J cena LIR 30 Poštnina plačana - »ped. abbon. post. - II. gr GOSPODARSTVO R G O \T I N A F I N A N C A ^ETO XI ŠT. 260 I N D U S T R I J A NEDELJA, 25. AVGUSTA 1957 O.BRT ♦ K METIJSTVO ■^ggMLBIiirJI'P.......'L! 1 ■ ■■ TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Nj bodo franku sledile druge valute? Prvi beograjski sejem po vojni 0(; aJnovejši ukrepi irancoskega finanč- mero za l°/o; tako znaša ta danes 5% Si8a ministra Gaillarda ne omenjajo ' ter je dosegla .najvišjo raven po letu ^ ei' razvrednotenja francoske valute 1937. Obrestna mera za posojila je bila j. 'lada celo trdi, da so ti ukrepi ime- povišana od 6 na 7%. v riarnen preprečiti razvrednotenje — pesnici pa se je po objavi teh ukre- j^l^redrtosti francoskega franka de-S svojimi ukrepi je francoska vla- 20“ 2manjšala za okoli 16-17 in celo (ja°'^ svojimi ukrepi je francoska vla-notela zmanjšati uvoz in tako pre- [,laClli potrošnjo tujega nepotrebnega j2cj®a y Franciji; tako bi se francoski ? at^i (v devizah) nasproti tujini V . Jšali. Na drugi strani pa je s po-s ar|jem nagrad za izvoz hotela po-je Slti izvoz domačih proizvodov na tu-. trge in tako povečati dotok tujega aatja v Francijo. st . *a namen je vlada uvedla 20% pri-snJ . ° na uvoz tujega blaga; edino in i°Vlne' 50 potrebne za francosko Tu .Ust.rij° 80 oproščene te pristojbine. -■ llsii. ki obiščejo Francijo lahko me- ji T c*enar P° tečaju, ki je za 20% viš-dnh'■ <>r uraclni tečaj, to se pravi, da sic 1J° ^^0l1 ve^ frankov kakor bi jih tU(er'. Z druge strani morajo francoski pl ,sth ki hočejo na dopust v tujino, pj^.3]1 20% več za tujo valuto. Izvoz- trancoskega blaga prejmejo držav-hagrado v višini 20%. Surovine za hcosko industrijo predstavljajo 40% frai 'tedn. v “osti vsega uvoza v Francijo. U-n|ki bodo torej te surovine plačeva-duf6 Vec*no P° tečaju 350 frankov za p ai'. Po tem tečaju bodo lahko pri Visoški narodni banki nabavljali de-e Za poravnavo tega uvoza. ^Poredno s temi ukrepi je Franco-^ narodna banka povišala obrestno "H:, | . II,|HIIIIIIIII1!I i:,milil :ii!iiiiiiiiiiiiiiiiii|iiii!i!iiiii!iiiiiiii!iiiiii:iiiiiiiiili ^litiku počasne inflacije u Italiji vesti o razvrednotenju franco-franka si bo marsikateri naš n atelJ postavil vprašanje, kakšno de-j rno politiko vodi pravzaprav Itali-■ ce količkaj sledi razvoju cen ali b vPraša za mnenje naše gospodinje, ||.a lahko takoj ugotovil, da cene v Ita-J1 zadnja leta polagamo naraščajo. teazeri nekaterih okrožnic, ki jih je 8°ini minister naslovil na prefekte, v katerih ---- poziva, naj skušajo z razni- v 1 Praktičnimi ukrepi vplivati na raz-aj cen, ne bomo našli v zadnjih lete posebnih ukrepov italijanske vla-. ’ ki bi šli za tem, da bi to počasno ''‘tlačijo zadržali. . Sloviti italijanski gospodarstveniki J11 finančniki v glavnem odobravajo j0 Politiko italijanske vlade. Označu-lej° jo kot »politiko prožne denarne stalitve«. Mnenja so, da je takšna l‘°litika počasne inflacije potrebna, da 2® ne zmanjša zaposlenost. Nekateri =°sPodarski izvedenci celo menijo, da ® italijanska denarna politika predalo prožna in da bi bilo potrebno v a>iih trenutkih celo pospešiti razvoj teflacije. ^rugi se seveda vprašujejo, kaj naj . o ob takšni denarni politiki tisti, imajo stalne dohodke, kakor h. pr. Pskojenc,? Dohodki teh se ne prila-ko ^j° st'a'nemu naraščanju cen. Ta-v Postaja njihovo življenje iz dneva dan bolj trdo. Prav ta počasna in-ki jo spremlja vzporedno na- ^ ko5Canje cen’ Povzroča pogosta stav-^ ten8ibania v Italiji, ki gredo za Sorn b‘ se Piače čim hitreje prila-kom6 ^ejanskim življenjskim stroš-• na katere vpliva naraščanje cen Ugodno. Koliko stane življenje iflt p. V ITALIJI H v n naraščanju življenjskih stroškov 1 Snnri^i smo v zadnjem času v »Go-l Hai arStvu Pogosto poročali. Danes H ttrošvnavetiemo uokaj podatkov o I ca rt Za Prehrano, ki jih od mese I lan v meseca navaja Fr. Magri v mi-I njg etri. »Corriere della Sera«. Zivlje-I ^ v Milanu oziroma prehrana ne bo kti°So dražja kakor v Trstu, ker je bjsf11 V središču zelo razvitega kme-je ,va- Za prehrano posamezne osebe pot 1 treba meseca julija v Milanu lir p ^ 18.404 lir, mesec poprej 18.200 Pteh06 pos,:avimo. da so stroški za Šali rano Pred vojno (leta 1938) zna-1. los ^''auu 100, so znašali v juniju Preij5- 7-360 t0 i® 73,6-krat več kakor j^ij^no. Prehrana je bila meseca žilaT1' „Kleseca maja pa se je podra Igtej. ______________ l0rri 2a 2’50/0 v primeri z mesecem apri- hje^^16860 junij navaja pisec nasled je c®ne živil; kruh 140 (pozneje se t "e 2nnaŽil za 5 lir)‘ riž 170, tes,;eni‘ I 100 be*a m°ka 150, koruzna moka 1 78o HO0, mleko 80, olivno olje 875’ mast. 40°. trdi sir 1050, mehki sir I 78o' ®°Yeie meso 1350, razne vrste rib i2(j’]Aaica 30 komad, okajeni mesni vino IT330, sadje 1 0 zelenjava 115, bižniv er kis 90 lir liter, para-2<5 ■ 0va mezga 350 za kg, sladkor G,n kava 2800 lir za kg. Itgijp e življenjskih stroškov v vsej če vi navajamo naslednje podatke: Italif0Stavim° življenjske stroške v ja 1".1.v Ktu 1933 na 100, so ti februarje ib7 znašali 6.335, to se pravi, da VanjvJenje (prehrana, obleka, stano-biloJe^^,d.'?. v mesecu februarju letos ■ Pred l)r*bhžno 63-krat dražje kakor J IjeniT0^10' Februarja 1956 so bili živ-j Vijij ,/1 stroški za približno 62-krat J 1956 g^01 leta 1938 braz. Naš rod v obmejnih krajih pod Italijo usiha. Okoliške vasi na Tržaškem se po naravnem prirastku (po večjem številu rojstev kakor smrti) ne množijo več, hkrati se v naši okolici izvaja kolonizacija z ' italijanskim življem, kakršne slovenski narod še ni doživel na nobenem področju in ki sega že skoraj do zadnje vasi ob italijansko-jugoslo-vanski meji. Kolonizacijo spremlja izseljevanje naših mladih sil. (K sreči to v zadnjem času nekoliko pojema). V času, ko se vrste naših fantov redčijo, se premnoga naša dekleta iz mesta in okolice odločijo za italijanskega ženina; sama pravijo, da so si izbrala »Tržačana«, kakor da tržaško narečje vi italijansko. Občevalni jezik v takšnih novih družinah postane italijanski. (Ce pa se Istranka poroči v čisto slovensko vas_ vsili vselej italijanščino). Slaven ke navadno zagrešijo nad svojim rodom in svojimi otroki še to, da jih ne naučijo jezika svojih mater in očetov, ki bi bil zanje v življenju ob meji pa tudi sicer neprecenljive koristi. Predobro vemo, da je stoletna poli tika raznarodovanja in gospodarskega zapostavljanja pri nas ustvarila okoliščine, ki deloma, zmanjšujejo neposredno odgovornost naših deklet vendar ni s tem rečeno, da v resnici mora tako biti in da bi se s primerno akcijo zlasti naših prosvetnih delavk ne dalo na tem nič zboljšati. V naših krajih, kjer smo imeli v preteklosti in imamo hvalabogu še danes veliko zavednih žena med vsemi sloji, gotovo ne bo težko najti požrtvovalnih de lavk, ki se bodo lotile tega vprašanja in našle pravo pot, da ohranimo bodoče matere svojemu rodu in da te ne bodo dajale svoje krvi narodu, ki je že sam ima preveč. iz življenja NERAZUMEVANJE Mlada žena pripoveduje svoji prijateljici; »že tri mesece se tožim mo-ž(i, da me zebe. Dejal mi je, da bo me presenetil. In res me je.« »Ti je morda kupil krznen plašč?« »Dve vreči premoga«. V ŠOLI »Kakšna razlika je med strelo in navadnim električnim tokom?«, je vprašal učitelj učenca. »Gospod, je odgovoril učenec, »strela je brezplačna«. Compie tutte le operazioni connesse con la spedi-zione in Jugoslavia ed alTestero delle merci esposte. Jugošped SPEUIZIONimtU UFFICIAL.K DELI,A FIERA IH BEIAjRADO IS ULG It i IIO Telefona 27-811 ■ Telex 011-36 Affidateci la spedizione delle Vostre merci per .... F|ERE ED ESpOS|Z|ON| _____ usufruite dei nostri servizi presso futfe le Fiere! _____________La nostra pratica in materia e la lunga esperienza in operazioni di spedizione di merci da e verso Fiere ed Esposizioni in Jugoslavia ed alCestero sono la miglio-re garanzia che rimarrete sempre Norirtislutti dei nostri servizi. Usufruite dei servizi offerti dalla 3UGOŠPED per spedizioni su scala internazionale, sia via terra che via mare. La 3UGOŠPED ha proprie filiali in tutti i centri commerciali piu importanti nella RFP3 ed ali' estero! 10 LET GOSPODARSTVA MEDNARODNI PDMEN LJUBLJANSKEGA VINSKEGA SEJMA Zasedanje Mednarodnega urada za vinov Ljubljani Dne 28. avgusta poteče deset let, odkar je izšla prva številka »Gospodarstva«. Obletnici posvetimo pozneje posebno številko; že danes računamo, da nas bodo gospodarski krogi ob tej priložnosti podprli z oglasi ali kakor koli ter tako omogočili primerno proslavo tega dogodka. Današnjo številko smo posvetili beograjskemu velesejmu; zaradi obilnosti gradiva smo izšli z zamudo. Prihodnja številka izide redno 6. septembra, naslednja pa bo posvečena zagrebškemu velesejmu. Uredništvo »Gospodarstva« Ljubljana, 19. avg. O pomenu letošnjega mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani (od 4.-15. septembra) je predsednik pripravljalnega odbora za organizacijo sejma g. Josip Levanič dal predstavniku ljubljanskega radia podrobnejša pojasnila, iz katerih posnemamo za naše bralce glavne misli. im /o svcn) DF. GASPERI JE BIL PRIPRAVLJEN ODSTOPITI JUŽNO TIROLSKO Dunajski katoliški tednik »Der Volks-bole« (17. avg.) poroča, da je De Ga-speri 18. julija 1954, mesec dni pred svojo smrtjo, v svojem zasebnem stanovanju v Rimu sprejel nemškega duhovnika z Južnega Tirolskega. Ko sta govorila o De Gasperijevem delu za združeno Evropo, mu je nemški duhovnik dejal, da bi De Gasperi izvršil veliko delo za Evropo in pomiritev, ako bi pripomogel k odcepitvi Južnega Tirolskega od Italije in priključitvi k Avstriji. Ko je De Gasperi pripomnil, da bi takšen poskus naletel na velike notranje težave v Italiji — mislil je na odpor ital. nacionalistov — ga je duhovnik opozoril na papeževe besede, da morajo krščanski državniki tudi nekaj tvegati, ko gre za vprašanje združitve in pomiritve narodov. De Gasperi je nemškega duhovnika nato zaprosil, naj mu pismeno poda svojo zamisel, kako bi se dal ta načrt izvesti, da bi se vanj med počitnicami bolj poglobil. Teden nato sta se zopet videla. De Gasperi je nemškemu duhovniku dejal, da pojde na oddih v Valsugano in da bosta o tem vprašanju zopet razpravljala, ko se vrne; dodal je še:- »Videli boste, jaz bom to izvršil.« De Gasperi je umrl med oddihom v Valsugani 19. avgusta. »Der Volksbote« pripominja, da je pripravljen v primeru potrebe navesti tudi ime nemškega duhovnika, ki se je sestal z De Gaspcrijem in ki je listu izročil posebno poročilo o teh srečanjih. De Gasperijeva vdova je zanikala, da bi bil njen pokojni soprog koga sprejel v svojem stanovanju pred odhodom v Valsugano. OB TRETJI OBLETNICI SMRTI DE GASPERIJA, bivšega predsednika italijanske vlade in voditelja krščanske demokracije, ugotavlja rimski časopis »Esteri«, da bodo šele prihodnje parlamentarne volitve pokazale, ali se bo dala obnoviti zveza (koalicija) med krščansko demokracijo in sredinskimi strankami (liberalci, socialnimi demokrati in republikanci). Po politični zamisli De Gasperi ja naj bi prav koalicija teh strank tvorila podlago za trajno vladanje v Italiji. Danes je na vladi izključno krščansko demokratska stranka. Med njo in omenjenimi manjšimi strankami se je vnela ostra polemika, ker hoče krščanska demokracija utrditi svojo oblast in zmago na volišču na račun manjših strank. Nekateri domne- Letošnji mednarodni vinski sejem \ Ljubljani je tretji po vrsti. Prve mednarodne vinske razstave v Ljubljani leta 1954 se je že udeležilo 7 držav, na II. mednarodni razstavi, za katero se je prijavilo 14 držav, so že razstavili 450 vzorcev raznih vin. Kljub močni svetovni konkurenci so tedaj jugoslovanska vina prejela 24 zlatih, 163 srebrnih in 32 bronastih medalj; tuja vina so izvojevala 24 zlatih, 84 srebrnih in 15 bronastih medalj. Ljubljanski vinski sejem ima namen, da tuje države spoznajo kakovost jugoslovanskega vina, a tudi da se jugoslovanski strokovnjaki seznanijo s kakovostjo tujih vin. Tretji vinski sejem ima še posebej strokovno vzgojni pomen za jugoslovanske vinarje in kletarje. Z zunanjih svetom bo seznanil jugoslovanska vina, ki so mu bila do o-svoboditve popolnoma neznana. (sedež v Parizu), se bodo v Ljubljani letos zbrali svetovni strokovnjaki za vino iz vseh petih delov sveta. Ta okol-nost daje letošnjemu ljubljanskemu sejmu še poseben pomen. Razstavljena vina bo ocenjevala od 28. avgusta do 2. septembra posebna mednarodna komisija, v kateri bodo predstavniki Anglije, Francije, Belgije, Nemčije, Avstrije, Italije, Romunije, Združenih ameriških držav in Jugoslavije. Med sejmom bo več poučnih izletov v vinorodne kraje Slovenije, ki jih pripravlja organizacijski odbor. Na teh izletih bodo udeleženci lahko videli najlepša vinogradniška državna in zadružna posestva, kleti in druge znamenitosti. IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA CEMENTA V ZSSR VEDNO VEČJE ZANIMANJE TUJIH DRŽAV Na prvo mednarodno vinsko razstavo je bilo težko privabiti tuje razstav-Ijalce, ker se takšni sejmi po svetu prirejajo precej redko. Za drugo razstavo je bilo zanimanje tujine že večje. O njej je mnogo pisalo svetovno časopisje ter se pohvalno izrazilo o njeni organizaciji in kakovosti jugoslovanskih vin. Za sedanji III. mednarodni sejem vin se je prijavilo mnogo tujih razstav-Ijalcev, ne da bi jih bilo treba vabiti posebej. Do srede avgusta se je za sejem prijavilo že 20 držav s 143 vzorci vin; Jugoslovani so poleg tega prijavili že 254 vzorcev domačih vin. Največja jugoslovanska cementarna »Dalmacija-cement« je zaključila z nekim sovjetskim podjetjem pogodbo za dobavo 90.000 ton cementa. Podjetje »Jugoinspekt« (Beograd) bo po svoji podružnici v Splitu nadziralo izvedbo tega naročila. Z ladjo »Demerhan« so že odpeljali iz pristanišča Vranjic prvih 7.000 ton cementa v Sovjetsko zvezo. Podjetje »Dalmacija-cement« združuje štiri glavne jugoslovanske cementarne, ki proizvajajo na leto 600.000 ton cementa. Pogodbe za dobavo cementa je »Dalmacija-cement« sklenila tudi z Združenimi ameriškimi državami in Indijo. Ker bo v Ljubljani v istem času 37. zasedanje Mednarodnega urada za vino LITOSTROJ GRADI DVIGALA ZA INDIJO. Znana ljubljanska tovarna strojev bo dobavila za hidrocentralo Urtapur v Indiji dvigalo z zmogljivostjo 150 ton. Litostroj je zmagal na natečaju za to dobavo proti 15 drugim podjetjem iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Japonske in Indije. V Litostroju že gradijo dvigalo z zmogljivostjo 225 ton za električno centralo Pan-chet Hill v Indiji. Obe dvigali bosta stali nad 1 milijon dolarjev. Litostroj je prejel velika naročila tudi iz Egipta. Angel miru si zaman prizadeva, da bi predstavnika Združenih ameriških držav in Sovjetske zveze, ki se pogajata mesece in mesece na razorožitveni konferenci v Londonu, zvabil v avtomobil »miru«. Velika udeležila na novosadskem kmetijskem sejmu Dne 24. tega meseca so v Novem Sadu odprli letošnji kmetijski mednarodni sejem. Odprt ostane do 1. septembra. Novosadski sejem je prva leta zlasti zaslovel po svojih velikih živinskih razstavah in razstavi kme-tijiskih pridelkov. Pozneje se je čedalje izpopolnjeval in zlasti razširil razstave kmetijskega orodja in kmetijskih strojev. Novosadski sejem je kmalu zbudil veliko zanimanje v tujini. Tako razstavlja letos že 162 tujih podjetij, živinska razstava, s katero je združen velesejem, ne daje samo pregleda napredka živinoreje v Jugoslaviji, temveč omogoča, da si jugoslovanski živinorejci ogledajo, kako je živinoreja napredovala v tujih clr žavah in kaj bi se lahko naučili od napredka v tujini. Na teh razstavah ima seveda prednost plemenska živina, ker je dobro pleme prvi pogoj za napredek živinoreje. Na razstavi je letos 540 glav plemenske živine, od tega kar 120 iz tujine; nadalje več sto plemenskih svinj, 70 konj, na stotine ovac mnogo perutnine itd. Statistični podatki in grafikoni prikazujejo napredek jugoslovanskega kmetijstva, hkrati so prikazane tudi proizvodne možnosti. fluldl: I :llllllll!llill!l: I I I l Deti ii (t'thii*ct PROMET V JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČIH frizideri Ig n is stednjaci vajo, da ni več potrebna zveza med krščansko demokracijo in majhnimi strankami, ker ni pritisk Togliattijevih komunistov in Nennijevih socialistov več tako močan. Mnogi tudi pričakujejo, da bo mogoče Nennija pridobiti za sodelovanje v bodoči vladi po volitvah, čeprav ne bi v njej sodelovali komunisti. Mednarodna trgovina pričela padati. V zadnjem času so naročila že zelo redka. Na pojemanje vplivajo nizke prevoznine. MEDNARODNA NAPETOST ZARADI SIRIJE. Cez Sirijo vodijo na morje naftovodi iz Iraka in Saudove Arabije. Petrolej je izredne važnosti tudi za industrijo zahodnih držav. Prav v tej deželi se je v zadnjem času izvršil važen notranji preobrat, ker je po zatrdilu ameriških listov prišla vojska v roke oficirjev, ki so popolnoma na strani sovjetske politike. Šef generalnega štaba je postal gen. Afif Bizri. Predsednik vlade Šukri el Kuwalti naj bi bil povsem pod vplivom vojske. Ta preobrat je vznemiril zlasti Američane, ki hočejo po umiku Angležev in Francozev zagotoviti zahodnim državam vpliv na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Sirci obtožujejo ameriško poslaništvo v Damasku, da je skušalo zanetiti upor proti sedanji vladi. Poslaništvo so Sirci za-stražili kljub ameriškim protestom. Nekateri ameriški politiki so svetovali vladi naj nastopi odločno in naj da svoji VI. mornarici na Sredozemlju ukaz, da odplove proti Siriji. Sirija je spor predložila Organizaciji združenih narodov. Predsednik Eisenhotver se je posvetoval z vrhovnim obrambnim svetom, kaj naj stori. Sirci so izjavili, da bi posredovanje Američanov pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Predsednik sirske vlade se je dolgo posvetoval z Naserjem v Aleksandriji; z druge strani se Jordan, Turčija in Irak posvetujejo kot pripadniki nasprotnega tabora. Ko je bil jordanski kralj Husein v nevarnosti, je ameriška mornarica nastopila proti upornikom, ki so ga hoteli vreči; vendar danes ni verjetno, da bi Američani s silo nastopili proti sirski vladi. Ameriški listi trdijo, da bo Sovjetska zveza oborožila Sirijo. SPOR ZARADI PREDSEDNIŠKE OBLASTI. Vse kaže, da je sedanji predsednik Italijanske republike G. Gron-chi premočna osebnost, da bi se zadovoljil z zgolj predstavniško vlogo v državi in da bi politiko prepustil sami vladi. Takšna naj bi bila vloga predsednika republike po mnenju nekaterih konservativnih politikov. Med te sodi tudi senator don Sturzo, ustanovitelj italijanske ljudske stranke (današnje krščanske demokracije). Predsednik Gronchi se s takšno razlago italijanske UVOZNE IN IZVOZNE DOLOČBE V zadnji številki smo poročali o sprostitvi uvoza z dolarskega področja ter o notah določbah za uvoz in izvoz in opozorili, da se te določbe ne skladajo po vsem s februarsko razporeditvijo držav v posamezna področja. Medtem je v rimskem Uradnem listu z dne 19. julija izšel min. odlok z dne 15. julija, ki je razveljavil februarsko razporeditev in jo vskladil s spremembami, o katerih smo poročali. pičlo. Nove količine živega srebra naj bi bile na poti v Anglijo. Cena živega srebra na tem trgu je 85-87 funtov šterlingov za steklenico. ITALIJANSKA MODA V SOVJETSKI ZVEZI. Septembra meseca bo 10 znanih italijanskih modnih hiš priredilo v Moskvi, Leningradu in Kijevu modne revije italijanske oblačilne stroke. Ruski potrošniki naj bi se seznanili z najnovejšimi italijanskimi modnimi ustvaritvami. PADANJE PREVOZNIN V NEMŠKEM PROMETU V zahodnonemškem pomorskem prometu so prevoznine meseca julija zopet nazadovale. Če postavimo brodari-ne v drugem polletju 1954 na 100, je znašal indeks teh junija 1957 131,9, julija pe že 131,1, in sicer v linijski plovbi, v svobodni plovbi pa je padel od 118,8 v juniju na 112,9 v juliju. Še bolj so padle prevoznine za prevoz petroleja. NOV SPORAZUM MED ITALIJO IN DANSKO Trgovinska izmenjava z Dansko sloni na načelu liberalizacije (sprostitve) uvoza po priporočilih Organizacije za gospodarsko sodelovanje OEEC. Te dni je bil med obema državama sklenjen nov trgovinski sporazum, s katerim sta bila spremenjena kontingentna spiska blaga, ki ni sproščeno. Nesproščen je po novem spisku edinole uvoz konser-viranega mleka iz Danske v Italijo; za izvoz iz Danske je določen kontingent v višini 200.000 danskih kron. Kontin-gentni spisek italijanskega blaga, namenjenega na Dansko, pa obsega kakih 50 postavk. Jugoslavija-Italija NOVA TABELA ESPORT V skladu s spremembami, o katerih smo poročali že v zadnji številki, je ministrstvo za zunanjo trgovino izdalo z okrožnico št. I/702621/A-22 z dne 22. julija novo tabelo Esport z določbami o izvozu ter spiskom blaga, katerega izvoz je podvržen posebnemu ministrskemu dovoljenju (izvozni licenci). ŽIVO SREBRO NA LONDONSKEM TRGU Na londonskem trgu je na zalogi malo mehiškega živega srebra, vendar pa dovolj za zadovoljitev trenutnega povpiaševanje, ki je v tem časti ustave ne strinja, temveč je prepričan, da ima predsednik pravico in dolžnost poseči v javno življenje, kadar misli, da je potrebno. G. Gronchi ima jasne in sodobne poglede na notranja in zunanja politična vprašanja — tako tudi na politiko nasproti narodnostnim skupinam. Zato smo prepričani, da je njegovo neposredno poseganje v javno življenje samo v korist italijanske države. V zadnjem času je predsednik dal zopet dve politični izjavi (v Ischiji in listu »La Nazione«), ki sta razgibali italijansko javno mnenje in vnovič vneli politiko o vlogi predsednika republike v javnem življenju. ITALIJA NUDI: Svjetiljke plinske za ribarenje: FRATELLI DE PALMA - Napoli, Via del Trivio. Mozaici od stakla: SARMA - Via Vittorio Veneto 96. Igračke: EDMONDO GALLETTI - Bologna, Viale Vicinini 24. Dvokolice, sportski artikli: RAFFAELE GIORDANI - Bologna, V. Nicolo delFArca 52. Igračke limene: AGOSTINO MARCHESINI - Bologna, Via Fresinago 21. Aparati kučanski električni: FABB. ELETTROTECNICHE RIUNI-TE SpA - Milano, Via Canava 12. Brave svih vrsta: SAFE - Torino, Via Pesaro 17. Aparati za zaštitu usjeva od ptica i divljih životinja: LUIGI PROVANA - Roma, Corso Trie-ste 199. Strojevi i oprema za poljoprivredu, sje-menje: »INTERCOOP« - Bologna, Via Ober-dan 24. Strojevi gradjevni i cestogradjevni: Ing. C. COMENIGHETTI - SIMESA -Milano, Via Capecelatro 10. Artikli od papira - traži zastupnika: FABB. PRODOTTI LONGO - Bologna, Via dei Gandolfi 12. Posudje stolno, kovinski servisi za čaj, kavu i dr.: ALESSI FRATELLI SpA - Omegna. Sječiva za tkanine i jutu (izradjeno od švedskog Čelika): GIUSEPPE PAGANI Srl - Torino, V. Saluzzo 97. Uredjaji za sušenje za keramičku in-dustriju: ITALFORNI - Milano, Via Crocefis-so 10. Drvo gorko kvasi ja (za medicinske svr-he): PREDA FOLLI E FOSCHINI - Mas-salombarda, Via Martiri della Liber-ta 26; Aparati za kavu ekspresni: OFFICINE »CONDOR« - Torino, Via Cesare Balbo 4. Proizvodi za zaštitu industrijskih ure-djaja (naročito protiv korozije): IMPER Dl Ing. SCHIERONI - Torino, Via Lanzo 131. Trake čelične hladno valjane, savne ci-jevi, rešetke: METALLURGICA G. BERBERA - Lec-co - Casello postale 169. Vuna upredena, tkanine vunene i pa-mučne: LANIFICIO ALFREDO PRIA S.p.A. -Biella. , Kalijev metabisulfit, natrijev bisulfit: ANTONIO BOTTAZZI - Milano, Via dei Rossi 3. ITALIJA TRAŽI: Silikonski pijesak: VETROCOKE - Torino, Casella postale 263. IVAN PLAHUTA MEHANIČNA DELAVNICA ZA MOTORNA KOLESA - PREDSTAVNIŠTVO ZNAMK BEKELLI, NSU, LAVERDA GORICA - Ul. Duca tFAosta 7 - Tel. 2741 \/ ~/\ LivroLV IT Ati AN A cjlancaci za parkete Elija Čuk Gorica, trg Cavour, 9 Telefon 33-36 Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki šivalni stroji, pritikline nije, Danske in Vzhodne Nemčije. Razstavni prostor so razširili na približno 50.000 kv. metrov. Domači razstavljala so zgradili 7 novih paviljonov. Zahodna Nemčija je zgradila svoj stalni paviljon, začasne paviljone pa imajo Italija, Poljska, Madžarska in Bolgarija. Pri tekmovanju za najboljši pridelek pšenice bo zmagovalec prejel kot nagrado avtomobil »Zastava« (Fiat) 1400. A. TRIESTE Uktcmcmljma leta 1912 IMPORT-EXPORT 0o° Po končnih podatkih se je sejma udeležilo 2.074 razstavljalcev iz Jugoslavije, Zah. Nemčije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Avstrije, Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Sovjetske zveze, Francije, Poljske, švedske, Vel. Brita- 2aloga Slaga na ienihe in moihe oSleke in podloge o°o I I i I I I lini I I I III .1 I llillilhi;:ll TRST- RIVA TRE NOVEMBRE 9 TEL. 24-883 V prvih petih mesecih letošnjega leta je dosegel blagovni promet v jugoslovanskih pristaniščih 3,6 milijona ton. Promet se je približno enako razvijal od meseca do meseca ter je bil na mnogo višji ravni kakor lansko leto. Na-rastlo je zlasti izkrcavanje uvoženega blaga, ki je doseglo 1,7 milijona ton. Kabotažni promet je dosegel 827.000 t, mednarodni tranzit pa 373.000 ton. Največji promet je bil s premogom (860.000 ton). Največ premoga (70%) je bilo uvoženega, ostali del je odpadel na kabotažo, tranzit in le malo na izvoz. Drugo mesto v prometu je zavzelo žito (670.000 ton), nadalje rudnine (390 tisoč), cement (290.000), nafta (220.000), gradbeni material (115.000), les in drva 137.000 itd. Največji del prometa je odpadel na Reko, skozi katero je šlo v petih mesecih tega leta 1,7 milijona ton raznega blaga; 495.000 ton prometa je prevzel Split, ki je po svojem pomenu drugo jugoslovansko pristanišče. TELEGRAMU DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - Ljubljana Od L maja do 30. septembra dnevno. Od L oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubljana) Od L maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsak torek, četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 NEMŠKE LADJEDELNICE IMAJO DELA ZA 5 LET. »Germanischer Lloyd« je objavil, da je bilo L julija v nemških ladjedelnicah v naročilu 9,073.000 ton ladjevja proti 5,182.000 v istem mesecu leta 1956. Ta naročila bodo popolnoma zaposlila nemške ladjedelnice za 5 do 6 let. Na drugi strani se Nemci bojijo ,da ne bi bila naročila preklicana zaradi padca prevoznin. V velikih ladjedelnicah v Schlesivig-. Holsteinu je bilo število naročil v prvem tromesečju 1957 najvišje, medtem ko so naročila v drugem tromesečju Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBI) Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje - Kozina Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSICHE) S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeljah Odhod Prihod 7.30 TRST 19.20 8.35 SEŽANA 18.15 8.50 SENOŽEČE 18.00 9.25 POSTOJNA 17.25 10.30 LJUBLJANA 16.20 Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. maja do 30. septembra 1957. Nadaljevanje do Bleda od 16. junija do 15. septem bra. »AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod 10.45 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh. 9.00 Vozi vsako sredo in soboto. Proga: Trst — Opčine — Sežana V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vsako soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNIK) Odhod iz Sežane vsak petek in soboto ob 9.30 in 18.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 14.30 (SLAVNIK) PROGA TRST — FERNECE Odhodi s Trga Liberta Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55. Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Odhodi s Ferneč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. UDARNA IN ZLATARNA IlUkolj Jiatel - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike VISTA TEST, Ul. Cardncci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. GOSTILNA FURLAN REPENTABOR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentaborl Grand Motel (Toplice BLED ŠT. 17 nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj - lastno kopališče - termalno kopališče - čolni - jadrnice - tenis — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po sed :m-dnevnem bivanju 10 odstotkov popusta. Savfo Motel - (filed največje gostinsko podjetje Vas; va*1 v sezoni 1957. Dancing - casino - bar - restavracij3 prvorazredne sobe in kuhinja. Penzion v predsezoni od 930 din dalij do 1?30 din. V juliju in avgustu d 1350 din dalje do 1550 din. Tel.“338 BI*1 HOTEL KRIM - Bled Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla vo da ter krasen razgled na jezero, $! ske Alpe in Karavanke. Cene v predsezoni od din 750 do 909. V sezoni od din 950 do 1430. Znižane cene Vam nudi prvorazred i HOTKI, SLOVENSKI DO** z dependansama v »Rogaški Slat ni* Uspešno zdravljenje jeter, živčevja, obšli, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravil111' slatino. Dnevni penzion od 650 do 959 din 1 predsezoni od 1. maja do 30. jun P Na vprašanja odgovarjamo takoj. Te’efon št. 8. 1 Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v Hotelu S()C\A ROGAŠKA SLATINA, z dependansami hotel SONCE, hotel POŠTA, hotel SLATINSKI DOM in hotel BELLEVUE. C. ne penzionu v predsezoni in po se/, ni od din 570 do SCO. Cene v sezoni (j nij, julij in avgust) od din 700 do 1100. Skupno 165 postelj, hladna in topla koča voda in druge hotelske udobnosti. PORTOROŽ RESTAVRACIJA -r j tt-v j ~\t IN KAVARNA JA-DIiAlN oot v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan g1 na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjul Obiščite GOSTILNO v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribj: sp cialitete, kraški pršut lična domača in istrska vina po zmernih cenah. BOHINJ Biser slovenskih letovišč Vas vabi. & preživite svoj letni odmor v udeba1 opremljenih betelih, kjer boste v-stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od do 850 din. Hotel JEZERO 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od do 765 din. Hotel BELLEVUE 130 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od do 765 din. Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. loven sezene od 550 do 9*01 SEDEŽ. TRST . ULICA PaBIO PILŽI ST. 10/1. - TELEFON ST. Tl. o« vestnik gimrOSPOmRSKEGA ZDRUŽENJA Plačila meč Italijo in Jugoslavijo na novi osnovi Italijanski devizni urad (U.C.I.) je ojavii vrsto določb, ki se nanašajo la Plačilni dogovor, ki je bil podpisan ■ avgusta, med zastopniki italijanske p- Jugoslovanske vlade v Rimu. Po dogovoru se bodo plačila med ... 'ua državama vršila redno v ita-2lJanskih lirah, po »zunanjih računih binogostranskimi lirami«. Ta plačila °do mogoča tudi v drugih valutah v aličim, ki jo dopuščajo obstoječe do-°čbe v obeh državah. Dosedanji kli-lnški sistem je bil odpravljen. POSEBNI PLAČILNI RAČUNI Začasno bo lahko Jugoslavija plače-vala v »dolarskem računu R-1954« in Posebnem računu v italijanskih li-ah. vsa plačila, ki se nanašajo na Zveznosti, ki izvirajo iz dogovora z .^e 31. marca 1955 vse do 17. avgusta 857 in ki niso bila še poravnana, bo- 0 izvršena tudi v italijanskih lirah »zunanjih računih v multilateral- 'u lirah« ali v drugih valutah v vi-'Pi, ki jo dovoljujejo veljavne določ-ve obeh držav; plačila iz Jugoslavije Italijo se lahko izvršijo tudi v »dobskem računu R-1954« ali pa tudi v Posebnem računu« v italijanskih li-rah. 1 ^iode plačil kakor tudi glede izda-bja uvoznih in izvoznih dovoljenj elialo splošne določbe. Navodila Italijanskega deviznega rada (U.c.I.) o plačilih vsebujejo v Slavnem naslednje: soi' ,>>o°l0Lsfci račun R-1954« in »Počni račun«. Plačila, navedena v J šit°dn^em sP'sku. ki jih morajo izvr-, ll osebe stanujoče v Jugoslaviji v ^ c|°r'St' ose,:) stanujočih v Italiji, se bo-a lahko začasno vršila »dolarskem cunu« R-1954« in v »posebnem raču-ijP v italijanskih lirah, ki ga bo Ita-J^nski devizni urad (U.C.I.) odprl i čr 'rne Narodne banke PLRJ in ki bo "j n.133' sv°je fonde iz »dolarskega raču-, B-1954«. Plačila v »dolarskem ra- Ilu R-1951« urejujejo določbe v Sl r°žnici »Jugoslavija« št. 8 z dne 20. I ma«a 1955. Razpoložljivost fondov bodo' letih a plačila iz »posebnega računa« izvršena po časovnem redu pre- FLRj Plačilnih naročil Narodne banke in v mejah razpoložljivih fon-07 računa z obrazci 3 bis export ah ^ »azci Lar. Prijave iz\..znih dovolil-c z obvezo ureditve v »mnogostran- skih lirah« bodo lahko izvršene valu-tamo na pobudo bank v smislu obstoječih določb. Za storniranje raznih plačilnih naročil, po >x.olarskem računu R-1934« in po »posebnem računu« v italijanskih lirah, ki so bili že likvidirani koristnim, bo treba uporabiti pri bančnih podružnicah obrazce 4 bis import in obrazce 5, na katere bodo banke vpisale oznako »Jugoslavija« — dolarski račun ali »Jugoslavija — posebni račun«. 2. Storniranje vsot prenešenih po »splošnem računu«. V sklopu »splošnega računa«, ki ga urejuje dogovor z 31. marca 1955, bodo stornirane vso^e prenesene iz Jugoslavijo v Italijo in obratno do 17. avgusta 1957. 3. Tuji računi v bilateralnih lirah na ime jugoslovanskih tvrdk. Po uveljavljenju novega dogovora bodo prenehali tuji računi v bilateralnih lirah, odprti pri italijanskih bankah v korist bank, turističnih ustanov, plovnih in letalskih družb, ter zavarovalnih zavodov s sedežem v Jugoslaviji. Vse razpoložljive vsote do 17. avgusta 1957, bodo prenesene v dobiu »posebnega začasnega računa - Jugoslavija« in' bodo lahko uporabljene za plačila v Italiji iz istega naslova. DOVOLJENA PLAČILA 1. Dobave blaga v smislu trgovinskega dogovora med ooema državama ; 2. Prevoznina ladjam pod jugoslovansko ali italijansko zastavo, kopni zračni in rečni prevozni stroški, spe-dicijski, skladiščni, carinski, razkrce-valni stroški, zavarovalne premije itd, 3. stroški za zastopstva, sodelovanje na velesejmih, propagando in reklamo ; 4. običajni stroški na račun delavnic za popravila in montažo; 5. vozovnice za osebe, bivajoča v Jugoslaviji oziroma v Italiji, za vožnjo po eni ali drugi državi; 6. stroški jugoslovanskih ladij v italijanskih pristaniščih in italijanskih ladij v jugoslovanskih pristaniščih; 7. stroški v zvezi z diplomatskimi in konzulatnimi zastopstvi; 8. stroški za potovanja, študije, bolnice in bivanje? 9. mezde, plače, honorarji, pokojnine in drugi dohodki, med katerimi so vključene tudi invalidnine; 10. zaslužki in strošin umetnikov, pisateljev, znanstvenikov, športnikov, novinarjev itd.; 11. stroški za novinarske agencije, uradne turistične ustanove; 12. stroški in pravice za izume, tovarniške zaščitne znake, avtorske pravice, filme in dolgove na splošno v zvezi z umetniško in intelektualno dejavnostjo; 13. stroški in dohodki v zvezi z javnimi uslugami, davki, globami sodniškimi stroški itd.; 14. bančni stroški; 15. periodična obračunavanja med železniškimi upravami obeh držav; 16. naročila časopisov, revij in dragega periodičnega tiska, kakor tudi nabava manjših količin icnjig; 17. vsako drugo plačil.), za katerega odobrita prenos Italijanski devizni urad in Narodna banka FLRJ. IZID VOLITEV V OBRTNIŠKE ORGANE Volitev v obrtniške organe, v obrtniško komisijo in v skupščino obrtniške zavarovalnice, o katerih je »Gospodarstvo« poročalo v zadnjih številkah, se je udeležilo le okrog 70% volilnih upravičencev. Zvedeli smo tudi, da se številni obrtniki niso pobrigali pravočasno za vse formalnosti glede vpisa in niso mogli zaradi tega oddati svojega glasu ter prispevati k izvolitvi svojih predstavnikov v obrtniške organe. Zato vnovič opozarjamo vse obrtnike ,naj uredijo vse glede vpisa. V novo izvoljenih odborih so tudi nekateri naši člani, ki bodo prav gotovo vestno branili koristi obrtnikov. OPOZORILO GOSTILNIČARJEM IN MLEKARICAM Opozarjamo prizadete člane, da je prefektura te dni dala zapreti več gostiln zaradi prodaje nepristnega vina. Nekaterim prodajalkam mleka pa so organi prefekture odvzeli za 30 dni licenco, ker so prodajale z vodo mešano mleko. Zato priporočamo vsem članom, naj strogo izpolnjujejo zakonske določbe, da se tako izognejo vsem neprijetnim posledicam. PODRAŽITEV PNEVMATIK V AMERIKI Velika ameriška podjetja Goodyear, Goodrich, Firestone, General and U.S. Rubber Co. so pristala na zvišanje plač svojim delavcem, ki jih je 88.000, za 15 stotink dolarja na uro. Hkrati so ta podjetja napovadala takšno zvišanje cene avtomobilskim obročem (pnevmati kam), kakršnega še ni bilo po letu 1946. Drva na meji cenejša Jugoslovanska drva so se na meji (franko Sežana vagon ali tovornik) letos pocenila. Jugoslovani jih prodajajo po 740 lir za 100 kg. Lansko leto se je cena sukala okoli 800 lir. Drva so zdrava in suha .Prihajajo iz Slovenije in Hrvatskega Primorja. Gre za bukova drva, medtem ko so drva iz italijanskih domačih gozdov mešana ali hrastova. Na drobno se drva prodajajo približno po isti ceni'kakor lansko leto. Cena na drobno za žagana in cepljena drva se suka med 1450 in 1600 lirami. K ceni na meji je seveda treba pribiti razne vmesne sfroške, tako 13% carine in okoli 4-5% upravno-carinskih in š^editer-skih stroškov, nadalje »kalo« itd. Za uvoz drv iz Jugoslavije ni potrebno vet uvozno dovoljenje, temveč zadostuje »pristanek banke« (benestare bancario). Dovoljen je torej uvoz »čez carinarnico«, seveda, v mejah kontingentov, o katerih vodijo evidenco banke. Drva se uvažajo na tržaški avtonomni račun (v. okviru tržaškega sporazuma o trgovini z jugoslovanskimi obmejnimi področji) ali v okviru splošne jugoslovansko-ita-lijanske trgovinske pogodbe. SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU Cene sadju in povrtninam so ostale v zadnjem tednu na tržaškem trgu v glavnem neizpremenjene. Gospodinje zaman čakajo da bi cene padle. Čeprav se zdi, da je breskev dosti na trgu in so na višku sezone, jih ne dobiš izpod 12!) lir kg. Limone so tudi ostale pri cenah, ki. so jih navili ob hudi vročini v juliju. Grozdja je že dovolj na trgu in je tudi sladko, toda cena 160 lir kg je za zdaj kar visoka. Prav tako je s povrtnino. Paradižniki se še vedno prodajajo po 80 lir kg, fižol v stročju je nenavadno drag. Naj navedemo podrobno cene sadju in zelenjavi na debelo (v oklepaju^na drobno); Breskve prvovrstne 100-130 (140-180), II. vrste 30-50 (60-120); hruške vrste »Coscia« 150 ( 220-240), navadne 60-120 (90-180); slive 50-70 (80-100); smokve 100 (160); jabolka prvovrstna 150 (200), navadna 50-80 (80-120); lubenice 30-50 (50-70); dinje domače iz Istre 40-60 ( 60-100), iz Juž. Italije 30-40 (50-60); grozdje 90-120 (140-180); pomaranče 240 (360); limone 230-250 ( 280-320) lir kg. Radič I. rez 200-250 ( 300-360), II. rez 50-100 (100-160); solata »goštanska« 40-100 (80-160); blede 30-50 (60-90) špinača 50-80 ( 90-120); bučice 80-100 (120-140); fižol v stročju 30-50 (50-80), kobariški 130-150 (180-200); kumarice, 40-60 (80 do 100); melancane domače 50 (80-100), iz Italije 25-35 (50-70); paprika zelena 20-30 (50-60); rumena 100-(160); paradižniki domači 30-50 ( 60-80), iz Juž. Italije 45-50 (80-100); zelje 50 (80); krompir goriški 25-27 (35-40), italijanski 28-32 (38 do 45); korenje 100 (140) lir za kg. SKRAJŠANJE ROKA ZA MENIČNE PROTESTE V gospodarskih krogih niso zadovoljni s tem ukrepom Zakaj je vedno več meničnih protestov Preteklega maja so bile na Tržaškem in po vsej Italiji uveljavljena nova določila v pogledu meničnih protestov, ki jih dvigajo za to določen1 sod-nijski uradniki in notarji. Gre predvsem za odpravo nedovoljene navade, da se plačilo odloži, in za pospešitev postopka meničnega protesta. Denarni zavodi, ki so v posesti zapadlih a neplačanih menic, ne smejo več, kot so to delali že več let, samovoljno podaljšati roka plačila. To je povzročalo zamudo v plačevanju dospelih menic. Banke in podobni zavodi morajo od maja dalje izročati zapadle menice sodnijskim uradnikom ali notarjem, in sicer prvi delavni dan po dospelosti menice, čim se zaključi poslovanje s strankami. S to določbo hoče država dati možnost organom, ki so pooblaščeni, da dvigajo menične proteste, da se v roku lahko predstavijo dolžnikom, kakor to izrecno zahteva zakon, in pozvedo, ali je ali ni menični dolžnik voljan izpolniti sprejeto obvezo ter temu primerno ravnati. VEDNO VEC MENIČNIH PROTESTOV Zaradi lažjega razumevanja novih določb o protestih moramo upoštevati statistiko meničnih protestov, ki že nekaj let kaže nenehno naraščanje ne menice in akceptirane trate so leta 1954 dosegle 139 milijard lir, leta 1955 že 171 milijard, a leta 1956 kar 202 milijard lir. Podobne skoke opazimo pri neakceptiranih tratah: 116 milijard v letu 1954, 139 milijard leta 1955 in 156 milijard v letu 1954, 139 milijard leta 1955 in 156 milijard v letu 1956. Razen teh so še v prometu bančni čeki (assegno bancario), katerih izdaja je že ukoreninjena in ki so v nasprotju z zakonskimi določbami podobni menicam. Tudi pri leh čedalje bolj narašča protestirana vsota: 15 milijard leta 1954, 16 milijard 1955 in 17 milijard 1956 leta. l VEC MENIC ZARAbl PRODAJE NA OBROKE Porast meničnih protestov je nedvomno v zvezi s povečanim obtokom menic. Znani italijanski gospodarstvenik Libero Lenti pravi, da vsak menični protest lahko imamo v nekem smislu za smrt, ki jo povzročijo določeni gospodarski vzroki. Ce bi lahko primerjali število protestov s številom menic v obtoku, bi verjetno ugotovili, da »odstotek umrljivosti« ni bogve kako visok. Na vsak način pa je to pojav, ki ga ne smemo prezreti, ker je naraščanje meničnega obtoka in meničnih protestov v znatni meri pove- meničnih protestov. Protestirane last- zano s povečano prodajo na obroke. Obvezno socialno zavarovanje jugoslovanskih obrtnikov &VE LETI OBMEJNEGA PROMETA. ne 20. avgusta 1955. leta je bil pod-»•san sporazum o obmejnem prometu ^d Italijo in Jugoslavijo. Od takrat konca julija letos so zabeležili 6 mi-|Jonov 422 tisoč prehodov čez mejo. Havanska kvestura (policija) je izdala “8.000 propustnic, jugoslovanske oblasti Pa 43.000. I Ob dveletnici po podpisu sporazuma 0 obmejnem prometu se širijo razne govorice o razširitvi tega dogovora. Go-\ ,°rijo, da bo pas razširjen od desetih globlje na obe strani. Bolj verjet-I na je druga domneva, da bodo z no-lrn sporazumom skušali omogočiti več-I latni prehod, torej ne samo štirikrat ki aa mesec. Oblasti opozarjajo lastnike I ?roPustnic, naj strogo spoštujejo določ-I n6 s?orazuma o obmejnem prometu, ki I ne dovoljuje prekoračenja de- i rftk'*ornetrskega pasu. V nobenem pri-i 0| . cru ne sme potnik prekoračiti te me-la 1 |e- Osebe, ki bi to storile, bodo kazno-I ,ane z zaporom od 3 do 12 mesecev J a z denarno globo od 16 do 48.000 lir. \ ^NENJE našega planinca, v I ok- ■ em tec*nu se J'2 v Evropi zgodilo | . °W 20 planinskih nesreč. Nedavno se J-, tuaPuru v Aziji. To je ugotovil uradno .ISoki komisar v Rimu. Bolezen razsa-,a v 12 pokrajinah v Italiji. Njen po-lek je blag. .cestnih nesreč je vedno vec. , Raliji je bilo v času od januarja do s°Pca maja tega leta 67.114 cestnih ne-lec proti 61.137 v istem razdobju lan-e_ga leta, to je za 9,8% več. V teh neti j® Silo ranjenih 49.875 oseb pro-^ ™-434 v lanskem letu, to je 7,4% več. a malenkost pa se je zmanjšalo šte-v*0 smrtno ponesrečenih. Tako se je . Pn/ih petih mesecih smrtno ponesre-ti V cestmh nezgodah 2.204 ljudi pro-. 2-260 v lanskem letu (2,5% manj), .nogo nesreč je tudi na Tržaškem in Puškem. '‘'. .AVTOMOBILSKE ceste trst— “ENETKE NE BO NIC ■j-^.pSisku ministra za javna dela G. skM'1'3 V Pordenonu obžaluje videm-z ;lst »II Messaggero Venelo«, da je Tr ttf' z-graditve avtomobilske ceste Dn- . netke padla v vodo. Minister To-1 je te dni sporočil tržaškemu župa- ‘•U, Ho šiiti da v tem trenutku ni mogoče mina začetek dela na tej cesti. Gra- v te ceste je bila postavljena na zad d:, mesto med cestami, ki se bodo gra-št sm'slu zakona od 21. maja 1955 kon Rncditi, ki jih predvideva ta za-• so bili že izčrpani. Za graditev tr- žaške ceste bi bilo treba izglasovati nov zakon. Minister Togni sam opozarja, da so na poti velike težave za izglasovanje takšnega zakona. »Messaggero Veneto« opozarja, da vodi na Reko že sodobna avtomobilska cesta. Verjetno, je, da, bo to cesto pričela kmalu uporabljati tudi Avstrija za svoj promet na Jadranu. Po načrtu naj bi se z avtomobilsko cesto Trst-Benetke spojila nova avtomobilska oasta Trbiž-Trst. IZREDEN USPEH TRŽAŠKEGA SLOVENCA Tržaški kirurg, dr. Slavko Štrukelj se je pred kratkim na univerzi v Turinu specializiral še v kirurgiji srca in ožilja. Doslej je imel dve specializaciji, in sicer v splošni kirurgiji in urologiji. Dr. Štrukelj je obiskoval dve leti šolo prof. Dogliottija na tu-rinski univerzi. Iz te šole je doslej izšlo le devet zdravnikov iz vse Italije, ki imajo omenjeno specializacijo v kardiokirurgiji. REKORDNA PROIZVODNJA V NOVO GORIŠKI TOVARNI POHIŠTVA V največji jugoslovanski tovarni pohištva v Novi Gorici bodo letos izdelali 12.000 družinskih spalnic in veliko drugega pohištva. To je največja proizvodnja, odkar je podjetje pred nepolnimi sedmimi leti začelo obratovati. Delavci delajo v več izmenah, da bi lahko izpolnili naročila številnih domačih in tujih tvrdk. Vsa proizvodnja se proda že vnaprej. Novogoriška tovarna izvaža največ v Anglijo, ki je že tradicionalni kupec jugoslovanskega pohištva. Manjše število spalnic prodajajo tudi v bližnjo Italijo na osnovi regionalnih trgovinskih sporazumov med obmejnimi kraji. Tovarna pohištva v Novi Gorici prednjači pred ostalimi podjetji te stroke po vzorni organizaciji dela ter razširjenosti in smotrni uporabi strojev in tehničnih naprav. —mar— ITALIJA JE V SEZONI 1956/57 IZ VOZILA v Zahodno Nemčijo za 19,9 milijona nemških mark cvetlic. V Nemčijo izvaža največ cvetlic Holandska. Ta je izvozila v istem času za 20,4 milijona mark cvetlic. DF7V/\f?. MEDNARODNA VALUTNA KONFERENCA NEPOTREBNA. V zahodnih gospodarskih krogih so po razvrednotenju francoskega franka izrazili mnenje, da bi bilo dobro, ko bi zahodne države sklicale mednarodno valutno konferenco, na kateri bi proučili položaj, ki je nastal za druge valute po raz--vrednotenju francoskega denarja. Glede tega predloga odgovarjajo nemški gospodarski listi, da je popolnoma odveč. Na mednarodnih konferencah se ne da določili vrednost valut. Ta je odvisna od proizvajalne sile posameznih držav in od konkurenčne moči nji-hovih proizvodov na tujih trgih. Z mednarodnimi pogodbami in dogovori se . vrednost valut ne da določiti. NOV SREBRN KOVANEC V ITALIJI. Italijanski listi so napovedali kovanje novega srebrnega kovanca, ki naj bi imel vrednost 500 lir ter naj bi se imenoval »scudo« (tolar). Nekateri so mnenja, naj bi imel novi kovanec vrednost 1000 lir, ako bi ga imenovali tolar. Tovarna mlečnega sladkorja v Tolminu Tolmin, avgusta Tolminska je znana po reji dobre govedi rdeče cikaste pasme, ki najbolj u-streza za hribovite gorske kraje z visokimi planinskimi pašniki, živinoreja je tod osrednja panoga, ki daje največje dohodke prebivalstvu, katero se sicer v večini preživlja s kmetijstvom. Povsem razumljivo je tedaj, da bodo te dni v središču te deželice, v Tolminu začeli graditi prvo tovarno mlečnega sladkorja v Jugoslaviji. Mlečni sladkor uporabljajo kot zelo važno surovino v industriji zdravil, (zlasti pri gojenju glivic za proizvodnjo penicilina), stranske proizvode (suhe beljakovine in melaso) pa je moč porabiti v koristne namene v tovarnah močnih živalskih krmil. Tovarna bo stala blizu sedanjega mladinskega doma ob vhodu v Tolmin iz smeri Mosta na Soči (nekdanje Sv. Lucije), ter naj bi začela služiti svojemu namenu septembra ali oktobra prihodnje leto. Za redno proizvodnjo bo potrebovala letno okoli 7,600.000 litrov sirotke, s katero zdaj kmetje krmijo prašiče. V nedavno dograjeni moderni sirarni v Kobaridu pa sirotke vsak dan celo več tisoč litrov kot neuporabno zlijejo v reko Sočo. Potrebne količine sirotke bi bile po računih živinorejskih strokovnjakov že sedaj na razpolago; vendar se bo nova tovarna s to surovino preskrbovala le iz kobariške sirarne ter pozneje iz moderne mlekarne, ki jo bodo zgradili v Tolminu ter bo lahko letno predelala približno 5 milijonov litrov mleka. Zvezna investicijska banka v Beogradu je že odobrila prvih 86,632.000 dinarjev kredita. Od tega je približno 87 tisoč dolarjev za nakup potrebnih strojev in tehnične opreme iz nerjavečega jekla v tujini. Tovarna bo v celoti stala okdli 132 milijonov dinarjev. Tovarna bo sicer prva v Jugoslaviji, vendar bo lahko zadovoljila komaj polovico vseh potreb po mlečnem sladkorju. Polovico potrebnih količin bo morala država še naprej kupovati v tujini, kjer je mlečni sladkor zelo drag. Svoj proizvod bo tolminska tovarna dobavljala številnim tovarnam zdravil v vseh jugoslovanskih republikah. Na leto bo lahko izdelala približno 220 ton surovega in 35 prečiščenega mlečnega sladkorja, dalje 35 ton suhih beljakovin in 193 ton melase. Nova tovarna bo za vso Jugoslavijo pomembna gospodarska pridobitev, velikega pomena pa bo zlasti za Tolminsko in sedanji goriški okraj. Tolminsko mleko, ki je zaradi sočne planinske paše izvrstne kakovosti, bo tako izrabljeno do konca. Potem ko se iz mleka izloči sir, maslo in skuta, je namreč mlečni sladkor njegov zaključni proizvod. —mar Ljubljana, avg. 1957 Nekako tretjina privatnih obrtnikov mojstrov na ozemlju Jugoslavije je včlanjena v privatnih skladih, v katere vplačujejo določene zneske za socialno zavarovanje. Ti skladi pa niso enotni in nc urejajo pravilno vseh vprašanj takega zavarovanja, kakor so to: stroški za bolnišnice, zdravniška pomoč in pokojnine. Zato je Zveza obrtnih zbornic FLRJ stavila predlog, da se vsi obrtniki-mojstri obvezno socialno zavarujejo. Za to govori mnogo vzrokov. Občine plačujejo namreč velike zneske za obrtnike v primerih nalezljivih bolezni in porodov. Tudi je mnogo starejših obrtnikov, katerih gospodarski položaj je zelo šibek in ki dostikrat niso imeli možnosti, da se včlanijo v obrtniške sklade. Da se odpomore tem ne-dostatkom, naj bi bili vsi obrtniki-mojstri obvezno zavarovani. Pri tem bi sc že obstoječi obrtniški skladi vključili v obvezni sklad socialnega zavarovanja. Razporeditev zavarovancev naj bi bila po kvalifikaciji .zagotovljena pa bi bila minimalna pokojnina. Hkrati bi se moralo rešiti vprašanje bivših obrtnikov-mojstrov, ki so sedaj že stari in nezmožni za delo ter so v breme splošnega socialnega zavarovanja. Tem naj bi se priznal delovni staž v celoti. Pri podeljevanju pokojnin bi se določila starostna doba od 65 do 70 let, delovna doba pa od 35 do 45 let. Razlika naj bi bila tudi pri obrtnikih, ki žive v mestih in onih na deželi. Posamezniki bi se lahko tudi dodatno zavarovali in tako prejemali višjo pokojnino. Zavarovanje bi veljalo tudi za družinske člane, ki po smrti obrtnika ne nadaljujejo dela v delavnici umrlega, in tudi za vse one, ki so prostovoljno ali po nacionalizaciji prešli v družbeni sektor. Vprašanje kritja stroškov za tako zavarovanje bo seveda treba natančno proučiti in pri tem upoštevati tudi vplačila v prejšnje sklade. Prispevki obrtni-kov-mojstrov za socialno zavarovanje ne bodo vračunani v davčno osnovo. To so v glavnem smernice pripravljajočega-se obveznega pokojninskega zavarovanja za privatne obrtnikc-mojstre. Čim bo ljudska skupščina pooblastila zvezni izvršni svet, naj ta sprejme u-redbo o pokojninskem zavarovanju obrtnikov, bo to zavarovanje zajelo okoli 200.000 obrtnikov-mojstrov v vsej državi. Upajo, da se bo to zgodilo že s 1. januarjem prihodnjega leta. Obrtniki so vest o obveznem zavarovanju sprejeli z zadovoljstvom. TUDI MARIBOR IMA PROMETNE TEŽAVE. Kakor Ljubljana ima tudi Maribor svoje prometne težave. Edini prehod čez Dravo je namreč državni most, ki je bil zgrajen že pred prvo svetovno vojno in ki danes že zdaleč več ne zadostuje za vedno bolj naraščajoči promet. Saj so ugotovili, da dnevno prevozi čez most okoli 22.000 raznih vozil. Sedaj se v mestnem občinskem svetu posvetujejo, kako bi vsaj začasno poskrbeli za to, da bi se promet odvijal bolj varno, hitreje in učinkoviteje. Edina uspešna rešitev tega vprašanja bi bila seveda postavitev novega mostu čez Dravo, ki bi bil kos naraščajočemu prometu. To pa je seveda načrt velikega obsega, ki pač š< dolgo ne bo ugodno rešen. —om— VELIK HOTEL V BEOGRADU Hkrati z velesejmom so v Beogradu odprli nov hotel »Metropol«. Deloma je bi! hotel že odprt za časa svetovne konference za energetiko. V hotelu je 400 sob ;na razpolago je okoli 320 postelj. Sobe so opremljene s kopalnico, telefonom in radijskim aparatom. V hotelu je garaža za 200 vozil. Hotel je stal o-koli 4 milijarde lir. DRAŽJE POTOVANJE V FRANCIJI. Vozovnice za mednarodni promet po železnicah in z letali so bile v Franciji 12. avgusta povišane za .20%. Do tega povišanja je prišlo, ker je vlada povišala ceno tujih deviz za francoske turiste za 20%. V notranjem prometu so cene vozovnic ostale neizpremenjene. SE 0 KOROŠKEM VELESEJMU Les v današnjem gospodarstvu in življenju Celovec, sredi avgusta K svojemu prvemu poročilu o letošnjem koroškem velesejmu naj dodam še nekaj podrobnejših vtisov. Že zadnjič sem omenil, da so letos Jugoslovani postavili svoj lasten pavihjon. Zanimanje za jugoslovs usko razstavljeno blago je bilo tudi letos veliko. Obiskovalci so se zanim.-;i tudi za turistične lepote Jugoslavije, saj so vezi med Koroško in drugimi avstrijskimi deželami z jadransko obalo že stare. Posebne pozornosti je oilo letos deležno jugoslovansko pohištvo iz upognjenega lesa, čeprav je v Avstriji ta vrsta lesne industrje že .močno razvita. Sejemski kontingent za upognjeno pohištvo je bil preskromno odmerjen, že tako je bil celotni kontingent (14 PIRAN PRIVABLJA SLOVENSKE UMETNIKE A. BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - UL. 1 ORRCBIANOA 21111 TELEFON 31-315 Piran, avgusta Kak;na pisana množica na koprski avtomobilski postaji! Še nobeno leto po vojni ni bilo tu takšnega živžava. Domačega turista ne ločiš od tujca. Ona dva Francoza izprašujeta, kako daleč je do Ljubljane, drugi zopet potujejo v Portorož, Piran, Umag, Pulj itd. čudim se kako je mogoče obvladati takšen promet na tako tesnem prostoru, kakor je avtobusna postaja v Kopru. Kakor da bi se pol Slovenije spustilo na morje! Ne veni, zakaj je prav Piran tako privlačen za slovenske umetnike, književnike in umske delavce sploh. Verjetno zaradi svojih arhitektonskih posebnosti, zaradi svoje lege in zaradi svojega odprtega morja, verjetno pa tudi, ker je Portorož pregosposkt. Piran je tudi bolj domač. V Piranu sem videl slovenske umetnike v <»negližeju«. Tudi oni imajo človeške skrbi, kot navadni zemljani so vsekakor zanimivi. Ciril Kosmač iz-tika po piranskih trgovinah za »električnim razdeljevalcem«, sicer je poleg vseh nesreč v njegovem vodnjaku usahnila žila. Honni soit qui mal y pense! Nikakor ne mislim na pisateljsko žilo, temveč na njegov resnični vodnjak tam gori pod Belim križem. Božidar Jakac se vrača z veliko torbo »provianta«, ki ga odloži v mestni kavarni, da bi se odpočil na dolgi poti proti piranskim utrdbam v družbi s prešernim Silvestrom Škerljem. Marjan Kozina se je vrgel v mornarja; tako sodim po njegovi kričeči mornarski majici in ohlapnih porumenelih hlačah. Lojze Spacal hodi bolj sam, toda korak mu je bolj lahek, odkar se je odkrižal Sisifovega dela, kakršno je moderniziranje starih piranskih hiš in odkar je pripravil raz- stavo v Kopru. Miha Maleša boste vselej srečali v trenutku, ko stopi iz elegantnega avtomobila, v katerega ga je povabil znanec. Naši umetniki niso prišli v' Pirati samo na oddih in na lov za navdihi. Miha Maleš je v Piranu razstavil dolgo vrsto svojih del, ki so nastala v primorju, živa in osvežujoča dela so to, ki človeka dvignejo in kar pomladijo. Nedavno je razstavljal v Curi-hu. Iz Pirana pojde v Izolo, nato v Koper. Koprska »Svoboda« je v okviru »primorskih prireditev« organizirala vrsto razstav domačih umetnikov. Omenili smo. že Spacalovo razstavo v Kopru, kjer je tržaški slikar razstavil 33 svojih del. V kratkem pride na vrsto tudi Robert Hlavaty, pozneje Pohlen. V koprskem muzeju sem si ogledal razstavo mladega holandskega slikarja Toona Wegnerja (pet gvašev in 14 grafik). Razstavljal je že po Zahodni Evropi in tudi v Ameriki. Za sujet rad izbira čakajoče ljudi: na postaji, v čakalnicah, v vlaku itd. To so ljudje, ki čakajo odrešenja. Ne samo poziva, da pridejo na vrsto ali da lahko sedejo na vlak, temveč tudi duhovnega odrešenja, dobre in tolažilne besede, in vstajenje iz današnje človeške mlake. L. L milijonov šilingov) kmalu popolnoma izkoriščen. ZANIMIVOSTI Z AVSTRIJSKE LESNE RAZSTAVE Sedemintrideset odstotkov površine Avstrije in kar 44% površine Koroškega pokrivajo gozdovi, če pomislimo na gozdove kot vir surovine lesa, nam postane takoj jasno, kakšno bogastvo predstavljajo gozdovi za Avstrijo. Gotovo ni zgolj slučaj, da si je »AVSTRIJSKI LESNI VELESEJEM« izbral za sedež prav Celovec, posebno, če pomislimo tudi na njegovo zemljepisno lego. Saj je Italija stara odjemalka, Trst pa že dolgoletna izvozna luka avstrijskega lesa. Tako prav Tesna razstava vtisne koroškemu velesejmu značilen pečat in mislim, da sploh utemeljuje njegov obstoj. Letos se je tudi Zveza podjetij lesne stroke odločila za opremo velikega pavilijona v katerem zastopa nad 500 včlanjenih podjetij. Trije veliki razstavni prostori te posebne strokovne razstave, nam zgovorno pričajo o obsežni uporabi lesa od surovine do končnega izdelka. Letošnja razstava je dala velik poudarek končnim proizvodom, čeprav Avstrija izvaža vedno ie slabo tretjino svojega lesnega bogastva v obliki končnih izdelkov. Tako na primer obsega izvoz lesa po količini kar polovico celotnega izvoza, (45%) po njegovi vrednosti pa le 35% skupnega izvoza. V pavilijonu lesne razstave najdeš vse vrst lesa od hloda do deske, od železniških pragov do vžigalic. Stavbna industrija uporablja čedalje več lesnih proizvodov ne samo za okna, vrata in pohištvo, temveč tudi za po-dove in oblogo notranjih sten. Vrsta strojev je namenjena moderniziranju lesnih podjetij. Letos vzbuja med njimi pozornost velika žaga, ki tehta okoli 10 ton. Skoraj ICO takšnih žag bo Avstrija izvozila v Sovjetsko zvezo na račun vojne odškodnine. Avstrijska podjetja Funder in Leidgib sta se specializirali v proizvodnji leso-nitnih plošč. Ta industrija je lansko leto v Avstriji predelala 140.000 kubi čnih metrov lesa. Izolacijske plošče si z uspehom utirajo pot v stavbno industrijo; uporabljajo jih zlasti za akustično izolacijo. Takšnih plošč so lani proizvedli v Avstriji nad 5 milijonov kvadratnih metrov; od tega odpade na koroško industrijo 14%. Trde leso- Dober del protestiranih menic prihaja prav iz prodaje na obroke, ker je mnogo takšnih kupcev, ki podpišejo menico, ne da bi z gotovostjo vedeli ali jo bodo sploh lahko plačali, glavno jim je, da pridejo do zaželenega blaga. Takih primerov je veliko. Dovolj je če pomislimo na naglo razvijajočo se motorizacijo In nakup pre voznih motornih vozil na obroke. Kupci, posebno mladina, kupujejo motorna vozila na odplačevanje ter plačajo kvečjemu prvi dve ali tri menice, ostale pa gredo v protest, v kolikor ne pride do drugačne poravnave ali odvzema prodanega vozila. Naraščanje števila meničnih protestov povzroča že pravo poplavo za sod-nijske in notarske pisarne, in sicer toliko večjo, ker zapadejo (dospejo) menice navadno sredi ali konec meseca, ter se tako ob teh dnevih nabere mnogo dela. KAKO JE BILO POPREJ Pred objavo novih določb so banke pridržale menice še en dan ali dva na razpolago dolžniku. Se le po preteku teh dveh dni so izročile neplačane menice sodnijskim uslužbencem ali notarju. Tako so jih oddale v protest 2 do 3 dni po dnevu plačanja, ki je bil označen na menici. Nato je bil menični dolžnik opozorjen, da mora menico takoj plačati v sodnijski pisarni ali pri notarju. Tako je dolžnik užival nedovoljeno prekomerno odložitev plačila, t. j. za vse dneve, ko je menico zadržala banka za čas dostave notarju ter čas opomina dolžniku. ODDIH JE BIL ZA DOLŽNIKA REŠILEN Nove določbe so povzročile živahno polemiko. Nekateri ugotavljajo, da to skrajšanje časa, v katerem bi dolžnik lahko izpolnil obvezo, ne bo imelo za posledico zmanjšanja števila meničnih protestov, temveč se bo število še povečalo. Narast-li bodo tudi izdatki v breme dolžnika in upniki ne bodo imeli zaradi tega večje gotovosti, da pridejo do denarja. Na drugi strani so banke rade volje dopuščale nekaj dnevno odložitev, ker jim je ta dajala določene koristi. Odložitev je dala dolžniku nekaj oddiha ter hkrati omogočila sporazum med dolžnikom in upnikom glede obnovitve menice ter je s tem zmanjšala število meničnih protestov. Gospodarski krogi so splošno odklonili novs določbe. Združenje trgovcev je že pred objavo novih določb, opozarjalo na hude posledice nenadne uveljavitve novih določb ter svetovalo po stopno časovno vpeljavo. Tako bi odstranili škodljive posledice, za proizvodnjo. z novimi določbami se ne strinjajo niti sodnijski uradniki, pooblaščeni za dviganje protestov, niti notarji. Sodnijski uradniki, so za pospešitev dela s protesti dosegli, da je vlada njihovim pomočnikom priznala značaj javnega funkcionarja (pubblico uffi-ciale). Zaradi obilnega dela in časovne omejitve se je v Rimu število sod-nijskih uradnikov za dviganje protestov povečalo za 23. Drugače je z notarji, ki pri svojem delu uporabljajo notarske pomočnike (koadiutorje) in so naleteli na velike težave. Zato so se rimski notarji odpovedali protestom, kar je povzročilo še večjo poplavo neplačanih menic pri sodnijskin uradih. Lat. nitne plošče se čedalje bolj uporabljajo za izdelavo pohištva. Avstrija izvaža letno nad 20.000 ton lesonitnih plošč vseh vrst. Novost na letošnjem koroškem sejmu predstavlja razstava pod geslom »Les kot surovina za sodobno embalažo«. Tu so zaboji raznih vrst, sodi, škatle iz lepenke, papirnate in celofanske vrečice itd. Kupci polagajo danes čedalje večjo važnost na to, kako mu blago predstavimo. Naraščanje uporabe papirja za zavoje je dokaz o tem. Pri uporabi papirja prednjačijo Združene ameriške države, kjer odpade na vsako osebo kar 174 kg papirja in 34 kg lepenke; sledijo Švedska z 83 in 21 kg. Švicar porabi na leto 64 kg papirja in ll kg lepenke, Avstrijec pa le 21 kg papirja in 4,3 kg lepenke. Drugi del te razstave je namenjen predvsem proizvajalcem. Tu naletiš na zanimiva gesla kakor »Z leseno embalažo si boš prihranil polovico stroškov«, drugo geslo pravi, da se izplača napraviti stalne zaboje, ki jih po uporabi na zavržemo; tako prihranimo 55%. Zaboji iz lepenke naj bi bili kar 100% cenejši kakor leseni. R. D. RADIOAKTIVNI DEŽ NA BAVARSKEM. Po ugotovitvah bavarskega notranjega ministrstva se je 16. avgusta na Bavarskem pojavil radioaktivni dež, ki je trajal več dni. Radioaktivnost ni tako močna, da bi ogrožala človeško zdravje. To bi bilo v nevarnosti, ako bi se tak dež pojavljal bolj pogosto. »GOSPODARSTVO44 izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu T V H U K A U S T A N 0 V £ J K Al A L I! T A 1 II II 3 —,!8,l,'c Janoušeh TRST - RARKOVLJE - TELEFON 29-963 Lastna pruizvoilnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov SpecUcifaUa padiet{e ------ ss» «V' rNT|V s^'\GVv,! T TRIESTE, 1/Ifl ERISPI B 9 TELEFONA 93 9B2 Znana ime in /.mina znamka = garancija Dvokolesa - moloma kolesa in nadomestni deli - skrajno konkurenčne cene - posebni popusti za izvoz. CICLI K0TTUR TRŽNI PREGLED Italijanski trcj Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki vlada mrtvilo, žitarice so ohranile prejšnji položaj kljub temu, da se je oglasilo le malo kupcev. Prodali so le nekaj vreč otrobov živinorejcem, ki se boje, da bi se cene krme dvignile. Sladkor in med sta tudi ostala na prejšnjih položajih. Povpraševanje po mlečnih izdelkih je nekoliko napredovalo. Povečalo se je tudi povpraševanje po senu in slami. Sadje in zelenjava sta preplavila trg. Cene se pa držijo kar čvrsto. Cena slabših vrst grozdja je nekoliko popustila. Cena živine je popustila zaradi uvoza iz Madžarske. To dela skrbi italijanskim živinorejcem. Italijansko sadje v inozemstvu ne gre od rok razen v Londonu, kjer je trg oživel po končani stavki pristaniških delavcev. Na trgu z volno in izdekli vlada že nekaj tednov zastoj, ker so tovarne zaprte zaradi počitnic. Zaradi omejenih kontingentov za izvoz vina na Nemško, je tudi trg z vinom precej mrtev, kajti povpraševanje s strani italijanskih kupcev je pičlo. KAVA GENOVA. Cena za kg od uvoznika do grosista: Santos extra prime 860 do 880; Minas N. Y. cr. 18 710-720; Bahia Super. Exmil 670-690; Colombia exoel-so 990-1000; Costarica oprana 100-1015; Ecuador superior 720-730; Guatemala oprana 1030-1040; Haiti XXX 860-880, Haiti XXXXX 875-890; Giava Rob. Wib. 640-660; Salvador Superior 930-940; Salvador extra oprana 990-995; S. Domingo oprana extra 980-990; Venezuela o-prana 950-960 ;Moka Hodeidah Standard 850-860; Moka Sanani 900-905; Af rika Djimmah 660-690; Uganda 490-500; Bali 470-480. TRST. (Cena v lirah za kg Fob. na mestu proizvodnje). Brazilska kava: Rio N.Y. 5 500, Rio N.Y. 3 585; Santos extra prime good to large bean 765; Victoria V good to large bean 520. — Srednjeameriška (v dolarjih za 50 kg Fob.): Equador extra Superior naravna 45,50; Haiti naravna XXX 57-55; San Salvador naravna 62,50; Costarica 71. Arabskoafriška (v šil. za 50 kg Cit. Trst): Moka Hodeidah 1 455; Uganda očiščena in oprana za Cwt. Cit. 270; Indonezijska: Malesia API za Cwt. Cif. 270; Bali robusta do '10/12 nečistoče 266 . Horintov za 100 kg Cif. Mednarodni trg s kavo je še vedno malo razgiban. Notranji italijanski trg pa je nekoliko oživel, vendar ponujajo kupci le nizke cene, tako da so posli težavni. Težko gredo od rok indonezijska, brazilska in ekvadorska kava. MED ROVIGO. Cena za kg na mestu proizvodnje 330-350. SADJE IN ZELENJAVA VERONA. Suh česen 140-200; korenje 35-55; ohrovt 35-45; kumarice 20-50; radie 25-30; čebula 15-28; čebulice 60-80; rožmarin 150-200; žajbelj 150-200; fižol I. 175-200; II. 130-160; fižol v stročju 40 do 100; fižol vrste boby 40-70; koromač 25-50; solata endivija 45-JOO; melanca-ne 35-50; krompir navaden 18-23; boljše vrste 24-30; rumena paprika 75-90; zelena paprika 2045; paradižniki 20-35; peteršilj 70-120; repa 30-35; zelena 60-70; buče 50-60; bučice 30-50; lubenice 35-50; smokve 200-240; navadna jabolka 30 do 65; jabolka Gravenstein 80-110; navadne hruške 30-50; hruške Williams v zabojčkih 50-80; breskve Pieri 81 lir 65 do 110; breskve Hale 55-110; Elberta 35-75; češplje navadne 25-65; navadno grozdje 40-70; grozdje vrste Primus 100 do 150; Panse 75-100; Cardinale 110-120. KRMA ASTI. Cene za stot natovorjeno in embalirano na mestu proizvodnje: seno I. košnje 2500-2600; seno druge košnje 2200-2500; seno z zdravilnih zelišč 2100 do 2400; pšenična slama 500-600 lir stot. ŽITARICE ASTI. Cena za stot, blago natovorjeno na voz ali kamion, na mestu proizvodnje: mehka pšenica 6800-7000; dobra 6700-6900; navadna koruza 4500 do 5000; hibridna koruza 4800-5200; moka za kruh in testenine tipa 00 9500-10.000; tipa 0 9000-9400; tipa 1 8200-8600; pšenični otrobi 3200-3300. VICENZA. Riž: Arborio 15.800-16.300; Vialone 18.300-18.800; Maratello 15.700-16.300 za stot. VINO ASTI. Cena za stot na mestu proizvodnje: Barbera rdeče 11,5-12 stojk 6000 do 7000; Grignolion extra 11.500-11.700; Freisa sladko 8000-8400; Nebiolo 11.100 do 11.900; Barolo 1953, 14. stop. 19.000 do 21.000; Bonarda 8500-9500; Malvasia rdeče 9500-10.000; Cortese belo 10-11 stopinj 600-7000; Moškat 10.000-11.000; kipeča vina: Asti v steklenicah 380-400; Vermut beli in rdeči 230-240 lir steki. VALUTE V MILANU 12-8-57 23-8-57 Dinar (100) 96,— 88,— Funt šterling 6200.— 6400,— Napoleon 4950.— 4975,— Dolar 623.40 622,— Franc. fr. (100) 125,— 125,— Švic. fr. 144.50 144.-- Funt. št. papir 1690.— 1480,— Avstrij. šil. 24.— 23.50 Zlato (gram) 708.— 712,- BANKOVCI V CURIHU 23. avgusta 1957 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 funl. šter.) 11,— Francija (100 fr.) 0,93 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,30 Čehoslovaška (100 kr.) 12,50 Nemčija (100 DM) 101,20 Belgija (100 fr.) 8,47 Nizozemska (100 flor.) 105,— švedska (100 kron) 78,- Izrael (1 funt šter.) 1,40 Španija (100 pezet) 7,92 Argentina (100 pezov) 9,70 Egipt (1 funt šter.) 7,50 Jugoslavija (100 din) 0,69 MLEČNI IZDELKI CREMONA. Sveži Sbrinz 420430 lir kg; tri mesece star Sbrinz 560-600; Pro-volone svež 440-460; isti tri mesece star 570-580; maslo iz smetane 750-760; sir Grana 410420; Emmenthal svež 470 do 500; isti tri mesece star 550-580; Italico svež 380-390; Taleggio 330-340. ŽIVINA PADOVA. Cene za stot žive teže: voli za zakol I. 32-35.000; II. 27-29.000; Krave I. 31-33.000; II. 24-25.000; III. 18-20.000; junci 33-36.000; teleta od 8 do 12 mesecev stara I. 34-36.000; II. 31 do 32.000. — Živina za vprego in rejo: Krave mlekarice breje 140-170.000 lir glava; krave prvesnice 130-170.000; teleta 6 do 12 mesecev stara 80-120.000 lir glava. — Prašiči težki 150-180 kg, lir 310 za kg žive teže, prašiči težki do 120 kg, lir 315 kg. CREMONA. Konji za zakol, za kg žive teže: žrebeta do 12 mesecev stara 260-280 lir kg; mlada žrebeta 320-360; konji 160-210 lir kg. BASSANO DEL GRAPPA. Cene za kg žive teže: Koze 180-190; ovce 170-190; jagnjeta 190-200; jagnjeta za zakol 220 lir kg. PERUTNINA MILANO. Kokoši žive navadne 760 lir kg, mlade kokoši I. 650-680, II. 650. Zaklane kokoši L 750-760, II. 650-670; inozemski zaklani piščanci iz Danske 650, iz Madžarske 570; inozemske kokoši zaklane v Italiji 700-710; golobi zaklani 700-805; žive pure 600; inozemske zaklane pure 500-530; živi purani' 580-600; žive race 450500; zaklane 500-560; race za rejo 300-350 lir glava; živi zajci 370; zaklani zajci s kožo 450-480; brez kože 480-510; piščanci 120 lir glava. Sveža jajca L 27,2030,50 komad; navadna jajca 26,75-27,70; inozemska z datumom 22-26 po teži. GRADBENI MATERIAL PIACENZA. Pesek' 400, gramoz 600, polne opeke 10.000; votlaki, štiriprekat-ni 8500, dvoprekatni 7000, marseillske strešne opeke vacuum 25.000, krivi strešniki 18.000. LES AOSTA. Od proizvajalca do grosista fco žaga za kubični meter: smrekovi hlodi 21-22.000, macesnovi hlodi 21.500-22.500; topolovi hlodi II. 11.000, III. 10 tisoč, tombante smrekovina 31-32.000, deske iz smrekovine dolge 4-7 m 23 do 24.000; macesnovi tramovi do 16x21 cm debeline in dolgi 4-7 m 25-26.000, deske iz kostanjevine II. 24.000. KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat konc. paradižnikova mezga v škatlah do 10 kg lir 170, do 5 kg 175, do 1 kg 190, po 1/2 kg 205, v tubah po 200 g 59, po 100 g 35; trikrat konc. paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 185, po 5 kg 215, v tubah po 200 g 59, v tubah po 100 g 35; olupljeni paradižniki 117,50 (v. škatlah po 1.200 g), 62,50 (v škatlah po 500 g). Cene se nanašajo na blago fco skladišče proizvajalca. Kemikalij e na italijanskem trgu MILAN, čeprav je »uradni« poletni odmor za nami, še nikakor ne moremo trditi, da je na tržišču minil počitek. šele prihodnji mesec bomo lahko videli, kako se bodo usmerile cene kemikalij kakor tudi tipičnih surovin kemijske industrije. Na splošno poslovni ljudje' zaradi negotovosti na tržišču ne Mednarodni trg s surovinami je bil v zadnjem tednu pod vplivom dveh či-niteljev: poletni dopusti povzročajo navadno v tem času precejšnje mrtvilo, z druge strani je razvrednotenje francoskega franka delovalo v istem smislu, ker se položaj ni še popolnoma razjasnil. Barvaste kovine so splošno nekoliko popustile, medtem ko se je dvignila cena pšenici. Nadalje popušča sladkor, nekoliko tudi kava. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici napredovala od 214 1/4 na 218 1/4, cena koruze je padla od 131 na 126 3/4 stotinke dolarja za bušel. Napredovanje cene pšenici pripisujejo najnovejši uradni cenitvi letošnjega pridelka v Ameriki, ki je nižja, kakor so prvotno predvidevali. SLADKOR, KAVA, KAKAO Veliko' pozornost zbuja nihanje oene sladkorja, ki -je v New Yorku nazadovala od 4 na 3,75 stotinke dolarja za funt. Združene ameriške države so sklenile zmanjšati svoj kontingent od 9,3 na 9,2 milijona ton, ki naj bi bil letno na razpolago za izvoz. V New Yorku se je razširila vest, da namerava kubanska vlada prihodnje leto kontingentirati izvoz sladkorja. — Cena kavi je v New Yorku v tednu do 16. avgusta nazadovala od 64,70 na 64,47 stotinke dolarja za funt. — Kakao je nazadoval od 30,40 na 29,64 stotinke dolarja za funt. VLAKNA V New Yorku se je cena bombaža nekoliko učvrstila ter je napredovala od 35,15 na 35,25 stotinke dolarja za funt. Cene so splošno čvrste, ker bo letošnji pridelek v Ameriki po uradni cenitvi manjši kakor prejšnje leto. Vol- sklepajo večjih kupčij. Izjema velja predvsem za topila, mehčala in parafin. Čez vse poletje so bili posli s temi kemičnimi proizvodi precej živahni. Zato so bile cene povečini čvrste. V prejšnji številki »Gospodarstva« smo opozorili na podražitev butilnega alkohola in bu-til ftalata; cene obeh proizvodov so še vedno čvrste. Butilni acetat 98%, ki je šel od rok po 265-275 lir za kg, je sedaj dosegel ceno 275-290 lir kg. Cena etilnega ape-tata pa se je od 175-185 lir dvignila na 185-195 lir za kg. Rumena krvolužna sol, ki se je po lahni podražitvi zopet povrnila na svojo izhodno ceno, je ponovno dobila na vrednosti. Sedaj jo prodajajo po 275-285 lir za kg. Na področju maščob se je podražil loj, in to ameriški Fancy kakor tudi domači loj. Ameriški loj Fancy ima na izvoru ceno 213 dolarjev za tono, cif.; v Genovi pa sklepajo z njim za takojšnjo dobavo kupčije na osnovi 146-148 lir za kg; podražil se je za 4-5 lir pri kg. Cena domačega loja pa se je dvignila od 128-130 lir za kg na 130-133 lir. Kopalni gu-mij L.A.S. se je podražil za 10 lir in stane 330/350 lir kg. Pocenili so se: gumijev lak (indijski) ABTN kvotira 540-550 lir za kg nasproti 560-570 kg v prvih dneh meseca avgusta. Cena gumijevega laka TN je zdrknila od 460-470 na 440-450 lir za kg. Padla je tudi cena belega šelaka v prahu in sicer od 900-910 lir na 850-860 lir za kg. S področja maščob smo že navedli, da je loj nekoliko pridobil na vrednosti, zato so se pa pocenile nekatere rastlinske maščobe. Kokosovo olje Straits inf. je nazadovalo od 195-200 lir za kg na 190-195 lir, na izvoru pa stane 91 funtov šter. in 15 sh. za tono cif. Laneno olje je nazadovalo od 270-290 na 260-270 lir za kg. Pocenitve so nastopile še pri naslednjih maščobah: mandljevo olje F.U. od 1500-1600 na 1300-1400 lir za kg, palmovo Sumatra, 4-5% kisi. od 170 do 175 na 165-170 lir za kg, ricinusovo olje in medicinsko od 480-490 na 470 do 480 lir za kg. Tudi parafin je nekoliko popustil, in sicer rafinirani v ploščah 52-54 od 150-170 na 140-160 lir za kg, polrafinirani parafin v blokih pa od 140-150 na 135-145 lir za kg. CENE VOSKOV, SMOL, GOMOZNIH SNOVI IN BALZAMOV Gumijev lak je zelo šibek v ceni. Trgovci se skušajo osvoboditi zalog, ker pač ta snov ne kljubuje vročini poletnih mesecev. Cena kolofonije pa je nespremenjena, trgovanje s to smolo je normalno. Na to pač vpliva redno delovanje papirnic in tovarn lakov. Glede ter-pentinovega olja naj omenimo, da dajejo kupci prednost ameriškemu proizvodu. Cene, ki jih navajamo spodaj, veljajo za 1 kg franko skladišče prodajalca, a kot najmanjša količina je mišljena vreča, sod oziroma stekleni balon. Čebelni vosek, rumeni 1150-1250; Kan-delila vosek 110-1200 lir; Karnauba sivi, masten 1320-1330 lir. Kolofonija svetla WW 160-165 lir; kolofonija FGH 155-160 lir; esterificirana čista 260-275 lir. Terpentinovo olje, čisto 175-180 lir. Kopalni gumij L.A.S. 330-350 lir. Kordo-fan gumij 265-270 lir. Gumijev lak, indijski ABTN 540-550 lir. Gumijev lak TN 440450 lir. Selak razbarvan, v prahu 850-860 lir. Tragant gumi Anatolija 3300-3500 lir. Tragant gumi nav. 1100 do 1200 lir. Tragant gumi Perzija l 1950 do 2000 lir. Fenolna smola, čista (sintetična) 750-900 lir. na je v New Yorku nazadovala od 166 na 164 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Franciji (Roubaix) je bila borza zaprta, prejšnja cena je znašala 1360 francoskih fr. za kg volne. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuku nazadovala od 32,55 na 32 stotinke dolarja za funt. Trg je splošno miren. KOVINE Na trg s kovinami je znatno vplivalo razvrednotenje franka, zaradi katerega je postal nejasen zlasti položaj na evropskih borzah. V New Yorku je cena bakra nazadovala od 26,25 na 25,95 stotinke dolarja za funt. Skupina »Rho-desian Selection Trust« je znižala ceno bakru od 220 na 210 funtov šterlin-gov za tono. Cena činu je v New Torku v tednu do 16. avgusta nazadovala od 93,50 na 37,37 stotinke dolarja za funt. Ni verjetno, da bo prišlo do končne odločitve glede uvedbe carine na u-voz cinka in svinca. Po vsej verjetnosti se bo Kongres razšel, ne da bi se lotil tega vprašanja. Antimon Laredo je ostal neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt, prav tako živo srebro pri 255-257 dolarjev za steklenico. Tečaj barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 16. avgusta: cin, Duisburg 886-894 DM za 100 kg, svinec osnova New York 129,81, osnova London 106,09-106,38; cink Saint Louis 92,72 DM za 100 kg, London 85,35 DM, baker 252,50-255,50; svinec 112-113 DM za 100 kg. MNOGO PETROLEJA NA ALJASKI. Nekatere ameriške petrolejske družbe se bodo z vso vnemo vrgle na petrolejsko vrtanje na Aljaski. Računajo, da so tam obilna petrolejska ležišča. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 24.1. 7.8 22. 8. Pšenica (stot. dolv za bušel) . . 215‘/s 214- 218VS Koruza (stot. dol. za bušel) . . 1323/4 131.Vi 128- NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 28.25 27.25 26.12 Cin (stot. dol. za funt) . . 98.12 94.87 94.12 Svinec (stot. dol. za funt) . . 14.— 14.— 14,- Cink (stot. dol. za funt) . . 11.75 11.75 11.75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 27.10 28.10 28.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74,- 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35.50 35.23 35 - živo srebro (dol. za steklenico) . . 257,— 253.— 252,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) 55,— 53 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) - ■ 217.Vi 2103/* 209V2 Cin (funt šter. za d. tono) . . 749 - 740- 741 Cink (funt šter. za d. tono) - - 74 l!i 73. Vs 74.V, Svinec (funt šter. za d. tono) ■ ■ 90-3/r 92,- 92.3/4 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 485.00 487.90 471.90 tStnik KMEČKE ZVEZE Ko so gospodarstvo cenili po meroikili la Kako so nekdaj želi in mlatili žetev in mlatev nista bili nekdaj le pomembno opravilo, pri katerem so si vaščani med seboj pomagali, temveč pravcato slavje. Najstarši rod se spominja, kako so žanjice v zgodnjih jutranjih urah s kratko prošnjo, priporočilom ali željo začele žeti, vse razigrane in dobre volje. Ni manj-, kalo pesmi in šale. Tod nismo poznali zadnjega snopa z imenom »baba« ali tudi »ded« — kot mu še pravijo v Sloveniji — pač pa so iz zadnjega žitnega klasja spletali venec in ga obesli nad vrata v veži, kot to še delajo ponekod v Slove- vsako delo, pa celo najteže, končno le v spodbudo in zabavo, in ne more razumeti 'sprememb, ki so se pojavile v gospodarjenju od takrat do danes. Da, cepec in skedenj sta bila prvotno na Krasu en pojem. Ni bilo lahko delo v zaprtem zaprašenem prostoru v vročem poletju in ob veliki količini žita, predvsem pšenice (pire) in rži. Gospodarstvo se ni merilo le po številu glav, ampak še Prej po mernikih pridelanega žita. Zanimivo je. da je bilo kraško žito zelo v čislih. Izmlačeno žito je buo treba Na sadnem drevju: Obrezati moramo vodne poganjke. Okopljimo kolobarje okrog sadnega drevja in posejmo inkar-natko, ki jo bomo uporabili za zeleno gnojenje. Pred setvijo pognojimo s fosfornimi in ka-kalijevimi gnojili. Lahko že ta mesec začnemo kopati jame za mlado sadno drevje. Ta in prihodnji mesec lahko cepimo v speče oko. Na vrtu: V zadnji tretjini tega meseca bomo sejali zimsko glavnato solato in ljubljansko ledenko, katere bomo presadili, ko bodo razvile pet listov. Pozimi jih bbmo morali zavarovati pred mrazom s tem, da jih bomo pokrili s slamo. Sejemo skarjolko, špinačo in peteršilj. niji, da varuje žitni pridelek očistiti — plati, vejati, prvot- do prihodnjega pokvarjen) a leta. Zanimivi so bili in so ponekod v Slovenji še danes mlat-veni običaji ki jih sestavljajo razni šaljivi prizori. Razposajeni mlatiči, ki so svoj po- no na nečkah, kasneje z veja-čo. Tako je bilo še pred okrog 80 leti, ko je tod mlatev prevzela mlatilnica na ročni pogon, čiščenje pa čistilnik, po naše burat. Iznajdljivi Kraševec pa je skušal olajšati trud ZAKON O KMEČKIH POKOJNINAH sel izvršili pred drugimi, dra- — gonjačem. Tako so rekli mlatveno skupi- mlatičem, ki so vrteli mlatil- žijo sosednjo no z raznimi hišnimi predme- nico. V Mavhinjan je posest- ti, n. pr. z metlo, Škarji, slamnatim možem i. e., jih skrivaj podtikajo ali' obešajo v bližini mlatve. Najrajši jim podtaknejo metlo ali nesejo »metlo klepat«. S tem osramotijo zaostale mlatiče. K metli pa spadajo darovi: vino, potica nik Furlan (po domače Janez Semken), tehnično izredno nadarjen mož, zgradili pred okrog 60. leti pod lopo ob skednju v višini kakih treh metrov pod, nad njim pa na močni Kovinski osi v vodoravni legi leseno kolo s premerom okrog 2 1/2 kolač i. dr. Ponekod pa si pri- m> ki 1° ie z veseljem vrtela našajo in vračajo škarje. Notranjske škarje so obsegale zelo pestre, a hkrati čudne darove ; velike lesene škarje, lesen obroč, leseno kladivo za nabijanje obročev, štruklje, pijačo, šopek rož in mlatiško pismo. V tej nedolžni šali je bilo razen mladeniške razposajenosti tudi nekaj čarodejnega. To je zlasti veljalo za zadnji žitni snop. v njem so naši davni prednamci videli žitnega živega duha ali demona. Tega je izgnal, kdor je zadnji s cepcem udaril po njem. S tem dejanjem je nastalo med zadnjim mlatičem in zadnjim snopom čarodejno razmerje; Ta mlatič se je moral vseh nevarnosti zadnjega snopa znebiti. To je dosegel s tem, da je podtaknil mlatičem, ki še niso omlatili žita, različne predmete, ki so predstavljali ta snop. To so zadnji utrinki nekdanje žetvene in mlatvene idile, nekdanje borbe za trdo skorjo kruha, ki je sestavljala glavni sestavni del prehrane, a tudi glavni del dajatve, ki so jih slovenski kmetje — podložniki morali redno vršiti naspioti grajski gospodi. Svojo trdo odvisnost so si skušali vsaj ob tej priliki (ob žetvi in mlatvi) skromno osladiti. Cepec in skedenj sta izvršila svoje poslanstvo in se umaknila. »Čemu mlatilnica? Danes lahko omlatimo žito z metlo. Niso več potrebne, ne žanjice, ne cepci in stroj, ne ka če. Ej, kam smo prišli!«* Tako gleda stara žena — kmetica na današnjo žetev. Z njo se spominja nedvomno lepih mladih let, ko ji je ono otiočad. S pomočjo trasmisi-je je kolo gnalo mlatilnico. Mlatev na parni pogon je spopolnjeno mlatilnico, podobno današnji, izvabila na prosto : na primerno senožet, dostopno več vasem. Delo je šlo hitreje in laže izpod rok. Podjetni gostilničarji so gasili žejo pri mlatvi zaposlenim s pivom. Tamkaj so se radi mudili tudi — neizvoljeni, ki jim je bolj ugajala hladna pijača kot pa mlatev, in s svojimi burkami in dovtipi povečali mlatveno praznovanje. Mučna je bila pot od setve do onega domačega kruha, ki mogoče ni bil tako okusen kot današnji — pekovski, pač pa je bil izdaten, tečen in bogat ;na beljakovini in vitaminih. Ni bil redek kruh iz mešanice pšenice, ajde in koruze ali celo sam ajdovec, oziroma koruznjak. Danes imamo spopolnjene mlatvene naprave, a ni žita. Pravijo, da peki sejejo, žanjejo, mlatijo in pečejo. Tako narekujejo nove gospodarske »Gospodarstvo« je že v zadnji številki kratko poročalo, da je poslanska zbornica v Rimu odobrila zakonski osnutek, ki uvaja pokojnino za kmete, kmetijske najemnike spolovinarje itd. Zakon mora odobriti še senat. Tako računajo, da bo uveljavljen 1. januarja 1958. Razumljivo je, da se za ta zakon zanimajo tudi naši kmetje, ki povprašujejo, kaj je z vso zadevo. Ko bo zakon dokončno odobren, bomo o njem spregovorili bolj podrobno. Za zdaj naj samo omenimo, da ima pravico do pokojnine vsak neposreden obdelovalec zemlje, lastnik ali najemnik, in sicer moški pri 63 letu ženska pa pri 60. letu. Za vsa 'potrebna pojasnila, naj se naši kmetje obrnejo na sedež Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov (Trst, ul. Geppa 9 pritličje). Obe organizaciji bosta ob pravem času pripravljali in vlagali prošnje s potrebnimi dokumenti za priznaijje pravice do pokojnine. SLOVENSKEM PRIMORJU DOZORELO PRVO GROZDJE razmere in nov način življe- jugozahodnem delu Primorske nja. če so naše podnebne, so pridelali približno 13 tisoč talne in tržne razmere takšne, ton grozdja, letos pa naj bi da se žito v primeri z drugimi ga po oceni Trgovinske zbor-pridelki ne izplača, zakaj bi niče v Novi Gorici natrgali ga (pšenico) gojili? Na ha okoli 6500 do največ 7 tisoč (10.C00 m-) bi mogoče pride- ton. Zato pa sodijo, da bo lali okrog 15 q žita v vred- grozdje bolj sladko, debelejše nosti kakih 115.000 lir, krme, in sočno. Po podatkih komisij. n. pr. detelje pa v vrednosti 2 1/2 — 3 krat toliko. Borba za obstoj in gospodarski napredek mora upoštevati vsakokratno dejansko stanje in uporabljati sredstev in metod, ki temu najbolj ustrezajo. Novi časi, nove razmere in zahteve, novo preusmerjeno kmetovanje ! J. P. Koruzna bulova snet Na koruzi, ki je oslabela zaradi suše, toče, ali na takih rastlinah, ki vsled kakršnega si kaijivost več iet. Koruzi moramo gnojiti le z dobro ule- žanim hlevskim gnojem in dodati še umetna gnojila, ki vsebujejo fosfor, kalij in du- koli vzroka rastejo počasneje šik. Koruzi moramo zagotovi- ali na zemljiščih močno pre-gnojenih z dušikom se večkrat pojavi napad te bolezni. Vsakdo je že imel priliko videti na koruzi večje ali manjše bule. Spoznamo jih po značilni sivkasto srebrni koži, ki te bule pokriva, če ranimo to kožico, opazimo pod njo črno .vlažno gmoto, ki nas spominja nekoliko na saje. Ta črna gmota je sestavljena iz velikega števila, na prosto oko nevidnih trosov. če kožica poči (po toči ali iz kakršnega koli drugega vzroka), se ti trosi sprostijo in napadajo rastline, ki jm obdajajo. Bolezen se razvija le na mestu kjer je nasiaia okužba. Iz teh trosov ne zrastejo nikdar niti /podgobje), ki bi se širile po rastlinskem telesu, če je tkivo že otrdelo, ga bolezen ne more napasti. Kalčki lahko prodrejo le mlado rastoče in sočno vo. Ta bolezen lahko napade vse dele rastlinskega telesa. Največkrat opazimo zelo veliko bulo na steblu, na mestu. ti zadostno količino vode, da se lahko razvija nemoteno. (Pobrati moramo in zažgati vse bule, čim se pojavijo, da se bolezen na širi na zdrave rastline. Kmet in vrtnar konec avgusta Na travnikih: Preorjimo stara deteljišča in hirajoče travnike. Gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili (5 q stotov in 1 stot na hektar). Sonce bo zemljo ugodilo in ostanki rastlin bodo prepere-vali v tleh. Na preorano novi-no lahko sadimo ali sejemo razne zelenjadne rastline, ki nam bodo dobro rodile čez zimo. če nam primanjkuje krme, ne pozabimo, da je krmni ohrovt odlična beljakovina§ta hrana in zato ga tudi sadimo, da nam bo pozimi dajal dobro tk/_ presno krmo za naše krave. Na njivi: Tudi tu preorjemo vse parcele, da bo sonce ugodno delovalo na grudo. Zatirati moramo plevele, ki se razmnožujejo z živicami (grana). CENE VINA IN GNJATI kjer bi moral biti storž, ven- -Ne smemo vršičkati koruze, dar jo opazimo lahko tudi na listih ali na metlicah kot ma- dokler se polnoma lasje na storžu po-ne osušijo. Zračiti le šiške. Bolezen močno osla- moramo žito v shrambah. Gnoj bi rastline in nam utegne občutno zmanjšati pridelek, če ne poberemo skrbno vseh bul in jih sežgemo. Na okužbo zemlje morajo paziti posebno oni kmetje, ki imajo navado saditi koruzo več let zaporedoma na isto njivo, ali na drugo njivo, ki je malo oddaljena od okuženega zemljišča. Nastop bolezni preprečimo, ako skrbimo za pravilno in nemoteno rast koruznih rastlin. v sušnem letu bomo koruzo namakali in pravilno gnojili. Enostransko gnojenje z dušičnimi gnojili je vedno škodljivo, ker so rastline bolj dovzetne za okužbo po trosih kakršnih koli bolezni. Gnojenje z neuležanim hlevskim gnojem (ki vsebuje mnogo slame) utegne biti, če je njiva okužena s trosi bulave sneti, zelo škodljivo ker se napadalna sila trosov poveča. Saditi moramo razkuženo seme. Koruza ne sme priti vež let na njivo, ki je okužena po bulavi sneti, ker ohranijo tro- moramo zavarovati pred soncem tako, da pokrijemo gnoj-da ga močimo z vo- ni kup in do. V vinogradu: okopljemo vi nograd. Posebno v bližini trte moramo prerahljati zemljo, da zadržujemo vlago v njej in da jo usposobimo za vpijanje vode. Stalno moramo paziti na možnost pojava pepelaste plesni in moramo- biti pripravljeni, da ob prvem pojavu bolezni trte požveplamo. AUTOTECN IGA Zastopnik FIAT IMPORT - EXPORT TRST, trg Oberdan 8 Telefon 35-430 Prodajamo nadomestne dele za avtomobile in tovornjake, električne stroje in tehnični material K0RET MIRM UVOZ - IZVOZ Zaloga domačih in sortnih vin ter likerjev TRST, Ul. della Fabbrica, 4 — Telefon 55-751 Poleg drugih vin Vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran po ugodnih cenah. MNOGO PŠENICE V SLAVONIJI Letošnji pridelek pšenice v Slavoniji je bil izredno dober. Na nekaterih posestvih, kakor na posestvu »Vinkove!« so na enem hektaru, posejand1 italijansko sortno P^1 »Fortunata«, pridelali kal 75 stotov. Menijo, da je to večji hektarski pridelek v goslavfji. Na posestvu »$ je ista vrsta pšenice vrgli stotov na hektar. Domače so dale 40 stotov, pri OSI pa 38,7 stota na hektar. je so letos mnogo bolj g” kiTeT z umetnimi gnojili k*J prejšnja leta. %a pbseg; ra\ 4 n V Vipavski dolini, na Goriškem in v Brdih so dozorele zgodnje sorte namiznega grozdja. Vendar le-tega pridelujejo v zelo majhnih količinah, največ do ICO tisoč kilogromov v vsem goriškem okraju. Ostale sorte grozdja bodo dozorele septembra oziroma najpozneje v začetku oktobra. Zaradi velike slane in pozebe v maju bo tudi pridelek grozdja precej manjši od povprečnega. Lani je bila dobra letina. V ki so ocenjevale škodo zaradi letošnjih vremenskih nezgod, je samo vinogradništvo utrpelo za okoli, 4r6 milijonov dinarjev izgube. Najbolj so bili prizadeti v spodnji Vipavski dolini, kjer sta slana in pozeba uničili približno 74% celotnega pridelka grozdja. — mar — LETINA NA TRŽAŠKEM V noči med preteklo nedeljo in ponedeljkom se je na Tržaškem nenadoma vsula močna ploha, ki je prišla še pravočasno. Vnovič je namreč že pričela pritiskati suša. Na vsem tržaškem Bregu od Nabrežine tja do Milj se grozdje razmeroma lepo razvija. Zadnja ploha je bila tu pa tam pomešana s točo vendar ni ta napravila posebne škode. Toča je bolj prizadela naše vinograde ob prejšnjih obiskih, zlasti v pasu od Opčin do Miljskih hribov. V Miljskih hribih je pobrala tudi do polovice pridelka. Krompirja je bilo zelo malo. To velja za kraške lege pa tudi nižine. Kmetje pravijo, da so kopali »šiške« namesto krompirja. Letos se ni obnesel niti holandski »Bintje«. Koruza se razvija zelo počasi. Pšenice in ječmena je bilo še precej. Na srednjem Vipavskem so cene vina razmeroma čvrste. Dobro vipavsko vino prodajajo tudi po 130-135 dinarjev liter. Izvozna podjetja, kupujejo v zadnjem času pri kmetih osušeno gnjat (pršut) po 700 dinarjev za kg. -Ui 'uga Ptske' pimi' de; Pridite na III. Mednarodni vinski sejem na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani od 4. do 15. IX. 1957. Nad 500 vrst najboljših vin iz Anglije, Avstralije, Avstrije, Cipra, Francije, Grčije, Holandije, Italije, Kanade, Malte, Zapadne Nemčije, Portugalske, Romunije, Španije, Urugvaja, Jugoslavije in drugih. Ocenjevanje in nagrajevanje najboljših po Mednarodni strokovni komisiji. vin Tradicionalna pokušnja svetovnoznanih vin! Vinogradniki! Oglejte in nabavite si najmodernejše vinogradniške, kletarske stroje in naprave ter druge pripomočke za vinogradništvo. 37. plenarno žav! zasedanje vinogradnikov 22 dr- Dosedaj največja tovrstna prireditev na svetu! Izkoristite popust na železnici! ZASTOPNIK MOTO GUZZI MOTOTECNICA CREMASCOL TRST, ulica Fabio Severo 18 — Telefon 38-903 e 4 n 2e 'čni, obeh Podro 9% s v°dnj skern »stale Cllno Pasu K. Obe “baln (od 3 Pa vi ta ze , Pn be Pr trt Ul »Pušč Pova v»lj i ‘n ze: 'klan t°vi j Amij Upu; Nqv0 Prhaj 'ovni jiišč je bi] b so ko d m i V s Pejša d|žni Pa n darst Po. { Popri to. Sl Po \ sveže Pjege Sje j fe je Pavii Podr P; Pn Pike di t« Od Piti hela Pa p ■Pozi di Pod fižol /elje Sa *god hje, dom T s, KMEČKA BANKA r. 2. z o. j. ==_====== GORICA Ulica Morelli 14 - Telcfun 22-06 Mi vred Piisl Ustanovljena leta 1OO0 S n jev Plet! Okn od ] €*»A]tfEXPORT** PREDUZEČE ZA IZVOZ I UVOZ ŽITARICA BEOGRAD Terazije 27/V Telefonska centrala; 30-603, 30-60i, 30-605, 30-606 Telegram; Granexport — Beograd Poštanski fah: 902, telex br. ol - 156 Pretstavništva: Rijeka i Split N/ 7\ IZVOZI I UVOZI pod najpovoljnijim uslovima. ŽITARICE I PROIZVODE OD ŽITARICA — pšenicu, raž, ječam, ovas i kukuruz. SUVO POVRCE I MAHUNASTE PLODOVE pasulj, sočivo i grašak za ljudsku i stočnu ishranu. SEME ŽITARICA seme pšenice, raži, ječma, ovsa, kukuruza, hi- bridnog kukuruza i pirinčg. SEMENSKU ROBU seme ervene deteline, lucerke, grahorice, mu- ham, graška, stočnog graška, konoplje i sir- kovo seme. GRAHORICU, MUH AR, SLAD I SLADNE KLICE a y*io, brar jard le. j Alcn Ti »trč; iem, ti Pem Sod Pfos Pico kraj Sa ( IH », dar« Šajr T< evet ^id 'ere P>ed dobj kak, ealn eeb£ kem 2a Pov, tore da ! t0 n Nen Par( dola Posi S< take se , seve kar dov, štiif ke j ter C, sel, ko, sod, hi e Bisi kaj trča dn Ved pigl Jo j bre; Pitr lijo vidi Pri b0lf PlO) M Pos kin ker ki Mir V\ š-’: Obalni l°bsega Značilnosti kmetijstva na Koprskem Na zapuščeno zemljo optantov so prišli novi ljudje Koper, 26. julija pas novega koprskega okraja >, -su občine Koper, Izola in Piran. Jfayna značilnost tega področja je ^letijska proizvodnja, ki je povsem rugačna kot v višinskem področju ko-skega okraja z njegovimi ostalimi še^ ■ lrni občinami. Zemlja je tu drugačna s deloma tudi vremenske prilike. Ker r. ^enteljski in vremenski pogoji raz-3*. se tudi kmetijsko gospodarstvo v področjih razlikuje. Na obalnem <)B, ročju daje živinoreja le nekaj nad 0 surovega donosa kmetijske proiz-“dnje, vse ostalo pa nad 90%, v višin- err> področju pa živinoreja 75 in vse stalo le 25%. V obalnem pasu je zna-1 tto proizvajanje za trg, v višinskem pa prevladuje naturalno gospodarstvo. Obdelovalne zemlje in pašnikov je v alnem pasu okrog 25.000 hektarov .°d 33.000 ha celotne površine). Na nji-e odpade 9.011, na sadovnjake 346 in ,oa vinograde 3.030 hektarov. Ni pa vsa zemlja obdelana. Zlasti vinogradov F Precej neobdelanih, deloma še iz do-e Pred zadnjo vojno, ko je bilo mnogo rt uničenih po filokseri. So pa tudi še Puščeni mnogi vinogradi, katerih ob-Qva se lastnikom doslej ni zdela do- ■ ° j donosna, ker so trte bile že stare , Remija izčrpana. Končno so še neob-,e‘ani tudi nekateri vinogradi optan-°v> ki so se odselili. V glavnem pa so emljišča optantov obdelana, ker so na ^Puščena posestva prišli novi ljudje. .vo prebivalstvo se še ni popolnoma Prilagodilo tukajšnjim razmeram in de-|0.'’uirn potrebam; zato je nekaj zem-Psč ostalo še neobdelanih. Vsekakor ,e bil0 letos preoranih mnogo zemljišč, k* so v zadnjih letih bila opuščena, ta-v°. da je zdaj obdelane zemlje mnogo ec kot pred nekaj leti. . sestavi pridelovanja je najpomemb-klša sprememba zadnjih let ta, da se j-, močno povečalo pridelovanje paranoikov in zgodnjega graha, in sicer a račun žitaric. To je z vidika gospo-arstva vsega področja vsekakor ugod-Pridelek paradižnikov, ki je znašal jpPmj kakih 50 do 100 vagonov na lese je dvignil na šest- ali sedemkrat-višino. Povečal se je zlasti izvoz ^.^ega paradižnika na razna tržišča in Jugova oddaja v tovarne za izdelova-Je Paradižne mezge. V prejšnjih letih J J.e samo podjetje »Fructus« v Kopru av’ilo s predelavo paradižnikov s tega {Ju roč j a za proizvodnjo mezge, sedaj Pa taka mezga izdeluje tudi v Izoli, Puajšnji tovarni Arrigoni, in paradiž-Jke s koprskega področja kupujeta tu- 1 tovarni v Umagu in v Ajdovščini, "d ostalih proizvodov je treba ome-y zlasti zgodnji grah, katerega pri-‘a obalno področje nad 100 vagonov 1 leto in ki se v glavnem izvaža na ^.ozernski trg. Nadaljnji pridelki so tu-1 zgodnji krompir, zgodnje vrste ja-j.u in raznovrstna povrtnina, kakor Reko, v Celje in Maribor, a tudi v Trst, v Avstrijo in Nemčijo. Od pozne povrtnine zasluži omembo cvetača, od proizvodov vinogradništva in sadjarstva namizno grozdje, mandeljni in zlasti olive, iz katerih se na obalnem področju izdeluje olje v osmih oljarnah. Pridelovanje vina igra v gospodarstvu področja pomembno vlogo. Prideluje se črno in belo vino, nekako v e-nakih količinah. Znani, kvalitetni vrsti sta refošk in malvazija. Predelava se vrši v dobro opremljenih vinskih kleteh iz odkupljenega grozdja, deloma se pa odkupuje tudi mošt ali zrelo vino. Odkup se vrši preko zadrug, ki so dobro opremljene s potrebnimi prevoznimi sredstvi in razpolagajo tudi z dobro organizacijo. Zadruge oskrbujejo tudi kmetijska gospodarstva s sadikami, z umetnimi gnojili in z zaščitnimi sredstvi, obdelujejo pa tudi zemljo s traktorji in z enoosnimi vlačilci. Nekatere so opremljene tudi z modernimi škropilnicami. KAKŠNA BO LETINA Letošnja letina bo zaradi neugodnih vremenskih okolnosti verjetno komaj povprečna. Pred dvema letoma je bila izredno dobra, lani pa slaba, in sicer v glavnem zaradi poznega hudega mraza po milih prvih mesecih lanske zime. Letos so kulture zopet močno trpele zaradi pozebe v pomladnem času in nato zaradi neugodnega poletja. Oljke, ki so se že začele popravljati od posledic lanske pozne zime, so letos vnovič bile prizadete. V nekaterih nre-delih področja oljke letos sploh ne bodo obrodile in tako tudi ne bo proizvodnje oljčnega olja. Poleg oljk je letošnji pozni mraz prizadel v nižinskih legah zlasti vinsko trto, a tudi paradižnike, krompir, koruzo in fižol. Poletje se je pa pojavilo najprej s hudo vročino in sušo, potem pa z nevihtami in točo. Največ škode po tQČi je meseca julija bilo v koprski občini. Dr. O. (Konec prihodnjič) BOGASTVA NAŠE ZEMLJE Kakao - dragocena pijača raznovrstna povrtnina, v stročju, kumarice, bučke, rano 3e, paprike in melancane. Sadjarstvo koprskega področja daje ‘godnje češnje in hruške, rano groz-jabolka in slive, vse to deloma za ^ottiači, deloma za inozemski trg. Sad-se izvaža v Ljubljano, Zagreb, na Evropejci so se seznanili s kakaom v času, ko so Španci z ognjem in mečem zavojevali Mehiko. Njihov vojaški voditelj Fernando Cortez ga je z vojaškega gledišča visoko cenil; svojemu cesarskemu gospodu Karlu V. je poročal, da lahko čaša te dragocene pijače ohrani vojaka cel dan pri moči. Plod kakaovca je strok, podoben nekakšni rdeči kumari; v njem je 30-40 zrn, ki jih je treba prati, sušiti in še sicer pripraviti .preden postanejo uporabna. Mehikanci so kuhali kakaovo zrnje v vodi in ga začinili, bogataši z vanilijo, medom in sladkim javorovim sokom, revni pa kar s koruzno moko in papriko ;pijači so za časa Montezm me rekli »čokolatl«. Zrnje so uporabljali tudi kot denar in so še davke z njim plačevali. Sprva ni bil kakao v Evropi v posebnih čislih; povrhu ga je v Španiji preganjala celo inkvizicija. Ko pa so se ga naučili pravilno pripraviti in osladiti, je nastopil zmagovito pot. Danes služi v prvi vrsti, kar vsakdo ve, za proizvodnjo čokolade. Kakaovec je silno občutljivo drevo; živeti hoče v tropskem podnebju, pa se boji sonca in vetra; korenine so mu tako nežne, da ne prenesejo kamenčka v zemlji. Da bo uspeval, mora biti' zemlja izredno čfsta, ne presuha; če je le malo premokra, bo drevesu škodovalo. Vrh vsega se ga lotevajo vsi mogoči škodljivci, črvi, hrošči in glive. Mehika je že zdavnaj prenehala biti izvoznik tega koristnega zrnja. Zasadili so kakaovec v Gvajani in drugih deželah Srednje in Južne Amerike. Evropa se je zalagala s kakaom od tam vse do konca prejšnjega stoletja; žlahtni kakao je prihajal predvsem iz Ekvadorja in Venezuele, deloma iz Kolumbije ter z nekaterih srednjeameriških oto- kov, pozneje, vse do prve svetovne vojne pa iz Brazilije, kjer je v zvezni državi Bahia še danes zasajenih kakih 100 milijonov dreves. Ta obrodijo dvakrat na leto. V prvi svetovni vojni je bilo povpraševanje po kakau zaradi preskrbe ameriške in angleške vojske zelo veliko. Takrat so imeli brazilski proizvajalci zlate čase. Toda že med omenjeno vojno je bilo kazno, da bodo Brazilijo drugi potolkli. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč začela Anglija zasajati kakaovec v svoji takratni koloniji Zlati obali ob Gvinejskem zalivu. Kultura je uspevala izredno dobro in so jo kmalu razširili na sosednji Togo, Kamerun in Nigerijo. Danes so te afriške dežele v proizvodnji surovega kakaa daleč pred vsemi drugimi. Od celotne svetovne, proizvodnje 7% milijonov stotov v letu 1952 je odpadla cela tretjina, namreč 2% milijona stolov, na Zlato obalo 1,1 mil. na Nigerijo, 1,4 mil. pa na druge dežele ob Gvinejskem zalivu, dočim so proizvedli Brazilija 970.000, Dominikanska republika 300.000, Ekvador 28.000, Venezuela 180.000, Kolumbija 150.000, Britanske Antile 148.000, Mehika pa 90 tisoč stotov. Izmed neameriških in ne-afriških dežel se je v tistem letu uveljavilo tudi otočje Samoa v Tihem oceanu z 22.000 stoti. V Italiji je kakaovo zrnje znatna u-vozna postavka; lani so ga namreč u-vozili 226.404 stotov v vrednosti 9,5 milijarde lir. (d. s.) Milijarde v slovenskih gozdovih a čebel ni doi/olj, da bi jih pobrale Na Okroglini, 14. avg. Mislite morda na milijarde, ki jih je reden les v slovenskih gozdovih? Jaz IJslim na druge milijarde. Čebelarji, J so pripeljali na pašo na stotine pa-(okoli 500) čebel tudi na 50 kilo-etrov daleč sem gori v gozdove na Joglini — približno na polovici poti J. Ilirske Bistrice do Snežnika — pra-JJ°. da je med, ki bo letos ostal nepo-ran v jelovih gozdovih vreden mili-I de. Čebel ni dovolj, da bi ga pobra-J Tako obilno medijo letos jelovi gobovi. Tu v je]overn jn smrekovem gozdu 1’ reamo« okoli 1000 metrov nad mor-Jm. Trčati pomeni v nekaterih krajih Irčalnico, ki deluje po centrifugal-etn načelu, cediti med iz satja; dru-jjd zopet pravijo »vrzati« ali bolj pre-J°sto in pravilno točiti med s točil-, lc°. Okoli 12 km pod nami je domači rai (II. Bistrica) slovitega slovenske-sa čebelarja A. Žnidaršiča, ki je zamis-» “Žnidaršičev panj«; ta je danes znan e Po vsem svetu. Naše delo vodi žni-Jtšičev učenec, čebelarski mojster g. ^jn. je drugo trčanje. Poprej so trčali p ®Uični med, zdaj trčajo gozdnega, hdne čebele so letos nanesle v neka-Jr° Panje do 15 kg in še več gozdnega j Ju. Neki čebelar je na 85 panjev pri-Jbil i{ar j6 st0tov medu. Le poglejte, ■ Jo teče v nepretrganih curkih iz tr-JJice v mlečne vrče! Recimo, da ima Jbelar okoli 20 panjev in da je v vsa-31 Panju povprečno po 10 kg medu. 0a kg prejme v zadrugi v II. Bistrici rjprečno 290-300 dinarjev, za ves med okoli 60.000 dinarjev. Zadruga od-to ^ed podjetju »Medex« v Ljubljani; ^ 8a izvaža v tujino, zlasti v Zahodno jjbičijo. Pravijo, da ima med na med-Jtjodnem trgu ceno približno enega n° arja za kg. Čebelarstvo je torej do- IQsno. ta?eveda medijo gozdovi le redko kdaj SJ° kakor letos. Čebelarji pravijo, da J lo zgodi vsakih 8-10 let. Vmes so slabše letine — v zadnjih letih . r štiri zappredne — ko nimajo čebele Pa^e n't'’ c*a b* prezimile. V tak-ket J1*113!1 mora čebelar kupiti veli-lerkoličine sladkorja (8-10 kg na panj) - 1 njimi krmiti čebele pozimi, cbelarstvo lahko postane donosen po-l ' i°da postati dober čebelar ni lah-s , To vam je že večkrat povedal naš dj.Iavec dr. Bobič, to vam potrdi turi Cebelarski mojster g. Šajn iz Ilirske .girice, ki ga celo izkušeni čebelarji [J radi kličejo na pomoč. Ko je stara j ahiica neprenehoma ropotala v goz-v ‘u gori nad Bistrico, nam je pripo-Pj ,°Val, da je švicarski strokovnjak dr. jo* 0cIkril 68 bolezni, ki lahko napade-bretriat'co' Brez matice pa ni zalege, a [3. zalege ni čebel-delavk. Med nevar-lijQ !. boleznimi, za katerimi lahko zbo-'id ^elc-delavke, je znana pršica, ne-[3?. niušica, ki skoraj zgrize čebelo bol telesu. Koliko je še drugih ^0Jnl in nevarnih škodljivcev, ki jih lico, naložen z drvmi ter nas stisnil pod svojo streho. Na 12 km dolgi cesti skoraj nismo spregovorili besede; le tu pa tam sem postavil drvarjem kakšno vprašanje: koliko časa delajo in koliko zaslužijo, »še gre,« so mi odgovorili. Plačani so od kubičnega metra, ki ga naložijo v gozdu in razložijo na bistriški postaji, šofer pa od prevoženega kilometra. Zopet me je očaral pogled na bistriško kotlino, ki je že žarela pod nami v poletnem soncu. Ob tem pogledu me mučila misel: kako to, da se še danes po tolikih izkušnjah in trpljenju, ki ga skriva tujina, toliko mladih ljudi z neverjetno lahkoto loči od te prelepe z?em-Ije in slepo vrže v naročje mačehi tujini? Iz tega razmišljanja me nista prebudili niti srni, ki sta srepo zrli iz gozda na pošastni tovornik. L. B. SMRTONOSNI PIK ČEBELE? Slovenski ameriški listi poročajo, da jc nedavno umrl v newyorški bolnišnici v 36 letu starosti John F. Sorge, ki ga je 45 minut poprej pičila čebela. Zdravniki so skušali dognati, kaj je vsebovalo želo čebele, da je bil pik smrtonosen. Ostriga na Koprskem in v Avstraliji Pred leti je pričel tedanji Institut za pospeševanje kmetijstva v Kopru pod vodstvom dr. Kovačiča gojiti ostrige. To ni osamljen poskus. V Avstraliji poskušajo zadnjih deset let s kulturo japonskih ostrig, ki so trikrat večje kakor domače. Zaradi njihove velikosti jih je ducat, ki se prodaja po 5 šilingov, dovolj za kosilo. Gojijo jih na palicah, ki jih prej potopijo v slabi mešanici cementa in vode ter nato pribijejo na okvire; te pa privežejo na dno reke. Po šestih do devetih mesecih jih namestijo v območje, kjer ostrige najboljše uspevajo, navadno tja, kjer se reke izlivajo v morje. Po dveh letih odstranijo ostrige s palic in jih prodajo ali pa namestijo na žične mreže, da se še bolj razvijejo. Ta izbor ostrig, ki so dovolj velike za prodajo, je najdražji pri tej kulturi. Ko živalica v morju raste, uporablja snovi, ki jih sprejema v obliki hrane, tudi za ustvarjanje nove proto-plazma, ki ima določeno strukturo. Skeleti v obliki školjke ali kosti se tudi pri tem tvorijo, vendar je malo razlike v načelu med gradnjo skeleta ali ustvarjanjem mehkejše protoplaz-me. Snovi za skelet se največkrat tvorijo tudi iz hrane v obliki apnenčevih $oli, ali pa so zgrajeni iz snovi, ki so v hrani. Nekateri mehkužci zgrade skelet, ki je včasih pravo čudo glede na konstrukcijo. To delo vrše celice, ki nimajo nobene prave povezave med seboj in kljub temu gradijo v popolnem sodelovanju. Čeprav lahko govo- Tuu&etn RIM PRIVABLJA NAJBOLJ AMERI- KANCE. V mesecu juliju je prispelo v Rim 180.686 turistov. Od teh je bilo 89.606 domačih turistov s 230.600 nočninami in 91.080 tujih turistov s 309.050 nočninami. Od teh turistov so imeli največ koristi hoteli prve kategorije. Upajo, da se bo ta konjunktura v mesecu avgustu raztegnila tudi na hotele nižjih kategorij.. V Rim je prispelo največ ameriških turistov, in sicer kar 33.515, Angležev 8.505, Nemcev 6.250, Avstrijcev 2.830, Belgijcev 2.615 itd. TURIZEM V SLOVENSKEM PRIMORJU je v avgustu dosegel višek. Hoteli v Portorožu so dobro zasedeni. Turisti so iz vseh evropskih dežel, mnogo je tudi domačih, zlasti iz Slovenije in Srbije. V piranskem hotelu »Roton-da« so preuredili dvorano in vpeljali orkester. Med Piranom, Portorožem, Koprom in Ljubljano posluje dnevno v eni smeri po 11 prog, ki so pogosto še ojačene; kljub temu moraš prenoti-rati vozovnico nekaj dni vnaprej. Portorož je povezan tudi s Puljem, Reko in Gradcem. Z MOTORJEM V JUGOSLAVIJO. Turisti, ki nameravajo z motorjem v Jugoslavijo, morajo imeti mednarodno šofersko izkaznico. Uredba ne velja za motorčke do 50 kub. cm. šoferska izkaznica je torej potrebna tudi za skuterje, kot so Vespa, Lambreta itd. TABORJENJA TUJIH TURISTOV na Opčinah in v Sesljanu ni prekinilo niti slabo vreme, ki je nastopilo na Tržaškem med nedeljo in ponedeljkom. Toplota je padla kar za 10 stopinj, to je od 29 na 18 stopinj Celzija. Naslednjega dne se je še znižala na 16 stopinj. Mnogo turistov je na prehodu iz Jugoslavije v Italijo ali v obratni smeri. Zelo živahen promet je tudi na bloku v Škofijah, ki je v turistični sezoni postal res mednaroden. Prav so storila jugoslovanska oblastva, da so pojačila osebje na bloku, da se tako promet hitrejše odvija. Pri pregledu imajo prednost potniki s potnimi listi pred potniki z obmejnimi izkaznicami. Da Ijo manj ccslih iinsreč V pavilijonu za motorizacijo na tržaškem velesejmu so bile razstavljene zanimive naprave, s katerimi se lahko vsak prepriča, ali poseduje vse tiste lastnosti, po katerih se odlikujejo dobri vozači motornin vozil, v tem primeru nas ne zanima, ali nekdo pozna vsemogoče dele motorja in še marsikatere druge sestavine avtomobila, temveč vozačeva prisotnost duha ter njegova zmožnost dojemanja tudi skoraj neopaznih pojavov, na katere naleti med vožnjo. Tovrstne priprave sta razstavila Inšpektorat civilne motorizacije ter Vsedržavna ustanova za preprečevanje nezgod. Ko se med vožnjo pojavi neka zapreka se moramo še tisti trenutek odločiti, kako bomo preprečili trčenje. Z vso gotovostjo moramo vedeti, kako bomo v takem primeru, uporabili zavoro in krmilo. Pri dobrih vozačih nastane refleks v možganih v zelo ikifatkem časij, pri marsikaterem so pa refleksi zelo počasni. Kdor želi spoznati mero prisotnosti duha, naj se kar usede na stol preizkuševalne naprave. Kazalec mu bo z vso gotovostjo povedal, ali lahko vozi z veliko hitrostjo. Ako spoznaš, da so tvoji refleksi počasni, tedaj" nikar ne pretiravaj s hitrostjo, da neki dan ne povzročiš hudo nesrečo! Z neko drugo napravo lahko ugotovimo, v koliki meri še vidimo, ako nas slepi žaromet avtomobila, ki ponoči vozi naproti. Dober vozač mora tudi videti v dovolj velikem zornem kotu ter pravilno oceniti razdaljo in hitrost vozil, ki se bližajo. Tudi o teh lastnostih se lahko prepričate pri pogledu v pripravo za preizkušanje gledanja v prostoru. Glede na neprestane cestne nesreče bi bilo priporočljivo, ko bi vse te naprave čimbolj popularizirali in jih pričeli sistematično rabiti. MP -it* -t t- rimo o pravi umetniški dovršenosti glede gradnje školjk, vendar so vse izdelane po istem vzorcu. Vsak gradi kakor drugi njegove vrste. Vsaka školjka ustvarja zunanji skelet in pro-toplazmo, ki je točen prototip drugih iste vrste. Vprašanje je, ali bi se poskusi z japonsko ostrigo obnesli tudi pri nas tako dobro, kakor so se v Avstraliji. Zakaj j« v Trstu toliku ljudi krez dela G. R. Accerboni ugotavlja v tržaškem »II Piccolo«, da so v zadnjih treh letih razne okoliščine poslabšale položaj tržaških delavcev. Od oktobra 1954 do oktobra 1957 je prišlo v Trst na tisoče istrskih beguncev, ki so si kmalu preskrbeli delavsko knjižico in brez posebnih težav tudi delo. Druga sprememba zadeva begunce, ki so bili že prej v Trstu, a so šele v tem obdobju dobili tukajšnjo rezidenco. Tretjo spremembo je povzročilo izseljevanje visokega števila tržaških delavcev v Avstralijo in odpusti iz službe, zlasti pripadnikov bivše Zavezniške vojaške uprave. Četrto spremembo je povzročil zakon o vajencih, po katerem je stopilo v delovno razmerje veliko število mladih ljudi. Prebivalstvo Trsta stalno narašča. To pa se ne dogaja zaradi naravnega prirastka, temveč vsled priseljevanja iz Istre in Italije. Razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi je bilo v tem obdobju naslednje: Leta 1854 (januar - marec); zaposlenih 87.000 nezaposlenih 19-21.000; leta 1954 (april - junij); zaposlenih J87.000 nezaposlenih 19-16.000; leta 1957 (januar - marec): zaposlenih 87-89.000 nezaposlenih 20418.000; leta 1957 (april - junij): zaposlenih 88-89.000 nezaposlenih 16-15.000. Številčno se torej položaj ni bistveno spremenil. Spremenila se je 1 e struktura zaposlitve. Znižalo se je število zaposlenih žensk in odraslih Tržačanov, povečalo pa se je število zaposlenih beguncev in tržaških mladih delavcev. Številke na primer tudi ne povedo, da je izgubilo delo 4.000 bivših uslužbencev ZVU in drugih 4000 uslužbencev javnih ustanov, ki so bili pretežno Tržačani, ter da se je na drugi strani, to je v industriji in obrtništvu povečalo število zaposlenih za 6.000 ljudi, od katerih je malokdo rojen v Trstu. Po teh podatkih je slika zaposlenosti v Trstu še bolj žalostna, kakor je videti po golih številkah. Že tako je Trst užival žalosten sloves, da je namreč po številu nezaposlenih na prvem mestu v Italiji, lahko rečemo tudi med mesti v vsej Evropi. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Zadnji drobec tržaške avtonomije Pretekli teden, v noči med nedeljo in ponedeljkom, je začel veljati nepričakovani ukrep generalnega vladnega komisarja v Trstu o povišanju cen tobaka na Tržaškem na raven cen v Italiji. Povišek je zelo velik; saj se dvigne na primer samo pri cigaretah »Nazionali esportazione« od 130 na 200 lir, »Diana« in »Astoria« pa s 160 na 260 oziroma 280 lir zavojček po 20 cigaret. V nekdanji coni A Svobodnega tržaškega ozemlja so bile cene tobaka mnogo nižje kakor v Italiji. Pod zavezniško vojaško upravo so coni A dobavljali tobak Švicarji. »La Zona Franca« ostro napada ta ukrep vladnega generalnega komisarja na Tržaškem, češ da pomeni odpravo zadnjega drobca tržaške avtonomije v trenutku, ko se Tržačani borijo za uvedbo proste cone. Odgovornost za takšno politiko meče list izključno na krščansko demokracijo ter pripominja, da je ta prevzela oblast v Trstu iz rok anglo-ameriške vojaške uprave brez temeljite priprave. »La Zona Franca« dodaja, da listi obešajo na veliki zvon milijarde, ki jih Italija pošilja v Trst, ne omenjajo pa, koliko Rim iztisne v raznih oblikah iz Trsta. Po zenačenju cen tobaka so seveda odpravili carinski pregled pri prehodu s Tržaškega ozemlja v Italijo (v Devinu). Sovjetski znanstveniki so dobro plačani Angleški fizik K. Mendelssohn, ki predava na univerzi v Oxfordu, poroča v listu »The Observer« o plačah sovjetskih znanstvenikov in o uspehih, ki se kažejo v napredku sovjetske tehnike. S sovjetskim letalom na reaktivni pogon »Tupolev 104« se lahko prepelješ iz Prage v Moskvo (čez 1000 milj) v 2 urah in 20 minutah, in sicer letiš v višini 11.000 metrov. Na letališču v Moskvi je pisec videl še večja letala te vrste »Tu 104 A« in »Tu 110«, ki ima 100 sedežev. Rusi imajo tudi velika letala na turbinski pogon (»turboprops«), kakor »Moskva« in »Ukrajina«, ki jih uporabljajo na progah čez Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Zdaj gradijo ledolomca na atomski pogon itd. člankar meni, da so sovjetski fiziki in tehniki lahko dosegli te uspehe, ker se jim ni treba bati, kdo bo finansiral njihove izume in ker so sami dobro nagrajeni. Nekvalificirani delavec prejme v Sovjetski zvezi 600 rubljev na mesec, mlad fizik, ki je komaj zapustil univerzo pa 2 000 rubljev. Ako napreduje v raziskovanju prejema plačo 3000 rubljev, ako pa hkrati predava na univerzi ima 4.000 rubljev. Lektor na univerzi prejema 5 tisoč rubljev in redni profesor 6.000 rubljev. Ako ga izberejo za dopisnega člana akademije prejema še dodatnih 3000 rubljev; če pa postane reden član akademije še 6.000. Tisti fiziki, ki imajo dve profesuri hkrati, prejemajo tudi do 15.000 rubljev na mesec in še več. Kaj se da kupiti s to plačo? Manjši o-sebni avtomobil stane v Sovjetski zvezi 12-15.000 rubljev. Pisec primerja razmerje med plačami nekvalificiranih delavcev in fizikov v Sovjetski zvezi in zahodnih državah. To razmerje je v Združenih ameriških državah 1:5, v Veliki Britaniji 1:7 in v Sovjetski zvezi 1:25. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll fcclolni UTRINKI Enakopravnost Francoske žene Francoska ustava iz leta 1946 ne iz-preminja v mnogočem Napoleonovega zakonika, ki je urejal tudi civilne odnose med možem in ženo v zakonu. Nova ustava ni hotela popolnoma presekati s preteklostjo, temveč je pustila, da sam razvoj življenja prinese nove reforme. Čeprav priznava ustava enakopravnost žene, daje v določenih primerih vendar prednost možu. Tako n. pr. je dovolj, ako zavarovalno polico, ki zadeva tudi imetje žene v stanovanju ali v hiši, podpiše samo mož. Mož tudi izbira sedež in kraj skupnega življenja. Njemu pripada pravica do vzgoje otrok, žena ima pravico izvrševati lasten poklic. Ta pravica ji je bila priznana dejansko že poprej. Francoske žene se že dobro stoletje zelo udejstvujejo v poslovni dejavnosti. Zakon dovoljuje francoski ženi, da sama upravlja svoje premoženje ter si n. pr. lahko odpre račun pri neki banki in nalaga denar brez pristanka moža. Do danes je še v veljavi navada, da žena ne zaključi posla proti odplačevanju na obroke, ako mož ne da svojega pismenega pristanka. NOČEJO POSTATI GOSPODINJE. Univerza v Michiganu v Ameriki je izvedla zanimivo poizvedovanje med dekleti; poizvedovala je, kakšno bodočnost si želijo. Zaslišala je 1925 deklet v starosti med 11 in 19 letom. Okoli 94% deklet je odgovorilo, da upajo, da Računaj in znpel računaj! Že stari grški modrijani Anaksago-ras, Anaksimenes, Empedokles in Py-tagoras, so poudarjali neizmerno velik pomen številk in števil ter računanja v stvarstvu in v vsem človeškem življenju. Pusitmo ob strani velik pomen, ki ga imajo številke, števila in računanje v fiziki, astronomiji in kemiji in se nekoliko ustavimo pri koristnosti, ki jo ima računica v gospodarstvu in v gospodinjstvu. Računico v vseh svojih operacijah, to je v seštevanju, odštevanju, množenju in deljenju ter v temeljitem poznanju poštevanke z navajanjem in reševanjem praktičnih nalog iz vsakdanjega življenja bi morali temeljiteje poučevati ne le v osnovnih, strokovnih in trgovskih, marveč tudi v višjih šolah, da bi spoznanje o veliki koristnosti računanja takorekoč pre-kvasila vse sloje človeštva. S preudar- n o je o X%U pTtiopihala mioma plikama GS 10C4etmci jidm islemim - 2ehmica b'102 g la m ezni in Poznati čebelar 1 vrči so polni. Še Noi Posode bi bilo nekaj kjn.~- 23 med, a delo smo morali pre-kej 1 *n se zateči pod visoke smreke, J .1185 je zalotil močan piš z dežjem, v. istem času divjal nad Trstom. 0 je privozil velik kamion s priko- Moja stara mati mi je večkrat pripovedovala o prihodu prvega vlaka z Dunaja v Trst, meseca julija 1857. leta. Bila je med onimi radovedneži, ki so na škarpi, v začetku gretarske ceste, pričakovali ta znameniti in razburljiv dogodek. S Škarpe je še zdaj viden izhod iz železniškega predora, ki pa je danes zapuščen, ker so pozneje zadnji konec proge prenesli nekoliko nižje proti morju. Po dolgem zaskrbljenem pričakovanju — je pripovedovala stara mati — smo zaslišali grozen šum in ropot v predoru in kmalu nato je iz njega prisopihala čudna železna prikazen, ki je ves zrak napolnila s črnim gostim dimom in kakor kača vlekla za seboj vozove, iz katerih so gledali ljudje in mahali z robci in klobuki. Vsi smo omamljeni gledali ta nenavadni prizor, nekateri so se začeli križati, drugi pa so se tako prestrašili hudiča, ki je prisopihal iz predora, da so kar zbežali. Nič ni moji gtari materi ostalo tako trdno zapičeno v spominu kot »Na-poljon« in prihod »Ajzenpona« iz gre-tarskega predora. Načrt za južno železnico z Dunaja v Trst je napravil, kakor je vsaj pri nas na splošno znano, ing. Karel Ghega. Kakor vsi novotarji, se je moral seveda tudi Ghega boriti proti številnim nasprotnikom, ki se niso mogli sprijazniti z njegovimi pogumnimi načrti. Južna železnica je nastala namreč z ene strani iz potrebe po zvezi Dunaja z morjem, na drugi strani pa jo je zahteval razvoj tržaške luke. Ing. Ghega je odstranil največjo zapreko za izpeljavo te proge s tem, da je premagal Semmering, visoki prelaz južno od Dunaja. Karel Ghega, po katerem je bila imenovana ulica v Trstu, je bil rojen 13. januarja 1802 v Benetkah in je umrl 14. marca 1860 na Dunaju. Od mnogih njegovih prejšnjih del je vredno, da se omeni njegov načrt za gorsko cesto skozi dolino Sugana in načrt za gorsko cesto v zogrnji dolini reke Inn na Tirolskem. Leta 1848 je vodil gradnjo južne železnice iz Muerzzuschlaga do Ljubljane ter izdelal načrt za železnico čez Semmering. Njegova velika zasluga ni toliko v tem, da je omogočil zvezo Dunaj-Trst, ampak v tem, da je izdelal prvi načrt za gorsko železnico, ki je služila za vzorec vsem pozneje zgrajenim gorskim železnicam, in ker je praktično dokazal, da je mogoč železniški vzpon 25 metrov na kilometer. Pogoji za razvoj tržaške luke so bili sicer že ustvarjeni s propadanjem Beneške republike in z zmago princa Evgena nad Turki, ko je tedanji cesar Karel VI. sklenil zelo ugodno trgovsko pogodbo s premaganim sultanom, ter s proglasitvijo proste luke dne 18. marca 1719. Toda teh ugodnih pogojev ni bilo mogoče izkoristiti zaradi pomanjkanja primernih cestnih zvez med Trstom in notranjostjo države. To je uvidel tudi Karel VI. in odredil potrebno za zgraditev glavne cestne zveze med Dunajem in Trstom in vseh drugih potrebnih stranskih cest. Nove prometne zveze in vsi poznejši, za tržaško luko koristni ukrepi so tako mogočno vplivali na razvoj tržaškega gospodarstva, da je stara luka kmalu postala pretesna in cestne zveze nezadostne. Pojavila se je potreba, da se izpopolnijo z železnicami, predvsem z izgradnjo omenjene juž.ne železnice. Ta je bila torej dovršena leta 1857; komaj 4 leta pozneje, to je leta 1861 pa so bila v Trstu važna posvetovanja, na katerih so razpravljali o potrebi znatnega povečanja tržaške luke, ki že pred odprtjem železnice ni več ustrezala svoji nalogi. Pri teh posvetovanjih je bil navzoč tudi neki gospod Talabot, ki je imel priložnost, da se je osebno prepričal o velikem napredku v marsejski luki. Zanimivo je, da ni nikjer omenjeno, kdo, kaj in od kod je bil ta gospod Talabot; povsod le Talabot in Talabot. Ta gospod Talabot je prišel do spoznanja, da stara tržaška luka nikakor ni bila sposobna, da bi mogla konkurirati angleškim in francoskim pristaniščem. Zaradi zastarelosti in slabe opreme ter nerodnih zvez med postajo in luko so bili namreč manipulacijski stroški v tržaški luki previsoki. Sploh je bila stara luka premajhna, da bi omogočila pretovarjanje blaga z železnice na ladje in obratno. Čudno je, da projektanti južne železnice niso tega predvidevali in da je družba zgradila železnico Dunaj - Trst tako rekoč brez glave, ker je glava železnice, ki je združila Dunaj z morjem, vendar luka, a stara tržaška luka, ki je zadostovala prejšnjim prometnim potrebam brez železnice, ni mogla ustrezati zelo povečanemu prometu, ki se je razvil po izgradnji železnice. In kaj naj še reče k temu, da so prvotno tržaško postajo sezidali 8-10 klaftrov (približno 20 m) nad višino pristaniških naprav, kakor da bi bila železnica zgrajena samo za osebni promet, ne pa predvsem za blagovni, ki mora priti v vagonih v neposredni stik z ladjami. Vse to je vodstvo južne železnice zapazilo šele potem, ko je bila proga Dunaj-Trst že davno dovršena in ko se je pokazalo, da stara luka ne zmore več zaradi pomnoženega blagovnega prometa. Proti koncu leta 1861, to je 4 leta po dograditvi južne železnice do Trsta, je bila stara luka tako prenatrpana z blagom, da so morali z žitom za Trst natovorjene vlake po več dni ustavljati na raznih postajah. Prav v juniju istega leta 1861 se je pojavil v Trstu zagonetni gospod Talabot s svojim načrtom za novo tržaško luko. Na posvetovanjih, ki so bila na podlagi tega načrta, je poročal Talabot, da si je sam ogledal dela za modernizacijo marsejske luke. Povedal je tudi, da bi bila uprava južne železnice pripravljena finansirati gradnjo nove luke, in sicer tako, da bi ona sama prevzela eno tretjino stroškov in da bi posodila denar za ostali dve tretjini stroškov, od katerih je odpadla ena na račun države in druga na račun tržaške mestne občine. Iz vsega tega je razvidno, da je bil zagonetni Talabot pravzaprav tajni predstavnik južne železnice, katera ga je poslala v Marsej in mu naročila, da napravi načrt za tržaško luko. Drago Godina nim preračunanjem prejemkov in izdatkov bi se gospodinjstvo in gospodarstvo bolj smiselno in umno izoblikovala in s tem bi se dvignila splošna raven našega življenja. V vsaki hiši, to je v delavski, v kmečki in v obrtnotrgovski, kakor je običaj v severnih krajih, bi morala biti vedno pri rokah na primernem mestu priprava za računanje, to je papir s svinčnikom ali črna deska ali črn karton s kredo. Naše geslo naj bo: »Več računice in povsod računiea!« Vpeljati je treba dobro knjigovodstvo v vsako gospodarstvo in gospodinjstvo. Beseda »rajtati« v pomenu računati je tujega (nemškega) izvora in se praviloma ne bari. Izraz »rajtati« so uporabljali tudi v pomenu misliti ali nameravati, na primer »sem rajtal kupiti par volov, a mi je sosed odsvetoval« ali »sem rajtal študirat...« itd. V rabi so še danes izpeljanke obrajta-ti, porajtati, zarajtati, izrajtati, raj-tenga itd. V vsakdanjem življenju in v zunanjem stvarnem svetu tako n. pr. mesarji in kupci živine, ocenjujejo njeno približno, težo na oko. Prav tako ocenjujejo lesni trgovci na oko množino ali količino lesa ali del kake gozdne parcele ali kakega gozdnega kompleksa (skupna celotna gozdna površina). Pri prodaji in kupu trave, detelje, plenice, koruze na steblu, to je še v rašči, se kupci in prodajalci tudi poslužujejo precenjevanja na oko in od njih izvežbanosti je odvisno, ali napravijo dobro ali slabo kupčjo, to je da se ne osleparijo kakor pravijo. Pešec računa pot, ki jo mora prehoditi in lovec razdaljo do strelnega cilja. Da se kalkulator kolikor mogoče bolj približa resničnosti ocenitve, ali jo celo točno zadene, je odvisno od njegove izvežbanosti. Ker imamo skoro vsak dan opraviti s kako vrsto ali s kakim načinom kalkuliranja, je potrebno, da smo v posameznih primerih kalkuliranja skrbno natančni in da posamezne slučaje tudi preizkusimo ali kontroliramo če mogoče z mero in vago in si tako pridobimo izkušnje, ki nam bodo prav dobro prišle pri prihodnjih ocenitvah. Kalkulacija ne zadeva samo približnega ocenjevanja stvari in reči zunajega stvarnega sveta, marveč tudi ocenjevanja moralnih in umskih kakovosti in sposobnosti. To velja za vse osebne stike, ki jih imamo z osebami v vseh in prav v vseh opravilih. Kdor se vežba in pozna dejansko računanje in se vadi v dobrem računanju, bo v življenju dobro vozil. To velja za moškega in za žensko, ker sta oba v gospodarstvu in gospodinjstvu enako važna, saj pravi pregovor: Kar mož z vozovi pripelje v hišo, žena iznese v žepu ven iz nje. Dr. Leopold Bobič se bodo nekega dne poročile. Toda med temi dekleti jih je samo 3% izjavilo, da bi rade postale gospodinje. Ostala dekleta se ne navdušujejo za_ gospodinjstvo. Želijo se sicer poročiti, toda z gospodinjstvom se ne bodo bavile, rajši si bodo izbrale lasten poklic ali pa ne bodo delale. Ameriški listi pripominjajo k temu poročilu, da postaja tudi v Ameriki življenje tako drago, da bo kmalu napočil čas, ko bosta morala služiti oba zakonca. VEČ STANOVANJ V SOVJETSKI ZVEZI. Centralni komite sovjetske komunistične stranke in vlada sta sklenila pospešiti gradnjo stanovanj. V ta inamern bodo zasebniki lahko kupili pod ugodnimi pogoji zložljive hišice in si nabavili gradivo za gradnjo stanovanj v lastni režiji. Država bo dajala posojila za gradnjo zasebnih stanovanj do leta 1960. Po prvotnem načrtu naj bi površina novih stanovanj znašala 84 milijonov kvadratnih metrov, po novih pa 113 milijonov. Površina stanovanj, ki naj jih zgradi država, bo znašala 215 milijonov kv. metrov, na vaseh naj bi zgradili 4 milijone kmečkih hiš. NA POLJSKEM NI DOVOLJ DELAVCEV. Poljsko ministrstvo za delo je objavilo, da primanjkuje na Poljskem 150.000 izvežbanih delavcev; brez posla je 36.700 neizučenih delavcev. KANADA OMEJUJE PRISELJEVANJE Kanadska vlada je objavila nove določbe glede naseljevanja tujih priseljencev. Ker se je v prvi polovici tega leta priselilo v Kanado 175.000 ljudi, računajo, da se bo letos priselilo največ izseljencev po letu 1913, ko je prispelo v Kanado okoli 400.000 oseb. Zaradi tega je kanadska vlada odredila: 1. Od 1. avgusta dalje se ne bodo mogli vseliti v Kanado delavci, ki nimajo zagotovljene takojšnje zaposlitve; po tem datumu se bodo lahko priselili le najožji sorodniki tistih priseljencev1, ki so že zaposleni; 2. Prav tako se bodo smeli priseliti madžarski begunci, katerih bo prispelo v Kanado v polovici avgusta 34.000 le, če jih pokličejo sorodniki, ki se obvežejo, da jih bodo vzdrževali, ali pa če jih pokličejo razna podjetja in jim zagotovijo takojšnjo zaposlitev. CEMENTARNA V ANHOVEM bo do bavila Poljski 130 km osmentno-azbest-nih cevi. Po modernizaciji tovarne bo cementarna lahko proizvedla 4.000 kv. metrov strešnikov na leto (doslej samo 2.400). Tuja imena po naše KAKO IZGOVARJAŠ ANGLEŠKA LASTNA IMENA Poglavje zase so angleška imena, ki jih pišemo v izvirnem pravopisu, a imamo z njimi posebne težave v izgovarjanju. Kdor pozna angleščino in ruščino, ve, da zavisi pravilen izgovor v zelo veliki meri od poudarka; povsem drugače se bo beseda slišala, če ima naglas na prvem, kakor če ga ima na drugem, tretjem, zadnjem zlogu. Angleži in Rusi so največkrat sami v zadregi, kako naj izgovarjajo ali oagla-šajo ime, ko ga vidijo prvič napisanega. V teh vrstah se ne bomo mogli spuščati v podrobnosti angleškega pravo-rečja, ker je njegov nauk preobsežen in preveč zamotan. Naši napotki bodo zato namenjeni v prvi vrsti poznavalcem angleščine, ki se bodo v navodolih lahko znašli; drugi bodo zadeli pravilen izgovor samo približno. V naslednjem prinašamo spisek bolj znanih ali pogostih britanskih in ameriških lastnih imen z označbo izreke v oklepaju. Navodilo za izrekanje opiramo na anglosaksonska enciklopedična dela. Izpustili smo splošno znana imena, ki jih danes že vsakdo pravilno izgovarja, in imena, ki poznavalcu angleščine ne morejo delati posebnih tež-koč. Pri transkripciji se zaradi tehničnih težav ne moremo držati znakov, ki jih uporablja vpeljani angleško-sloven-ski slovar R. Škerljeve; zato bo naša oznaka le skopo približna. Britanska krajevna Imena se često končujejo na »wich«, »gate« in »ham«; te končnice izgovarjamo »idž«, »git« in »’m«. Torej: Greenvvich (grinidž), Dul-vvich (da’lidž), Ipsvvich (Fpsidž), Har-vvich (haTidž), Norvvich (no'ridž), Wool-ivich (wu’lidž), Margate (ma’rgit), Highgate (ha’jgit), Ludgate (la’dgit), Nevvgate (nju’git), Ramsgate (ramzgit), Chatham (čat’m), Fulhan (fulTn), Old-ham (ouldTn). Dalje beri: Balmoral (balmoT’l), Belfast (beliVst), Canberra (ka’nbera), Cardiff (ka’rdif), Dunbar (danba’r), Dundee (dandi’), Gloucester (glo’ster), Gresham (greš’m), Leicester (le’ster), Marylebone (mari’b’n), Sydenham (si’ dn’m), Torquay (torke’j), Tottenham (totn’m), Vauxhall (voksho’l), Warwick (wo'rik), Worcester (wu’ster). Ameriška geografska imena: Chicago (šika’go, torej ne čikago, še manj či-kego), Cleveland (kliVland), Dakota (dakoTa), Detroit (ditro’jt), Cadillac (ustanovitelj Detroita, ka’dilek ali ka-dija’k), lovva (a’jowa), Los Angeles (losa'angelez ali losa’ndželez), Massa-chussetts (masaču’sets), Michigan (mi' šig’n), Miami (majami), Milvvaukee (milwo’ki), Ottavva (o'tawa), Ohio (oha’jo), Oregon (o'rigon), Quebec (kwi-be'k), Seattle (si'-atl), Suskatchewan (saska'čew’n), Utah (ju'ta ali ju’to), Vermont (vermo’nt), Wisconsln (wi-skon’sin), Wyoming (wa’joming ali wa-jo'uming), Vosemite (jose’miti). Angleška osebna imena: Asquith (iis'-qwith), Baden-Powell (baden-po’uel), Balfour (balf), iJeaverbrook (biVbruk), Boieyn (bu’lin), Buchanan (bjukan’n), Carnegie (karne'jgi), Carlyle (karla’jl), Davis (de’jvis), Davves (doz), Dewey (dju’i), Dupline Adeane (da’fni adi’n), Gaisvvorthy (golzwb'rthi), Gibbon, Gibbs, Gibson, Gilbert, Gilman (povsod »g«), Gerald (džerild), Guy (gaj), Hugh (hju), Hughes( hjuz), Holmes (houmz), Horace (ho’ris), Jevons (džev’nz), Keitli (kith), Keynes (kejnz), Lincoln (link’n), Lovvell (lou'l), Leigh (li), Leslie (le’zli), Llewellyn (ljue’lin), Macaulay (miiko’-l)i, Somerset Maugham (sanTset mom), Meredith (me’ridith), 0’Flaherty (ol-la’nti), 0’Neill (oni’l), Raleigh (ro’li), Reading (re’ding), Rockefeller (ro’kiie-ler), Roosevelt (ro'zvelt, ne »ruzvelt), Ralph (angl. »raf«, amer. »rali), Salis-bury (so’lzberi), Strachey (stre'jči), VVallace (wo’lis), Wilde (wajld), Wolse-ley (wu'lzli). (Se nadaljuje). dr. d. s. Stran 4 GOSPODARSTVO Nedelja, 25. avgusta SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 32,38 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-142 Tetex: 031 83 Breojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana ii,f< ‘V V •v hudi ive uKite iita-M-kik i-to-luLlt L dei-e-Ktuih uiuu i Zestakih alkobaluili ^licu. IMPENPORT TRST, ul. Cicerone 8 ■ Tel.: 38-136 37-725 Telegr. IMPEKPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje Operira po tržaškem in goriškem sporazumu SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TEC H N A IMPORT-EXPO RT TRST - ULICA FABIO FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN ROVKI (Gorica) drevored .Serenissima", 18 Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blago in prehranjevalne artikle. Podjetje je specializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk jnilrnn IMPORT - EXP0RT MOTO PARILLA MELILLO ALFREDO TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96032 Motorji ..paRiLta”, .jsir, ..motobi” Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialne cene za izvoz IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU sežana, tclef. 4, 62, 66 ZALOGA PAPIRJA FAPYRO§ TRST, Ul. F. Severe, lO Telefon 36-453 Uvo* - Izvoz papirja ter grafičnih potrebščin P otl let (o ČIPKA ■ Idrija ji i r/ it ji l rni if ct Izdelava kleklanih čipk Produzione di pizzi a tombolo Klbppelspitzen erzeugung Production de dentelles aux fuseaux Manifacture of pillore - laces jmpoitatiim in ebclukina pei l' Malhi: ditta Otto Klainel CjG'ii?Mi, n. Jiabtollo 31 te-1.35-2^1 I[E1>NARODNI KMETIJSKI SEJEM V NOVEM S A D E OD 24. VIII. DO 1. IX. 1957 Najpomembnejša tovrstna prireditev v jugovzhodni Evropi. Povečani razstavni prostor in veliko število domačih ter tujih razstavljalcev jamčijo za uspeh v izmenjavi blaga in izkušenj. Rok za prijavo udeležbe zapade 1. maja, za razstavljalce živine pa 1. junija. Novosadski sajam, Novi Sad, Hajduk Veljkova 11, telefoni: 41-05, 36-20 in 21-98 SLOVIMIES LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 17 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Izvažamo: Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnirje Pakete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Leso-vinske plošče — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X» Največja svetovna proizvodnja motoskuteriev ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO VK 1/ ' 125 cc. ZA DELO 150 ZA 1 150 cc. ZA ! 150 CC. ZA TURIZEM 150 cc. ZA ŠPORT Posebni popusti za izvoz v Jugoslavijo. Zahtevajte ponudbe in prospekte pri agenciji: TRST UL. S. FRASTCESCO 46, TEL. 2894« Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, UL Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! tfProdaja In iztlaia nado-,,,,,,,,, , _ „ mestne dele in pritikline GORICA - Trg E, DE AMICIS1 z0 aWomoW,e, motor;e Telefon 21-3S kolesa „MEDEX Ljubljana" Cigaletova ul, 7 Tel. 31-545 Specializirano podjetje za čebelarstvo - izvoz medu, voska, vseli tipov panjev m drugega reprodukcijskega materiala. GORIZIA - VIA DUCA D AOSTA N. 88 ■ TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA TRANS - TRIESTE' a r. Zvidha PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIA NA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRIESTE-TRST V, Deneta 3 - Tel. 38-82?, 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in1-dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. UVOZ SIEA JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi ies, jamski les in za kurjavo TRST Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Kmetovalci in vrtnarji! 1 Po ugodnih cenah lahko nabavite se- menski grah »Holandski« in vse dru- ge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedel ske stroje in druge potrebščine. ______________________I .. . ,T1 9. . Strada Vecchia per ITstria Marinac Vladimir Tei. « ne Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica Telefon Ul. Croce 4 pisarna 34-97 dom 20-70 G. M. COLOMBIN G FIGUR J aiiiOMOion | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TRIESTE-TRST, Via Udine 1 TELEFON 30-1957 -30-198 UVOZ - IZVOZ riLIJTOVINE in IZDEEKOV Trst, Ulica I. della Croce4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTEB - TRIESTE TVRDKA TA n ! |)| IMPORT-,EXPORT ZASTOPSTVA IN KOMIS1! Bit Urar na in zlatarna _ £fiii'ti>iiti Pošiljamo DARILNE PAP v Jugoslavijo in druge LET Trst- Ul. Torrebianca1^-- Tel. 37-839 P. 0. TRST LARG0 SANT0BI0 4 % TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne informacije za putovanja po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skopija, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije! UVOZ - IZVOZ JUGOLINIJA RlJEKA - Poštni predal 379 Telegrami: Telefoni JOGOLIMJA - RIJERA 2B-51, 2B-52, 26 93 Teleprinter : JOGOLUViE B2526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN P0TNIŠRE PROGE Z-/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Ki c/au za kuhava m Vremec R. Lka Nno Opčine - Narodna javni Telef. 21-30G P,ni MObi] Prispele so prve pošilJ:Ha ■— — .............—-j« da —---------—---------"travi No, Bufet Pin^t „Pri Jožku“ C' TRST Ke Ulica Ghega 5t. fc.1 Telef. 24 7110 N v, •;‘0bo Prvovrstna istrska in vina. Dober prigrizek e ^ ^ pristna domača kuhP Zastopstvo v Trstu: “N G R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29*829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l Gondrand TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37.-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJG Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali v r kora 11 Vo Iko 1 IZVOZNO IN UVOZ^ga' PODJETJE TVRDKA F, pom Pni P sk fo b« ti re .N [ker 5! h TRST rac |!na PQka paš jah ; TRIESC,! ULICA ROMA 5 TELEFON 35-l(^ De IaPr, ra na AVTO PREVOZNIŠKI i pai PODJETJE 'lak P 0 Ž Al: TIT IPA AAnOf«! Šti( jArCtrUSŽKJUiOr d. d. IMPOKT - EXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/II - Telefon: ul. Cicerone 30314 - Scalo I.egnami 96716 m A* TRST - ULICA M0RERI šp Tel. 28-373 Pn, Prevzemamo vsakoi/rSp'1 preveze za tu In inut^ ^ stvo. — Postrežba hgotc Cene ugodne . “U a t _____________________>F ti ---- -^Pši Par PREVOZNA ta n IN SPEDICIJSRA icei T V R U R A Giorgio : VitturellC* GORICA Vinii UL. ALMBHI, 12/4 L. Telet. S0B4/S404 , 6C T R. Sij’ UL LAVATOf e _____:>i*a Teieton, da posetite J^aj a "ek; [arj [a h [luž TOi; dar: avte k, s Jaj kilo m piii '0k h hiv, sta. ital 5, pasi lir pa 'raj Pi sajam tehnike I leliniekih tlosiignuea 255 avgust - 2 septembar koristite jiibilarni itopnst od 5«°/0 na jiigosloveiiskiin železnicama i 25 °/0 |)0|msta na evropskim železnicama izlažite i poslujte na inedjunarodnem beogradskom sajmu - izlogu prema istoku i prema zapadli generalno zastnpstvo za italiju: technolloyd, raikno, viole coldoro 25 pPC N ka F i pa; ‘v š|\' ter Me iv Hal ;teg Hit °j n |(le iil iko tre l>0i S !ijE