudje tako obožavali zelen grah, da so ga jedli do onemoglosti. Bil je nekaj novega in v veliki modi. Zaradi slabih prometnih zvez vsi od morij oddaljeni kraji nikoli niso dobili morskih rib, rakov itd. Divjačino so si lahko privoščili samo najbogatejši ljudje. Pomaranče, limone in nekatere druge vrste južnega sadja so bile posebna znamenitost, ki preprostemu ljudstvu nikoli ni prišlk v roke. Še manj je seveda kdo poznal tedaj v Evropi banane, ki se dobe sedaj lahko tudi že v Mariboru. Ker ni bilo vodovodov, je obstajalo ob sušah silno pomanjkanje vode. če so se vodnjak; posušili. Kopanja pa tedaj ljudje v splošnem sploh niso poznali, dasi so ga starejši Rimljani celo pretiravali. Dandanes se prebivalci naših perifernih ulic pritožujejo tudi v »Večerniku«, ako niso dovoli razsvetljene in govore o »egiptovski temi«, iti vendar so potekla cela tisočletja, v katerih ljudje niso poznali nobene javne ulične razsvetljave. Kadai so imenitnejši hodili ponoči po mestu, so nosili služabniki pred njimi plamenice, da so jim svetili. V Parizu je bila ulična razsvetljava uvedena prvič za časa Ludvika XVI. Oskrbovale so jo oljenice, ki so pa bile postavljene !e na važnih križiščih. Cloyek prisluškuje ^fteljskim krčem *rka bolnika po plečih in pri-7 ,6VU’ da odkrije bolna mesta Uti * ^ UtTlptnitvii % 12emefrlia^aj0 geologi umetne potrese Sknrii Mo Idolih petnimi eksplozijami dina- * S*Zn*e’ udarjanje morskih valov * ki so jih še pravočasno Skrilj Us^1 inženirji so s potresomc-V HovVSa Podnožja Kavkaza, zdaj naselja in tovarne le tam, N ako • ^°'ki in cariniki ob-tali0 f° Por°ki je nevesta, ki je !%Qv%iiifUt?C0'ska državljanka, do-mef’ da srrie v Francijo. Prc-w e Poslan-111 mladi par je odšel na ^ last'ce v Loreno. Poljska prestolnica v razvalinah Politični vodja obrambe Varšave, župan Staržinski, je kljub strašnemu bombardiranju z najtežjimi nemškimi topovi in letalskimi bombami tri tedne branil prestolnico. Me?to je izpremenjeno v razvaline in treba bo mnogo naporov, da bo zrasla ob Visli nova milijonska Lon Chaney, filmski igralec, ki je pred devetimi leti umrl je srečal nekoč neznanca, ki ga je ustavil in nagovoril: — Oprostite, zdi se mi, da sem vaš obraz nekje že videl. — Varate se, je dejal Lon Ghaney. — Toda, ne motim se, verjemite mi, gospod. — To je izključeno! Svoj obraz nosim že od rojstva dalje vedno na enem in istem mestu ... metropola. Branilci Varšave so brez dvoma zapisal: v zgodovino Poljakov nov list legendarne hrabrosti, ki so jo Poljaki pokazali že prej večkrat v obrambi svojega glavnega mesta. V revolucionarnih bojih 1. 1830, 1848 in 1861 je Varšava tudi mnogo trpela, toda nikoli ne toliko kakor sedaj. Vodja upora, knez Csartoriski je tedaj vodil Poljake v glavnem iz Pariza, končno je podlegel ruskemu generalu Paskijeviču, bivši Pilsudskijev general Staržinski je pa moral zdaj izročiti mesto nemškemu poveljniku Blaskovvitzu. V zgodovini kapitulacij, so redki primeri, da bi premagani poveljnik smel nositi dalje orožje, kakor so to dovolili Nemci Star-žinskemu. Običajno so pustili premaganemu častniku le sabljo, kakor je to bilo po predaji Przemysla 1915 Rusom. Tropska vročina v Sibiriji je v minulih dneh presenetila tamošnje prebivalstvo, ki v tem času že zlepa ne, pomni, da bi toplomer kazal 30 stopinj C nad ničlo! Po 10 letih prvi dež v severnem C i leju. Od 10. julija. 1929 v tem kraju še ni padel dež in ljudje so hiteli iz hiš ter opazovali deževnico kakor čudo. Tu sploh ne poznajo dežnikov, kadar pa po' dolgem času pade dež, stoje radovedni zunaj in se zabavajo s tem, da jih curek izpod neba dodobra premoči. Židom na Slovaškem so odvzeli vojne čine. Izjeme lahko naredi samo vojni minister. Papež Aleksander VII. je vprašal svojega prijatelja Leva AMatiusa, zakaj noče vstopiti med duhovnike. — Da se lahko oženim, ker mi tako ugaja sv. oče! je odgovoril Allatius. — Dobro. Čemu se pa torej ne oženite? — Da bi lahko brez težav postal duhovnik, če bi mi padla takšna misel v glavo... — Zakaj se nisva poročila zvečer! — Tako se bova zdaj ves dan dolgočasila. Kabaretna pevka ugnala pretkanega odvetnika To se je 'zgodilo seveda v Ameriki, kje bi neki bile mogoče take pikantne zgodbe? Bilo pa je tako-le: Neki mladi odvetnik, znan bolj po svojih ljubezenskih pustolovščinah kakor .po svoji odvetniški praksi, je pričel dvoriti kabaretni zvezdi Dori Donesovj. Nekaj časa sta se dobro razumela, nazadnje se je pa pevki zazdelo, da se odvetnikova ljubezen do nje ohlaja in da škili tudi že po drugih. Napravila mu je hudo sceno in zahtevala denarno odškodnino za razočaranje, ki ga je z njim doživela. Odvetnik se zaradi tega ni čisto nič vznemiril, potegnil iz žepa čekovno knjižico in ji izstavil ček za 5000 dolarjev. Donesova se je začudila, še daleč ni pričakovala, da ji bo res kaj plačal, a še manj, da bo tako radodaren. Lepo se je odvetniku zahvalila za blagohotnost in odhitela v banko, da bi denar dvignila. Toda tam jo je čakalo razočaranje. Uradniki so ji dejali, da ji vsote ne mo- rejo- izplačati in naj se oglasi naslednjega dne. Naslednjega dne je pa slišala isto in potem še ponovno. Nazadnje je toliko časa pritiskala na ur-adnike, da so ji povedali odkritosrčno: »ček je pravilen, izplačilo pa ni mogoče, ker ima odvetnik v banki vsega le 4600 dolarjev, šele kadar bo vloga dosegla nakazano vsoto, vam bomo denar lahko izplačali.« Medtem je pa tudi odvetnik že povedal svojim prijateljem, kako je potegnil kabaretno zvezdo in dodal, da pač nikoli ne bo mogla vnovčiti svojega čeka, ker ne namerava na tisti račun več vlagati denarja. Tem večje pa je bilo njegovo začudenje, ko je nekega dne dobil od banke obvestilo, da je bil njegov, Dori Donesovi izstavljeni ček, glaseč se na 5000 dolarjev, v redu izplačan. Odhitel je v banko in izvedel, da je neki gentleman dan prej vložil na tisti njegov račun 400 dolarjev in je bila torej vloga zadosti velika za izplačilo izstavljenega čeka. Sedaj seje odvetnik.še bolj čudil, kdo je neki tisti gospod in čemu mu je nakazal 400 din. Pa.se je tudi to pojasnilo. Kabaretna pevka, je zaprosila nekega svojega znanca, naj bi ji pomagal priti do denarja na ta način, da bi vložil na omenjeni odvetnikov račun 400 dolarjev, ki jih bo takoj po dvigu 5000 dolarjev dobil vrnjene. Tako je tudi storil in Dora Do-nes je prišla do vnovčenja odvetnikovega čeka. Toda s tem zgodbe še ni bilo konec. Opeharjeni odvetnik je menil, da je to prevara in je zato tožil pevko, da si je na nepošten način prisvojila njegov denar. Pa ni zmagal on, ampak pevka. Mimo tega ga je še sania tožila zaradi osumljenja sleparije in sodišče ji je za to prisodilo odškodnino 2000 dolarjev, ki jih je odvetnik seveda moral plačati. Tako je opeharila prebrisana Dora Dones mladega odvetnika vsega skupaj za skoraj 400.000 din. epoole HUBEZEN mornarja ericssona ?a?« S» te*. koSsembf; A,i se Se sp0' U llSto dekle T- *el lla suho> da bi nit, ® morske žene so ^ eta sPlo]l ni bilo X* s&bav ROMAN 45 ‘V* Dravj°p,!-Sse msem nalezel na iše od tiste, ki je zadela Edipa. Kajti Edi-Da’>" lcsson mirno. pa So bogovi oslepili, Ericssonu pa so njegov vid pustili. Tu je sedel ta človek poln energije in dejavnosti, mož, ki je zlomil Gudmundssonovo gospostvo nad Skarsstčdom, mož, ki mu je celo vihar moral prinašati srečo, mož, ki je prisilil ljubezen, da je stopila na njegovo stran, tu sedi on, nenadoma uklet, kakor da bi se iztegnila nadenj neka roka iz preteklosti, roka, ki ne bo popustila preje, dokler žrtev ne bo mrtva. . Čeprav je Magnus Ericssonu ugovarjal, je v svojem srcu vendarle vedel, da je njegovo mnenje pravilno. Prevečkrat v, e nesreče ni; ob-^V0j0 ‘Jreje Magnusu vendar- PredV- t0Uk° prerna' i! k° '"'ie« 1 CsSMt>I" -S1lhih ‘akS, N;ko,i ^ mu še ni v kiV|(*a'l. vi -xU sed* ta čl°vek. ISen ’n usPešen, in >znc usode, groznej- Vstal je, in tudi Ericsson se je dvignil. Ne da bi spregovorila besede, sta se spustila nizdol, dokler nista prišla spet na močvirno stezo. »Ali greš nazaj v Skarsstod?« je vprašal Ericsson. »V Skarsstod?« je ponovil Magnus odsotno. »Ne vem. Tam nimam ničesar več iskati — vse tisto nima nobenega smisla več zame.« »Ne blebetaj neumnosti,« se je razjezil Ericsson. »Če bi bil zadnjič padel s pečin in bi si zlomil tilnik, bi ti s svojim delom mirno nadaljeval. To moraš storiti tudi zdaj. Saj so še Sursson in drugi tam, ki moraš nanje misliti, čoln je odslej tvoj, kakor vse, kar je bilo mojega. Denar leži pod podom na mestu, ki ga poznaš. Potem se boš peljal v Reykjavik, šel k notarju Stefanssonu in mu dejal, naj izgotovi zame dokument za podpis, s katerim prenašam vse svoje imetje nate —« »In kam pojdeš ti?« ga je prekinil Magnus. »Vse, kar jaz potrebujem, je morje. Zdaj grem s teboj nazaj in bom čakal do polnoči pri Floki. Ti boš vzel čoln in odveslaš z menoj v kraj, kjer se hočem i začasno skriti.« »In kje je to?« »Fultnar.« »Tara se res lahko mudiš nekaj časa,« de Magnus žalostno. »Vse, vse, kar želiš —« »Želim samo eno — morje. Ko bom tam, se odpelješ k Stefanssonu. Njemu lahko vse poveš. Zaupanja vreden je.« Magnus je težko vzdihnil. Drug ob drugem sta se molče bližala dolini Floke. Kakor da bi se bila domenila, nista več govorila o tragediji. Švalinega imena ni nihče izustil niti enkrat, čeprav je Mag-nusa misel na njo zdaj najbolj zaposlovala. Dve uri pred polnočjo sta dosegla dolino Moke, in Ericsson je sedel na skalo ob bregu reke; Magnus je šel naprej, da odveže Čoln in pripravi vse potrebno. ■ »Za teboj pridem čez dobro uro,« pravi Ericsson, »tako da bom v Skarstodu okoli polnoči; tedaj gotovo ne bo nikogar več na cesti.« Ericsson je imel pri sebi staro srebrno uro, po kateri se bo ravnal. Gledal je za Magnusom, dokler se mu ni izgubil pred očmi. Potem je sedel negibno na svoji skali in prisluškoval vod5 ki je žuboreče skakljala čez kamenje. fDalje jutri.) Kultura Gledališki avtor in gledališki režiser Znani francoski igralec Louis Jouvet je izdal letos v Parizu knjigo »Premišljevanje o gledališču«, ki jo je sprejela tudi kritika z zanimanjem, še več pozornosti je pa vzbudila med dramatiki in komediografi, režiserji, igralci in gledališkimi kritiki. Med mnogimi mislimi, ki jih je Jouvet napisal v tem svojem delu, je več takih, ki so zelo aktualne za sodobnost. Tako piše n. pr. med drugim: Naši predniki so bili novotarji. Gledališče je pričelo izgubljati svojo prepričljivost na račun eksaktnosti in verjetnosti, ki sta ustvarili nevarnost, da se ubije stvarna iluzija gledališča. Ako pa ima dandanes gledališče določeno tendenco, novo smer, jo ima v hotenju, v katerem duhovnost znova prevladuje tvamost, beseda igro in tekst režijo. To pomeni, da se je usmerilo nazaj k dramatskemu smislu, ki se sestaja iz poezije, g racije in vzvišenosti... V gledališču obstaja le en sam problem: uspeh. Brez uspeha ni gledališča. Vse ostalo spada v drugo vrsto. Uspeh je edini temeljni kamen igralskega poklica. Odobravanje občinstva, njegovo zadovoljstvo, to je edini cilj te umetnosti, ki jo je Molieere imenoval »veliko« in je dejansko »umetnost ugajanja«. Umetnost ugajanja pa pomeni v gledališču v prvi vrsti umetnost pisanja odrskih del m šele v drugi umetnost inscenacije m režije... Delo strojnikov in scenografov je v novejšem času mnogo napredovalo m koristilo režiji. Toda ves ta napredek je m bo ostal vendarle drugovrsten, kajti pisateljevo delo m pisateljeva beseda sta prvo in bosta ostala prvo. Vse, za kar gre, je neposredna sovtelost med človekom, ki govori, t. j. med avtorjem dela in med onimi, ki poslušajo, t. j. med občinstvom.« Zato zahteva Jouvet predvsem pisatelja, a ne kot gledališkega ravnatelja ali režiserja, za katerega ta dva živita in po katerega intencijah delata. Avtor ostane tu- di tedaj, kadar ne vodi gledališča, oni, ki mu daje smisel m smer. Naj bosta ravnatelj in režiser še tako talentirana in izobražena, oni, ki dela pdše, ostane vendarle vedno pravi vodja. Človek, ki skrbi za to, da nekaj nastane, ustvarja tudi igralca in se briga za njegove potrebe. On odreja režiserja in formira gledališče. Izhodišče vseh velikih in pomembnih novosti, vseh teorij, revolucij ter vseh dramatskih šol je neposredno ali posredno delo pisatelja... Gogolj in Čehov sta napravila v Rusiji iz Stanislavskega velikega realista, ne narobe! Emile Zola, Oscar Metemier in brata Goncourta so pomagali Antoineu, da je postavil na oder naturalizem. Shakespeare je povzročil, da je Gordon Craig iznašel novo vrsto režije. Šele s pomočjo Wagnerja je našel Adolf Appia svojo koncepcijo režije, ki se naslanja na muzikalM izraz. Sedanjim avtorjem se pa moramo zahvaliti za vse naše teorije in dramatske ideje. Pisatelj je pravi in aktivni element ter pravi režiser: V začetku je bila beseda! Vse na svetu doživi svoj čas, tako ga je doživelo tudi »gledališče režiserjev« in — preživelo.« Jouvetove misli so v marsičem nedvomno točne in zgodovinska resnica je, da je vsaka doba dobila svoje resnično svojsko gledališče samo tedaj, ako je imela svoje svojske avtorje gledaliških del. Režiranje realističnih, naturalističnih in podobnih odrskih del n. pr. na ekspresionistični način, je bilo gotovo prav tako napačno in nezdružljivo, kakor bi bilo postavljanje kubističnega stolpa na gotsko katedralo, toda kljub temu tudi »gledališče režiserjev« ni bilo brez pozitivnih doprinosov do nadaljnjega razvoja gledališke umetnosti občq. Kar je bilo pretiranega, izginja, ker mora izginiti že po zakonu življenja, kar je pa bilo pozitivnega, to bo ostalo. -r. sko-sportne zveze ter ustanoviti Srbski smučarski športni savez (SSSS). Izgleda, da so isto zahtevo predložili tudi zastopniki Hrvatov na včerajšnji seji JZSS v Ljubljani. s Poslovni odbor je določil za prvenstveni nogometni tekmi Hrastnik—Celje in Atletik—Amater, ki bi se morali odigrati prvotno 3. septembra, nato pa 29. okt. nov termin 19. novembra. reprezcDli Sofijo i's s Nemška nogometna odpotovala iz Beograda v ti5 ■.......................iekmov h UH letošnjo predzadnjo Berlinu proti Italiji, Čanju zmagala s 3 :2. s Mednarodna boksarska ki je sklenila, da se bo boril 1 •novns|vo $ Armstrongom za svetovno Pr^,c\,nrje-f Montana in ne L. Arnbers, ka ^ prvotno določeno. MALI OGLASI • CENE MALIM OOLASOM: V malih oelasib stane vsaka beseda 50 par. nalmaniša oglase ie din 8— Dražbe, oreklid. dopisovanja in tenitovaniski oglasi din 1-— 00n.,a,(| znesek za te odase le din 10— Debelo tiskane besede se rafiunalo dvolno. v* ^irort*, enkratno objavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje tako) pri °®r0 «' |l.# vposlati v Pismo skupai z naročilom ali pa po ooštnl položnici na čekovni račun pismene odgovore elede malih oglasov ae mora priložiti znamka za 3 din. Razno Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 9013-1 NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 »BREZSRČEN PRIMER OBJESTNOSTI« Prejeli smo naslednji popravek Amalije .Wagra»d'love: »Ni res, da sem tuja v Mariboru, res pa je, da sem bila rojena v Mariboru in da sem tudi pristojna v Maribor. Ni res, da sem dala dol ozirati sodnijsko 10-član-sko družino slovenskega pomožnega delavca Kolariča sarno zato, ker je imel slovenski delavec 8 otrok. Res pa je, da je omenjeni delavec imel pri sebi vedno le dva otroika in šele od maja meseca tega leta je imel 4 otroke pri sebi, ker je njegova žena rodila dvojčka. Ostali otroci pa niso bili v skupnem gospodinjstvu z očetom, temveč vedno pri tujih ljudeh, katerim ie oče te otroke oddal. 1 udi ni res, da ne maram otrok, pač pa pse, temneč je res, da imam otroke zelo rada in da sem Kolaričeve otroke skozi ves čas bivanja v moji hiši, t. j. skozi zadnja tri leta, često obdarovala z raznimi živili. ludi ni res, da bi bili v moji hiši kaki ps, temveč je res, da v celi hiši ni nobenega psa in to več kot leto dni. Ni res, da je delavska družma v redu plačevala najemnino, temveč je res, da Kolarič zadnje tri mesece ni plačal nobene najemnine in ko sem ga opominjala, se je obnašal nap ram meni predrzno. Tudi ni res, da bi bila ozmerjala družino Kolarič z besedo ..Zaupakaž", temveč je res, da se sploh nisem izrazila ob priliki selitve.« s prestankom JNS-a in VNS-a prešla odbora pristojnost JNS-a na lega < vNP-a. Do ustanovitve SNZ’ bo opravljal z ustanovitvijo bivšega uprav-upravni odbor Sgori Ustanovni občni zbor SNZ bo 12. IX. Po vzoru Hrvatov in Srbov bomo kot poslednji tudi Slovenci ustanovili svojo lastno in samostojno Slovensko nogometno zvezo. Upravni odbor LNP-a, ki je stvarno že dalje časa vršil posle u. o. JNS-a, objavlja v zadnjem ,Službenem vestniku" sledeči poziv na izredni občni zbor LNP-a: 1. Sklicuje se na dan 12. novembra 1.1. izreden občni zbor Ljubljanske nogometne podzveze z dnevnim redom: Likvidacija podzveze. Dalje se sklicuje za isti dan ustanovni občni zbor Slovenske nogometne zvezo. Točen dnevni red ,čas in kraj zborovanja se bodo objavili naknadno., 2. Upravni odbor LNP-a ugotavlja, da 'je nega I u. o. LNP-a vse funkcije v smislu dosedanjih podzvezinih pravil iu pravil JNS-a, s tem da bo o event. pritožbah proti sklepom u. o. razpravljal prvi prihodnji občni zbor podzveze. 3. Do nadaljnjega ostanejo v veljavi dosedanja pravila JNS-a, v kolikor niso v protislovju s pravili VNS-a in s sklepom pod točko 2. Prav tako ostanejo do nadaljnjega v veljavi vsi pravilniki in načelni sklepi JNS-a in LNP-a. V nedeljo dobimo novega jesenskega prvaka V nedeljo se bo odigralo poslednje kolo nogometnega prvenstva v mariborskem okrožju, kjer sta na sporedu dve tekmij Rapid—~Gradjanski v Mariboru ter ČSK— Železničar v Čakovcu, obe s pričetkom ob 15. Maribor in Mura sla odigrala Že vse tekme. Rapid ima možnost, ua v slučaju izdatne zmage nad Gradjanskim iu poraza CSK proti Železničarju zasede še drugo mesto v jesenskem prvenstvu, dočim ie sedaj lia 4. Mnogo važnejša za končni plasma pa bo tekma v Čakovcu ,kjer se bo rešilo vprašanje prvaka, tako da čaka SK Železničar težka in odgovorna naloga. Za prvo mesto mu zadošča remis. Iver so razlike na prvenstveni tablici jako tesne, je možnih precej kombinacij. Nedeljski rezultati bodo dali jesenski tablici končno-veliavno lice. V ljubljanski skupini je prvenstvo že zagotovljeno Marsu, v celjski pa bo prinesla morda več jasnosti nedeljska tekma Celje—Olimp, ki bo na Glaziji ob 15. s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Delegiranje za 22. t. m.: Rapid—Gradjanski, str. sodnika gg. Jenko in Orel (Grošelj), Rapid—Maribor (jun.) g. Nemec. ČSK—Železničar ,str. sodnika gg. Mavercsak in Selanac. — Poziva se pss. g. Dolgoš, da v roku treh dni pošlje 3 slike in din 20'—. s Sodniški odbor LNP-a jc določil za tekmo Rapid—Gradjanski ss. g. Veblcta (Koniča) po sporazumu, za tekmo CSK—Železničar ss. g. Camernika (Deržaja) po sporazumu, za tekmo Ce!#.’ -Olimp pa ss. g. Kopiča. s Uprava Beograjske zhnsko-sportne podzveze je na sestanku obenem z delegati klubov sklonila, izstopiti iz sedanje Zim- SEMENSKO PŠENICO ječmen in rž oddaja Kmetijska družba, Meljska c. 12. ^ 10084-1____________ Nogavice, perilo kupite najbolje pri „LAMA“ Jurčičeva 4 Prost ogled! Sobo odda GOSPODIČNA se sprejme, hrana in stanova vanje. Židovska 14. Maj. 10150-7 Sobo file STANOVANJE Z VSO OSKRBO se išče za poštenega, mirnega vajenca z navedbo cene pri mirni stranki. Gre tudi kot sostanovalec- — Ponudbe pod »Poštenost« na upravo. 10133-8 Siuttto&S/ se sprejme upravi lista takoj. TRGOVSKI VAJ SIl nje v hiši. se sprejme, hrano Naslov v 10l52f ’ IŠČE SE majerja, 4—5 de°v| kateri se razume r. in sadonosniku. ska c. 64. Spomnite se Čatopitnš paP* zelo usodno na Pi2^ -...... m v uDrav ..Večerni MORSKE RIBE v petek in soboto pri M. Plauc. 10131-1 HALO! HALO! Kolesarsko društvo »Poštela« priredi v gostilni Koželi, Tezno, vinsko trgatev. Vsi dobro došli! 10147-1 Posest mmmmmv.. . tv rjosrsi: HIŠO prodam z lepim vrtom, v Dobravi. Ptujska 2, mizarska de lavnica pri g. Mernig. 10153-2 Prodam V globoki boli naznanjajo podpis1a J sorodnikom, prijateljem in znacem g vest, da je njihova iskreno ljubljen mati, gospa Ljudmila Suma11 soproga fin. podpreglednika v četrtek, 19. oktobra 1939. ob 5. UJ‘ y( v 35. letu starosti nenadoma t*0® preminula. KONJ Z VOZOM in vso opremo, zdrav, močan, garantirano za vsako delo. 50 poceni proda. Koroška c. 172. 10154-4 Stanovanie Pogreb nepozabne pokojnice b° rtVi 21. oktobra 1939, ob 16.30. uri iz s°K na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v 7. uri v mestni stolni cerkvi. poneu STANOVANJE dve sobi, kabinet, se odda. Kosarjeva 38. 10145-5 Maribor, 20. oktobra Globoko žalujoči soprog Zdenko, Vladimirjem 1939. i otrok*1 Se je čas, čate naročnino mo P2a' ..Knjige Vodnikove »Knjigarna in papirnica Tiskovne zadruge", Maribor cesta 13, Telefon 25-45 Potrti sporočamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša ljuba mati, tašča in sestra, g( Olga Balon, roj. Lipold vdova vinarskega komisarja Pogreb naše drage pokojnice bo v soboto, 21 V*16. uri iz kapelice na mestnem pokopališču. Maribor Ivanka dne 19. oktobra 1939. roj. Balon Lipold, hči Ljudmila Morocutti, Ivanka Radičevič, Ana Goričar, Ing. Vladimir Lipold, brat. v- - f Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Ogluši po cenik*’ nc vračajo, — Uredništvo in uprava s Maribor, Kopališka ulica 6. — Tcleion ui cdulštva štev. 25-67, ln upruve štev. 2S-G7, — Pošlui čckovul rač«° ji«**