Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljnbtjani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. V Ljubljani, dne 6. aprila 1935. štev. 13 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Poštnina plačana v gotovini Cena I Din Cuva^no- Jug&stai/ifo { Vse za idelot Današnji časi nudijo najlefpšo priliko za spoznavanje značajev im ljudi. Kaleidoskop dnevnih dogodkov in pojavov se menjava v kameleonskih 'barvah, v tem kaleidoskopu se kažejo razne osebe danes v tej, jutri v drugi barvi. Tako hitro se moda nikdar ne menjava kot v času pred volitvami, ko se čuti toliko razumljivo samo prvovrstnih ljudi pokuhanih, da prevzamejo nase skrb in odgovornost, združeno s .poslanskim mandatom. '-® se izkaže ena barva kot nepraktična, ker dpamja, da bi se našlo mesto na kandidatski listi te barve, se jo naglo odvrže iin obleče drugo. In tako preživljamo primere, da po-atajajo ljudje, ki so stalno pljuvali na jngo-8tovensko miselnost ter se »podtikali nad dami, nesrečnimi jugoslovenskimi nacijonali-. *> preko noči edino pravoverni oznanjevalci Jdgoslovenskega nacijonalizma v najostrepi Jtoltki, nasprotno pa se leve ljudje, ki so se Predstavljali doslej kot Jugosloveni najčistej-Se oblike in so se čutili vzvišene visoko nad bami, nepričakovano v pristaše in zastopnike 'dej, ki jih zastopajo razne separatične liste. 16 pač pomlad in spomladi menja kačja za-*ega svojo kožo, ker ji je postala tekom leta, glasiti pa preko zime že pretrda in preokorna ter si želi nove in gibčmejše, da se lažje izpostavlja žarkom novega solmea. Mi, ki stojimo brez razburjenja in strasti °b strani, bi se lahko veselili nad vsem tem, sai vsi ti dogodki 'kažejo, da smo imeli prav 8 svojimi trditvami in napovedmi, da gre ve-drtii takih prvaikov le za lastne osebe, ne pa Za idejo in da jim je zvestoba do ideje popolnoma tuja. Pa se kljub temu ne veselimo, aer vidimo, da je le še preveč te zalege med «ami in se nam skoraj zdi, da število te za-t,ege narašča. Kakor smo optimisti in vemo, da so vsi taki pojavi le nujna posledica one-£a naravnega razvoja, kateremu se ne more ln Se ne bo mogel tudi naš narod izogniti, pa nani je le žal, ker so taki pojavi sposobni P°V2roČi,ti ogromno škodo narodu in državi. “Ugoslovenski nacijonalizem ni fraza, 'ki jo sme poljubno uporabljati vsak na svoj način |n vsak ob svojem času, naš nacijonalizem je Meja, ki je nismo skonstruirali in izoblikovali mi, marveč smo jo prevzeli že od predhodnih generacij in jo moramo prenesti na zanamce. Vsebina te ideje je .nespremenljiva 'n so zaman vsi poskusi še tako merodajnih Qseb, da bi to idejo spravili v okvir neke formule, primerne za njihov osebni okus in za njihove osebne namene. Taktika je v politiki Potrebna, toda ta taktika ne sme tangirati mkdar vsebine one ideje, koje provedbi naj smži dotična taktika. Od vsega početka je bilo naše stališče v tom oziru vedno enako, saj smo stalno po-vdarjaii, da jugoslovenSki nacijonalizem ne izključuje ljubezni do vseh onih Slovencem, Hrvatom in Srbom lastnih posebnosti, 'ki so značilne za njih prošlost in za njih današnjo kulturo. Kljub temu smo bili ponovno napadeni celo s strani talcih oseb in skupin, ki so ®ame napisale na svoje zastave idejo jugo-toveaislcega nacijonalizma. Celo taki pokreti pokretiči so nas hoteli poučevati, pa so j .1, letn izumljali formule, s katerimi so ho- Y Praksi dokazati nepravilnost našega in 1 faviluogt svojega stališča. Kdo se ne spomi-Ja krika in vika, nastalega vsled Kolumbo-jajca, ki ga je predstavljala formula: Sa-"to oni, ki je dober Slovenec, Hrvat ali Srb, ftono oni more biti dober Jugosloven. Začinjati so se na to svojo formulo, označevali so nas kot pretirane in škodljive fanatike, sena] so pa postali naenkrat sovražniki te lastne svoje formule in pristaši naše, seveda nekateri le za nekaj časa in le pogojno. Ce bodo prejeti kot kandidatje na listo g. Jevtiča, »odo morali seveda zastopati to, recimo našo iezo. Ce ne bodo sprejeti, bodo ostali ali pri avoji dosedanji tezi ali pa se bodo morda Prilagodili celo kaki drugi. Tudi to se je že zgodilo baš v zadnjih v« n’ kar pač najboljše kaže, da veliki večini J*®« onih, ki so se in se še vedno rinejo v osebo 8’ 111 Za Me^°’ marveč le za lastn0 nih dokaz nezrelosti naših samozva- Se P^akov raznih struj je žalostno dejstvo, da težk i, iko ljudi poklicanih prevzeti nase data° vfeme in odgovornost poslanskega man-ves k ie to značilno za ljudi, ki so prej jonie vblatili vse prejšnje poslance brez iz-fclasr ’oCitali .'im požrešnost in nesposobnost, seda- °’Peril'ali z njihovimi dijetami, pa se "J na vse mogoče načine trudijo sami, da Sev'® dokopali do poslanskega mandata in sam ^o dijet. Ni čudno, če je ljudstvo v^j °v Prišlo do prepričanja, da je postalo to ljudi J1!6 danes vprašanje kruha za gotove hiooi’- j dobro vedo, da tudi oni ne bodo j»u v 5? čudežev, da bodo tudi oni prikupi oeinoma praznih rok med svoje volilce, v6a„^vs,e^a toga ne plaše, ker se pač ne za-ieon V , o°d° oni saTni nosili posledice svo-8 batnega hujskanja proti bivšim poslan- Po šestih mesecih Ko je 1. 1921. zaprl svoje trudne oči blagopokojni kralj Peter Osvoboditelj, še ni vsa država čutila tako enotno, da bi bili vsi deli države enako občutili veličino trenutka. Še nismo vedeli, kako naj izgleda v državi, ko umrje kralj... Ko umrje kralj... V bajkah smo slišali, kako je prišel potnik v mesto, kjer je umrl kralj... Vse hiše v žalnih zastavah, okna pregrnjena s črnimi zavesami, na grajskih vratih grb v črnini... Vsepovsod znaki žalosti, ljudstvo vse v črnem. Jugoslavija takrat v letu 1921. Še ni tako občutila izgube svojega kralja. Saj je živel kralj Peter po prestanem trpljenju v svetovni vojni ločen od naroda, s katerim je do-bojeval najtežje zmage v svojem življenju in po dobljeni zmagi iskal v zdraviliščih osvobojene domovine zdravja, ki ga ni našel več. Preveč je prestal od umika preko Albanije, da bi bil mogel s polno silo in voljo vladati osvobojenemu jugosloven-skemu narodu. Zato je vladarske posle vršil regent Aleksander. In ko je sredi avgusta 1. 1921. oznanjala po vsej državi tužna vest, da je umrl veliki kralj Osvoboditelj, smo s spoštovanjem sklonili glave in obujali spomine njegovih velikih borb za naše osvobojenje — a v narodu je le od daleč odjeknila kraljeva smrt in življenje je šlo mirno svojo pot naprej. Saj se je zdelo, da je odšel utrujeni kralj počivat po velikem izvršenem delu, ko je v polni meri izpolnil svojo dolžnost. Od 1. 1904. do 1918. jo zbral okoli sebe vse Srbe in Jugoslovcne, osvobodil srbske, hrvatske in slovenske pokrajine in ujedinil ves narod v svobodni državi Jugoslaviji. To je ceni. Tudi oni bodo dajali odgovor, ta odgovor ne bo lahak, saj so oni sami neprestano hujskali ljudstvo in bodo oni sami vendar enkrat stali pred tem ljudstvom ne da hujskajo proti drugim marveč da dajejo odgovor pred onim ljudstvom, ki so ga nahujskali sami. Vse se maščuje na tem svetu, tako bodo tudi laki demagogi ujeti v svoje lastne zanjke predstavljali le izmečke ob poti, katero mora prehoditi naš narod, če hoče priti do uresničenja svojih ciljev. Čeprav izglodajo ti časi nepovoljno in morda celo tragično, pa so vendar potrebni za prečiščenje našega naroda. Ta se bo slej ali prej naveličal vsiljivcev, ki kriče danes živijo Jevtiču, jutri Hodžeri, pojutrišnjem pa na pr. Ljotiču ali kakemu drugemu, vsiljivcev, ki se ne zavedajo osnovne dolžnosti vsakega v sprednjih vrstah stoječega državljana, da mora biti nosilec ideje in da more le kot tak etati v sprednjih vrs’ah. Kadar se mora dostojen Človek preobleči, se umakne med štiri stene. Pri nas se pa preoblačijo razni vsiljivci kar na cesti in smatrajo, da je to vsaj bilo veliko delo ift zgu4o*itta bp pisala Q junaški epohi, ki je j« napolnil On s svoje vojsko z ogromnimi borbami in sijajnimi zmagami. Zato ga je samo v duhu spremil narod v grob, kjer je našel počitek po nemirnem življenju, polnem truda in dela, borbe in zmag. Ko je prišla črna vest iz Marseilla, je bilo drugače. Kralj, ki je padel tam, je bil še mlad. Še ni bil izvršil svoje naloge. Bil je komaj v začetku svojega dela. In narod je to čutil. Saj je stal ves čas tako-rekoč sredi svojega naroda. In ko je šel v tujino, ga je narod spremljal na njegovi poti. Tako ga je spremljal tudi na poti v Pariz. To ni bila več ona Jugoslavija iz 1. 1921., ki so jo bili vodilni politiki prekrstili v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ne, to je bila že mlada Jugoslavija, rastoča na besedah in nazorih mladega kralja, ki je prestal z narodom vse grozote svetovne vojne in mu je bilo po usodi določeno, da izpolni po vojni svoje poslanstvo kot Ujedinitelj dotlej še razdeljenega naroda. Zato je njegova smrt odjeknila v trenutku v najglobljih plasteh naroda, ker se je narod zavedal, kaj je izgubil. Tej prvi zavesti o veliki izgubi so takoj sledili tudi zunanji znaki žalovanja. Kako je v državi, ko umrje kralj?... Kdor je hotel to videti, je moral priti v Jugoslavijo v onih tužnih dneh pred pol letom. Svet je ostrmel, ko je videl, kaj je Jugoslaviji njen kralj... Bilo je, kakor v bajki... Vsa država se je zavila v črno in narod, ki je pokopaval svojega kralja, je pokazal, da se zaveda, koga pokopuje... Koliko je takih narodov na svetu. In kje pokopujejo kralje ob spremstvu tisočev jokajočih in klanjajočih se do tal, da izkažejo v bolesti zadnji pozdrav Njemu, ki so ga ljubili. Tako odhajajo samo veliki vladarji iz vrst svojega naroda in le veliki narodi tako spremljajo svoje vladarje na zadnji poti. Ni bilo treba ukazov in odredb, nasprotno, treba je bilo skoraj zadrževati množice, ki so se hotele pokloniti mrtvemu kralju, kajti vsa ta vdanost in ljubezen je izhajala iz src in milijoni so pričali, da je Jugoslavija resnica in da je laž, če kdo trdi, da ni Jugoslavije. Ta mrtvi kralj in narod okoli njega, to je bila v tistih dneh Jugoslavija. Osramočeni so obstali obrekovalci tu in onstran mej. V bolesti je izpregovoril narod bolj odločno, ko kdaj prej. Kajti videl je žrtev hujskačev in začutil krivico, ki se je zgodila Njemu, ki je želel narodu in domovini samo dobro. In kot da so se spomnili, da smo Mu prej izkazovali premalo ljubezni, začelo se je romanje na Oplenae. Kdo je hodil prej na Oplenae? Kdo je vedel zanj? Komaj nekaj ljudi! Sedaj so vedeli vsi in vsi so hoteli tja. Ne samo na izlet, ne, na božjo pot, poklonit se Njegovemu spominu, zahvalit se mu za vse, kar je storil za njim dovoljeno in da mora ljudstvo pri tem celo ploskati. Cim več ho takih vsiljivcev in čimholj vsiljivo in nesramno bodo nastopali, tein boljše bo za naš narod, ki že danes nestrpno gleda na tako početje in napušča take samolastne vsiljivce. Vsi ti ostajajo sami, od njih za trenutek z blestečimi frazami in de-magoškimi gestami zapeljane mase so jih zapustile in tako se kot izrabljene pocestnice ponujajo na vse mogoče načine mimoidočim. Le redka ima srečo, da se je kdo izmed mimoidočih usmili, narod ne bo imel dobička niti od onih, ki ostanejo prezrte, niti od onih, ki najdejo morda usmiljenje vsaj za trenutek, da se lahko vležejo v to ali drugo posteljo,kajti vse so izžete in preživele, pa naj nastopajo še tako mladostno in naj bodo njih besede še tako vabljive. Kaleidoskopa je dovolj, treba je močne roke, da izbriše vse te nestalne, neprestano se spreminjajoče barve in vstvari našemu narodu njegovo končno, po naši ju gos lov enaki trobojki označeno in nakazano obliko in bodočnost. I. C. nas. .. In narad, ie šel ti* bot v narodno svetišče... Komaj smo se zavedali, da preživljamo tako čudovite čase. Žalost nas jo tiščala k tlom, da nismo vzklikala od veselja, ko smo videli, kako iz smrti raslo novo Življenje. Pa smo še dvomili in smo mislili: čez nekaj tednov bo vse prešlo... V resnici pa je ni bilo hiše, ki bi sc ga »e spominjala, o vseh svetih so Mo prižigali skeče na vseh pokopališčih, za 1. december so mu zasajali spominske slike, vsa dre-štva so zaključevala svoje letno delo v spominu na njega in vsi kraji se pripravljajo, da mu postavijo spomenik. Tako je, ko umrje v državi kralj... Žalne zastave so plapolale po mestih še po 9. decembru, in žalne znake so nosili ljudje še do novega leta; po naših šolah še sedaj vise Njegove slike s črnim trakom obdane. Šolska mladina sama š£ vsa živi njegovemu spominu in se pripravlja na pot na Oplenae. Pa je prišel predpust. Mislilo se je: žalost je oficijelno končana. Razveselimo se. Pa ni bilo veselja nikjer, ne plesov, ne hrupnih zabav, še daleč v ta Čas je segla narodna žalost in ko ob polletniei gledamo nazaj, s ponosom moremo reči: Jugoslavija je pokazala, kako izgleda v državi, kjer je umrl kralj. Vidi se, kako so bili eno: kralj, narod in država. Da so zrastli tako drug z drugim, da se Čuti globoka vrzel, če eden od njih pade. V tem vidimo bodočnost Jugoslavije! OB ZAKLJUČKU GLOBOKE ŽALOSTI PO BLAGOPOKOJ-NEM VITEŠKEM KRALJU ALEKSANDRU I. UEDINITELJU priredita Oblastni odbor Narodne Odbrane in Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani v ponedeljek, 8. aprila 1935 ob 20. uri v dvorani Kazina SPOMINSKI ŽALNI KONCERT Spored: 1. Državna himna. 2. Spominski nagovor: Dr. Cepuder Jc predsednik Oblastnega odbora Nar Odbrane. 3. Čajkovski: Slovanska koračnica. Izvaja pomnoženi radijski orkester, dirigira kapelnik Anton Neffat. 4. Michl Josip: človeka nikar. Poje direktor državnega konzervatorija Julij Betetto e spremljevanjem orkestra. 5. Osterc Slavko: Godalni stavek iz suite. Iz- vaja pomnoženi radijski orkester, dirigira kapelnik Anton Neffat. 6. Leskovic: De Profundis. Poje operna pri- madona Zlata Gjungjenac s spremljevanjem orkestra. 7. Borodin: Uvertura opere Knez Igor. Iz- vaja pomnoženi radijski orkester, dirigira kapelnik Anton Neffat Vstopnina: Sedeži po Din 20'—, 15'—, 10— in 5'.—. Stojišča za nečlane po Din 5'—, z« Člane in dijake po Din 3'—. Predprodaja vstopnic v pisarni Oblastnega odbora Narodne Odbrane, šelen-burgova ulica štev. 3, tel. 2109, in 1 uro pred pričetkom koncerta v Kazinu. Narodna Odbrana poziva vso h** gOBlovensko javnost, da s svojo udeležbe počasti spomin našega VELIKEGA MUČENIKA! Stran 2. »PO H O D< Štev. IX kandidati in poslana nekdaj in sedaj Parlamentarno življenje se je pri nas začelo šele z 1. 1848. 'Prej so zastopali pokrajine pred vladarjem le plemiči t. zv. deželni stanovi, zdaj je naenkrat postalo geslo: Vsa moč izhaja iz ljudstva. Ljudstvo ja bilo torej po-vabljeno in poklicano, — ko je propadla nadoblast plemstva — da po svojih zastopnikih izraža svoje želje in voljo v parlamentu. Srednja Evropa jo bila, kar se tiče »ljudstva« v 1. 1848. še zelo zaostala. Večinoma je bilo to »ljudstvo« do tega leta še tlačan grajske go-‘ spode z zelo zastarelimi nazori glede državnega življenja. Istotako je bilo pri nas. Naravno je, da je bilo kmetu glavno vprašanje, ali bo prost desetine in tlake. Drugo ga ni dosti zanimalo. Meščani in mladina so se borili bolj za »državljanske pravice«. Njim je bila glavna skrb politična svoboda. Zato so vsi imeli na jeziku samo eno besedo: konstitucija. Zdelo se je, da je ta »konstitucija« vse-gamogočna in db bo z njo zavladal raj na zemlji. Ko danes čitamo, s kakim entuziaz- mom je mladina 1. 1848. pozdravila »konstitucijo«, si šele moremo misliti, kako je bilo pred njo. Toda v Avstriji je to splošno navdušenje za konstitucijo naenkrat prekinilo še važnejše geslo: »narodna svoboda!« Čemu nam konstitucija in politična svoboda, če ni narodnih pravic, t. j., če ne smemo v uradu in v soli izražati svojih misli in želja v narodne:)! jeziku. Tako je ob enem z bojem za politično svobodo nastal boj za narodne pravice — in v jezikovno mešani Avstriji je kmalu ta boj zavzel glavno mesto, kajti politične svobode ni, če en narod vlada nad drugim. Tako je prišlo do hudih bojev med Slovani (posebno Čehi) in Nemci, in Hrvati in Madžari, ki so se jim uprli tudi Slovaki in Srbi in komaj eno leto po t. zv. marčni revoluciji 1. 1848. se je že videlo, kam vodi ona oboževana konstitucija. Pokazalo se je, da tudi v konstituciji vladajo vedno močnejši in da se s samimi zakoni ne da ustvariti raj svobode na zemlji. ki je prehitro pozabil dni trpljenja, in zgodilo se je, da smo med neštetimi strankami dobili celo take, ki so imele protidržaven značaj in so že po programu hotele uničiti državo. Ti ljudje so hodili med narodom in hujskali proti isti državi, od katere so živeli in zabavljali čez državo, za katero niso ničesar storili, dasi so bili zato plačani. Strank© so se trgale med seboj in Stranke so bile same sebi namen. Njih kandidati in poslanci so bili ljudje brez nacionalnega čustva, špekulanti, Zaienia se Evropske države so med tem stopale že v nove forme razvoja. Parlamentarizem kot torišče za govorništvo se je preživel. Čemu besede, besede, besede, če so pa med tem vodilne stranke že sklenile pa svoji volji? Ali ni to izguba časa! Kakor vsaka stvar ima tudi demokratizem in parlamentarizem poleg dobrih tudi svoje slabe strani, čas pa beži in mi živimo v dobi elektrike. Državni organizem mora hitro funkcionirati. Država je organizacija ljudi, ki imajo enake pravice in dolžnosti do dela in kruha. Zato mora država urejevati predvsem gospodarska vprašanja tako, da skrbi za vse svoje člane. Tu ni več časa za prepir, ampak za delo. Ne gre za enega in za en del države, ampak za vse državljane in za vso državo. To je ukaz nacionalizma. Zato so dobili kandidati in poslanci v tej novi državi drugačno nalogo in drugačen pomen. Zdaj ne gre za njih govore, ampak za delo. To delo pa ne gre v prid stranki, ampak narodu in državi. Minili so časi, ko je država dovoljevala protidržavne stranke. To bi bil ... in kobilice so Naše gospodarstvo preživlja krizo, katere najhujša posledica je neizmerno socijalno zlo našega malega človeka — delavca in kmeta. Sem ter tja se že kažejo blagodejni oznaje-valci gospodarskega in socijalnega zboljšanja. Kakor Noetu golob s palmovo vejico v kjunu, tako se nam vidijo ti oznanjevalci gospodarskega in socijalnega miru. Ni nam še jasno, dali kriza res popušča ali jo ne občutimo več v toliki meri — ker smo se je navadili. Vsekakor pa, če te golobe pobližje pogledamo, vidimo, da imajo krive nosove. V zadnjem času opažamo večja stremljenja državnih oblasti za ziboljšanje razmer. Javna dela, omiljena davčna praksa in drugi momenti bodo gotovo v kratkem času igrali pomembno vlogo. Marsikateri ukrepi, ki so se izvajali do sedaj, pa niso bili medicina bolnemu organizmu, temveč samo nekak narlco-tikum, ki je za trenutek ublažil bolečine, da so takoj nato nastopile še z večjo vehemenco. Gospodarski strokovnjaki že dolgo pripovedujejo, da si moramo pomagati sami, če hočemo ozdraviti. Prekratko nam je odmerjen prostor, da bi v tem članku ponovili vsa ona zdravila, ki se priporočajo. Jedro gospodarskega ozdravljenja pa je vsekakor osamosvojitev in pridobitev neodvisnosti od tujih trgov. Neobhodno je potrebno, da proizvajamo sami doma kolikor mogoče veliko onega, česar moramo danes še uvažati. Potrebno je, da predelamo surovine sami, ker le na ta način bomo omejili brezposelnost in pridobili številne nove konzumente. Znano je, da je Jugoslavija tipičen eksporter surovin in polfabri-katov, kar ne daje mnogo haska inše manj zaslužka. Konkurenčni boj s surovinami in polfabrikati je na svetovnih tržiščih sila težak, tale o, da o zaslužkih že dolgo ni toč govora. Ker naših odvisnih kmetijskih proizvodov ne moremo na dostojen način odprodati v inozemstvo, bi bilo prav, da se v tej produkciji omejimo in reorganiziramo kmetijstvo za pridobivanje drugih pridelkov. Riža nam ne bi bilo treba uvažati niti 1 kg, ravnotako tudi ne bombaža, volne in semen za olja. Ta vprašanja so se v dovoljni meri že razmotri-vala v okviru akcije »Svoji k svojim«, ki je rodila že dokaj sadov. Zanimivo in poučno za nas je, da že sprovajajo podobne in seveda še bolj premišljene programe tudi v drugih kulturnih državah. Pa ne samo programe, marveč tudi čiščenja. Najrigoroznejši v tem pogledu je gotovo gospod Adolf Hitler, ki je zapodil iz Nemčije vse one elemente, katere smatra za škodljive ne samo nemški nacionalni ideji, marveč predvsem nemškemu gospodarstvu. In če pregledamo vrste teh bankroterjev nemške družbe, vidimo, da so to predvsem od Boga obdarjeni in odlikovani trgovci — Židje. Odšli so, bežali so, ne morda v obljubljeno deželo Palestino, marveč v obljubljeno deželo — Jugoslavijo. Ni naš namen, da zavzemamo odklonilno stališče napram staremu avtohtonemu židov-stvu v naši državi in zlasti naši banovini, katerega skoraj ni, marveč edinole proti onemu židovstvu, ki se na novo v čimdalje večjih številkah pojavlja med nami in razkraja nas živelj. Ne sme se prezreti, da ti Židje niso nikakor navdušeni za našo državo, naš narod in še manj jezik, marveč so prišli k nam samo izrabljat prirodna bogastva naše države, njeno še preostalo konsumno moč in našega ubogega človeka — delavca. Na konjunkturm način ustanavljajo razna podjetja in tovarne, privabljajo naš kmečki živelj kot ,<*e]av°?. v njih delavnice, jih sramotno plačujejo in edje-gujejo zdravemu kmečkemu delu. Nekaj let bodo producirali in nas izrabljali, investicije bodo večkrat amortizirane, nato pa poberejo šila in kopita, nam pa ostane nesrečen, brezposelni delavski proletarijat. če bi si te gospode malo pobližje ogledali, bi videli, da tudi v drugih pravcih delajo proti nacionalnim in gospodarskim interesom naše države. Po- grabeži, nasilneži; kar je bilo med njimi poštenjakov, so bili v ozadju »raz moči. Namesto skupnega dela za narod in državo so dan n» dan rastli problemi, vprašanja, pitanja, prepiri, spori, debate, zadaj za tem pa se je ra*; pasla korupcija brez primere. Tako so sami te vrste »parlamentarizem« dognali do skrajnosti in 1. 1928. smo praznovali lOletnico svobode s tem, rla so v skupščini pokali streli. S tem je bilo konec te vrste kandidatov in poslancev. nova doba samomor države. Kdor je proti državi, naj gre drugam, če rovari, naj ga zadene niož zakona. Država je samo za one, ki so za njo. Vse države se zapirajo same vase. Zato mora vsak iskati in dobiti kruha doma. To pa je mogoče le, če prav uredimo svojo državo. To je naš državni program. Pri volitvah gre samo še za osebnosti, ki bodo pomagale i&" vrševati ta program. Čim boljši in zmožnejši možje, več moremo pričakovati od njih. Vsegamogočen ni nihče, ne človek, ne država, ne poslanec, ne parlament. Tega smo se že naučili v dobi parlamentarizma, zato vemo, kaj moremo pričakovati. Gre pred vsein za veliki gospodarski in socialni program, je določen za vso državo. Pri takem delu iir ginejo malenkosti. Zato bodo nacionalisti gledali le na može, ki so voljni in zmožni veb-kega dela, ki naj ustvari v Jugoslaviji državo, v kateri bodo imeli dela in kruha vsi vredni Jugosloveni, da bodo v nji rastle srečne generacije daljne bodočnosti. I. B. preplavile deželo znamo take gospode, ki korespondirajo v bla^ ženem nemškem jeziku, ki nastavljajo nemški element na boljših mestih, da, ki celo večinoma stanujejo v Avstriji in se v Maribor vozijo v svojo tovarno, na delo — in p° ogromne dohičke, katere izvažajo in zapravljajo zunaj. V teku kratkih let imamo samo v naši banovini že preko 60 tekstilnih industrijskih podjetij. In če pogledamo, koliko tega je našega, nam je dovolj 10 prstov. Če pa pregledamo koliko tega in njih šefov so tujci in zlasti Židje, nam bi kmalu primanjkovalo las na glavi. Narodna Odbrana se je odločila, da bo točno pregledala ta podjetja in njih gospodo in opozorila javnost na njih početje, že samo iz nagiba samoobrambe in samoohrane. Mi se zavedamo, da je to razkrajajoč element v naši sredi, ki našemu narodu in državi mnogo škoduje, zlasti na severni meji. Smejemo se »štajrerjoklu«, ki v netreznem stanju poveličuje Avstrijo in pripoveduje, da je tam bolje in da je nekdaj bilo bolje. To so predvsem nenevarni pijančki starejše generacije našega zelenega »Štajerja«. Strah nas pa navdaja pred invazijo tujcev v našo privredo-strah nas je pred onimi Židi, pred katerimj je imel strah celo diktator Hitler in jih radi tega pognal preko nemških meja. Prijeten blagoslov pa so nam ravno tako avstrijski-madžarski, poljski, pa če hočete tudi češki Židje. Pregledali bomo tudi one slamnate možici je, ki krijejo s svojimi junaškimi prsi in slovanskimi imeni Zida, ki se skriva za njihovim hrbtom. Tudi take židovske »paradne šimelne« imamo med nami in ti so še nevarnejši, ker ne poznamo njih zaledja, jih imamo za svoje in jim zaupamo. Ti »šimelni« so zato tudi močni ter se jim je posrečilo že marsikatero produkcijsko grano monopolizirati v svojih rokah, najbrže v dobrobit jugoslovanstva in slovenstva, nakar se tako radi pozivajo. Poznamo stroko, ki je radi krize v takem zastoju, da naša stara podjetja vračajo obrtne liste, neka tvrdka, ki krije Zida, pa ,ie monopolizirala v svojih rokah vso še preostalo delavnost. Nam je potrebna industrija, potrebna obrt. vendar naj bo ta v naših r™.3” m , ne, če smo že primorani iskati tui kanita!, naj ta kapital upravlja in na njem dela samo domač človek in dobiček naj ostane doma. Pozno je že, a vendar unamo ne nre pozno naše opozorilo. Nacijonalna javnost in naš konzument, ti pa strogo pazi, komu za; upaš. Ker zbiramo podatke, bomo hvaležni vsakomur, ki nam iih pošlje za poedine slučaje naših abnormalnih in nam tako kvarnih gospodarskih razmer. M. Fronta političnih ekstremistov Poslednje dni se je ustvarilo volilno p0' litično sodelovanje iz skupin z vsemi mogočimi cilji. Tiho govore vse tisto, česar ne žel®> toda ne tiho ne na glas ne povedo tistega* kar žele, zakaj ničesar skupnega ne morej želeti v takšnih skupinah, ki so nastale sam, za volitve. Kaj more biti skupnega v sflcuP1* nah, kjer se zbirajo deli od skrajnega_k(>m nizma do skrajnega ekstremnega šovinizm«> od sikrajnega revolucijonarstva do zaslopn' kov skrajne krute oblike vladanja, od skr nega idealizma do skrajnega realizma? 1 * * • Nikdar ne povedo narodu moško in krito, ikaj prav za prav hočejo, kateri hov pravi namen, prvo glede narodnjg“ige, političnega življenja, in drugo, še vazn 'p ker se politična svoboda ne meri na ffr ^ kakor kruh, kakšne ukrepe predlagajo olajšanje sedanjega težkega položaja. Prvi početki parlamentarizma ■ Res so avstrijski narodi dobili volilno pravico in so dobili svoje zastopnike v parla-mpnt,.Tr toda tudi tam je odločala — večina. Če si,; prečitamo Apihovo knjigo »Slovenci in 1848. 1.« vidimo vso zmedenost, ki je vladala pri nas glede poglavitnih narodnih in političnih vprašanj. Kaj čuda! Stoletja niso imeli prebivalci Kranjske, štajerske, Koroške, Goriške, Trsta, Istre ničesar »kupnega, razven kolikor jih je družil jezik oz. slovstvo. ■ : Šele tik pred 1. 1848. se je začela z »Novicami« širiti splošna slovenska misel. Zato jned onimi, ki so se borili vsak za svoje pravice, je nazadnje vlada — s pomočjo Jelačiča in njegovih čet — obvladala položaj in razgnala parlament, ki je reševal zamoteno avstrijsko narodno vprašanje. Tako je bilo konec pretiranim nadam, ki so jih gojili napram konstituciji. Takoj se je pokazalo, da jezikovno mešana država le težko deli vsem enake pravice. Pa tudi pravice sploh. Izkazalo se je, da le večen boj za svobodo vodi človeštvo do višjih ciljev sreče in svobode. Toda videlo se je takoj, da je na eni strani država s svojimi starimi ideali, na drugi pa državljani, s svojimi novimi idejami. Tako se je začel I. 1848. v Avstriji boj med državo in državljani, ki se je 1. 1918. končal s tem, da je ta mnogojezična država propadla. Prvaki, tabori in mladoslovenci Ko se je pozneje v Avstriji zopet obnovil parlamentarizem — vsaj v omejeni obliki, so bili naši kandidati in poslanci t. zv. »prvaki«. Med tem so bili namreč — od 1. 1848 — že vzrastli med narodom možje prvaki, ki so stali na krmilu narodne ladje. Tak prvak je bil dr. Jan. Bleiweis in oni politiki dr. L. Toman i. dr., ki so uživali zaupanje naroda in skrbeli za njegove narodne pravice. Biti kandidat in poslanec je bila takrat velika čast, saj je bilo število volilcev omejeno in s politiko so se ukvarjali le ugledni možje. To je bila prva doba našega parlamentarizma, doba prvakov. Pa je prišlo burno leto 1868. in na politično poprišče so stopale nove mlade sile. Namesto nekaj mož — prvakov je stopal narod' sam v političen boj. To je bila doba taborov. Velike ljudske množice so zahtevale narodnih pravic. Celo jugoslovenska misel se je že oglašala. Vodstvo naše politike so prevzeli Mladoslovenci s »Slovenskim Narodom« na želu. Število volilcev se je razširilo. Nastala je klašična doba parlamentarizma v Avstriji. Kandidati so izhajali večinoma iz vrst inteligence, posebno doktorji, advokati in svobodni poklici so stopali v ospredje. A začel* se je tudi domači politični boj, boj za »načela«, kot se je reklo, v resnici boj za oblast v deželi. Dočim so bili prvaki od vsega naroda oboževani možje, veljaki, ki se jim je vse klanjalo in krasilo svoje hiše z njih podobami, se je zdaj razvil boj za mandate. Vendar je poslanec tudi v 'tej dobi vsega spoštovanja vreden mož, iz višjih narodnih krogov, vse se obrača nanj, on je up in nada domovine. Najboljša lastnost poslanca je bil njegov govorniški talent. Listi so prinašali dolge govore iz parlamenta, ki je s tern dobil svoj glavni pomen (parlare = govoriti.) Govorniki so v parlamentu tekmovali med seboj v govorniški spretnosti in umetnosti. Vsak vo-lilec je bil ponosen, ko je čital govor svojega poslanca. Koliko lepih, velikih duhovitih misli! Kakšno bogastvo fraz in izrekov! Kakšna lepota besede in jezikal Kako duhovito je zavračal nasprotnika, kako je odgovarjal na medklice. Res, to je bila dobra politična in govorniška šola. Nikoli ne bo več skupaj tako odličnih, zmožnih, izrazitih mož, kot so bili v tej dobi. Tudi Slovenci — moremo reči — sm.o imeli med njimi svoje najboljše. Tip takega parlamentarca s slovenske nacionalne strani je bil n. pr. dr. I. Tavčar, z ljudske verske strani dr. Janez Krek. Število kandidatov raste • kvaliteta pada L. 1905. je bila izglasovana splošna in enaka volilna pravica. S tem se je oblika kandidata in poslanca zopet izpremenila. širše mase ne bodo volile pred vsem inteligente, doktorje itd. — ampak najrajse ljudi iz svojih vrst. število kandidatov je vzrastlo. širši masi bolj ugaja demagogija, udriharija in zabavljanje kot resen govor. Da se omogoči poslanski poklic tudi nižjim slojem — so poslanci dobivali diete. Poslanstvo jo postalo na tii način dobičkanosen posel. Zato se je oglašalo čim dalje več novih kandidatov, ki so vsi skušali dobiti čim več glasov med širšo maso — kajti glas je glas in v politiki je zavladala enakost. Dasi je tudi iz teh vrst prišlo v parlament nekaj zmožnih poslancev, je vendar začel parlamentarizem propadati. "Stranke bo prevzele vodstvo in poslanec je bil le član stranke. Voditelji so govorili, drugi so moidali in glasovali. Čim dalje bolj je politika postajala stvar kupčija. Govorilo se jo o »kravjih kupčijah. Ugled kandidata in poslanec je padel. Izkazalo se je, da to niso oni veliki možje kot nekdaj, saj jo poslanec lahko vsak in najbrže misli le nase in na diete! Začele so se razne afere in škandali. Stranke same so druga drugi očitale korupcijo, pro-tokcijo,'izdajstvo itd. Tako je padel evropski parlamentarizem in gospodje poslanci — vsaj nied ljudstvom že dolgo niso bili oni »sacro-sanetni« t. j. nedotakljivi, popolni in vsega spoštovanja vredni ljudje kot nekdaj. Saj so si očitali med seboj, da kradejo, goljufajo, lažejo itd. V to propadajočo dobo Evrnpe in evropskega parlamentarizma je zagrmela svetovna vojna. Če poslanci že prej nioo pomenili mnogo, so zdaj še manj. Mnogo so jih kar zaprli, posebno jugoslovanskih. Ljudski zastopniki niso imeli besede. Šele 1. 1917. so se zopet sešli na Dunaju, 'da so napravili konec — parlamentarni državi, ki je bila že davno obsojena na smrt, ker je grešila proti svobodi narodov. Tako so poslanci 1. 1918. dovršili, kar so začeli njih predniki 1. 1848. Med tem je dozorela samoodločba narodov... Sicer tudi 1. 1848. to ni bila neznana beseda, samo da je ta samoodločba 1. 1848. govorila; »Če bi ne bilo Avstrije, bi jo morali ustvariti,« 1. 1918. pa je izprevidela, da ie to Avstrijo treba uničiti in je bilo nje geslo; »Avstrija mora propasti.« L. 1848. je ta samoodločba ustvarila Avstrijo, 1. 1918. je iz nje vstala Jugoslavija kot svobodna nacionalna država. In ob času, ko je vsa izčrpana šele dvigajoča se iz vojnih razvalin rabila ta Jugoslavija vse delovne sile, da ji pomorejo do novega življenja, so se spopadli za prvenstvo poslanci bivših strank, ki so vse napake preteklosti prenesli v novo državno telo. In skoraj bi bili doživeli žalostno slavo, da bi bili razbili še eno državo, svojo lastno narodno državo, ki jo je narod ustvaril z milijoni žrtev znoja in krvi. Izpočetka so se kar sami proglasili za gospodarje države, potem jih je izvolil narod, štev. 13. »,POHOD* Stran S. Napredno ali nacijonalno? Pred vojno smo imeli v Sloveniji v glavnem dve politični grupaciji, klerikalno in nberahio, ki še danes dominirata v Dravski banovini. Klerikalna »Slovenska Ljudska -stranka« je imela za seboj precejšnjo večino slovenskih volilcev, posebno deželanov, kmetov, ki so bili pod neposrednim vplivom župnišča. Na drugi strani pa je bila takozvana napredna stranka, ki je bila povsem meščanska in Ivi je zaradi tega prevladovala po mestih. Uradniki, obrtniki, gostilničarji in nekateri kmetje, to so bili njeni volilci. Ko so se po osvobojenju liberalci priključili demokratski stranki in kasneje odcepili od te stranke v Samostojno Demokratsko Stranko, so s seboj prinesli v t-o SDS svojo liberalno m naprednjaško tradicijo. In še danes govorijo njihovi voditelji predvsem o naprednosti, naprednjaškem duhu, naprednih metodah in naprednih smernicah svojega političnega gibanja. Nekoliko poglobitve v njihovo miselnost m .delo bi pokazalo, da oni niso kdo ve kako hapredni, v mnogih ozirih so celo starokopitni, pa človek jim tega ne more zameji, saj so se v svojih borbah in bojih tako obrusili, da ne morejo iti več s časom naprej. Značilno pa je, da svoje naprednjaštvo bolje rečeno naprednjaško kliko sistema-“Cno identificirajo z nacijonalizmom, ki ima s starim naprednjaštvom bore malo skupnega. Res je sicer, da je glavni kader racionalistov ostal pripadnik teh naprednjakov enostavnega razloga, ker ni bilo pri nas uobenega drugega nacijonalnega političnega §lbanja. Res je tudi, da so voditelji tega na-Ptednjaškega gibanja brez dvoma nacijonal-^ orientirani, res je pa tudi, da oni niso Pokazali pravega interesa na tem, da bi zagotovili bodočnost svojemu gibanju s tem, ! a bi to svoje naprednjaštvo resnično izvajali m da so edini poskusi v tem smislu bili sWjeni prav za prav šele v zadnjem času, ko so videli, da jih mlado in staro odklanja prav kot »naprednjake«. V čem je bistvo razlike med »naprednim« in nacijonalnim, ni težko reči. Nacijonalno je pri nas vse ono, jugoslovcnsko orientirano, ki svojo nacijonalno orientacijo veže na gotov socijalni program, kar je resno pripravljeno ta program tudi izvajati. Nacijonalno je pri nas ono, kar ne gleda pri politiki na osebne koristi in čemur je interes naroda več kot interes poedincev ali skupine. Kaj je pa »napredno«? Ono, kar vidi v političnem izživljanju naroda edini pomen vodenja svoje politike. Lahko bi rekli — politika zaradi politike. Ono, kar ne prizna socijalne usmerenjosti današnjega nacijona-liznia, kar se te usmerjenosti boji, prav zaradi tega, ker je verjetno, da bi bilo vsled take preorientacije kot prvo prizadeto. Napredno torej nima prav r.ikakih naprednja-ških ali sodobnih oblik, to je zastarela forma liberalizma, ki smatra kot svojo glavno in primarno dolžnost borbo proti klerikalizmu. Napredno je dalo Slovencem prebito malo kulturnih dobrin, vsled svoje breznačelnosti in notranje razdvojenosti. Vsled želje za dobičkom dela usluge, samo da bi bilo na oblasti. Napredno nikoli ne pogleda, kaj je v interes države in naroda. Pri njih je proces bas obraten, kakor pri nacijonalnem. Oni smatrajo, da je interes naroda istoveten z interesom njih samih in vodijo politiko v tem smislu, da hočejo narod, njegovo voljo, življenje in bodočnost usmeriti po poteh, ki odgovarjajo njihovim osebnostim. To je baš napačen sistem, kajti če hočejo biti nacionalisti, morajo delati tako, kot zahteva narod. Največjo napako pa delajo naprednjaki, ko gredo s svojim naprednjaštvom med mladino. Mladina njihovih borb s klerikalizmom ni poznala, ni občutila in so ji ,te borbe deveta briga. Mladina je nacijonalna, vidi povsod interese naroda in države in zato tudi povsod odklanja naprednjaško klikarstvo. Tuii nameščenci Naša država je preplavljena z raznimi špekulanti, ki vedno komaj čakajo, da bi kaj zaslužili na račun našega neznanja, nesposobnosti, beraštva, največkrat pa na račun naše neumnosti Ti špekulanti se pod pretvezo Rokovnih ljudi vsiljujejo nekaterim podjetjem, večinoma domačim, ki jili kot tujce naplavljajo, ker pričakujejo, da bodo od njih ]meH kdo ve kakšne koristi. Vedno se čuje ? govori, da so tujci sposobnejši specijalisti, i a.v1Inaio boljše šole in kdo ve kaj še. Naj-* uJse prizadenejo taki tujci našega delavca, 'er mu dobesedno odjedajo poštene službe J!0 tovarnah, katere inozemske preddelavce uobro plačujejo, dočim ne zasluži domača moč niti za slan krop. Posebno industrija, ki je v rokah tujega ^Spitala, smatra za svojo dolžnost, da nam pljuje »strokovnjake« vseh vrst. To zato, j I upravičeno smatra, da so naši ljudje kot Kakor im Ali učenost vse premaga: Cu 4m.es.ta Crei“a (Krajna) pripo- i* “Stal:?V1 ime“ Krajina - Krain, ^ d rtvphv0m(iz Carnium v slovenščini SL*1a ustvarJen Poleg deželnega ska . -e dru8* imenovan po Kranju Krani-a ! ie dežela» ki sPada P°d deželnega ero-v Kranju!« (M- Kos). Pri vsem n0 i£a ostane nepojasnjeno, odkod isto prvot-°bojei za Inesto- Krajna in deželo Krajna! jinska j * nerazdružni zvezi! Kranjska (Kra-“ dežela) ali Krajina je pa eno in isto! tako «'m*iani so imenovali ljudstvo po deželi kfaia °orei po Karniji (Krajini) — Karne! Ime arniurn!PraVta^° jeziku: Krajna — Lj1rfina’ 8 katerimi so v zvezi cele pokra-iViubijan‘lnena.v?.ž.nib mest (Krajn) ali rek Važnrlt fslVžlJ° Čimvečjo pažnjo in stu- d°vino ULYžlewm i imen ie torei za zgo-*Vezi Problem v me8tom Kranjem je n. pr. v Karnov, prav tako tolmači Kar- ue kot Krajne (mejaše) Slovane tudi ime Aquileja, itd. Vsakemu imenu je mogoče priti do dna in pomena! Pri važnih imenih, n. pr. gor, rek itd., ki govore o starosti naroda, ne samo naselbine, pa je dolžnost naših mož, najti jim izvor in — narodnost. X. Praslovansko ime »Tilmenta« »Slovenci nasproti svojemu romanskemu sosedu niso mnogo izgubili.« (Dr. M. Kos.) Med rekami slovanskega imena od Soče do Adiže nam predstavlja Tilment do danes pravcato uganko! Nihče se še ni lotil razlage tega imena, ki je na vsak način važno in zanimivo. Jasna so nam Brenta (vreti), Plava (poplava), Livenca (liti), Nadiža (dvigniti se), Soča (sukati se), le Tilment nihče ne razume! S pomčjo karte pa sem prišel do rešitve. Tilment je voda v tolmunu. Ob reki leži namreč mesto Tumče, furl. Tulmječ, slov. Tolmeč, it. Tolmezzo, torej po »tolminsko« Tolminč, dem. od Tolmin. Glas — u — je prišel v ime z malomarno izgovorjavo T’min, TrneS Prvotno ime bi bilo torej Timinč in s tem je Tilment ena in ista beseda! Mesto ima torej ime po reki! Glasa — i — in — t — v Tilmentu, namestil — č — sta torej prvotnejša ali ne? Tolmun je od glagola tolči, kot nam povedo »tolmač«, ki »tolče« jezike in naš mitološki »Telja-veli«, ki je kovač, torej tolče! Staroslovanski prevod grške kronike Malala nam poroča o Teljavelu, božanskem kovaču, ki je skoval ljudem sonce in ga vrgel na nebo! Zato je Walter ime kar svojevoljno popravil v Kalwel — kovač! Telja je kot n. pr. vodja — tolkač — kovači Veli pomeni ali duha (lit. vel) ali velikega! Tolmun je torej jarek, ki ga je »(s)tolkla« voda! Med T in 1 je prvotno nek polglas, iz katerega imamo Telja, Tilment, pozneje tol-inun, Tol-min, končno Tu-meč in recimo — Tuma! Tako je prišel — u — v ime mesta, v imenu reke pa je ostal latinski — i — Tilamemptum, Tilvamemptum, Tilament. Toliko o — i —! — t — pa je mogoče tudi latinski, z ozirom na sorodnost glasov! Italijansko ime Talja-mento (Tagliamen-to) nas zopet spomni rezanja — tolčenja (tagliare — rezati), torej bi bil prevod v pravem delu besede pravilen! O kakšnem itali-janstvu imena seveda ni govora, ker te besede latinščina ne pozna, tudi ne z — i —, ker Tilamemptum je v latinščini brezznačnica! Dognano je, da je ime predrimsko in kakor učeni možje trdijo »karnsko« — galsko! Razložiti seveda ne znajo, se jim tudi ne zdi vredno poizkušati! Kot smo videli je ime pristno naše, seveda zelo staro, vendar še precej lepo ohranjeno! Zopet nov dokaz o predrimskih slovenskih naselbinah! Slovenska imena ob reki torej niso iz 6. stoletja, ampak iz predrimske dobe! Da ima reka slovensko ime, to ni kar tako! Iz ubogih ostankov kot Gradiška, Goričica, Gorica, Glavnik, Gradiščica, Belgrad itd. se lahko naredi kar se hoče in se jih porine magari v 10. stoletje, z reko pa je druga stvar! Reki določa ime ljudstvo, ki živi ob njej kom- v svoje namene. Tako je Madžarom uspelo uspavati nacijonalno zavest Medjimurcev v globoko spanje, a madžarsko degenerirano plemstvo pa jim je pilo kri. Samo par rodoljubov je čuvalo še iskreno nacijonalne zavesti. Šele svetovna tragedija jih je prebudila iz spanja. Te iskrice so vzplamtele v plamen leta 1918., ko je Južnim Slovanom zasijala svoboda. Seveda je bilo po osvoboditvi kulturno in nacijonalno delo v Medjimurju otežkočeno. Prvi, ki so orali to ledino, so bili narodni učitelji. Toda ljudstvo je kaj hitro nacijonalno in kulturno napredovalo. Njihovo navdušenje do nove domovine in nacijonalna zavest, ki je bila prebujena po stoletjih spanja pod tujim jarmom, je prišla posebno do izraza ob priliki prvega sokolskega zleta hrvaških in slovenskih sokolov 4. maja leta 1919. v Čakovcu. Na to prvo sokolsko manifestacijo je prišel narod iz vsega Medjimurja in navdušeno pozdravljal sokolsko in nacijonalno idejo. To je bilo prvikrat, da je to ljudstvo prišlo bližje v dotik s sokolstvom. Od tedaj se je začela širiti nacijonalna zavest in sokolstvo v Medjimurju tako, da je danes tamkaj že 38 sokolskih edi-nic poleg drugih nacijonalnih društev. Vsaka vas ima tudi svojo godbo na pihala, saj je znana po Hrvaški in tudi v Beogradu godba iz Goričan, sestavljena s kapelnikom vred iz samih kmetov, ki obvladajo dovršeno tudi težje kompozicije. Šolske razmere v Medjimurju so dokaj zadovoljive. Šolska poslopja v nekaterih vaseh, kjer so jih sezidali še Madžari, so skorajda palače. Razume se, da jih niso napravili iz ljubezni do ljudstva, temveč so bile to raznarodovalnice. Velikega kulturnega pomena za Medjimurje je zlasti učiteljska šola v Čakovcu, ki je bila ustanovljena leta 1919. Sicer je obstojala že pred osvoboditvijo, bila je pa skozi 40 let center madžarizacije in vzgajala fanatične pobornike Madžarštva. Danes je učiteljska šola v Čakovcu izhodišče nacijonalnih in državnih idealov, saj je dala narodu v petnajstih letih njenega obstoja čez 500 učiteljev, vzgojenih v jugoslovenskem nacijonalnem duhu, ki so pripravljeni, da zatro vse ostanke madžarštva v Medjimurju. Razen ožje vzgojne naloge deluje učiteljstvo z učenci te šole tudi v vseh kulturnih in nacijonalnih ustanovah. Glede ljudskega šolstva je nujno potrebno, da se v svrho izboljšanja v nekaterih krajih Medjimurja, posebno v Donjem Kra-ljevcu razširijo že obstoječa šolska pos!opja radi velikega števila otrok, obenem pa sorazmerno razdele učne moči tako, da bi mogli šolski nastavniki, ki so preobremenjeni, uspešno delovati tudi izven šole na kulturnem polju. Želeti bi bilo, da se kulturno nacijonalno delo še bolj forsira, da ne bo v tem pogledu, pasivnosti posebno med : ženskimi učnimi močmi. Zato naj se nahajajo na teh kakor tudi drugih merodajnih mestih samo brezkompromisni in agilni nacijonalni delavci. paktno! Latinska oblika pa je iz rimske dobe in je latinskim ustom prilagodena! Imena rek so končno najstarejša imena! XI. Trdnjava rimskih imen je ogrožena! Aquileja, Tergeste (dr. Tuma), Emona, Cele-ja, Poetovio, Carnium! Longaticus — Logatec, mali log je zelo verjetno razložil Trstenjak, Postumia (Areae P.) je Postojna, postaja, Tarsatico — Trsat je »Trst« ob Reki; kje naj drugače raste »trs« kakor ob reki!? Lahko bi šli še dalje, v Brigantium n. pr. ob Bodenskem (voden) jezeru, ki je mesto na bregu, Brežan(c)i so bili takrat Briganti! Drugo mesto na bregu je n. pr. Brigetio ob Donavi itd. Čuvajmo Jugoslavijo in njena imenal XII. Malo je čudodelnikov na tem svetu, še najmanj pri nas! Da slepci spregledajo’ je namreč treba čudeža! Sovražniki so mnenja, da smo Slovenci pranaselniki na svoji zemlji; se mi zdijo kot tisti slepec, ki mu je Kristu« dal vid! Pljunil je na zemljo in iz sline in zemlje je naredil blato, s katerim je pomazal slepcu oči! Tako^ tudi mi mažemo slepcem oci s svojo slino in zemljo, a slepci ne iz-pregledajo! Najprej, ker nismo čudodelniki, drugič, ker je premalo — vere! »Zaupaj« pravi Kristus, »tvoja vera ti je pomagala!« Samo poizkusimo verjeti in resnica se nam bo pokazala v pravi lučil Čuvajmo Jugoslavijo in njona imena! V Celju o narodno obrambnih dnevih. »poa&Dt štev. iS. Čeprav je nacijonalna misel v Medjimur-ju jako razširjena, kar pričajo kakor sem omenil razna nacijonalna društva Sokol, Jadranska Straža, Narodna Odbrana in Strelske družine, vendar moram ugotoviti, da v vsem Medjimurju ni niti enega sokolskega doma razen v Mur. Središču, ki gravitira bolj v Prekmurje, niti nimajo vsa ta društva primernih prostorov, vsled česar gotovo mnogo trpi njihovo delovanje. Zato je velike važnosti, da se tam agrade domovi, ki bodo trdne postojanke kulturne in nacijonalne misli. Razumljivo je, da ljudstvo oziroma tarnuaj-šnja društva tega vprašanja brez pomoči države in privatnikov ne morejo rešiti vsled slabih finančnih razmer. Le na ta način je pričakovati uspeha, ako bi država na ta ali oni način priskočila na pomoč. Kljub težkočam, s katerimi se morajo boriti tamkajšnja nacijonalna društva, je njihovo d6lo z ozirom na te neprilike uspešno. Priznati je treba, da tudi lokalna oblastva v polni meri podpirajo nacijonalno gibanje. Razen kulturnih prireditev, predavanj, izletov in slično delujejo nacijonalna društva tudi na humanitarnem polju, kar se je posebno pokazalo ob priliki požara, ki je leta 1934. tmičil pol Donjega Kraljeva. Nacijonalna društva v sporazumu z merodajnimi faktorji in sodelovanjem ljudstva so bila prva, ki so požrtvovalno delila pomoč. Kako so se ob tej požarni katastrofi zavzeli vsi sloji za nesrečne Medjimurce, ko so izgubili nekateri vse svoje imetje, pričajo podpore, ki so prihajale iz vseh delov naše države. Najbolj ganjliva je bila pač denarna pomoč nekega dijaka iz Srbije. Poslal je 5 Din in napisal: Preživljam se s kolportažo, zato pošiljam samo malenkost za brate Medjimurce. Na žalost pa se še dandanes najdejo tam gotovi ljudje, večinoma priseljenci, ki jim je ta narod samo masa za izkoriščanje, pri tem pa neprestano mislijo na one čase, ko so ta narod skubili in psovali. Razen tega pa se čuti tudi močna propaganda z druge strani. Posebno vlogo pri tem igrata čisto revizionistična lista »Zalaj Kezleny«, ki se tiska v Nagykaniži in »Topol«, ki ga urejuje emigrant Barbarič iz Čakovca. Jasen dokaz revizionizma je tudi to, da ima v svrho propagande vsak obmejni madžarski srez mesečno deset disoč pengov na razpolago. Njihova propaganda je šla tako daleč, da odkrivajo celo spomenike neodrešenim Madžarom. Tak spomenik stoji tudi v Nagykaniži. Arpadovi potomci naj si enkrat za vselej zapomnijo, da Po naši zemlji Film naše zemifc W FUANf! T09.KF Novo mesto Preteklo zimo je bil pri nas sestanek rezervnih oficirjev, ki je sklenilo ustanoviti pododbor v Novem mestu. Udeležba je bila prav mnogoštevilna, iznesli smo mnoge lepe zamisli in predloge ter izvolili pripravljalni odbor. Menda je bilo nekaj pomislekov radi trenj pri glavnem odboru. Kolikor je znano, so razmere tam urejene in upravičeno sedaj pričakujemo sklicanje ustanovnega občnega zbora, da bi vsaj do jeseni stvar uredili. Dela bi imeli dovolj. Razna zanimiva predavanja iz vojaškega življenja, narodne obrambe, gojitev stikov in tovarištva z aktivnimi oficirji, tesno sodelovanje s Streljačko družino, ureditev deputacij pri raznih svečanostih itd. Vse te pomanjkljivosti je potrebno odstraniti in sem prepričan, da je to želja nas vseh novomeških rezervnih častnikov. Št. Vid pri Stični Tukajšnja strelska družina je imela dne 25. marca t. 1. v poslopju osnovne šole svoj občni zbor. Vodil ga je predsednik br. Krašovec Franc, ki je uvodoma počastil spomin blagopokojnega kralja Mučenika in naglasil vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je razvidno, da je družina v prvem letu obstoja zelo uspešno delovala. Članov ima družina 80. V preteklem letu je bilo vsega 20 strelskih vaj, oddanih strelov pa okoli 3600. Dne 27. avg. 1984 je družina priredila nagradno streljanje ter pri tej priliki razdelila 10 na- v Medjimurju nimajo ničesar iskati. Njihove želje po fevdalnih časih bodo ostale samo želje, saj je narod pokazal ponovno ob petnajstletnici osvobojenja Medjimurja leta 1933., ko se je zbral v Čakovcu in manifestiral za edinstveno Jugoslavijo in dal duška svojemu ogorčenju proti ljudem, ki stezajo grabežljive roke po našem Medjimurju. Enkrat za vselej je pokazal, da ga ni želja po dobrotah sosedov. Takemu narodu je treba nuditi kar največ pomoči, tako moralne kakor materijalne. Trojar Franc. grad najboljšim strelcem. Br. Čuš Alojz, ko-anandir žand. slanico je vodil teoretični tečaj. Strelišče je bilo preurejeno in postavljena lopa, kar je posebna zasluga br. Lavriča Jožeta Ln br. predsednika, ki sta prispevala material in delavce. Po končanih poročilih, je br. predsednik izročil medalje dobrega strelca bratom, ki so bili odlikovani: Puš Albin, cestar, Št. Vid, Rus Vido, pos. sin, Vel. Pece, Godec Anton, posestnik, Radohova vas, Zavodnik Janez in Zupančič Franc, delavca, oba iz Št. Vida. Na predlog tajnika br. Plišiča so zborovalci soglasno izvolili zaslužnega brata Lavriča Jožeta, industrijalca, za častnega člana. Odbor je za svoje delovanje dobil pohvalo, nakar je bil izvoljen z malimi izpremembami stari odbor: Predsednik: Krašovec Franc, industrialec, Št. Vid; podpredsednik: Jevnikar Lovro, šolski uprav., Št. Vid, tajnik: Plišič Jože, učitelj, Št. Vid, blagajnik: Okorn Andrej, mlinar, Sela. Gospodar: Čuš Alojz, komandir, žand. stanice, Št. Vid. Odborniki: Rojc Karel, Plešnar Pavel, Zupančič Franc, Klemenčič Ivan, Bavde Štefan. Nadzorni odbor: Trojar Franc, Zorc Gabriel in Mlečnik Ivan. — Želimo, da bi družina; tudi v bodoče kar najbolj uspevala in pridobila' čim več članov, da se tako nacionalna zavest razširi ■med vse sloje naroda. Liubliana ČETNIKI LJUBLJANSKEGA PODODBORA! Bratska organizacija, Narodna Odbrana v Ljubljani, priredi dne 8. aprila 1935 ob 20. uri v dvorani »Kazina« Spominski žalni koncert ob zaključku globoke žalosti po bla-gopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Vsi člani četniškega pododbora v Ljubljani naj se udeleže v krojih, ali pa v ci-vilu z znakom, te žalne svečanosti! Zaradi tega se preloži II. redni sestanek članstva četniškega pododbora v Ljubljani na 11. aprila 1935 (v četrtek) v dvorani restavracije »pri Levu« ob 20. uri (Gosposvetska cesta). Predsednik: Jankovič L. Bratislav s. r. FRANC JOŽEF ima še vedno častno mesto na ljubljanski univerzi. Na tasadi se namreč blešči njegGv monogram in s tem cramota univerzitetne uprave. Ni čuda, da so sklicali študentje Visoko politični shod v Unionu, kjer so razpravljali »delavci in študentje« o nosilcu socijalistične liste advokatu Topaloviču, ki jim je premalo levičarski. Nasprotni kandidat je tudi neki beograjski advokat. Pravijo, da riba ribo žre. MADŽARSKO IZZIVANJE Tvrdka Mauthner, razpečevalka semen, ki ima svoj sedež v deželi Janka Puste, na« je osrečila z reklamnimi koledarčki, ki »o tiskani v nemškem jeziku. Te koledarčke dele kot reklamo za dičao firmo naši, jugoslovenski trgovci. Mislimi da je razširjanje nemško-madžarske reklam« neodpustljiv greh, posebno, ko imamo svoj« lastne domače tvrdke, ki nam nudijo domaŽ® blago v prvovrstni kvaliteti. Pozivamo nftš* gospodinje, da žaljive nemško-madžarske reklame odklanjajo in v odgovor na to izzivanj« kupujejo domača semena pri naših tvrdkah kot je n. pr. Sever & Co., Ljubljana. Popravi V zadnjem članku pod naslovom »Vprašanje in odgovor« je nekaj 'tiskovnih napah, ■ki motijo smisel teksta. Najbolj kriči pač omo mesto, kjer se pravi, da se Slovenci hitro učimo albanskega (namesto: srbohrvatekega) jezika! Upamo, da so čitatelji eami opazil* napako. Družba sv. Cirila in Metoda je žflloži-la za Veliko noč šest vrst razglednic. Na* rocila sprejema CM pisarna, Beethovnova ul. 2 (Opomba uredništva.) Naša narodna dolžnost je, da kupujemo domače blag°> ne pa tuje. Držimo se gesla: Kupuj domače blago! Nacijonalist, dober knjigovodja in bilan; cist, išče kakršnokoli zaposlitev. Sprejme tudi delo na dom ali pa po nekaj ur na dan v pisarni. Morebitne prijave, odnosno naslov prosilca v uredništvu našega lista. Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"! M SLAVIJ A 1UOOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA P.P. V LJUBLJANI zavaruj e pod najugodnejšimi pogoji: proti požaru, vlomu, razbitju stekla, transporte, automobile, zakonito odgovornost, nesreče na potovanju, življenje, posmrtnine i. t. d. CENTRALA ZA CELO JUGOSLAVIJO ■v LJUBLJANI - Gosposka ulica 12 - Telefon štev. 21-76 in 22-76 RES VAŽNA IN VESELA NOVICA TOVARNA VOLNENIH TKANIN » TEOHARDIlt»ft V PARAČINU je znižala z 2. marcem svoje cene tako, da dobite sedaj sukno, za katero ste plačali pred 2. III. Din 180*— do 200—. za 120— do 140— Din. Vabimo Vas v trgovino v Ljubljani - Gradišče (nasproti Drame), da ge o tem uve-rite ter se poslužite te ugodnosti. ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA OCARINJENJE prevzema vseh nvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59, Vilharjeva cesta 83 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnem blaga, bndiB' kuriva strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najtnodemeiSimi avtomobilu Telefon interurban 21-57, Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora) KAMNOSEŠTVO FRANJO KUNOVAR LJUBLJANA Sv. Križ, Tel. 27-87 SPOMENIKI PO NIZKIH CENAH Zahtevajte albumi TRIBUNA ## F BATJE#i!# LJUBLJANA, Ceniki frankot Kupujte domafe priznano odlito® Šivalni stroji od Din lliOO- naprei. Otroški vozički od Din 200*— nnproj. Dvokolesu Din «)50* naprej. „Sachs“ mototjl od Din naprej pri Kariovlln ceri« 4 Ceniki frankol ZMAJ tovarna za galvanične element in elektrotehniko tl, Ljubija®0 Šmartinska c. 28. Tel. 2? ^ Brz.naslov: ZMAJ-LjublittP Vam nudi vedno sveže žepne in anodne b* rije, veliko Izbiro svetilk žepnih, za koles® _ žarnic po najnižjih *eD Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.