^NA 240 din - Leto XL - št. 89
Kranj, petek, 13. novembra 1987
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
stran 5
NASIUE SPOJILO VODOVOD
stran 10
BLEJSKI IDRIART BO
Kje in kako varno čez cesto — Avto moto društvo Kranj, vodstvo šole Simona Jenka in Splošna ter Prometna postaja milice Kranj so v začetku tedna organizirali posebno akcijo za učence prvih in tretjih razredov ... (Več v torkovi številki)
Zgubarska(ne) morala
j ^binhoodovska postava »vzemi bogatemu v siromaku« očitno tudi pri nas postaja se bolj čislana. Žal pa je med angleško legen-, 'n našo vlado »odprtih rok« bistvena razli-jli"^°bin Hood je jemal gosposkim lenuhom oderuhom, ki so živeli od znoja revnih. Pri in j,emUejo sposobnim, dobrim gospodarjem ,n dajejo slabim.
■   Na Gorenjskem je bilo v devetih mesecih r. *4 milijard dinarjev izgub. Levji delež sta „j5?S°spodarili« kranjska Telematika in jese-n,s^a Železarna.
jih «1 ^rst' z'asti bančnih denarnih injekcij, ki P■ dobivajo zgubarji za podaljšanje svoje trav-. e ali morda vendarle za ponovno rojstvo, se hi.Z ekonom o celotnem prihodku postavila v
jj tud» naša vlada, la •• pretkani zgubarji in pozitivni nič-
» rJi (Telematika, Železarna, Kibernetika) so c .sPregledali, kar jim polaga v dlan zakon o Sd^l**™1 Prmodku; to namreč, da lahko pri-
Pevke iz dohodka, katerih osnova so bodisi * ace ali dohodek, v primeru izgube ali poslo-k? na niće,ni meji, ko bi jih prav ti prispev-'ahko potegnili iz vode, zahtevajo nazaj. Te-u .Pravijo refundacija. Gre za precejšnje de-,arJe, odvzete številnim sisom, med drugim tu-,1 za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
0n»unalo, stanovanjsko in raziskovalno de-
javnost, zaposlovanje, zdravstvo, usmerjeno izobraževanje, če omenimo le nekatere bolj drage.
Jeseničani že bijejo ostre debate s svojimi železarji, saj refundacija Železarni pomeni celomesečni priliv denarja za zdravstvo, ki je, mimogrede, v težki izgubi. Vse je namreč odvisno od (ne)morale. Vprašanje je, ali bodo tisti, ki so v devetmesečnih obračunih ugotovili izgubo oziroma se jim je plus le na videz izšel z minusom, že zdaj zahtevali refundacijo, ali pa bodo počakali do zaključne bilance, ko morda ne bodo več izgubarji. Mogoče je, da bodo ničkaj robinhoodovsko radodarnost vlade marsikje tudi nalašč izkoristili. Refundirani prispevki, četudi jih bodo morali konec leta kot pozitivci v celoti poravnati, so najbolj poceni učinkovito zdravilo za premoščanje likvidnostnih težav, so dragocen lasten denar. Misel je še posebno mamljiva, če kazni za zgubarje, to je znižanih plač, res ne bo več.
Robin Hood bi najbrž okrcal oba; vlado kot pesterno in zgubarsko (ne) moralo. A na srečo je Anglija daleč in srednjeveška legenda še dlje. Naša socialistična solidarnost ju krepko prekaša; bomo pač drugi, ki smo še pri močeh, za vse plačevali zdravnike, profesorje, dajali za pokojnine, operacije. Dokler tudi sami ne bomo pogruntali, da se splača postati — zgubaš.
H. Jelovcan
Intenzivna terapija za Univerzitetni inštitut na Golniku
Stradež ob polni skledi
Golnik, 11. novembra — Med zdravstvenimi ustanovami na Gorenjskem je Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in TBC na Golniku v najtežjem položaju. Vse leto so že nelikvidni, letos pa jim ob zaključnem računu grozi tudi izguba. Njihovi dolžniki, zdravstvene skupnosti, jim ob vseh blokiranih presežkih ne morejo redno plačevati računov.
šujejo domače zdravstvo, lažjega srca pa se zadolžijo zunaj domače občine. Ni čudno torej, da se Golniku v tem položaju toži po matični zdravstveni skupnosti. Institut pa je imel vse leto tudi nizke cene, ki niso mogle napolniti blagajne, zlasti še, ker niso ekonomske, temveč družbeno priznane in ob plačevanju in zadolževanju za nazaj ne dohajajo inflacije. Delež republiške zdravstvene skupnosti, ki pokriva program znanstveno raziskovalnega dela, je prav tako majhen, ker je program neustrezno vrednoten, stroški pa veliki. Povečuje se zahtevnost bolnikov z nekaterih območij, kar ob sicer krajši ležalni dobi pomeni več storitev, več intenzivne terapije, tudi več sprejetih bolnikov. To
InStitutu na Golniku ni dobro. Splet okoliščin ga je letos pahnil v položaj, ko jo bodo do konca leta težko odnesli brez izgube. Ena od okoliščin je zelo široko območje, od koder sprejemajo bolnike, in nobene »matične.« zdravstvene skupnosti, da bi jim financirala večino programa. Del denarja dobi od republiške in medobčinske zdravstvene skupnosti na Gorenjskem po sporazumu o svobodni menjavi dela, ostale skupnosti pa poravnavajo izstavljene račune. Interventni zakoni, katerih posledica je tudi nezmožnost skupnosti, da bi plačevale storitve, je tudi eden od razlogov, da ne priteka dovolj denarja. Zdravstvene skupnosti, ki razpolagajo z omejenimi sredstvi, raje denarno re-
Šeligo gost Naprejeve tribune
PonranJ"' 12. novembra - V
ženeaeljek, 16. novembra, bo trjhretJa letošnja Naprejeva """a, na kateri bo tokrat Predsednik Društva slo-
80st Venskih
pisateljev Rudi Šeli-
go. Pogovor se bo odvijal v prostorih Carniuma, v Delavskem domu, pripravlja pa ga uredništvo mladinskega časopisa Naprej.
V
s*Use tudi Gorenjci znamo zmeniti
Primanjkljaj enemu žalost, drugemu odrešitev
d*set'i,^' novemDra ~ V jeseniških in tržiških sisih so imeli v skf0m "Mesecih zaradi svojega manj uspešnega gospodarstva dovopne^' Pr'Uv denarja za družbene dejavnosti, kot jim ga Oktofc* P01"8*"** glede na lani za 117,45 odstotka večja rast v ob^j.ru; Nasprotno pa so se posebno v kranjski in škofjeloški Hib st *'Jub nekajkratnemu malenkostnemu znižanju prispev-Cujjj *°Penj presežki priliva vse bolj kopičili na posebnih ban-bi por^Vn'h> k> Jih ie odprl interventni zakon o omejeni skup-
p^k p res' da banka denarja ne drži zaklenjenega v šefih, am-tudi n Zna °bračati, ga posoja žejnemu gospodarstvu. Res pa je Srvu' k-Se zarjlokirani presežki ne vračajo povsem gospodaric s?. ne- ki jih Je ustvarilo, ampak se pretakajo po vsej Go-nirjjj To gre v nos predvsem Ločanom, ki so s svojimi neneh-obra.naPadi in predlogi za spremembo republiškega zakona o $ežkeUnavanju in plačevanju davkov in prispevkov želeli pre-2bižan?arni »posoditi« svojemu gospodarstvu. Odreči se jim z Pri^ Jern prispevne stopnje ne želijo, saj očitno upajo, da bo reSa i uV' dohodek slovenskega gospodarstva, na osnovi kate-bo jJe bila v devetih mesecih izračunana rast za skupno pora-protj i °dstotke, v desetem pa že omenjenih 117,45 odstotka, PreseM?ncu leta vendarle toliko poskočil, da bodo zablokirane Hitj z£e lahko nakazali izvajalskim organizacijam. A spreme-30, 0Uj n m tako preprosto, čeprav bi bilo pametno. Zakon, Hepa °bra objavljen v prečiščenem besedilu, ni prinesel žele-8a lajšanja.
yide2 ^itev, četudi le delna, manj ugodna, se najde v vsaki na j° rnaj^v*:8^0 brezizhodni stiski. Tržiški in jeseniški sisi, ki ima-!*iesec JSi Priliv denarja kot bi ga lahko porabili, so že prejšnji ■iih spetSVo-ie primanjkljaje posodili kranjskim sisom. Zdaj so S° ra2e ' Sedem desetin so dobili Kranjčani, tri Ločani. Oboji pa ^a 3qa° *e8.a dobili še republiško dovoljenje za milijardo oziro-rrulijonov dinarjev večjo mesečno porabo.
8a k*n'anca zablokiranih presežkov, ki so jo v Službi družbene-je v j^lgovodstva v Kranju napravili 10. novembra, pokaže, da *oV| v anjski občini le še dobrih 439,9 milijona dinarjev presež-tev'n °ski 875,1 milijona in v radovljiški 264,8 milijona dinar-*Wjev prerijskem torej skupaj milijardo in 579,9 milijona di-^tvjkj- .žičani in Jeseničani, ki so posodili svoji kvoti pri-Ce* Pot^K^' SO se seveda zavarovali; če bodo drugo leto »pravi-^__^^rebovali, jim jih bodo morali Kranjčani in Ločani vrniti.
H. Jelovčan
V zvezni skupščini
Program na trhlih nogah
Beograd, 12. novembra — Že včeraj, 12. novembra, bi morala zvezna skupščina razpravljati o protiinflacijskem programu zveznega izvršnega sveta, vendar je bilo pripomb na program toliko, da bi bilo sklepanje nesmiselno. Program in druge dokumente (devizni zakon, programa razdolževanja doma in na tujem) najostreje zavračata Slovenija in Hrvatska, prav nič pa ne zaostaja vodstvo jugoslovanske mladine, ki terja odstop vlade, če program ni dober. Bolje da nič ne sprejmemo kot da potrdimo slab program, kaj bo imela država od tega, če bomo nekateri morali glasovati proti, se sprašujejo kritiki sedanjega programa. Sklepanje o programu je preloženo na danes. Že ta preložitev kaže, da so imeli prav tisti, ki so nasprotovali tako hitremu sprejemanju programa in vztrajali na teme-ljitejši razpravi po republiških in pokrajinskih skupščinah ter grajali zaprtost dela zvezne vlade. j
■
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
MoH©IEJIGLAS
glas za vas m
glas za vas m
Volitve sekretarja in podpredsednika radovljiškega sindikata
Osmerica odklonila funkcijo
Radovljica, 10. novembra — Časi, ko so se ljudje (če nekoliko pretiravamo) skorajda tepli za funkcije v krajevnih skupnostih, v občinah, v družbenopolitičnih in drugih organizacijah, niso posebno oddaljeni. Za »prvega moža« na vasi oziroma za predsednika krajevne skupnosti se je (vsaj potihem) potegovalo več kandidatov, prav tako za vodenje Socialistične zveze in drugih organizacij. Funkcija je tedaj še nekaj veljala, funkcionarji so uživali med ljudmi precejšen ugled.
Pa danes? Medtem ko se vse več krajevnih skupnosti ubada s kadrovskim problemom in z lučjo pri belem dnevu iščejo ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti funkcijo predsednika sveta krajevne skupnosti, partijskega sekretarja, predsednika krajevne konference SZDL, se takšni problemi pojavljajo tudi v delovnih organizacijah, na občinski ravni... Še več: primer
volitev sekretarja občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica potrjuje, da ni pravega zanimanja niti za plačana funkcionarska mesta. Osem možnih kandidatov za podpredsednika in sekretarja občinskega sveta (prvo je nepoklicna, drugo poklicna funkcija) je zavrnilo funkcijo, že tako pa je bilo zelo malo pobud iz osnovnih organizacij — do 15. maja ni bilo nobene, do 6. oktobra oziroma šele po dvakratnem opozorilu odbora za organzacijsko kadrovsko politiko in izobraževanje manj, kot je prstov na rokah.
Zakaj se ljudje otepajo (plačanih) funkcij? Eno so osebni razlogi, drugo negotovost, ali jih bo po preteku mandata še čakalo staro delovno mesto, tretje bojazen, da tudi z veliko volje in žara (ob vse večjem malodušju ljudi) ne bodo mogli ničesar spremeniti...
C. Zaplotnik
9 L J tlffl
Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja vabi na XIII. zimskošportni sejem na GORENJSKEM SEJMU
19. in 20. novembra 1987 21. in 22. novembra 1987
od 14. do 19. ure od 9. do 19. ure
stroškov spet ne zmanjšuje, prihodkov pa ob plačilni nezmožnosti dolžnikov tudi ne.
Da bi bila mera polna, jim odpoveduje še oprema, ki so jo le za silo vzdrževali in ohranjali pri življenju iz skopih sredstev amortizacije. Najbolj nujno je ta hip potrebna sanacije kotlarna. Ker investicije sami niso zmožni, se s prošnjami za pomoč obračajo k združenemu delu.
V inštitutu se na vse kriplje trudijo, da bi se jim leto izšlo brez rdečih številk. Omejili so dopolnilno delo, a docela ga vendarle ne morejo, dvignili prej nesomerno nizke cene, na Gorenjskem iščejo dogovorne rešitve za zahtevnejše bolnike, toda ključ za rešitev teh težav ni le v njihovih rokah. Največ je usoda njihovega zaključnega računa odvisna od tega, ali bodo dolžniki plačali. Toda tudi dolžniki se ubadajo s kvadraturo kroga: neplačani računi se jim kopičijo, na blokiranih računih pa leži mrtvi kapital. Nedopustno, da ob polni skledi vsi trpijo lakoto.
D. Z. Žlebir
Direktor Peka ostane
TRŽIČ, 12. novembra — Na torkovi seji skupnega delavskega sveta, tovarne obutve Peko, delegati niso sprejeli ponujenega odstopa predsednika kolektivnega poslovodnega organa, diplomiranega ekonomista, Franca Grašiča.
Po neuspelem glasovanju v tozdu Komerciala in delovni skupnosti skupnih služb, o sprejemu dela sporazuma, ki določa metodologijo novega sistema nagrajevanja, je direktor 12. oktobra ponudil odstop. Pisno je razložil vzroke zanj in hkrati opozoril tudi na nesmisle ekonomske politike do izvoznikov, ki jim država dolguje veliko denarja zasluženega z izvoznimi stimulacijami.
Ponujen odstop so najprej zavrnili na ravni Izvršnega sveta, nato pa še v vseh sredinah Pekovega kolektiva in na nivoju družbenopolitičnih organizacij tovarne.
Za 25. novembra so razpisali ponovitev referenduma za zaposlene v tozdu Komerciala in DSSS. Pred odločanjem pa bodo uskladili v obeh okoljih vrednotenje delovnih mest.
Mirko Kunšič
N0N STOP
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
KOMPAS
LETALIŠČE BRNIK
TEL.: 22-34?
N0N STOP
®Q)®HSyjgIEIIGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 13. NOVEMBRA]]?!
JOŽE KOŠNJEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Pravilo
pametnejšega, ne močnejšega
Kaže, da se bomo letos v Jugoslaviji le sporazumeli, kakšni bodo osnovni obrisi spremenjene zvezne ustave. Skupščine republik in pokrajin soglašajo, da je ustavo treba spremeniti, mnenja pa se razhajajo: tudi zaradi okostenele, da ne rečem nazadnjaške filozofije jugoslovanskega sporazumevanja o takšnih vprašanjih.
Slovenija je upravičeno nezadovoljna, ker so nekatere njene predloge v prid samostojnosti republik in pokrajin pri izobraževanju, sodstvu in še nekaterih drugih dejavnostih, v Beogradu gladko zavrnili in slovenskih stališč niso dali kot alternativnih. Zavrnitev brez argumentov naj bi bila naši delegatski praksi tuja, pa je očitno še zelo zakoreninjena.
Tudi niso redki v Jugoslaviji, ki v primeru ustavnih sprememb zagovarjajo moč in pravičnost preglasovanja ali celo nekakšnega vsejugoslovanskega referenduma. Za navidezno zelo demokratično obleko se skriva svojevrsten državni udar, kot je dejal dr. Ciril Ribičič, kjer bodo močnejši in ne vedno tudi najpametnejši zmagovali, zavrženo pa naj bi bilo usklajevanje, sporazumevanje in vsaj poslušanje drug drugega. O medsebojnem zaupanju, prepričanju o poštenosti namer bi zanesljivo še veliko manj govorili kot sedaj.
Poglobljenega nezaupanja,. zapiranja in računanja na moč glasov se v Jugoslaviji bojmo, saj smo bili vedno, ko so takšne težnje prevladovale, še bolj razdvojeni.
Nihče v Jugoslaviji ne bo imel koristi, če bo kdo, na primer Slovenija, nasprotoval sprejemu ustave ali jo sprejel, ker jo je pač, zaradi preglasovanja mora, v bistvu nezadovoljen z rešitvami. Škoda bo povzročena, če ne bo soglasja zaradi tega, ker ni bilo dovolj splošnega razumevanja za stvarne in z dokazi podprte predloge, in ker sploh ni bilo volje spoznati njihovo bistvo.
Slovenija zaupa svojemu političnemu vodstvu v tem, da bo vztrajalo na rešitvah, ki so v prid samostojnosti, državnosti, enakopravnosti in razvoju našega naroda in republike. Prav za te naše poglede je v drugih delih države precej gluhote in sprenevedanja.
Cesta na Pokljuko: asfalt, makadam, asfalt, makadam . . . _
Asfaltiranje na obroke
Gorjuše, 10. novembra —. Verjetno med nami ni nikogar, ki ne bi na svoji koži občutil ali ne bi vsaj od drugih slišal, da so zdajšnji časi hudi, težki, krizni, resni, brezizhodni (in ne vem kakšni še). Da ne bi samo nergali in razmišljali, kdo vse je kriv za takšno stanje, recimo, da nas je v krizo potisnilo med drugim tudi drobnja-karsko obnašanje in ravnanje, ob katerem se »razumni svet« od srca smeji. Ko se je minuli konec tedna tuji turist peljal v spremstvu Bohinjca iz Bohinja na Pokljuko, se eni od naših (številnih) posebnosti ni mogel načuditi — vsaj tako so pripovedovali domačini v Bohinjski Bistrici. Da ne bi nasedli »bohinjskemu čveku«, smo se tudi sami zapeljali do Koprivnika in naprej do Gorjuš in se še sami čudili in smejali, kako domiselno so tod asfaltirali cesto proti Pokljuki. Na koncu Koprivnika se asfaltna prevleka konča in začne se manj kot kilometrski odsek, ki se ga ne bi sramoval niti pokojni Mac Adam; nato je približno dvesto (!) metrov asfaltiranega cestišča pa spet nekaj makadama in ponovno asfaltirani odsek, ki se konča nad Gorjušami; naprej pa se spet vije makadamska cesta. Nimamo namena razglabljati, kdo je kriv za drobnjakarsko delo — za asfaltiranje na obroke, v čigavem interesu je bilo tako narejeno, komu je zmanjkalo denarja — in podobno. Ne da bi vedeli za odgovore, lahko zapišemo, da je tako, kot je asfaltirano, milo rečeno smešno, še posebej zato, ker so z asfaltom prevlečeni kar precej dolgi odseki od glavne ceste do posameznih hiš in naselij.
Sicer pa ni tako le v Bohinju, temveč tudi drugod na Gorenjskem, denimo, v kranjski občini. Le poznavalci krajevnih razmer vedo, zakaj je na (asfaltirani) cesti med Hrašami in Tatincem približno dvesto, tristo metrov makadamskega odseka.
C. Zaplotnik
■cJJ^IEUGLASai
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija).
Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali. oglasi in naročnina 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Naročnina za IL polletje 1987 je 7.500 din
Ob volilno-programskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem
SZDL ne sme poklekniti pred občutkom nemoči
Kranj, 12. novembra — Socialistična zveza, ki ji zaradi silne raznolikosti nalog na pol v šali in na pol zares radi rečemo deklica za vse, je sredi toka volilno-programskih konferenc v krajevnih skupnostih in pred osrednjimi, občinskimi konferencami. Najdlje so pri tem Tr-žičani, ki so spravili pod streho že vse krajevne konference, medtem ko nekoliko kasnijo v Škofji Loki, kjer je bila prva šele včeraj. Na njih prevladujejo krajevni problemi, čemur se pravzaprav ni čuditi, saj so ljudem najbližji in jih najbolj občutijo na svoji koži, precej pa je govora tudi o občutku nemoči za spreminjanje razmer v širši družbi. To je ob vse večji politični odgovornosti funkcionarjev najbrž tudi glavni vzrok, da se ljudje ne poganjajo več za funkcijami v socialistični zvezi; ponekod, na primer v loški in kranjski občini, prav to zavira pravočasno speljavo volilno-programskih konferenc. Zlasti neprivlačne so najbolj izpostavljene funkcije v občinskih konferencah, kjer se z občutkom nemoči meša še strah, kam v službo po štirih letih, ko sedanja delovna sredina morda ne bo več pripravljena prijateljsko sprejeti »odsluženega politika«. Sicer pa lahko podrobneje preberete, kako je z volilno-programskimi konferencami po posameznih gorenjskih občinah.
JESENICE:_
Po trije kandidati za vsako funkcijo
Jesenice, 12. novembra — Po krajevnih konferencah SZDL jeseniške občine razpravljajo o možnih kandidatih za predsednika občinske konference SZDL, podpredsednika in sekretarja
S postopkom evidentiranja možnih kandidatov za najbolj odgovorne funkcije v organizacijah Socialistične zveze so na Jesenicah začeli že letos spomladi. Na osnovi meril so prejeli 32 evidentiranih možnih kandidatov. Na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja so sprejeli kriterije, da ne sme biti rotacije in da pri kadrovanju na politične funkcije ne kadrujejo vodilnih delavcev iz gospodarstva.
Tako so zdaj v domala polovici krajevnih konferenc razpravljali o predlogu možnih kandidatov.
Za predsednika občinske konference SZDL Jesenice so predlagani: Alojz Kalan, diplomirani inženir metalurgije, ki zdaj opravlja funkcijo predsednika občinske konference SZDL Jesenice; Teodor Kreuzer, pedagog, zaposlen kot sekretar sekretariata za občo upravo in splošne zadeve skupščine občine Jesenice in Ivan Puc, diplomirani sociolog, zaposlen kot referent za proučevanje samoupravljanja v jeseniški Železarni.
Za podpredsednika občinske konference SZDL so predlagani kandidati: Marija Gričar-Lili, višja upravna delavka, zaposlena kot referentka za upravno pravne zadeve v delovni organizaciji Gorenjska oblačila; Ilina Klinar, diplomirana sociologinja, zaposlena kot vodja skupnih strokovnih služb SIS občine Jesenice in Stane Torkar, upokojenec.
Za sekretarja občinske konference SZDL so predlagali: Vladimirja Bruna, prometnega disponenta, zaposlenega kot vodja poslovne enote Jesenice, DO Centra Zagreb; Mira Kočevarja, elektrotehnika, zaposlenega kot vodja tehnične kontrole v Iskri Telematiki na Blejski Dobravi in Milana Svetlina, višjega upravnega delavca, zaposlenega kot programerja na SEOI v Železarni Jesenice.
Na Jesenicah so torej za tri funkcije predlagali po tri kandidate, po krajevnih konferencah SŽDL pa se bodo odločili, kdo bi bil najbolj primeren.
D. S.
KRANJ:
Ponekod resni, drugod ne
Kranj, U. nov. — V približno polovici krajevnih konferenc SZDL so dobro pripravili programsko volilne seje, drugod so se potrudili le toliko, da so jih imeli, ponekod pa jih še ni bilo. Programsko volilna seja občinske konference SZDL Kranj bo 2. decembra.
Programsko volilne seje so doslej imeli v 32 od 45 krajevnih konferenc SZDL kranjske občine, v sedmih so sklicane, v šestih še ne. Ponekod imajo tudi kadrovske težave, saj se ljudje branijo funkcij, največje so v krajevnih skupnostih Žabnica, Trstenik, Hotemože-Olševek, Zlato polje in Bratov Smuk v Kranju. Kakor nam je povedal sekretar občinske konference Tone Bajuk na sejah obravnavajo predvsem krajevne probleme, manj pa vsejugoslovanske.
Minulo sredo se je sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Kranj, obravnavalo poročilo o delu in programske usmeritve, v razpravi so povedali, da so usmeritve načelne narave in da bodo operativne naloge posebej opredelili. Mednje sodijo tudi obiski članov predsedstva v krajevnih konferencah, zaradi boljše obveščenosti nameravajo izdajati posebne informacije, pripravili pa bodo tudi seminarje za nova vodstva krajevnih konferenc.
Predsedstvo je izoblikovalo tudi kandidatno listo za organe občinske konference. Za predsednika je predlagan Ferdo Rauter, za podpredsednika Lojze Godler, za sekretarja Tone Bajuk. Novo je torej le ime Lojzeta Godlerja, pri tem velja povedati, da je bilo evidentiranih 13 možnih kandidatov, 11 jih je kandidaturo zavrnilo, dvanajsta pa je dejala, da je pripravljena funkcijo sprejeti le ljubiteljsko. Predsedstvo bo imelo 27 članov, poleg omenjenih treh je v njem po funkciji še osem občinskih funkcionarjev, trije delegati družbenopolitičnih organizacij, osem predsednikov svetov in koordinacijskih odborov, ki delujejo pri občinski konferenci, predlaganih pa je pet javnih delavcev: Slavko Hudobivnik, Slavko Brinovec, Drago Štefe, Vinko Tušek in Brane Popovič.
MV
RADOVLJICA:
Ideja o samoprispevku je zamrla
Radovljica, 12. novembra — V štirinajstih krajevnih skupnostih ^«1)1« ške občine so že bile programsko-volilne seje krajevnih konferenc j^,. v šestih še bodo (zadnja 24. novembra), programsko-volilna seja na o ^ ski ravni pa bo, kot je sklenilo predsedstvo občinske konferenc«! cembra. , pr0-
Na sejah v krajevnih skupnostih so govorili največ o krajevni blemih, predvsem o načrtovani gradnji avtomobilske ceste in drugeg,, železniške proge Jesenice—Ljubljana, o širitvah telefonskega om čistilnih napravah, možnostih kabelske televizije; veliko je D'^° I? . upo-ljanja o splošnih težavah, ki pretresajo našo družbo in gospodarstvo,^ kojenci pa so zlasti ostro kritizirali način, kako so jih opeharili za e kojnino. V nobeni od krajevnih skupnosti ne razmišljajo o novem ^a prispevku, bolj se je namreč uveljavilo neposredno zbiranje denarj| • ^ podeželju, zlasti v Podnartu, na Lancovem, v Begunjah in na BrezJ letos veliko naredili z delom, in prispevki krajanov. Kot kaže so '"e^°' yi moprispevku »pokopali« tudi na občinski ravni, saj je vse več znaK opozarjajo, da bi referendum le težko uspel. evnib
Letos se je (bo) v občini zamenjalo osem predsednikov ^ra^a $o konferenc. V treh krajevnih skupnostih so imeli velike Pro^'emerunicci-našli ljudi, ki so bili pripravljeni za štiri leta (prej za dve) prevzeti t ^ jo predsednika. Na programsko-volilnih sejah v krajevnih s^uPn(L.cjali' se izrekali tudi o kandidatih za republiške in občinske funkcije v ^ stični zvezi. Jože Smole, predsednik republiške konference SZDL, J .
..„„j j„u;i „~J_____„-i„u„„ ----1.---:---1---»„.. ^KAincke KO"
oblikovalo na seji 16. novembra.
ŠKOFJA LOKA:
C. Zaplotnik
lošk»
Za funkcije se nihče ne puli
Škofja Loka, 11. novembra — »Pošteno moram priznati, da je občina med zadnjimi, ki bo speljala volilno-programske k°n g^j. v krajevnih skupnostih, čeprav smo med prvimi začeli s prip1"8^« Pri iskanju ljudi za funkcije v krajevnih konferencah je^D^0.^-nSlie žav kot smo pričakovali,« je uvodoma dejal predsednik obc» konference SZDL Škofja Loka Janez Zavrl.
»Nikakor ne gre krivdo za to pripisovati aktivistom socialistične ^e ze, ki so se kolikor mogoče potrudili s pripravami na volilno-progra ^f konference. Ljudje se preprosto otepajo političnih funkcij; tudi zat0' ^ ocenjujejo, da nimajo dovolj vpliva na spreminjanje razmer, na rese širših družbenih problemov.« .
Janez Zavrl je povedal, da bodo v približno tri četrtine krajevnih^^ ferenc do 20. novembra volitve spravili pod streho, velike težave Pa imeli v mestni krajevni konferenci, pri Sv. Duhu in na Trati. lti
Za presenečenje druge vrste pa so poskrbeli v društvih, druž"^fj jjjii družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih s ^teVc7pL predlogi članov za svete in koordinacije pri občinski konferenci & je-Približno dve tretjini delegatov bo novih, po razpravi v krajevnih K ^ rencah pa jih bo imenovalo predsedstvo občinske konference na d brski seji.
»Organe, ki jih voli konferenca, to je predsedstvo, žirija za po° \jpv nje priznanj OF in nadzorni odbor, so popolnjeni. Vendar pa z eV*"en.|)<)lj njem članov za predsedstvo — od 21 se jih menja osem — fnsen,.,'Jji od' zadovoljen, saj sem pričakoval številčnejši odziv. Tudi odziv za najbo govorne funkcije v občinski konferenci je bil zelo slab. Za sekretar}* i, dobili štiri predloge, prav toliko za podpredsednika. Za sekretarja s0^, dentirani Bogdan Kandus, Nikola Ignatov, Blaž Jesenko in Blaž K°J j„ džič, za podpredsednika Brane Mohorič, Mišo Ceplak, Anton Pogacr« Zlato Jeglič. Programsko-volilna seja občinske konference bo 10. »e*^ bra.«
„   * H. Jelovčan
TRŽIČ:
Temeljit pregled dela
Tržič, 11. novembra — Z včerajšnjo sejo v krajevni skupnosti »^„c" belj so v tržiški občini opravili še zadnjo programsko-volilno konte po krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Osnovna značilnos ^j,. ferenc je bila, kot smo zvedeli v kratkem pogovoru s predsednico   ..jj j, ske konference SZDL Tržič Marico Praprotnik, da so jih povsod zd1""
zbori krajanov.
»V večini krajev so imeli na konferencah dobro udeležbo,« }f "^r*!"
predsednica in dodala: »Le v Lešah in Lomu ter na Ravnah se je * Jjo**' nekoliko manj ljudi. Krajani so razen poročil predsedstev krajevni" ferenc SZDL o delu v štirih letih poslušali tudi poročila o dejavnos ^ ^y tov krajevnih skupnosti za minulo leto. V njih so zajeli svoje P^.^gjij« delo delegatov, funkcioniranje krajevne samouprave in izpolnJe ^. programskih usmeritev SZDL, izvedbo volitev ter delovanje družbe liričnih organizacij. Kot so marsikje ugotavljali, bi si želeli predvsem je angažirnosti mladih ljudi.« w>v Razprave so bile posebno živahne ob obravnavi krajevnih Pro^ vanja Mnoge krajane prizadeva odnos nosilca razvoja telefonije do re -upo" zahtev za nove priključke. V ospredju pa so bila vprašanja še z drug1 dročij komunalne dejavnosti ter urejanja in varstva okolja. 0yr V vodstvu občinske konference SZDL so že sestavili poročilo °,^jeia ku programsko-volilnih sej po krajevnih konferencah in preg'e~,n0st> vseh teles v občinski konferenci. Kot ocenjujejo, bo moč v pr'n0. pa' njihov obseg zožiti in racionalnejše organizirati njihovo delo. Vse J ^, red tudi za volitve vodstva konference, kar bodo ob pregledu dela v P klosti opravili na zasedanju 26. novembra letos.
S. Saje
Tone Dovžan iz Martuljka:
»Kar boste delali, delajte s pametjo«
Jesenice, 12. novembra — Predstavniki Triglavskega narodnega parka, Zavod za varstvo naravne dediščine, Gozdnega gospodarstva in skupščine občine so razpravljali o odloku o popolnem zavarovanju Martuljka. Predstavnik vasi Tone Dovžan jim je tako modro ugovarjal, da so na koncu sprejeli vse njegove predloge
V Triglavskem narodnem parku je še edino področje, ki ga želijo zavarovati, Martuljkova skupina. A popolnemu zavarovanju se odločno upirajo gozdarji, saj želijo zgraditi cesto. Pravijo, da bodo v primeru, če bo Martuljek rezervat, popolnoma opustili vsako gospodarjenje z gozdovi.
Martuljkovo skupino so delno zavarovali že leta 1949, a kljub tej odločbi so v Martuljku zgradili že 84 vikendov, 9 počitniških domov in hotel. Zavod za varstvo spomeniške in kulturne dediščine pa je zdaj predložil odlok, po katerem naj bi ves Martuljek postal naravni rezervat, se pravi, brez možnosti gradnje cest, s spravilom lesa s cepinom in sekiro . ..
Ko so na minuli seji na jeseniški občini predstavniki ustanov, parka, gozdarjev, občine in domačinov govorili o tem odloku, je bilo vredno prisluhniti Martuljčanu Tonetu Dovžanu, kmetu, ki je neverjetno strpno in pametno, preprosto in odločno vsem
povedal, kaj pomeni zavarovanje Martuljka za domačine in z Slovenijo. Preprost kmet je vsem institucijam, parku in ne n zadnje tudi gozdarjem nevede in nenamerno tako dal vedeti, K ko pičla so v resnici njihova papirnata in birokratska, zgolj plSfl niška prizadevanja, da se Martuljek ohrani. . :
»Čeprav živim v Martuljku,« pravi Dovžan, »nisem dos srečal še nikogar »od zavodov, društev in ustanov«, a nadvse r bi jim pokazal, kako se gozd suši. Zanj so znali skrbeti naši p j\ dedje, dedje, ohranili smo ga domačini skupaj z gozdarji. ^° ^ ukrep, ne ekonomski in ne ekološki, našega Martuljka ne 1110 ohraniti in — za vse na svetu — ne utrujajte naše ostarele kn» te, ki že zdaj ne morejo v zaraščeni gozd, kajti gozdarji so P*j vseh teh mučnih razpravah že prenehali opravljati naJnu^nlai, dela. Pogovorite se, kaj je škodljivo, kaj koristno, ukrenite ' da gozd ne bo propadal in ne izmišljujte si nekih odlokov in P povedi! Kar pa boste delali, delajte s pametjo!« e-
Tonetu Dovžanu so morali potrditi tudi predlagatelji sP?^ja, ga odloka in se raziti z njegovim modrim nasvetom. Zares š*,?:^ da imamo tako malokrat priložnost prisluhniti našim ktne**jjjj ljudem, ki edini živijo z naravo in ki edini zanjo tudi naj&° skrbijo. D. SedeJ
EK. 13. NOVEMBRA 1987
GOSPODARSTVO
_3. STRAN (^^SSaJ©3SSGLAS
Tekstilci imajo prazna skladišča surovin, saj se zatika pri uvozu bombaža
Bodo na Gorenjskem statve utihnile
Prazidb^Lp0^™^1"11 — ^a izdelovalce preje in tkanin se je zgrnilo toliko problemov, da jim ni videti konca, začnemo lahko pri 0 onu s .*ac*'šč'h surovin, saj se zatika pri uvozu bombaža, nadaljujemo pri razmišljanjih gorenjskih tekstilcev (in prvih dejanjih) k0v ,ScanJ" predenja in tkanja in ohranitvi oplemenitilnic, končamo pri nespodbudnem izvozu, vse težji prodaji tekstilnih izdel-dgjgl0111*' *i g« poleg okleščene življenjske ravni pesti tudi uvoz tekstila, predvsem v obliki kompenzacijskih poslov z vzhodnimi
Težko rešljiva bom-ggžna uganka_
d.y.mnogih jugoslovanskih prednicah stroji ropotajo vse tiše je ustavljajo, kajti v ^Kiadiščih bombaža ni. Prihaja ?*veda i2 uvoza. Na začetku leta n if2*10' da letos večjih težav
bo, računali so na blagovne r^fnjave za sudanski in kitaj-jKl bombaž. Toda s takšnimi, drčami posli ni bilo nič, za ta g^ftbaž bo treba odšteti devize. r° treba, smo rekli, saj je od ,Ko« 155 tisoč ton bombaža, za Jpjere so bile v različnih drža-*b sklenjene različne oblike **akupa, prispelo do 1. novembra y&ašo državo le okoli- 76 tisoč j01*, torej slaba polovica. Po nekaterih ocenah bi trenutno potrebovali 180 milijonov dolarjev
uvoz bombaža in volne. . Kako slabe so dobave surovin 12 uvoza, povedo tudi podatki o r^stičnem upadu gorenjskih ;f kstilnih tovarn v devetih me-ggh letošnjega leta: v tržiškem , so uvozni načrt uresničili le I* odstotno, v škofjeloški Gorski predilnici 20 odstotno, v £ranjskem IBI-ju 13 odstotno, v Jranjskem Tekstilindusu 36 od-*tptn0< in v kranjski Zvezdi 30 ^stotno. Skratka, skladišča su-JJ^n še nikoli niso bila tako prazna kot letos.
Bombažna   uganka postaja težje rešljiva. Iz Egipta, ki ie
glavni dobavitelj dolgovlaknate-ga bombaža, so pred dnrvi sporočili, da od 1. novembra zaračunavajo 25-odstotne penale za bombaž, ki naj bi ga po pogodbi naša stran plačala in prevzela do konca oktobra, hkrati pa bodo morali naši uvozniki od junija naprej poravnati še 6,25 odstotka stroškov za skladiščenje. Bombaž bo torej dražji skoraj za tretjino, v devizah seveda. Vendar pa trenutno niso problem le devize, tekstilci se otepajo tudi z dinarsko nelikvidnostjo. Zadnja rešilna bilka so torej blagovni krediti
Napovedan je 40 do 50 odstotni upad pro-daje tekstila_
Padec kupne moči prav tekstilci hitro občutijo, kajti kje drugje naj človek varčuje kot pri obleki. Ob manjšem obsegu proizvodnje v letošnjem letu, ki je upadla približno za 10 odstotkov, v skladiščih ostaja vse več izdelkov. Najprej to občutijo konfekcionarji, hitro se prenese na izdelovalce tkanin in preje. Slišimo ocene, da najhuje šele pride, da bo prodaja tekstilnih izdelkov upadla za 40 do 50 odstotkov.
Tekstilce vse bolj pesti nelikvidnost v drugih predelih naše države, kupci jim plačila podaljšujejo brez komentarja (zamud-
nih obresti), kar seveda vodi v zapiranje trga. V škofjeloški Gorenjski predilnici pravijo, da so imeli v devetih mesecih letošnjega leta zaradi neplačil 10 odstotkov manjši celotni prihodek. V tržiškem BPT pravijo, da je oktobra za 40 odstotkov upadla prodaja v Makedonijo, Črno goro in na Kosovo in je bila približno tolikšna kot v njihovi industrijski prodajalni. Nasploh je zanimivo, da je v industrijskih prodajalnah prodaja dobra, tako pravijo tudi v Gorenjski predilnici. Ljudje torej iščejo cenejše izdelke, po drugi strani pa to kaže, kako se trgovci otepajo zalog. V Gorenjski predilnici pravijo, da njihovi kupci blago naročajo sproti, vsak teden, ne več enkrat na mesec, kar je pri nizki trgovski marži, ki zadošča za približno štirinajst dni, seveda razumljivo.
V takšnih razmerah tekstilce toliko bolj bode uvoz tkanin, predvsem v obliki kompenzacijskih poslov z vzhodnimi državami. Iz Poljske in Čehoslovaške prihajajo lanene in pollanene tkanine, s Kitajske vse več svile. Podatkov, kolikšen je jugoslovanski uvoz tkanin nimamo, opremo se lahko le na jezne izjave, da je bil celo večji kot izvoz tkanin.
Pospešiti izvoz, da ne bo rdečih številk
Izdelovalci preje in tkanin so redki, če ne poslednji, ki so ohranili klasični izvoz in niso šli v druge oblike, kot so kooperacije. Njihov izvoz je letos malce upadel, na Gorenjskem v devetih mesecih za 2 odstotka v primerjavi z enakim lanskim razdobjem, upadel je tudi drugod po Jugoslaviji, kar kaže na neustrezno devizno zakonodajo, ki je prav tekstilcem naredila veliko škode. Pod prejšnjo so namreč napravili zgleden dogovor v celotni reproverigi, po katerem so delili ustvarjene devize, veljal je po vsej državi, z njim so bili zadovoljni vsi.
Nestrpno zato zdaj pričakujejo spremembe devizne zakonodaje, malce so se oddahnili zaradi nedavnega popravka tečaja,
hkrati pa se boje, da prva lastovka ne prinese pomladi.
Vse težja prodaja na domačem trgu narekuje pospešitev izvoza, v kranjskem Tekstilindusu pravijo, da bomo morali prihodnje leto izvoziti polovico izdelkov, sicer bodo zašli v rdeče številke.
Gorenjski predilci in tkalci razmišljajo o zmanjšanju proizvodnje_
Pri izdelovalcih preje in tkanin na Gorenjskem pa vse bolj aktualno postaja vprašanje zmanjšanja proizvodnje, opuščanja predenja in tkanja in ohranjanja oplemenitenja kot zahtevnejšega proizvodnega procesa. Zeravno so namreč vse bolj nekonkurenčni, v primerjavi z makedonskimi izdelovalci so še enkrat dražji. Gospodarstvo je seveda pri nas dosti bolj obremenjeno, osebni dohodki, ki so rezultat dela in življenja, so v Sloveniji bistveno višji, makedonska predica ali tkalka zasluži dvakrat manj kot slovenska. Cenovna nekonkurenčnost je seveda seveda odraz tehnične- in tehnološke zastarelosti gorenjske tekstilne industrije, ki ima iztrošeno in odpisano opremo, uvoz opreme pa je letos povsem usahnil. Po eni strani torej zaostaja za svetovm, po drugi ne koraka več pred drugimi v Jugoslaviji.
V kranjskem Tekstilindusu, v tržiškem BPT in morda še kje, so že izračunali, da se jim bolj splača kupovati surove tkanine, morda tudi uvažati, in ohranjati le oplemenitenje. Nekaj takšnih potez so že n* redili.
Zmanjšanje proizvodnje pa seveda pomeni, da se bo število zaposlenih zmanjšalo, da se bo ustavilo priseljevanje delavcev od drugod, ki je bilo doslej izrazito prav v tekstilno industrijo. V kranjskem Tekstilindusu imajo, denimo, med zaposlenimi kar 51 odstotkov delavcev iz drugih republik, v tržiškem BPT okoli 40 odstotkov itd.
M. Volčjak
^°da ni le za to, da odteče iz Bohinja
Bo mala elektrarna razsvetljevala Ažmanov dom?
Bistriška Bistrica, 11. novembra — V krajevni skupnosti Bohinjska J0jT?*Ja že nekaj let razmišljajo, kako bi pocenili vzdrževanje doma »ov a- ^mana- Ocenjujejo, da jih bo letos stalo blizu osem milijo-
nov A
i^^^duiarjev; samo "» elektriko so septembra plačali 300 tisoč di j^j*^' v zimskih mesecih bodo še več. Elektrika je sploh pomembni Jg^^vka med izdelki, zato je krajevna skupnost dala pobudo, da te    razsvetljevanje in ogrevanje doma izrabljali domače vodne vi-
$ki g- ".center za tehnološke inovacije je ugotovil, da so v Bohinj-in sic trl u8°dne lokacije za postavitev male vodne elektrarne, Ve. na mestih, kjer so v preteklosti že obratovale vodne napra-in trer lolcaciJa je Staretova žaga na Bistrici, druga ob ribogojnici losti    ' Žaga 861108
oziroma Hajnriharjeva žaga. V krajevni skup-ber j najbolj zanimajo za lokacijo ob ribogojnici, kjer že stoji do-2ftPOrn- ZaietJe m del dovodnega kanala, zamenjati pa bi bilo treba bj l°° ln Postaviti strojnico z dvema francisovima turbinama, ki 102 nn^a11 obratovanje tudi ob nizki vodi. Naložba je ocenjena na Vrstn llljona dinarjev oziroma 1,24 milijona na kilovat, kar je za to-tiz^ej• n.aPrave zelo ugodno. Splačala bi se, če ne upoštevamo amor-Hah ln vzdrževanja, v osmih letih in pol. Na leto bi dejala po ce-Pred nekaj mesecev 5,1 milijona dinarjev ostanka dohodka. V
krajevni skupnosti razmišljajo, da bi polovico električne energije porabili za razsvetljevanje in ogrevanje Ažmanovega doma, drugo polovico pa bi prodali. Zaslužek bi sprva namenili za kritje dolgov, kasneje pa za financiranje krajevnih programov. Naložba bi bila za krajevno skupnost prevelik zalogaj, zmogla pa bi jo s pomočjo bohinjskih delovnih kolektivov in drugih finančnih virov.
Pri Staretovi žagi že stoji dober jez, dograditi bi bilo treba še gumijasti jez za avtomatsko uravnavanje pretoka Bistrice, obnoviti dovodni kanal, zgraditi zajetje in strojnico z dvema turbinama. Na leto bi tako kot elektrarna ob ribogojnici dajala 400 megavatnih ur električne energije. Naložba bi stala 119 milijonov dinarjev oziroma 1,5 milijona na kilovat električne energije.
Vodna elektrarna Belica bi zahtevala več vlaganj: obnoviti bi bilo treba jez in zajetje ter del dovodnega kanala in zgraditi še 80 metrov novega. Voda bi poganjala le eno turbino. Gradbena dela in oprema bi stala okrog 80 milijonov dinarjev oziroma skoraj dva milijona na kilovat, kar je že na zgornji meji rentabilnosti.
Branislav Gospodjinački iz Novuma trdi, da so naložbe vrednostno realno ocenjene. Še več: meni, da jih je mogoče s smotrnim načrtovanjem, obrtniško izdelavo opreme in udarniškim delom še po-
ceniti C. Zaplotnik
Jeseniško gospodarstvo je na tleh
s*nišWCe' novembra — Največ izgub na Gorenjskem ima je-^PravN £.osP°dlarstvo» k* ie z zahtevki za refundacijo prispevkov k»Hft li? Jeseniške družbene in druge dejavnosti povsem na ko-^•"UeVa k°nca 'eta bo še slabše, kajti izgubo napovedujejo tudi » doslej uspešne delovne organizacije.
let^0: devetih mesecih letošnjega Stvu r?* V gorenjskem gospodarsko lec največ izgub jeseni-iHilja8o,sP°dartvo: od skupaj 24 be f^rd dinarjev gorenjske izgu-bj vSpade 10 milijard na Kranj
Ha j K°t 13 milijard dinarjev kfošk niCe' medtem ko le škof-be. y^ gospodarstvo nima izgu-
ranju občuti izgubo 3080 S* fi !fon1^' v Jeseniški občini pa »- 436 zaposlenih.
?*Pof Med
ga^j""* Jeseniškimi delovnimi orgijami, Ki beležijo izgubo,
je na prvem mestu jeseniška Železarna z 9 milijardami dinarjev, sledijo ji Iskra na Blejski Dobravi, Elektro Žirovnica, Elektrarna Moste, Kovin Jesenice, Železniško gospodarstvo, temeljna organizacija Promet Jesenice, Izolirka in Lesnogalante-rijski obrat. Skupaj enajst temeljnih organizacij, ki do konca leta ne bodo mogle popraviti svojega slabega gospodarskega položaja, še več: kot so napovedali na minuli seji jeseniškega
izvršnega sveta, izgubo pričakujejo tudi v tako uspešnih delovnih organizacijah kot je KOOP v Mojstrani.
Jeseniško gospodarstvo je na tleh, posledice že občutijo poleg družbenih dejavnosti tudi interesne skupnosti materialne proizvodnje. Tako ima hude probleme komulana skupnost, saj zaradi refundacij gospodarstvu v višini 105 milijonov dinarjev že zdaj ne more plačevati storitev komunalnega podjetja Kovinar, ustavile so se vse komunalne naložbe. Tudi samoupravni stanovanjski skupnosti je jasno, da ne bo mogla zgraditi nobenega solidarnostnega stanovanja več. Če se bodo izgubp gospodarstva še povečevale, potem ne bo niti
dinarja več za ceste, za požarno skupnost, za »naprave komunalne rabe« ne nazadnje tudi ne za javno razsvetljavo. Jesenice v temi?
Še nikdar doslej ni bilo jeseniško gospodarstvo v tako katastrofalnem položaju, da je z zahtevki za refundacijo prispevkov spravilo vse družbene in druge dejavnosti na kolena. Že res, da bi Železarna dobila mesečno 7 milijard dinarjev, če bi lahko dvignila cene za 35 odstotkov, vendar je obenem še kako res, da bo v tem kolektivu, ki najbolj vpliva na rezultate gospodarstva, treba temeljito pretehtati vse druge vzroke, ki prinašajo tako veliko izgubo!
D. Sedej
Mojstri odhajajo v pokoj
Na Gorenjskem postajajo vse bolj sočasni presežki delavcev, vendar jih ponekod še manjka. V pokoj odhajajo mojstri, marsikje jih težko nadomestijo, sploh pa se zastavlja vprašanje, naj ključna dela v proizvodnji še naprej slone na kvalificiranem kadru ali pa naj se s tehnično in tehnološko posodobitvijo spremene v delo za inženirje.
Minili so časi, ko je na Gorenjskem vsakdo zlahka dobil delo, ko so se množično priseljevali delavci od drugod. Industrija, ki se je do nedavna raztegovala v širino, je vse bolj pod udarom kakovosti, za pokrivanje slabega dela in izgub vse bolj primanjkuje denarja in niso več tako redke grožnje, da bodo ponekod stroji utihnili in delavci ostali brez dela.
Iz kranjske Telematika že nekaj časa prihajajo glasovi, koliko delavcev je preveč, ne le gospodarstveniki, tudi politiki problem previdno otipavajo in se boje, da mu ne bodo kos. Toda ne le v Te-lematiki, ki izgublja tehnološki korak s svetom, delavci pa delo, tudi marsikje drugod jih je bržkone preveč, tudi v proizvodnji, da o režiji ne govorimo. Zanimiva je izkušnja iz kranjskega Tekstilin-dusa, kjer so marca v eni od delavnic od 200 zmanjšali število delavcev na 130 in seveda pričakovali, da bodo naredili manj. Toda maja so izdelali prav toliko metrov tkanin.
Če je še pred letom dni v Telematiki marsikdo zamahnil z roko, tja pa ne bi šel delat, pravijo, da je zdaj že drugače, da se začenja boj za delo. V njej je dobrodošla vsaka vest, kje primanjkuje delavcev. Manjka jih v žirovski Alpini, že nekaj let, zato imajo tri četrtine šivalnic že drugod, če ne bodo dobili ljudi, govore o več kot sto delavcih, bodo del proizvodnje še preselili, najbrž na Hrvaško. V škofjeloški Gorenjski predilnici bi takoj zaposlili 20 do 30 predic. Blejski LIP ima težave s pomanjkanjem kvalificiranih delavce? v proizvodnji. V teh primerih bi morali seveda hitro ukrepati, kajti kdove koliko časa bodo ponudbe še odprte.
Vse težje pa dobimo ljudi za ključna dela v proizvodnji, mojstri nam odhajajo v pokoj, pravijo direktorji, ni kvalificiranih mizarjev. Pomagajo si na različne načine, toda mojster je mojster, če ni, se to hitro pozna na kakovosti izdelkov.
Prav problemi z mojstri so dober primer, kako se zaradi tehnološkega zaostajanja pri nas stvari zapletajo v vse večje vozle. V razvitem svetu ključna dela v proizvodnji ne slone neč na kvalificiranem kadru, tem so pri strojih, sodobnih seveda, inženirji. V gorenjskih tovarnah pa ropotajo iztrošeni, odpisani stroji, uvoz opreme je v zadnjem letu skoraj povsem usahnil. Problemi z moji, ri imajo torej večje razsežnosti, kakor se zdi na prvi pogled in ni rešljiv s tem, da bi v šole napodili bodoče mehanike, ključavničarje, elek-trikarje itd. Jadikovanje, da mladi nočejo več nositi »zašmiranih« modrih halj in si žele le bele, je zakrivanje oči pred resničnim po-blemom, pred zastarelo in vse bolj betežno gorenjsko industrijo, kajti v razvitem svetu je razvoj razlike med modrimi in belimi haljami že zabrisal.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
V Mavčičah drugi agregat popravljen
Kranj, novembra — Junija je zaradi udarca strele prišlo do okvare drugega agregata vodne elektrarne Mavčiče, posebna komisija je ugotovila, da je prišlo do preboja v rotorskem navitju. Tri rotorske pole so morali zamenjati z novimi, ostale pa očistiti in ponovno izolirati, kar so opravili delavci Rade Končarja iz Zagreba. Na statorskem navitju generatorja so popravili prebit del, zamenjali so štirinajst palic. 14. oktobra so generator ponovno zavrteli, sledili so preizkusi, 19. oktobra so ga priklopih na omrežje, zdaj še obratuje s polno močjo. Njegovo obratovanje še vedno kontrolirajo, vendar dodatnih poškodb stroja še niso opažih. Posebna komisija je namreč ugotovila veliko verjetnost poškodb železnega paketa statorja, kar bi narekovalo zamenjavo celotnega statorja. Izdelujejo ga v Rade Končarju, program predvideva, sa bodo poškodbe dokončno odstranjene v drugi polovici prihodnjega leta. Zaradi okvare je bilo poskusno delovanje nove elektrarne podaljšano do marca prihodnje leto. Prvi agregat pa je medtem obratoval in pokrival konično porabo elektrike. Elektrarna je doslej pridobila 70 kilovatnih ur električne energije.
D: Papler
Privlačne cene vabijo na olimpijska smučišča
Kranj, 11. novembra — V primerjavi s slovenskimi smučišči tudi letos na olimpijskih planinah pripravljajo znatno cenejše počitnice. Na predstavitvi zimske turistične ponudbe Unis turista v Ljubljani so njihovi predstavniki povedali, da se bodo letos potrudili bolje urediti prometne povezave in obratovanje žičnic, kar je motilo goste prejšnja leta. Novost so tudi nova ležišča v hotelu Ig-man in klub Unis turista, ki bo poskrbel za dobro počutje po smučanju. Ski pass, s katerim se lahko smuča na vseh olimpijskih smučiščih, stane dnevno 4.500 dinarjev, tedenski pa je 22.500 dinarjev. Veliko je tudi popustov. Bivanje v hotelih in najemi apartmajev so znatno cenejši od slovenskih, saj na primer penzion v hotelu Jahorina stane v dvoposteljni sobi tedensko od 54 do 81 tisoča-
kov" V. S.
IZ PEL0VH1H KOLEKTIVOV
Sodišče ugodilo pravobranilcu
Kranj, novembra — Mineva leto dni, odkar je 11. novembra lani v kranjski tovarni Savi prišlo do prekinitve dela, v zvezi z njo tudi do neljubih dogodkov, kar vse je imelo epilog v disciplinskih kaznih za nekatere delavce. Vendar stvari še vedno niso povsem jasne, na sodišču teče postopek, ki še ni zaključen. Kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja je namreč oporekal disciplinskim kaznim za dva delavca v tistem delu, ki se nanaša na sodelovanj v prekinitvi dela. Sodišče združenega dela v Kranju je 19. oktobra izdalo odločbo, s katero mu je ugodilo pravobranilcu. Vendar odločba še ni pravnomočna, saj so se v Savi nanjo pritožili in zadevo bo obravnavalo sodišče združenega dela Slovenije. Zadeva je deležna večje pozornosti, ker presega savske razmere, saj gre za drugi primer v Sloveniji, da so pri prekinitvi dela izrekli disciplinske kazni. Prvi se nanaša na Luko Koper, kjer je sodišče kasneje potrdilo sklepe disciplinske komisije. Opravka imamo, s praktičnim vprašanjem, kaj je in kaj ni stavka, drugače rečeno z razčiščevanjem pravnih vprašanj o legitimnosti stavke. Pravna zadrega je velika, saj je'nasađrzavaJp6đprsala'*mednarodno koncencijo o pravici do stavke, ki pa v naši zakonodaji še ni razdelana.
©@ISI1SSS©IEIIGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 13. NOVEMBRAjgl
Skupna akcija je uspela — V krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini, kjer so minuli mesec ob skupnem krajevnem praznovanju podpisali tudi samoupravni sporazum o sodelovanju in organiziranosti na celotnem območju, je bila letos največja akcija izgradnja mrliških vežic. Tako glede organiziranosti kot tudi zaradi izredno kratkega roka — saj so vežice začeli graditi šele konec pomladi, zdaj pa so zgrajene — je bila akcija zelo uspešna. O organiziranosti in poteku akcije so predstavniki gradbenega odbora in krajevnih skupnosti v sredo popoldne seznanili tudi predstavnike izvršnega sveta in strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, ko se bili le-ti na obisku na cerkljanskem.
-A. Ž.
Zakaj enostavno, če...
Kranj — Zadnjič smo pod naslovom Oslova senca prometnega davka pisali, s kolikšnimi težavami se trenutno v Kranju spopadajo ob postopni zamenjavi 80-litrskih zabojnikov z novimi, na kolesih. Naj tokrat kot idejo za razmišljanje povemo, da imajo na Jesenicah že nekaj časa zabojnike na kolesih In da ob prehodu ni bilo niti približno toliko nezadovoljstva, kot ga je zdaj v Kranju. Problem so rešili tako, da se je samoupravna komunalna skupnost dogovorila s pooblaščeno delovno organizacijo, da le-ta nabavi zabojnike, ker je oproščena plačila prometnega davka. Od delovne organizacije so jih potem odkupili hišni sveti in posamezniki, hkrati pa jih potem dali tudi njej v upravljanje...
Na Jesenicah torej enostavno. V Kranju pa: zakaj enostavno, če...
A. Ž.
»Črni« avtokamp v Kranjski gori
Jesenice, novembra — V Gozd Martuljku bodo pozimi zaradi nerentabilnosti zaprli avtokamp. Lastniki prikolic so svoje prikolice odpeljali k zasebniku v Kranjsko goro, ki je takoj organiziral nelegalni kamp in pobral najemnino.
Temeljna organizacija hotela Špik v Gozd Martuljku upravlja tudi z zimskim in letnim kampom v Martuljku. Pozimi je v kampu nekaj zimskih prikolic, vendar so stroški vzdrževanja tako visoki, da so se odločili, da pozimi kamp zaprejo. Obvestili so lastnike prikolic, da zaradi nerentabilnosti kamp ne bo odprt in jih prosili, naj prikolice odpeljejo.
Lastniki prikolic so našli novo zavetišče pri zasebniku Porentovega doma v Kranjski gori, ki je takoj organiziral nelegalni kamp ob svojem gostinskem obratu za približno devet ali več prikolic. Krajevna skupnost Kranjska gora je nelegalnemu kampu nasprotovala, saj zasebnik ne izpolnjuje vseh pogojev in nima ne ustreznih sanitarij ne električnih priključkov za nove prikoličarske goste.
Ob posredovanju komiteja za gospodarstvo občine Jesenice so v Martuljku le privolili, da letošnjo zimo prikolice v kampu še ostanejo in prezimijo, kako pa bo prihodnje leto, se še ne ve.
V kamp v Gozd Martuljku, ki je v zgornjesavski dolini edini zimski kamp, so v minulih letih vložili precej denarja, a žal ga še do danes niso mogli povsem urediti. Hotel Špik begajo raznorazni predlogi, kje naj bi v zgornjesavski dolini pravzaprav imeli zimski in letni kamp, saj so bili predlogi lokacij od Mojstrane do lokacije za depandanso Špika. Divje prikoličarsko kampiranje postaja resen problem, saj prikolice in šotore najdeš povsod, od doline Vrat do Vršiča.
Vsekakor se bo treba v prihodnje v občini resno dogovoriti, kaj bo s kampom v zgornjesavski dolini. Zgled in vzor je lahko bližnji Šobec, ki je z leti postal naš odlični kamp. V jeseniški občini pa so v tej turistični ponudbi ostali na pol poti, srečujejo se celo z divjim kampiranjem in v zadnjem primeru celo s primerom črnega avtokampa v Kranjski gori.
D. Sedej
DOPISNIKI SPOROČAJO
PRIZADEVNE UPOKOJENKE V BOHINJU
Branko Blenkuš sporoča, da imajo člani društva upokojencev iz zgornje in spodnje bohinjske doline v Bohinjski Bistrici svoj dom, kjer so si uredili gostišče, ob njem pa balinišče. Med posebno prizadevne in delovne pa sodi v društvu ženski krožek, ki ga vodi Helena Koioš*»c. V tem krožku članice poleg različnih ročnih dv.1 tudi te.ovadijo, r - «z'i-čne načine prispevajo k razvoju turizma v Bohinju, imajo «.uui MOjk balinarsko ekipo. »Zdaj se pripravljamo na razstavo ročnih del, ki bo on dnevu žena. V program praznovanja pa nameravamo vključiti tudi moške člane, saj bi razstavo rade popestrile s prikazom prave domače izbe, črne kuhinje in še nekaterih zanimivosti,« je povedala Helena Korošec.
Ženske, članice društva, pa skrbe tudi za red in čistočo okrog doma ter okrog stare opuščene gimnazije. Zelo pa jih moti, da se prav za to stavbo, ki prazna iz dneva v dan bolj propada, nihče nič ne zmeni.
STARO ELEKTRARNO OBNAVLJAJO
Med nekdaj grajenimi elektrarnami na Gorenjskem je ena prvih Pišenci v Kranjski gori. Leta 1915 so jo zgradili avstroogrski vojaki za pogon žičnice preko Vršiča, da so se potem lahko z orožjem preskrbovali na Soški fronti. Kasneje so elektrarno popravljali, obnavljali ah vsaj vzdrževali. Zdaj pa nameravajo v tej elektrarni povečati strojnico in drugače speljati dotok pogonske vode. Če bo vse prav, bo stara elektrarna obnovljena še do zime.
IZOBRAŽEVANJE GASILCEV
Ivan Petrič se tokrat oglaša z informacijo, da bodo po gorenjskih gasilskih društvih pozimi imeli različna predavanja. Še poseben poudarek pa bodo društva letos namenila ravnanju s plinom. Ta predavanju bodo vodili strokovnjaki iz posameznih delovnih organizacij. Prav pa bi bilo, da bi se jih poleg gasilcev udeležev ah tudi krajani.
VELIKI POŽARI NA GORENJSKEM
Ko pa piše o večjih požarih na Gorenjskem pred prvo vojno, Ivan Petrič hkrati poudarja, da gasilska organizacija najbrž sodi kar med najstarejše v zgodovini, saj so zapisali o gašenju požarov najdeni že pri Egipčanih in na Kitajskem. Sicer pa je velik požar 18. aprila 1BRH uničil skoraj vso vas Rateče na Gorenjskem. Takrat je zgorelo 2K hiš. I^eta 1891. je ogenj zajel v Tržiču predilnico, novembra leta 1900 pa je zgorelo pet hiš na Jesenicah l.eto kasneje. T> junija, je v Kropi zgorelo 14 hiš Zadnji večji požar pred prvo svetovno vojno na (iorenjskem pa je bil 29. junija, ko je na Bledu skupaj s šolo zgorelo še 40 hiš.
Javne razprave v kranjski občini
Kakšno bo mesto in naselja okrog njega
Kranj, 12. novembra — Prihodnji teden se začenjajo javne razprave o urbanističnih zasnovah Kranja in večjih središč v občini, v katera so povezana posamezna naselja. Vzporedno pa bo potekala tudi razprava o prostorsko ureditvenih pogojih.
■aSata je sestavni del praonagnjenega natečajnega dela
Dolgoročni plan občine Kranj, obravnavan in sprejet februarja lani do leta 2000, določa, da so sestavni del tega razvojnega dokumenta tudi urbanistične zasnove za ureditvena območja mesta Kjanj in posameznih naselij (središč), kot so Cerklje, Preddvor, Šenčur in Golnik. V tako imenovanih urbanističnih zasnovah so predvsem opredeljena središča z večjo naseljenostjo, značilnostmi    in dosedanjimi
problemi ter predvidene rešitve v nadaljnjem razvoju. Posebej je v teh zasnovah opredeljena tudi uporaba prostora v prihodnje. Urbanistične zasnove so bile po lanskem sprejetju plana februarja meseca izdelane za mesto Kranj z naselji Strahinj, Cegelnica, Naklo, Okroglo, Pesnico, Bitnje, Žabnico, Drulovko, novo Hrastje, Britof, Predoslje, Ilovko, Kokrico, Bobovek in Mlako; za Cerklje z naselji Grad
Stari žulji še vedno tiščijo
Podljubelj, 10. novembra — Današnjo programsko-volilno konferenco krajevne organizacije Socialistične zveze so tudi v Podljubelju izkoristili za zbor krajanov. Na njem so ponovno ugotovili, da na njihovo obmejno krajevno skupnost mnogi pozabljajo. Ne morejo se spnjazniti z od Is njem pri ureditvi avtobusnih postajališč in postavitvi TV-pretvornika.
Blizu petdeset udeležencev konference v domu družbenih orani-zacij v Podljubelju so najprej seznanili, da sta morala ostati doma zaradi bolezni tako predsednik krajevne organizacije SZDL kot predsednik sveta KS. Prvi jim je pripravil kratko poročilo o delu v minulem letu, kjer pa ni zapisal veliko pohvalnega. Njihovo predsedstvo je obravnavalo na štirih samostojnih sejah in eni skupni seji z osnovno organizacijo ZK uresničevanje začrtanih nalog, katerih je bilo največ pri izvedbi priložnostih proslav in družbenih prireditev v Kranju. Druga dejavnost krajanov je precej zamrla, za kar je nekaj krivde pri slabi aktivnosti vodstev družbenopolitičnih organizacij in nekaj pri neuresničenih obljubah za odpravo nekaterih problemov v kraju.
Ker poročila o delovanju krajevne samouprave ni bilo in manjkajočega predsednika ni zamenjal na zboru niti podpredsednik, so se krajani samospodbudno lotili obravnave najbolj perečih vprašanj. Ponovno so opozorili na stare žulje, ki jih še vedno tiščijo. Magistralna cesta proti Ljubelju je namreč že pred mnogimi leti prerezala njihovo naselje, a do danes ni nihče uslišal njihovih prošenj za ureditev ustreznih avtobusnih postajališč, na katera so ob izgradnji ceste enostavno pozabili. Kot je Podljubeljčanom povedal Dušan Koren iz tržiškega komiteja za urejanje prostora, so pri ljubljanskem prometno-tehniškem institutu naročili študijo, ki bo osnova za rešitev tega problema.
Brez televizijske slike se sicer da živeti, vendar krajanom Podljubelj a ni prav, da drugod lahko vidijo dva ljubljanska programa in več drugih, pri njih pa tričetrt vasi ne more spremljati niti prvega
Eden razpravljalcev na zboru v Podljubelju je naglasil, da je tudi skrb za obveščanje naloga Socialistične zveze. Zato so seznanili s problemom slabih možnosti za informiranje prek televizije celo nekdanjega predsednika republiške konference SZDL Franca Šetinca. Obljubil jim je, da se bo zavzel za rešitev njihovega problema. Zgleda, da je na obljubo pozabil, ali pa so v RTV preslišali tudi njegova opozorila.
sporeda. Ker še vedno ni nič s postavitvijo pretvornika, ki bi s signalom pokril njihov kraj, so med drugim sklenili opozoriti »vTV Ljubljana, naj sebi pripiše posledice pri izostajanju plačila naročnin.
Na zboru so govorili tudi o nujnosti napeljave telefonov v zaselke pod Košuto, pri čemer naj bi prihodnje leto pomagali s sredstvi iz sklada za ljudsko obrambo. Prav tako jim primanjkuje denarja za zahtevno vzdrževanje krajevnih cest, pripravljenosti za prostovoljna dela pa je med krajani vse manj. To nameravajo omiliti"s prerazporeditvijo sredstev, ki jih sedaj namenjajo v krajevni skupnosti za odvoz smeti. Le-tega bodo morali drugače organizirati in stroške zaračunati uporabnikom.
V nobenem kraju niso brez problemov, kot je na zboru ugotovila predsednica občinske konference SZDL Tržič Marica Praprotnik. V °odljubelju so imeli težave tudi pri iskanju novega vodstva krajevne konference SZDL, vendar so le našli kandidate. Odslej bo dolžnost predsednika opravljal Tine Neme, Milan Tribušon pa je prevzel podpredsedniške naloge.
Stoj a n Saje
Predavanje za sladkorne bolnike
Kranj — Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kranj vabi vse sladkorne bolnike (diabetike) iz Kranja. Škofje Loke in Tržiča na zanimivo strokovno predavan je »Vse o insulinu in samokontroli,«. Tu bodo slušatelji izvedeli tudi vse o najnovejših izdelkih in pripomočkih tovarne Pliva iz Zagreba, namenjenih sladkornim bolnikom. Predavanje bo v sredo. 18. novembra, ob 16. uri na Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske. Gosposvetska 12 v Kranju. Predavala bosta dr. Valentin Vesel in dr. Jana Kreč.
in Dvorje; za Preddvor z naselji
Mače, Nova vas, Potoče, Hrib, Zgornje Tupaliče; za Šenčur s Srednjo vasjo in za Golnik.
»Urbanistična zasnova Kranja,« pravi Jože Pešak, predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, »je bila v javni razpravi že 1985. leta skupaj z obravnavo dolgoročnega plana občine. Takrat je bila obravnavana kot sestavni del. Vendar pa je bil potem februarja lani dolgoročni plan sprejet brez urbanistične zasnove, ker še niso bili izdelani ustrezni prostorski izvedbeni akti. Tako imamo zdaj pred sabo dopolnjen in dodelan osnutek urbanistične zasnove z novejšimi podatki, z nekaterimi dodatnimi strokovnimi podlagami in utemeljitvami in tudi že z deloma usklajenimi potrebami in razvojnimi usmeritvami nekaterih uporabnikov prostora na območju Kranja.«
Ena takšnih pomembnih sprememb iz sedanje predložene urbanistične zasnove Kranja se nanaša na Bitnje. V urbanistični zasnovi izpred dveh let je bila na primer širitev Kranja že na samem začetku uresničevanja obdobja v smeri zahodno od Bi-tenj in šele po letu 2000 na sever proti Stražišču. Razlog za takšno opredelitev je bil razvoj
Opekarne oziroma rezerve gline na tem območju. Kasnejše ponovne raziskave so pokazale, da kakovost gline ni tolikšna in tU; di energetsko gledano razvoj Opekarne najbrž ne bi bil najbolj ekonomična poteza. Zato se zdaj v zasnovah ponuja drugačno zaporedje izgradnje, s tem pa tudi najbrž tudi bolj nevsilje-no (naravno) širjenje Kranja. 1° nenazadnje to novo zaporedje, če že ne izključuje, pa vsaj za daljše obdobje odlaga reševanje problema glede kmetijstva v B»' njah. Ob tem, da bi celotno komunalno infrastrukturo tudi lažje in predvsem bolj racionalno gradili.
Drug pomemben izsek iz ^ banistične zasnove Kranja, ga velja malo bolj ilustrirati. P» je Center mesta. »Zadnji dve le" so v Kranju potekale P"0*?*? za pridobitev strokovnih podlag> s katerimi bi opredelili pred' vsem pomen mestnega središ«* za mesto in občino in tudi za V0' krajino,« razlaga Jože Pesa*-»Letos smo z javnim anonu0' nim natečajem pridobili več variantnih strokovnih rešitev, nakar je posebna komisija izoblikovala napotke in stališča, j^T šni svet pa usmeritve za nadaljnje delo. Tako bo na primer pr' vo nagrajeno delo uporabljen0 * programski zasnovi, ki je P00"*' ga za izdelavo posamenih P1*' storskih izvedbenih načrtov, med drugim tudi za avtobusno postajo in tržnico, ki sta nedvomno dva najbolj aktualna problema mesta.« .
Bistvena novost iz natečaja J tako imenovana prečna razvoj na smer, ki poteka od mestneg središča prek nove mestne vpad' niče v vzhodni del mesta in prf* Savskega otoka proti zahod«; kjer naj bi se Kranj širil v p*>' hodnosti. Takšna opredelitev P£ eni strani razbremenjuje ?zj mestno središče in opredeljuj nove povezave obstoječih in o0" dočih predelov mesta. Po vsen ocenah, utemeljitvah in razisKa vah so zdaj tako že določene lokacije   nekaterih najpomeni0_ nejših objektov, kot so: potnis*8 postaja, mestna tržnica, zdr^. stvo in nenazadnje tudi avtobusna postaja.
Izbrali smo pravzaprav le dv < po naši presoji najbolj kljucf! opredelitvi iz vseh predložen"' urbanističnih zasnov in Pr°stjL sko ureditvenih pogojev, o mer bo tekla javna razprava. ilustracijo pa objavljamo še m ^ keto centra mesta s pogledom Gorenje Save na bodoči Kranj-A. Žalar
Novi koši za odpadke — ^„p-močju mestnih krajevnih nosti v Kranju je blizu ^Jw;P za odpadke. V Komunali ^ vjij. Kranj ugotavljajo, da ^.Pp-^d žno v petih letih uničeni. tremi meseci pa so za P°* ^ namestili 21 ličnih koškov J avtobusne postaje do restavra^ "agf* i ko stici
' ~----~ r——ww r-—*  y j*
Res je, da je takšen kos«* ^. dva stara milijona dražji od P stičnega, vendar pa bo pr»v tovo tudi dlje zdržal. Koše*• zasnovali in ga zdaj tudi d*1 v Emo Celje. V Komui^'J;. zdaj razmišljajo, da bi pred1»*. li cestno komunalni skup"0 : Kranj, naj bi v Kranju * yEl
avioDusne postaje ao res"' i-il je Park. V Mariboru in Zag«*^ ugotavljajo, da so tovrstni k ^ veliko primernejši od pl*8**?
postopno zamenjali Čne koške. — A. Z.
vse
ITOiMO KNJIGO, fM&tOSlM
Kdo ima prav?
»Zgodilo se je 5. novembra, ko sem želela plačati račun za elektriko. Prosila sem znanca, da me zapelje do podjetja Elektro Kranj v ulici Mirka Vadnova. Niti pomislila nisem, da bi bilo lahko kaj narobe, ker sem imela poleg ostalega denarja za celoten račun tudi za 500 tisoč (starih) dinarjev kovancev po 100 dinarjev. Sicer pa je znašal celoten račun 9 milijonov 735 tisoč starih dinarjev.
Precej neprijetno pa sem se počutila, ko mi je uslužbenka FAektro na dokaj ogorčen na--čin rekla, da nima časa šteti denarja v drobižu. Naj kar takoj povem, da se prejšnja uslužbenka ni nikdar jezila, če je bilo med ostalim denarjem tudi nekaj kovancev, Lepo je vedno kovance preštela m povedala, da je v redu ter se zahvalila.
Razmišljala sem,  kaj se pravzaprav naredila  naroO ■ Če bi se razburjal inkasan^ ker bi za drobiž moral nosit1 seboj vrečko, bi to nekako ra zumela. Toda jaz sem de*1/1, pnnesla v blagajno in naj".
je uslužbenkina delovna
dolž-
nost, da denar prešteje. bi se zgodilo, da bi, recimo, n. kdo prinesel namesto kovan1 po 100 dinarjev, rdeče Va^f nate. Mar je to tudi dre)0t* Morda res za koga je, ven a zame vsekakor ti kovanci nl zgolj in samo drobiž. Že z^aza naj sem presegla 70 let in & takšno     vljudnost takšn uslužbencev zahvaljujem. ,Q
Naj  bralci  presodijo. * ima prav?Ali država, ki »z"fl^, takšne kovance, ki jih P0^, uslužbenke zavračajo kot d bič. ali mi, ki ga prinesemo^ zakonito plačilno sredstvo-* K. M.Kr^l
??EK, 13. NOVEMBRA 1987
KULTURA
.5. STRAN (^K^]^©[EHGLAS
Pogovor z Mihom Pogačnikom
BLEJSKI IDRIART BO
„m Kranj — Blejski festival je še v Idriartovem programu, čeprav je morda letos kazalo na slabše. Letos so idejo Idriarta — z
nostjo združevati ljudi — sprejeli v novih deželah: petim dosedanjim festivalom od Sao Paola do Bleda so se priključili novi ■--- trije — v Tbilisiju, Pekingu in Manili.
Do prihodnjega avgusta, ko naJ bi bil na Bledu znova festival Idriart-festival, ki z umetnostjo druži ljudi različnih narodnosti, je res še daleč. Toda teko kot vse prireditve, ki so na različnih koncih sveta ob različnem času, potrebuje tudi Idri-artov festival trden in natančen koledar. Pa ne le to, tudi dokaj natančno sestavljen program koncertov in ostalega spremljanega dela — tečajev, pogovorov in drugih oblik.
Za vse, ki jih je morda ob letošnjih problemih, s katerimi se ^spopadal pri nas ta festival, skrbelo, ali festival naslednje leto še bo ali ne, je zdaj že odločeno: festival na Bledu bo. Novica izvira iz prve roke; te dni se je namreč mudil v domačem Krapu znani violinist Miha Poga-£nik. Na poti iz Sovjetske zveze, Ner se je med drugim dogovoril todi za festival Idriarta v Tbilisi-JV- Je v Kranju na hitro sklical tiskovno konferenco.
. Bled torej ne izgublja lestiva-% pač pa nadaljuje tradicijo.
»Tako je. Nekaj sprememb siri na naslednjem festivalu vendarle bo. Namesto julija, tako j*0* doslej, bo avgusta, tako da oo prej v Budimpešti in ne kas-neie. kot je bilo to doslej.«
fesUvli     Kovorili, da na Bledu dornJra ne bo, če bo premalo un*acega občinstva.
»Res, na Idriartove festivale hodi stalna publika, veliko ljudi se domala seli s festivala na festival, povsod pa pritegnejo seveda tudi občinstvo iz domačega okolja. Letos je bilo na Bledu dosti več odziva med domačimi ljudmi, čeprav morda dosti več iz Zagreba kot pa z Bleda in Ljubljane. Tujih udeležencev na festivalu je bilo okoli 280, naših domačih pa polovico manj, upoštevali pa smo seveda le tiste, ki so kupili stalno vstopnico za vse Idriartove prireditve s koncerti vred.«
Kakšen pa je okvirni program festivala za prihodnje leto?
»Kot že doslej, bo v koncertnem in vsem drugem dogajanju tudi na prihodnjem festivalu so-
delovala vrsta naših slovenskih umetnikov in skupin, Miloš Mlejnik, slovenski kvartet trobil, ki bo 2. avgusta tudi otvoril festival z blejskega gradu, zbor Slovenskih madrigalistov, Gau-deamus iz Zagreba, pa ljubljanske lutke in še kdo. In seveda cela vrsta tujih glasbenih umetnikov.«
Festival je znan po tem, da imajo na njem ljudje možnost ne le zvedeti marsikaj, kar jih zanima — od ekologije, duhovnih in mirovnih gibanj naprej, pač pa tudi vrsto praktičnih znanj.
»V programu festivala v naslednjem letu je na primer učenje zborovskega petja, učenje narodnih plesov, euritmija, v tečaju sodobne prehrane se bo lahko marsikdo tudi kaj praktičnega naučil. V študijskih tečajih pa bomo obravnavali probleme družine, vzgoje otrok, ekologijo, kmetovanje, socialno ekologijo in drugo.« ■
Na blejski festival pridejo ljudje iz vse Evrope, tudi družine, program pa je napet od jutra do večera, pa koncerti so vmes. Kako vse to videti in poskusiti?
»Pridejo družine z otroki, varstva pa doslej ni bilo. Zato bo na Bledu zdaj prvič, na Idriartovem festivalu sploh, tudi program za otroke, tako da bodo starši bolj prosti za vse, kar jih zanima.
Otroci bodo seveda ob zaključku tudi pokazali, kaj so se novega naučili.«
Pravkar se vračate s Filipinov in Sovjetske zveze, kako kaj tam prodira Idriartova ideja, da umetnost lahko združuje ljudi različnih hotenj?
»Ne le v teh dveh državah, koncerte sem imel tudi v Avstraliji, Novi Zelandiji, vsi so bili uspešni, zadovoljen sem s kritikami in odzivom ljudi. Letos sem imel 115 koncertov po vsem svetu, zdaj odhajam domov v ZDA na zaslužene dvomesečne počitnice. Obenem pa sem zadovoljen, da lahko v seznam prihodnjih Idriartovih festivalov vključim še Avstralijo, Sovjetsko Zvezo in — tega skoraj nisem verjel — tudi Kitajsko. V Afriki jih še ni, a tudi tam se odpirajo vrata. Umetnost je res univerzalni jezik, ki ga razumejo povsod po svetu: prijetno je videti, kako hladni Novozeland-ci stoje ploskajo na koncertu, v Tbilisiju so nam zastonj dodelili koncertno dvorano, v Budimpešti so ljudje ostali zunaj dvorane, ker za vse ni bilo prostora. Res, vsi ne pridejo na prireditve, koncerte. Toda lepo je že to, če so za Idriart vsaj slišali. Minulo nedeljo sem se sprehodil do Mohorja po dolgih, dolgih letih, pa so mi na kmetiji — mislim, da se pri Matičku reče — dejali — vi ste pa ta in ta, pa o Idriartu so marsikaj vedeli. Mar ni to nekaj, kar človeka navdušuje?«
L. M.
Razstava v Šivčevi hiši
NEPRIJAZEN SVET V PLASTIKAH IN GRAFIKAH
*»ad
— Svet, ki ga s svojo umetnostjo prikazuje Janez Boljka ni ne lep ne prijazen. Človek je v njem ogrožen od narave, narava od človeka. Morda je v agresivni moči in lepoti njegovih živali še največ optimizma.
^kfdemski kipar in grafik Janez Boljka je svojo ustvarjalno moč prepričljivo uveljavil ne le v slovenskem in jugoslo-v pu ?m' krovec tudi v mednarodnem umetnostnem prostoru. Tako zan- s"kah kakor v grafikah in kasneje tudi v slikah je oblikoval ljiVQ *načilni likovni jezik, s katerim med drugim izraža svojo občut-samn ZQ- st*.s^e* ogroženost in absurdnost sodobnega človeštva, ki si stiv^ Un|čuje svoj življenjski prostor. Nič manj ni prepričljiv v suge-njeg m izražanju elementarne življenjske sile, ki jo simbolizirajo nosji.Ve bivali: v mirovanju ali v teku, v borbi ali ljubezenski igri, kot ^lovelf Uravn°težene ustvarjalne in razdiralne življenjske energije. 8ičn0 ^e V ^°1Jkovin plastikah, grafikah ali slikah, največkrat traven , razklana osebnost, razpeta med potrebo po intimnosti, ki ne Dr nežno ljubezensko čustvo in erotiko na eni in nemoč zaup-ga turi v nJeJ na drugi strani, saj ga nenehoma ogroža svet, ki
Sv0jQ sam malici. Njegovi ženski liki zato agresivno poudarjajo Vi mQ^)^nost. vendar na način, ki ustvarja strah pred njo. Njego-Venda S° °bl°ženi z atributi, ki poudarjajo njihovo ustvarjalnost, sa»no r So *ua-* njihova telesa razgrajena in izvotlena, prav nič odsev
zavestnega pritrjevanja življenju in delu. Zrlj v       njegovih grafik nam slika enako neprijazen svet, kot bi
Pokrajine po katastrofi na njem. le; as Ptastikah Janez Boljka uporablja različne tehnike in materia-najvp-L1 za z varjenjem železnih ali bronastih delcev, na začetku 0straCv*"a^ delov orožja in strojev, sestavljenih v kompozicije, ki so vijje orjsodba nasilja. Ko bolj ali manj opusti dele orožja kot sestati^ grajenje svojih plastik, jih še vedno sestavlja iz delov kovi-sUgerv anatomski pravilnosti in formalni izbrušenosti prepričljivo brojj a^aJ° notranjo razklanost upodobljencev. Tehniko vlivanja v h aluminij s pomočjo voska in stiropora je Janez Boljka razvil
do take mere, da zmore v plastiki izraziti najsubtilnejša stanja in doseči izjemno dognano obliko. Medaljoni in novci, ki jih vključuje tako v živalske kot človeške figure, plemenitijo zunanjo podobo umetniškega izdelka in poudarjajo njegovo materialno vrednost. Nekaj podobnega odkrivajo njegove zglajene površine brona ob hrapavih in nemalokrat s plemenito zeleno patino prekritih ozadjih oziroma zamikih posameznih delov plastike, pri čemer nastaja značilna, izredno privlačna svetlobna igra.
Ob otvoritvi razstave akademskega kiparja in grafika Janeza Boljke bo danes v petek, ob 18. uri tudi literarni večer s pesmimi Daneta Zajca. Nastopil bo Linhartov oder. Izbor pesmi Alenka Bole-Vrabec.
SREČANJE GORENJSKIH PEVSKIH ZBOROV IN . PODELITEV CUFARJEVIH NAGRAD
— Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo v dvorani Gle-t^*|*»Toae Cufar podelili plakete ln diplome, ki jih za to le-Ij-P^^juje Kulturna skupnost Jesenice za kulturne dosežke Jj»**WttinejVHin kulturnim delavcem in skupinam. Ob tej JJJJoinoati bo tnal Srečanje odrskih pevskih zborov Gorenj-VJ*^*** katerem ae bodo predstavili: metanj pevski zbor Jožef faZ*«* Doba pri Domžalah pod vodstvom Karla Leskovca, rfcM Pevski zbor Milko Skoberne DPD Svoboda Tone Cufar »k!***y*e pod vodstvena Antona Cimpermana, moški pevski tS: ftvbcda Orna pri Kamniku pod vodstvom Karle »*eia*i pevski zbor DPD Svoboda Primskovo pod vod-i, komand molki pevski zbor A. T. Linhart ■det HUI Betke Demšar-Zupan, komorni me-' is Škofje Ume pod vodstvom Janeza Jocifa, k*"TrrB* pevski sbor Peko TriUČ pod vodstvom Jožefa Močni-ajrju* gost m bo predstavil tudi moški pevski sbor Koena i« avstrijske Koroške ped vodstvom Antona Feiniga.
Janez Boljka je mojster tako monumentalnih kiparskih kompozicij kot male plastike, ki pogosto zahteva izvedbo v večjih dimenzijah. »Kovinska« ostrina, jasnost in kontrastnost odsevajo iz Boljko-vih barvnih grafik, ki izražajo isti umetnikov notranji svet. V novejših oljih slika Janez Boljka v zadržanem, nekontrastnem mehkem koloritu skrivnostni svet, v katerem se podobe kakor sanje rojevajo iz teme s pomočjo svetlobe, ki ima izvor v njih samih. Zato so njegove slike v svojem likovnem izrazu mehkejše od plastik in grafik in odkrivajo notranji svet Janeza Boljke še z druge strani.
Maruša Avguštin
Kulturna izmenjava dveh mest
TRŽlCANI LUDBREGU
Tržič — Danes, v petek, se v Narodnem sveučilištu v Ludbregu — s Tržičem pobrateni občini — pričenja kulturna prireditev z naslovom Tržičani Ludbregu.
Leta 1985 sta SIZ za kulturu opštine Ludbreg in Zveza kulturnih organizacij Tržič sklenili dogovor o vsakoletnem izmenjevanju kulturnih prireditev in na ta način še bolj zbližali obe pobrateni občini. Letos vračajo obisk Tržičani. Danes, v petek, 13. novembra, se z dvema kulturnima prireditvama predstavljajo Ludbrežanom. V Narodnem sveučilištu bodo svoje filme predstavili člani Filmskega kluba Tomo Križnar iz Tržiča, uvodno razmišljanje pa je pripravil prof. Janez Ster. Druga prireditev, ki so jo pripravili Tržičani, pa bo ob 19. uri v osrednji ludbreški dvorani; v kulturno-zabavnem programu se bodo predstavili Člani moškega pevskega zbora KUD Lom pod vodstvom Antona Sokliča, mladinci
KUD Jelendol s spletom ljudskih pesmi in običajev pod naslovom OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI, ansambel Tretji človek s solistoma Danielom ZUPANOM in Jelko KONČINA, harmonikar Andrej PIVK in humoristi skupine »SMEH«: Jože Faj-far, Tatjana Šmid, Marina Bohinc, Slavko Primožič in Boris Kuburič.
Na prireditvi bo nastopil še domači mešani zbor KUD Ludbreg. Po obeh prireditvah bodo gostitelji pripravili Tržičanom tovariško srečanje, na katerem se bodo dogovorili o vrnitvi obiska Tržiču v letu 1988, posamezne skupine pa bodo navezale trdnejše stike s podobnimi skupinami obeh občin.
Boris Kuburič
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V Prešernovi hiši odpirajo danes, v petek, ob 1H. un pregledno razstavo likovnih skupin Gorenjske. V kulturnem programu ob otvoritvi nastopata Branka Kadosu\ Ijev tč in telist Dino Gojo.
V galeriji Mestne hiše je odprta T. razstava jugoslovanske fotografije Pokrajina 87. V Mali galeriji je odprta prodajna razstava Likovnega društva Kranj.
V Prešernovem gledališču bo danes, v petek predstava SNG Drame iz Ljubljane z NI. Kleč: Dr. roman — za red I. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za red sobota I.
^ V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru,
^^^LA»#AA^j Delavski dom, vhod 6, vrtijo danes, v petek ob
_fWI 19- in 2* ur' video film Lovec na jelene. Jutri, v
■         ■ _ _ J si soboto ob 19. in 21. uri pa je na sporedu video
J I J M film Arthur Jutri v soboto dopoldne organizi-
^■■»^ **•»*■ wl raj0 tečaj radiestezije Tečaj je tudi v nedeljo,
1T>. novembra in sicer med 9. in 12. uro ter med 14. in 18. uro.
JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. un odpirajo razstavo fotografij Fotokluba Andrej Prešern na temo Človek in jeklo.
RADOVLJICA — V Šivčevi hiši danes, ob 18. uri odpirajo razstavo akad. kiparja in grafika Janeza Boljke.
BLED — Na blejskem gradu je odprta razstava lesenih lokov oblikovalca Oskarja Kogoja in izdelovalca Franca Oblaka.
ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta razstava akad. slikarja Bonija Čeha.
V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Stane Žerko
TRŽIČ — V paviljonu NOB je odprta razstava knjižnih ilustracij Marije Vogelnik in razstava gledaliških mask in lutk Eke Vogelnik.
DOMŽALE — V knjižnici Domžale je odprta razstava fotografij gorenjskih fotoklubov in krožkov.
NUŠIČ NA LOŠKEM ODRU
__
Skofja Loka — Danes, v petek, gostuje na Loškem odru lutkovna skupina KUD J. Papler iz Besnice z lutkovno predstavo Janeza Biten-ca Čarodej Fičifik. Predstavi bosta ob 16. in ob 17. uri.
Prihodnji teden, v sredo, 18. novembra, ob 19.30 ter v četrtek, 19. novembra ob 16. uri gostuje na Loškem odru Stalno slovensko gledališče iz Trsta s komedijo B. Nušiča Sumljiva oseba. Vstopnice prodajajo uro pred vsako predstavo. Pokrovitelj gostovanja tržaških gleda-liščnikov je LTH Skofja Loka.
Lutkovni četrtki
LUTKE NA POHODU
Kranj — Obisk gledalcev na četrtkovih lutkovnih predstavah dokazuje, da so predstave, ki jih organizira Gledališče čez cesto že nekaj let, našle med otroki hvaležno občinstvo. V tej sezoni, ki se je šele dobro začela, je organizacijo lutkovnih četrtkov v Delavskem domu prevzel Vladimir Ross.
»Obisk predstav je izredno dober, število gledalcev narašča od predstave do predstave. Kakšnih posebnih težav trenutno ni. Le program lutkovnih predstav je izredno težko napovedati. Največkrat vemo le za dve predstavi vnaprej. Jeseni je namreč težko privabiti lutkarje v goste, saj lutkovna gledališča pripravljajo predstave, ki so navadno nared šele ob koncu leta,« pravi Vladimir Ross.
Utroška lutkovna skupina pri Gledališču čez cesto, ki jo tudi vodi Vladimir Ross, prav zdaj pripravlja novo predstavo. In to predstavo, ki jo bodo od »a do ž« naredili sami.
V tej sezoni so v okviru lutkovnih četrtkov gostovali že lutkarji z Jesenic in lutkovna skupina Papilu iz Kopra.
Mojca Peternelj
Nova slovenska umetnost v letu 1988 IZŠEL DOKUMENT ČASA
Ljubljana, 9. novembra — Ob izidu zadnje velike plošče Opus dei, skupine Laibach v Jugoslaviji, so predstavniki NSK pripravili priložnostno svečanost in obenem predstavili svoj program delovanja v prihodnjem letu.
Modri salon ljubljanskega hotela Union je v poznih popoldanskih urah postal osrednje medijsko prizorišče za vse domače novinarje, ki pokrivajo bodisi glasbeno bodisi širše kulturno področje in za vse tiste, ki so bili vabljeni s »statusom« prijatelja NSK.
Dokajšnja druščina, ki je napolnila prostore, se okrepčala z aperitivom, prigriznila sladico, je najprej ob splošnem klepetu pregledala predstavljeno gradivo — plakate, ki so vabili na različne koncerte Lai-bacha in njihove plošče, izdane v tujini.
Približnostno svečanost je pričel Igor Vidmar, ki je posebno poudaril pomembnost izida zadnje Laibachove plošče tudi znotraj naših meja in s tem smeli korak Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, ki sicer pri nas skrbi za izdajanje licenčnih nosilcev zvoka angleške Mute records. Izdaja Opus dei-a in ponatis LP-ja Slovenska akropola pomeni po Vidmarjevih besedah dogodek, ki določeno mejno kulturo po mnogih letih končno le prinaša pred velika kulturna vrata.
V imenu NSK in skupine Laibach je spregovoril »tovariš Ivan«.
Njegove misli so segle mnogo širše, omenjen je bil na primer program Laibacha, ki se letno izpopolnjuje in vrsta stavkov, ki nadaljujejo znano Laibachovo obračanje javnosti na njim svojstven način, kjer je bilo poudarjeno, da se ne napoveduje konec Laibacha, temveč njegov veliki začetek, saj so po prodoru v svet prodrli tudi v domovino.
»Tovariš Milan« je zatem prebral Zdravljico v besedi Laibacha, nazdravil prisotnim in povabil k poslušanju Opus dei-a ter videa s čimer se je končal uradni del svečanosti.
Posamezni deli NSK, katerih člani so bili prisotni na svečanosti, so prek pisanih materialov predstavili svoje aktivnosti v prihodnjem letu. Irwin predvideva samostojne razstave v Nevv Yorku, Parizu, Ljubljani in Zagrebu, skupinske razstave pa v Dijonu in Melbournu. Koz-mokinetično gledališče »Rdeči pilot« bo pripravilo predstavo Gas, skupina Laibach pa predvideva pri Mute records izid treh velikih in dveh dvanajst inčnih plošč, njihova zadnja velika plošča, katere izid v Jugoslaviji je bil tudi temeljni povod priložnostne NSK svečanosti, pa naj bi bilo moč že danes, v petek, 13. novembra, dobiti v domačih prodajalnah s ploščami.
Vine Bešter
FILMSKO GLEDALIŠČE
Kot peti izbrani film letošnjega Filmskega gledališča bo v gorenjskih kinematografih na vrsti ameriški musical Plesalci za prvo vrsto. V kinu Dom Kamnik bo na sporedu v ponedeljek, 16. novembra, ob 20. uri, v kinu Tržič v torek, 17. novembra, ob 19. uri, v kinu Železar Jesenice v sredo, 18, novembra, ob 20. uri in v kinu Center v Kranju v četrtek, 19. novembra ob 20. uri.
Film Plesalci za prvo vrsio je delo znanega režiserja Arnolda Schulmana, ki je v svetu najbolj zaslovel s filmom o Gandhiju. Tokrat pa se je lotil Broadwaya, srca ameriškega musicala. Ko režiser objavi, da pripravlja nov spektakel, se zbirajo prave množice mladih profesionalnih in amaterskih plesalcev na avdiciji, ki izbira »plesalce za prvo vrsto«. Na avdiciji, ki jo je objavil producent Zack (Michael Douglas), se je prijavilo kar 3000 plesalcev. Tu se torej začenja boj za kvaliteto, boj za vsakdanji kruh, ki je prav tu, sredi Broadwaya, lahko še posebno grenak. Film je poln odlične pop in ročk glasbe, na račun pa bodo prišli tudi vsi ljubitelji modernega plesa, ritma in lepih deklet Film je bil nominiran za nagrado Zlati globus kot najboljši glasbeno-plesni film leta 1986.
'IMimi©IEnGLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 13. NOVEMBRA 1987^
TA MESEC NA VRTU
Preden zapade sneg, moramo pod drevjem še enkrat pogledati, če nismo spregledali odpadlih obolelih sadežev. Pregledati moramo tudi krono. Tam pogosto še vise za monilijo oboleli plodovi; če jih pustimo na drevesu, bodo v naslednjem letu pomagali širiti bolezen.
Proti koncu novembra si pripravimo v kleti še eno zalogo pora. V kleti vlagamo por v zabojčke. Pri izkopanih rastlinah pora nekoliko skrajšamo korenine, odstranimo del listov in jih na gosto vložimo v zabojček z vlažnim peskom. V kleti vedno skrbimo, da je pesek zmerno vlažen.
Kdor pusti črni koren v zemlji, mora nasad novembra zavarovati. Za varovalo po možnosti uporabimo suho listje ali grobo šoto; to razprostremo v 20 cm debeli plasti. Odeja naj bo rahla, ker se s tem poveča učinek izolacije. Tako lahko nabiramo črni koren vso zimo.
Ko pritisne mraz, povečajmo debelino plasti zemlje pri zasipnicah. Najprej zunanje stene zasipnice ojačamo z zemljo, potem pa jih obložimo še s snopi slame ali koruznice.
Do konca novembra pokrijmo zimzelene dišavnice. Ko so rastline zmrznile, se lahko poganjki polomijo, zato jih pokrivamo,preden povsem zmrznejo.
Oktobra sajena zimska solata mora dobiti zdaj varovalno odejo. Najbolje prezimi pod smrekovimi vejami.
V kleti vzimljena endivija rada gnije, zato jo redno pre-gledujmo. Večji škodi se izognemo, če sproti odstranjujemo vse nagnite liste, ker bi se gniloba hitro razširila tudi na sosednje rastline. Zemljo, v kateri je vložena endivija, večkrat navlažimo, da glave ne uvenejo. Pri zalivanju pazimo, da ne ovlažimo tudi listja.
Edino, kar je slabega na današnji mladini, je to, da ne sodimo vec mednjo
H. Procnovv
Mladi nimajo denarja za drago pohištvo, pa tudi uniformirani nočejo biti. Največkrat v svojih sobicah poeno-
NOV KOTIČEK
.v stanovanju;
stavljajo s pohištvom, kolikor se le da: le jogi na tla, pa je tu ležišče. Mlada nemška arhitektka I. Wittmann pa tej enostavnosti pridaja še malce lepega, starega nadiha. Če je morda v hiši stara mama, ki zna kvačkati, bo mladima, ki sta si za ležišče vzela le dvojni, 120-centime-trski jogi, ob dolgih večerih nakvačkala pregrinjalo iz bombažne prejice, ki jo boste lahko prala in likala, kolikor bosta hotela. Morda pa ima babica takšno ali podobno pregrinjalo že dolgo pozabljeno v omari...
NAGRADA TEDNA
Kosmatinec
Medved je znan kot dobrodušna žival, ki leno hlača, ko išče hrano. Je vsejed. Nevaren je pred zimo, ko si nabira tolščo. Takrat vdira v stanove in napada živali.
V bohinjskih gozdovih medveda ni, zgodi pa se, da k nam pri-hlača od drugod. Naš rjavi medved je velik potepuh, saj na dan prehodi tudi do 50 kilometrov. Ze pred več kot dvajsetimi leti so v Bohinju uplenili medveda, ki se je sprehajal od Nomenja do Vogla. Več skrbi je zeleni bratovščini povzročil medved pred štirimi leti. Naredil je dosti škode pri ovcah in čebelnjaku. Ze takrat sem opisoval, kako ga je ustrelil lovec Zvone. Tokrat pa poznam uple-nitelja še bolje.
Sredi oktobra sta lovca oprezala za jeleni. Nenadoma sta zagledala medveda, ki je kopal za podzemnim gnezdom čebel. Nanj sta lovca streljala in ga zadela. Medved se je zamajal po bregu navzdol. Lovca sta odšla po psa krvosledca. Psa, Don in Miško, sta medveda odkrila, oblajala in nakazala smer lovcema. Moj ati se je pognal v smeri lajanja in zagledal Dona, ki je v krogih obkrožal medveda in mu zastavil pot. Miško se je medveda ustrašil in z repom med nogami prihitel h gospodarju. Don je dobro opravil svojo nalogo. Z njegovo pomočjo je ati pomeril in zopet streljal. Medved se je pomaknil še nižje. Tedaj mu je Don zopet zastavil pot in ati je lahko medvedu poslal strel v pleča. Tedaj se je medved zgrudil, vstal, grozno zarjul in zopet padel. Tokrat za vedno.
Psa sta se stepla, saj Don ni pustil Miška k medvedu, dokler se nista prepričala, da je z njim konec.
Medved je tehtal 110 kilogramov. Jedel je v glavnem žir in sadje pa tudi meso. Imel je debelo plast tolšče.
Poklonili so ga naši šoli, kjer bo nagačen, meso pa prodali kot okusno specialiteto v hotelu Podvin.
Grega Hodnik, 8. a r. OŠ dr. Janeza Mencingerja Boh. Bistrica
Namesto knjižnih nagrad — izlet z Alpinino karavano konec šolskega leta. Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letošnjim »sponzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en poln sedež več.
S ZBIRAMO RECEPTE IA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI
0HR0VT0V NARASTEK
Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo ohrovta, 1/2 kg mletega mesa, 15 dkg riža, 4 jajca, 1 dl kisle smetane, sol, peteršilj. čebulo in česen (po okusu).
Meso pripravimo kot za sarme in mu dodamo 4 rumenjake. Ohrovt narežemo na rezine in ga kuhamo 10 minut v slani vodi. Nato ga odcedimo, primešamo kuhan riž, smetano in nazadnje še sneg štirih beljakov.
Vso to zmes naložimo v pekač: najprej ohrovt z rižem, nato plast mesa, vrhnja plast naj bo ohrovt. V pečici pustimo tako dolgo, da zmes lepo naraste in povrhu narahlo zarumeni.
Če se vam zdi, da bi bila jed še boljša, če bi ji dodali malo »moderne« vegete, jo dodajte.
Recept za to gorenjsko jed nam je poslala in vsem zaželela dober tek Anica Perne iz Podbrezij 139.
Drage bralke, tale rubrika je vaša, saj boste skrbele, da bo ves čas polna, kajne.
PRAV JE, DA VEMO
Za razpokane roke pripravimo obkladke iz lanenega semena, ki smo ga gosto pokuhali in zmečkali v kašo ter dodali veliko medu.
Odprte nohte zdravimo z medenimi obkladki ali z obkladki iz navadnega gabeza in medu.
Domači zdravniK
Še enkrat o vinskem kisu — zdravilu
Pri kapi je priporočljivo krepko umiti telo do pasu 3 do 4-krat na dan z razredčenim kisom in takoj nato navezati na stopala kolikor mogoče tople obkladke z razredčenim kisom.
Če je v možganih preveč krvi, položimo na glavo in tilnik mrzle vodne obkladke, tople obkladke z razredčenim kisom pa na stopala. Oboje je treba ponavljati vsakih 10 do 15 minut.
Če je v možganih premalo krvi, je priporočljiva topla kad-na kopel, nato pa se je treba z razredčenim kisom umiti do pasu ter leči v posteljo.
Pri zastrupitvah popijemo, kot prvo pomoč, 1/2 skodelice vroče turške kave, dopolnjene z vinskim kisom.
Pri duševno-živčnih težavah, krčevitem joku, zelo stopnjevani razburjenosti ter pri vidovici ali božjastnih napadih pomagamo s toplimi povitki z razredčenim kisom.
Pri kuhi uporabljamo samo prvi vinski kis ali blažji jabolčni kis, nikoli pa ne umetnega kisa, tako imenovane octove esence. Pri uporabi kisa je treba biti previden.
Šel si mimo
Šel si mimo
in moje srce je zatrepetalo... zatrepetalo v ljubezni... Šel si mimo
in moja lica so zardela... zardela v ljubezni... Šel si mimo... samo mimo si šel in kdo ve,
če si me soloh videl...
Mateja, 8. a r. OS Lucijana Seljaka Kranj
Da jim ne bo tako temno
Ob dnevu mrtvih se spomnimo vseh tistih naših dragih, ki jih ni več med nami. Spomini oživijo, drobne solze kanejo na dlan.
Plameni sveč gorijo in tema ni več tako črna. Krizanteme krasijo poslednji dom naših znancev, prijateljev in sorodnikov. Globoko hvaležni smo jim za vse, kar so dobrega storili za nas. Vedno se jih bomo spominjali in ne bo jim več tako temno.
Anica Papler, 4. r. OŠ Zg. Besnica
Mamice pri pouku
Včeraj smo zamenjali matematiko za odprto uro SND. Bila je sreda, za nas učence zelo lep dan. V razred so prišle mamice, da bi slišale, kako se učimo. Sedele so na stolčkih na koncu razreda in se vmes smejale. Tova-rišica je spraševala. Najtežje vprašanje je bilo, kje leži Kropa. Imeli smo tremo in sram nas je bilo. Najlažje vprašanje je bilo, kaj je tloris.
Učili smo se meriti in pomanjšati širino in dolžino omare, pe-skovnika, klopi. Učiteljica je določila skupine. Naša skupina je merila klop. Medtem ko smo mi risali, so si mamice ogledovale podobo Jelovice v peskovniku. Bile so vesele, ker smo dobro odgovarjali in se veselile risbic na steni. Bil sem zelo srečen, da so nas obiskale. Zazvonil je zvonec pa so odšle.
Bojan Molj, 3. r. OŠ Janka in Stanka Mlakarja Šenčur
HOROSKOP S SUPER NASVETI
Vaša usoda v novembru
ŠKORPIJON: Znanci malo zavistno pravijo, da se ti v šoli in v ljubezni cedita med in mleko. Po 20. novembru pričakuj manjše sive oblake. STRELEC: Čez učiteljico ne robanti preveč, ni samo ona kriva. Ljubezni, ki se ti ponuja, pa se ne vdajaj. Ni prava. Z njo bi bile same sitnosti. KOZOROG: Ni šlo, ampak zaradi tega nikar ne stresaj jeze na tiste, ki te imajo radi. Drugič se ti bo posrečilo, le malo potrpljenja zberi. VODNAR: Prva konferenca ni bila najuspešnejša, če se bolj ne potrudiš, bo tudi polletje žalostno. Zgleduj se po simpatiji in njenih ocenah. RIBI: Jamraš, da te doma ne razumejo. Kako naj te. ko pa mečeš ven take bolne. Stopi na trdna tla. Nič posebnega nisi, da veš. OVEN: Stara ljubezen se je raztrgala, nove še ni videti A ne sekiraj se, vmesni prosti čas izkoristi za svojega konjička. Čakajo te lepi prazniki. BIK: Pozabljaš na obljubo, kar se ne bo dobro izteklo. Sošolci te lahko upravičeno opravljajo. Malo več lahko daš na svoje ime. DVOJČKA: Kdaj pa kdaj se odtrgaj od knjig, sicer te bo kmalu sama živčnost in sitnost. Poglej v tretjo klop desno. Srečna številka bo devet.
RAK: Srce se ti širi, pazi, da ne poči. Kdor sedi na dveh stolčkih, prej
ali slej pade z obeh. Raje daj več energije v matematiko.
LEV: Imaš smisel za organzacijo in vodenje, ki ju izkoristi pred bližnjim
praznovanjem. Ploskali ti bodo in sila všeč ti bo.
DEVICA: Nenadoma te je sama pridnost. Ne izzivaj kreganja v družini,
ampak lepo mirno razkrij svoje ideje, če hočeš, da ti bodo pomagali
TEHTNICA: Jesenski prehlad ti bo ubil vso vnemo. Počakaj kakšen
dan in sonce se ti bo spet nasmehnilo. Rjave oči te gledajo.
POSKRBIMO ZA PTICE
Ptiči ne sodijo v vrt samo zato, ker uničujejo mrčes, pač pa tudi zato, ker so bistveni sestavni del vrta enako kot rastline. Ko zaradi mraza in snega ne morejo več najti hrane, se začnejo zanje težki časi. Da ptiče pravočasno navežemo na vrt tudi pozimi, jim začnemo že pozno jeseni polagoma nastavljati hrano; s tem, ko jim polagoma, vendar redno dajemo hrano na stalno mesto, se ptice navadijo spoznavati, kjer bodo kaj našle tudi pozimi. Dajati jim moramo po malem zato, da še naprej uničujejo škodljivce in njihove prezimovalne oblike. Šele ob prvem hudem mrazu, snegu, ledu ali ivju jim nasujemo več in potem vsak dan, ne da bi s krmljenjem pretrgali, ker sicer obstaja nevarnost, da se ptice izstradajo.
Ko krmimo, moramo razlikovati dve skupini ptic: tiste, ki se hranijo z zrnjem in tiste, ki jedo mehko hrano. Z zrnjem se prehranjujejo predvsem sinice, ščinkavci, brglezi in žolne. Nastavljamo jim z oljem bogata semena: konopljo, sončnico, lan, mak, sesekljane orehe in drugo. Rade imajo tudi nesoljeno mast. Lahko jim nastavljamo tudi pogače, ki jih pripravi' mo iz mešanice semena in olja ali druge maščobe. Maščobo raztopimo, vanjo enakomerno zamešamo seme in nalijemo v primerne posode (primerni so tudi manjši cvetlični lončki)-Ko se piča strdi, jo s posodami obesimo na vejo drevesa ali okno. Ne smemo pa pozabiti na palico, ki jo vtaknemo v krmo, ko je še mehka: nanjo ptice sedajo, ko se hranijo.
Z mehko hrano se prehranjujejo kosi, kraljički, taščige in druge. Rade imajo vseh vrst posušenih divjih jagod: jerebika, bršljan, kalina (liguster), črni bezeg, glog, vinika in podobno. Rade pobirajo tudi plodove panešpljic, rakitovca, pirakante, davilca in drugih rastlin. Prav pa jim pridejo tudi ovseni kosmiči, sesekljano sadje, meso in drugo. Kruh, krompir, solje-no meso in soljena slanina in sploh vse soljeno je zanje strup-
PET MINUT ZA BOLJŠE POČUTJE
Ce vas boli vrat
Po dolgi in napeti avtomobilski vožnji, pri sedenju za pisalnim strojem nas v vratu kar zveze, ves otrdi. Če se vzravnamo, prekrižamo roke v zatilju in glavo potisnemo na prsi, vzdržimo v tem položaju 20 sekund, potem pa prijem spet zrahljamo in se vzravnamo in vajo večkrat ponovimo, bo vrat kmalu spet prožen, naše počutje pa občutno boljše.
REZERVIRANO ZA ZVEZDE Ureja Jasmina Audič
ČAO!
Danes bo na svoj račun prišel ljubitelj HM glasbe Karli iz okolice Kranja. Zaželel si je nekaj podatkov o skupini VVARLOCK. To je ena redkih HM skupin, kjer je »ta glavna« ženska. To je DORO PESCH, na pogled nežna plavolaska, a z glasom motorne žage. Okrog sebe je nabrala štiri tipe. To so: Micha Eurich, Niko Arvanitis, Tommy Bolan i" Tommy Henriksen. Njihov najnovejši album se imenuje »TRIUMPH AND AGONY«, na njem so poleg HM skladbe tudi tri balade. Besedila piše v glavnem »šefinja« sama. Za načrte pravi, da so jasni — P°* stati hočejo številka 1 in to ostati najmanj 20 let.
Tommy Henriksen je v skupini basist. Star je 23 let, prej je igral v skupini Heaven-Rad se pohvali s tem, da je pravi Newyor-čan.
Tommy Bolan je star 24 let in pravi, da že deset let ne dela drugega, kot igra kitaro.
Micha Eurich je star 20 let in v skupin" razbija bobne. Po rodu je Nemec.
Niko Arvanitis je s 25 leti najstarejši v skupini in igra kitaro. Po priimku ste pravilno ugotovili, da prihaja iz Grčije.
Doro Pesch je Nemka, let pa jasno rte izda. Pri skupini skrbi za to, da imajo kaj peti in to tudi poje. To bi bilo vse, kar sem izbrskala o Warlocku. Če vas zanima se kaj, jim lahko pišete na naslov: VVARLOCK — POSTFACH 300471 4000 DUSSELDORF 30
Slikco sem dodala, dolžna sem vam še odgovor na nagradno vprašanje. Glasi se: STOCK. AITKEN, VVATERMAN. Pravilnih odgovorov je bilo kar nekaj, izžrebali pa smo Sabino Maleš, 61218 Komenda, Breg 10. Nagrada je seveda kaseta. Novo vprašanje prihodnjič! BYE BYE!
Jesen
Že prišla je k nam jesen, barvasti so listi, sadje dozorelo, že otroci se sladkajo, starši za ozimnico skrbijo, ta jesen, ta jesen.
Listi padajo z dreves, po vsem gozdu veter jih raznaša,
ta jesen, ta jesen.
Zelo je lepa ta jesen, dež na liste pada, zares je čudna ta jesen, ta jesen, ta jesen.
Renata Založnik, 4. a r. OŠ Hratstvo in enotnost Kranj
Kdaj je sonce žalostno
imon je bil vesel deček- s°£. ce mu je sijalo iz oči in tudi j senske megle niso mogle P gg gnati teh porednih žarkov. "a je nekega jutra pripetila ne ča. Obležal je pod kolesi avtom bila. Sonce v njegovih očeh zajokalo in skoraj potemnel0^ ginilo je tudi iz oči nie&°n\e' staršev in sestrice. Namesto ^ ga se je pojavila skrb. Zdrav so se dolgo borili za nJe8°J^cal> vljenje. Nazadnje so le pri*11 ^ iskro v njegove oči. Počasi ie eV žarela. Postajala je vedno s lejša in veselejša. Vedeli so. ne bo več ugasnila.
Klemen Tavčar, 4. b r. OŠ PetT* Kavčiča Škofja Loka
?I!|K, 13. NOVEMBRA 1987
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
7. STRAN (M)MiSQ5J©ISnGLAS
TV SPORED
PETEK
____13. novembra
1000 Tednik
Mednarodna obzorja
Svet na zaslonu 12.20 S Lagerlof. Gosta Berling.
ponovitev 1 dela švedske
nadaljevanke 14.55 Video strani 15-10 Tednik
16.10 Mednarodna obzorja 16 50 Svet na zaslonu 17.30 Otroška serija J RT '7.45 Super stara mama, 2 del
angleške serije 18.15 Pred izbiro poklica: Poklic
gasilca 1845 Risanka 18.55 Video strani 1900 Obzornik 19 12 IzTV sporedov 1917 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja \ 20.05 J. Jakes: Sever in Jug, 8.
del ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 2100 Planet zemlja, 1. del dokumentarne serije
SOBOTA
14. novembra
22 m ™ dnevr>'k 23'12 Rezerviran čas ^ Ja Noč hrabrosti, ameriški
°°-10 Video strani
—- Oddajniki II. TV mreže. 16.55 Test
n i° ^ dnevnik '30 »Fore i fazoni«, otroška
oddaja
18.00 Znanost žive hipoteze '830 Risanka
10 ^tevilke in črke, kviz
9 00 Alpski večer, 8. oddaja
?n n° dnevnik '0 00 Dnevi jazza v Novem
.      Sadu 87,Chat Baker 5i     Včerai- danes, jutri 1 00 En avtor, en film: B.
Marjanovič: Otok, človek,
krš
11 20 Premor ' -25 Sence pozabljenih
» predmetov, sovjetski film *2.55 Šahovski komentar
-__TV Zagreb I. program
820 Poročila
8 25 »Fore i fazoni«, otroška
oddaja 8.55 TV v šoli: Mačka,
Kozaračko kolo,
Nemščina, TV gledališče
10 30 Poročila
10.35TV v šoli. Helenizem, Risanka, Vukovi pevci, Carstvo na Balkanu, Risanka, Vranje, Zadnje minute
12.30 Poročila
'5.00 TV v šoli: Nemščina, TV . gledališče 16.00 Dober dan ]' 10 Kronika Reke 17 SO »Fore i fazoni«, otroška . oddaja 18.00 Znanost, žive hipoteze »30 Risanka
'8 40 Številke in črke, kviz 19 00 TV koledar 9 10 Risanka 19.30 TV dnevnik <0.00 Zakon v Los Angelesu,
serijski film «1 05 Kvizkoteka '205 TV dnevnik *2.20 Kultura srca ^3 50 BIS, nočni program 01 20 Poročila
8 00 Video strani 8.10 Radovedni Taček letalo 8.25 Pamet je boljša kot žamet. 6 oddaja
8 30 Kljukčeve dogodovščine, 12. del
8.45 S PreglOdprava
zelenega zmaja, 5 del 9.15 Marko na belem konju jaše
9 30 Šola za klovne, 5 del oddaja TV Skopje
10.00 Ex libris M & M 10.50 Republiška revija MPZ-Zagorje 86,14 oddaja 1120 Mesta: Sarajevo,
ponovitev dokumentarne serije
11.50 Omizje: Oktobrska
revolucija in 70 let pozneje 13.50 Rezerviran čas 14.15 Video strani 14.30 Ciklus Freda Astaira: Zgodba o Vernonu in Irene Castle, ameriški film 16.30 Kulturna dediščina: Dober
dan, Vodnjan 17.00 Košarka (ž) — Crvena zvezda : Iskra Delta Ječica, prenos 18.25 Na zvezi 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Knjiga 19.12 IzTV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Velika rdeča divizija,
ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.20 Propagandna oddaja 22.25 Alpe -Jadran,
informativno-mozaična oddaja
22.55 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 3. del avstralske nadaljevanke 23.40 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
19.30 TV dnevnik 2000 Concertino
20 15 Mestni kavboj, ameriški film
21 45 TV dnevnik 23 50 Nočni spored
PONEDELJEK
16. novembra
NEDELJA
15. novembra
8.50 Video strani 9.00 Živ žav
9.55 Super stara mama,
ponovitev 2. dela angleške nadaljevanke 10.20 M Laurence: Vrnitev v
Paradiž, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke 11.05 Domači ansambli: Fantje z
vseh vetrov 11 35 Na zvezi, ponovitev 12.00 Kar znaš, to veljaš, kmetijska oddaja TV Beograd 13.00 Video strani 14.00 Video strani 14.15 Melodije za vse čase
-Vranjsko 87,1. oddaja 14.45 J. Janicki - A. Mularczvk Hiša 2. del poljske nadaljevanke 16.10 Morska viža Bernardina 17.10 Življenje je lepo, italijanski
film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Kino 19.12 Iz Tv sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Vitezovic, 2. del
nadaljevanke TV Beograd 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zrno
22.40 Mesta: Zagreb. 5. oddaja
dokumenarne serije 23.10 Video strani
Oddajniki II. TV mreže
10.00 Zrcalo tedna
10 20 Bledomodra ženska
pisava. 1. del avstrijskega filma* 16.50 Video strani 17 05 TV mozaik, ponovitev 17.25 Radovedni Taček. 7 oddaja
17 45 Pamet je boljša kot žamet. 7 oddaja
17 45 Šola za klovne, 6 del serije TV Skopje
18 15 20. let »Emone«. 2 del folklorne oddaje
18.45 Risanka
18.55 Video strani
19.00 Obzornik
19.12 IzTV sporedov
19.17 Propagandna oddaja
19.25 Zrno, vreme
19.30 Tv dnevnik in poročilo s
seje CK ZKJ 20.10 Propagandna oddaja 20.20 Y. Courriere: Kuharske zvezde. 6. -zadnji del francoske nadaljevanke 21.10 Propagandna oddaja 21 15 TV jutri,
informativno- kontaktna oddaja 23.15 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
"Tajna oboževalka je ameriška komedija, nekakšna °ralka, ki želi povedati, da videz in nora mladeniška čustva ■so čisto prava osnova za »srečen zakon«. Prav tako pa tudi ekletom ni potrebno drugega, kot biti zvesta žena in
»°spodinja, študij je očitno rezerviran za vse več samostojnih« ameriških deklet, nikakor pa ne za zakonske ene Malo staromodno, vendar šarmantno obujanje Pominov na »mlade dni«. Vse se vrti okrog ljubezenskega
P'srna brez podpisa, ki ga prvi najde v svojem šolskem
^redelu Michael, za njim njegov oče, pri njem pa mama in aplet je tu. Seveda se na koncu vse lepo in srečno konča. Za pilico smeha pa poskrbe tudi odlični igralci, posebno C.
"■omas Hovvell.
.    rudi film Kdo mi ubij« ženo je ameriška komedija. Kadar ', *'ovek potisnjen v krizno situacijo, na skrajni rob svoje ■ kfistence. pokaže tudi drugo plat svojega karakterja, tisto, ki )e *-*rez predsodkov, do skrajnosti pokvarjena, brez ompromisov. Tak se pokaže mož, ki mu ugrabijo ženo. pa je Presrečen, ko izve za ugrabitev, nič boljša pa ni ugrabljena ena, egoistična razvajenka in bogata dedinja, tretji in četrti Pr|merek sta zakonski par, ki sta ugrabila ženo in peta den'80^8 ^aro1, mozeva ljubica, ki ji gre spet predvsem za Ko udarja taekvvondo je hongkonški akcijski film. Dogaja vnn- *°rei'- ko ie ta P°d japonsko okupacijo. Lee Cheng Tung, °dja korejskega odpora in mojster taekvvonda, se prikriva °t vrtnar v katoliški misiji očeta Louisa. Ko korejski patriot ,rn Chen Cheuh poišče skrivališče v cerkvi in Japonci aPrete očetu Louisu, Lee razkrije, kdo je in potolče Japonce.
14.15 Kako biti skupaj
14.45 Pot v Akro, film za otroke
16.10 V registraturi, ponovitev
nadaljevanke 17.05 Lutkovna predstava na festivalu v Bugojnu 87 17.40 Dallas, ameriška
nadaljevanka 18.30 DPv
vaterpolu-Kotor : Jug 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasbeni večer v soboto 21.45 Poročila 21.50 Feljton 22.20 Jazz
22.50 Športna sobota 23.10 PPZv
odbojki-Bankasi : Paloma
Branik, posnetek
_TV Zagreb I. program |
9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 14.00 BIS, nočni program,
ponovitev 15.30 Narodna glasba 16.00 Sedem TV dni 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 DPv košarki (ž) — Crvena
zvezda : Iskra Delta Jezica 18.30 Prisrčno vaši,
dokumentarna oddaja j 19.15 Risanka
8.55 Poročila
9.00 Danes za jutri in Valter
brani Sarajevo,
jugoslovanski film 12.30 Anglunipe, oddaja v
romščini 12.45 Opoldanski koncert 13.30 Boks za zlati gong, prenos 16.30 Zlata pirueta, prenos
umetnostnega drsanja 18.00 Košarka — četrt finale
jugoslovanskega pokala
—Jugoplastika : Žadar,
prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Avtomanija,
poljubnoznanstveni film 20.25 Mali koncert 20.40 Včeraj, danes, jutri 20.55 Premor 21.00 A. Strindberg, 3. del
švedske nadaljevanke 22.00 Revolucija, ki traja,
dokumentarna oddaja 22.45 Slike iz Uke.
dokumentarna oddaja
5.20 Test 5.35 Poročila 15.45 Dokumentarni film 16.15 Slovesnost ob 40.
obletnici mladinske proge Šamac Sarajevo, prenos 17.00 Risanka 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroci, pojte z nami,
otroška oddaja 17.45 Otroška serija 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor
19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti,
zunanjepolitična oddaja 20.30 Znanost in mi 21.15 Včeraj, danes, jutri 21 30 Premor
21 35 Biti ali ne biti, ameriški film
23 15 Šahovski komentar
T900 Obzornik
1912 Iz TV programov
19.17 Propagandna oddaja
19.25 Zrno. vreme
19 30 TV dnevnik
19 55 Propagandna oddaja
20 05 Rebeka in divje račke, otroška oddaja
20 10 K Francis: Srečni alkoholik, drama 22 00 Propagandna oddaja 22 05 TV dnevnik
20 Vaiižanska glasba 22 45 Video strani
Oddajniki II TV mreže:
17.15 Test
17 30 Angleščina XXIV 18.00 Francoščina VII. 18.30 Mostovi Hidak 19 00 Rezerviran čas
19 30 TV dnevnik
20 00 Kvaliteta življenja: O kvaliteti življenja danes m tukaj, izobraževalna serija
20 30 Žrebanje lota 20 35 Manjšine bogastvo Evrope: Turki v Makedoniji, 5. del dokumentarne serije 21.05 Premor 21.15 Narodna g'asba 22 00 V senci groze, TV
nanizanka 22.25 Ultrazvok, dokumentarna oddaja
19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena dogajanja 21 30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Premor
21 55 Umetniški večer BITEF na TV SERSO II. predsedstva moskovskega gledališča 23 05 Šahovski komentar 16.00 Nogomet-Finale jugoslovanskega pokala Radnički : CZ Vardar : Hajduk
_TV Zagreb I. program
17 30 Otroška oddaja
18.00 Izobraževalna oddaja
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke, kviz
19 00 TV koledar
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Kino oko
22.30 TV dnevnik
22.50 Noč in dan
ČETRTEK
19. november
18. novembra
TOREK
17. oktobra
10.00 TV mozaik-šolska TV—
Kemija: Nafta in njeno
pridobivanje
Naravoslovje: Svet okoli
nas: Zrak
Zobozdravstvo III.
Jezikovni utrinki 11.05 Angleščina XXIV. 11.35 Francoščina VII. 16.25 Video strani 16.40 TV mozaik — šolska ZB ,
ponovitev 17.45 Otvoritev slovenskega
knjižnega sejma, prenos 18.45 Risanka 18.55 Video strani
10 00 Mostovi
10 30 Srečni alkoholik, drama 15 45 Video strani 16.00 TV mozaik, ponovitev
Tuji jeziki, ponovitev 16.30 Angleščina XXIV 17.00 Francoščina VII 17 30 Kljukčeve dogodovščine:
Zdravnik v hiši, 12. del 17.45 S Pregl: Odprava
zelenega zmaja: Doma, 6.
del
1815 Pota odraščanja: Iskranje
sebe, 1. del izobraževalne oddaje 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik _ 19.12 IzTV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna-Ciklus
brazilskega filma: Tigipio 2125 Propagandna oddaja 21.30 Aktualno: Kaj ponuja
jugoslovanski program za
Kosovo? 22.30 TV dnevnik 22.45 Rezerviran čas. ponovitev 23.15 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
10.00 TV mozaik — šolska TV Umetnostna zgodovina Stili obdobja -življenje: XX.stoletje I. Glasbena vzgoja: Zapisi za mlade: Ubald Vrabec
11.00 Raj za morske pse, ponovitev
avstralsko - ameriškega filma 16 On Video strani
16.15 TV mozaik-šolska TV
ponovitev 17 10 ZBIS. Regrat Lučka 17 30 Bilo je. . . 18.00 Pisma iz TV klobuka 18.15 Čas, ki živi: Matura 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in
Propagandna oddaja 21.15 S. Lagerlog: Gosta
Berling, 3 del švedske nadaljevanke 22.15 TV dnevnik 22.30 Manjšine-Bogastvo Evrope: Turki v Makedoniji, ponovitev 5. dela
23.00 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
16.55 Test
17.10 TV dnevnik
17.30 Soba 405, otroška oddaja
18.00 Družinski magazin,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Števika in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 Narodna glasba 21.00 Premor 21.10 Poročila 21.15 Premor 21.20 Porota 22.50 Knjige in misli
radio žiri
16.55 Test
17.10 Tv dnevnik
17.30 Otroška serija
18.00 Izobraževalna oddaja
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke, kviz
Žiri in Poljanska dolina na Škof ja Loka in okolica na Selška dolina na
UKV območju 98.2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz
_Nedelja, 15.11.87
9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 10.00 Popotovanje z Nežo Maurer — Zdravstveni nasveti 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 12.00 Čestitke in pozdravi
_Torek, 17.11.87
16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Gospodarjenje v
9 — mesečju — Otvoritev novih proizvodnih prostorov
vEGP
18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek
_Sreda. 18.11.87
16.00 Napoved programa — EP, obvestila — Glasbena lestvica in skupina Agropop
Četrtek, 19.11,87
16.00 Napoved programa EP — Kotiček za znanje in nagrado 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Kako upoštevajo
trgovci odlok o poslovnem času 18.00 Novice in dogodki — 40 let DO Alpetour 19.00 Napoved programa za nedeljo
RADIO
PETEK, 13. novembra
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo - 8.35 Mladina poje -10.05 Rezervirano za... — 11.05 Živalski karneval - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtni ce, obvestila in zabavna glasba
- 13 30 Od melodije do melodi je - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17. — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mla di mostovi - 21.05 Oddaja < morju in pomorščakih -22.30 - 24 00 Iz glasbene skrinje
— 00.05 — 4.30 Nočni program
KRANJ CENTER
SOBOTA, 14. novembra
Prvi program
8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali — 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 11.20 Minute za staro glasbo — 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal — 20.00 Radio na dopustu - 22 20 Od tod do polnoči — 00.05.5 — 5.00 Nočni program — glasba
NEDELJA. 15. novembra
domačih - 17.05 Nedeljska reportaža — 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22 20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05 - 4 30 Nočni program -glasba
PONEDELJEK. 16. novembra
13. in 14. novembra: amer. barv. fant srhljivka MUHA ob 16., 18. in 20. uri, 14. novembra ob 22. uri premiera amer. barv. komedije TAJNA OBOŽEVALKA, 15. novembra: slov. barv. mlad. film KEKEC ob 10. uri, amer. barv. fant. srhljivka MUHA ob 15., 17 in 19. uri, premiera amer. barv. komedije KDO Ml UBIJE ŽENO ob 21. uri, 16. novembra: angl. barv. romantični film MONA Ll ZA ob 16., 18. in 20. uri, 17. novembra: amer. barv. akcij film NINJA III. ob 16. in 18. uri. angl barv. romantični film MONA Ll ZA ob 20. uri. 18. novembra amer. barv. akcij, film NINJA III ob 16. uri, slov. barv. film LJU BEŽNI III. ob 16. uri. slov. barv film UUBEZNI BLANKE KOLAK ob 18. in 20. uri, 19. nov—nt amer. barv. komedija KOO Ml UBIJE ŽENO ob 16. in 18. uri amer. barv. glasb, film PLESAL Cl ZA PRVO VRSTO ob 20. uri
KRANJ STORŽIĆ
Prvi program
5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tova riši? — 1005 Promenadni koncert - 11.00-13.00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce 15.30 Poročila - 16 00 Lojtrca
ob 22. uri, 15. novembra: amer. barv. akcij, film KARATE KI D ob 14. uri, angl. barv. akcij, film BMX BANDITI ob 16. in 18. uri. premiera hongk. barv. filma KO UDARJA TAEKVVONDO ob 20 uri, 16. in 17. novembra: hongk. akcij, film KO UDARJA TAEKVVONDO ob 16.. 18. in 20 uri. 18. novembra: angl barv akcij, film BMX BANDITI ob 16.. 18 in 20. uri, 19. novembra: amer. melodrama NI MALIH UUBEZNI ob 16.. 18. in 20. uri
JESENICE ZELEZAR
Prvi program
4 30-800 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljen ka — 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -1005 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi -16 00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvo čni signali 22 30 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba
TOREK. 17. novembra
13. novembra: amer. barv. ko medija PARTNERJA iob 16., 18 in 20 uri, 14. novembra: nem barv. west. film MED JASTREBI ob 16 uri. premiera amer. barv. komedije TAJNA OBOŽEVALKA
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za
Ijivke MUHA ob 18. uri, amer glasb, film PLESALCI ZA PRVO VRSTO ob 20. uri, 17. novembra: angl. avstral. barv. akcij, film BMX BANDITI ob 18 in 20. uri 19. novembra: amer. barv. film OREL PRAVICE ob 18 in 20. uri
TRŽIČ
srednjo stopnjo — 8.35 Igraj kolce — 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti
— 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi — 18.00 Sotočja — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 21.05 Radijska igra
— 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe
— 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05 — 4.30 Nočni program — glasba
SREDA, 18. novembra
Prvi program
4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba — 8.30 Instrumenti se vrstijo — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba —
barv. komedija KRONIČNI SA MOMORILEC ob 20. uri
22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program
ČETRTEK, 19. novembra
13.. 14. in 15. novembra: amer. barv. vojna drama PLATOON -VOD SMRTI ob 15.30. 17.45 in 20. uri. 16. novembra: amer barv. akcij, film NINJA III. ob 16. 18. in 20. uri, 17. novembra: angl. barv. krim film KO UDAR JA TAEKVVONDO ob 16.. 18 in 20. uri, 18. novembra: angl krim. film BASKERVVILSKI PES ob 16 in 18.. uri. amer. barv. glasb film PLESALCI ZA PRVO VRSTO ob 20. uri. 19. ngieieii. amer. fant. srhljivka MUHA ob Id. 18 in 20. uri
KAMNIK DOM
14. novembra: amer. barv. pustnim OD TARČE DO SMRTI ob 16 18. in 20. uri. premiera amer barv. komedije KDO Ml UBIJE ŽENO ob 22. uri. 15, nunembra: amer. barv. vojna drama PLATO ON - VOD SMRTI ob 15.30 17.45 in 20. uri. 16. novembre premiera amer. barv. fant. srh
13. novembra: amer. vojna dra ma PLATOON - VOD SMRTI ob 17 in 19.15. 14. novembra: amer. barv. vojna drama PLATOON - VOD SMRTI ob 15.30 in 17.45 in 20. uri, premiera amer. barv. filma OREL PRAVICE ob 22. uri, 15. novembra: amer. barv. vojna drama PLATOON -VOD SMRTI ob 15, 17 15 in 19.30 uri, premiera angl. krim. filma BASKERVVILSKI PES ob 21 JO. 16. novembra: amer. barv fikn OREL PRAVICE ob 17 in 19. uri, 17. novembra: amer. barv. komedija PARTNERJA ob 17. uri amer. barv. glasb, film PLE SALCI ZA PRVO VRSTO ob 19. ori. 191 novembra: amer. barv. pust film OD TARČE DO TARČE ob 17. in 19 un
131 iMHien hongk. akcij, film KO UDARJA TAEKVVONDO ob 17. in 19. uri. 17. novembra: amer. barv. fant. srhljivka MUHA ob 17. in 19. uri
CERKLJE
14 novembra: amer. barv akcij film NINJA III ob 18 uri. amer
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Koncert za mlade poslušalce — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali
- 12.10 Pojemo in godemo — 13.30 Od melodije do melodije
- 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja
- 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melo dije - 22.15 Informativna odda ja v nemščini in angleščini -22.30 Večerna podoknica -22.30 Znane melodije - 23.05 Li terarni nokturno — Pablo Neru-da: Pozabe ni - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev — 00.05-4.30 Nočni program -glasba
BOHINJ
RADOVUICA
13. in 16. novembra: amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA ob 20. uri, 14. novembra: amer. akcij film AMERIŠKA NINJA ob 18. uri, ital. pust. film ČLOVEK IME NOVAN BULDOŽER ob 20. uri, 15. novembra: ital. pust. film ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER ob 18. uri, ital. barv film DEMONI ob 20. uri, 17. novembra: ital. film DEMONI ob 20. uri. 18. novembra: ital. barv. film CY BORG ob 20. uri, 19. novembra: kitaj. barv. film MRAČNE SENCE NAD SOTESKO ob 20. uri
BLED
13. novembra: amer. barv. fant film GRIMLINI ob 20. uri. 14. no -_mbra: amer. fant. film PLA NET ORDESA ob 18. uri, amer film JEZNI MLADENIČ YAUNG BLOOD ob 20. uri, 15. novem bra: amer. film JEZNI MLADE NIČ YAUNGBLOOD ob 18. uri amer. barv. fant. film GRIMLINI ob 20. uri. 16. novembra: ital. pust film ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER ob 20. uri. 17. no vembra: amer. akcij, film AME RIŠKLA NINJA ob 20. uri . 18 novembra: ital. barv. pust. film DEMONI ob 20. uri. 19. novembra: amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA ob 20. uri
14. novembra: amer. fant. film GRIMLINI ob 20. uri, 15. novembra: amer. fant. film PLANET ORDESA ob 18. in 20. uri, 19. novembra: ital. barv. pust. film ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER ob 20. ur
POLJANE
13. novembra: amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 19. uri, 15. novembra: amer. akcij, film ČRNI MESEC ob 17. uri, 17. novembra: amer. film IDIOTSKA NOČ ob 19. uri
ŠKOFJA LOKA
13. novembra: amer. film SA-MALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 18. in 20. uri, 14. in 15. novembra: avstr. barv. akcij, film ČETRTO NORO POSLANSTVO ob 18. in 20. uri, 17. in 18. novembra: jugosl. komedija LEPOTA PREGREHE ob 18. in 20. uri, 19. novembra: amer. film IDIOTSKA NOČ ob 20. uri
ŽELEZNIKI
13. novembra: avstr. akcij, film ČETRTO NORO POSLANSTVO ob 18. in 20. uri, 14. novembra amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 20. uri, 15. novembra: amer. film ŠAKALI - AME RIŠKA PRAVICA ob 18. in 20 uri, 18. novembra: amer. akcij film ČRNI MESEC ob 20. uri
OGLASI. OBVESTILA
PETEK, 13. NOVEMBRA 1987
Hotel CREINA Kranj
vabi na
VESELO MARTINOVANJE
v restavraciji hotela v soboto ob 20. uri. igra ansambel
SPEKTER NAGRADNE IGRE
Rezervacije tel. 23-650.
UGODEN NAKUP V MURKI!
MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ	3£	■ ■i
PRAVO MESTO ZA NAKUP POHIŠTVA JE MERCATORJEV SALON POHIŠTVA V TRŽIČU!		
• pohištvo vseh vrst najbolj znanih jugoslovanskih proizvajalcev
• talne obloge, preproge
• svetila, karnise
• UGODNA PRODAJA USNJENIH SEDEŽNIH GARNITUR DELFIN IN OTROŠKIH SOB DEA IN ŽIL
PRODAJA NA OBROKE - PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 10 % POPUSTA - STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNA DOSTAVA
$2
GORENJSKA
OBLAČILA KRANJ
Obiščite naši tovarniški prodajalni v Kranju in na Jesenicah, kjer vam nudimo izdelke z manjšimi napakami po
30
40 %
nižjih cenah!
OTROŠKE SMUČARSKE KOMPLETE
OD 32.400. - DO 52.800. - din,
OTROŠKE BUNDE OD 6 - 16 LET
PO 21.600.- DO 36.000.- din
SMUČARSKA OČALA, KAPE IN ROKAVICE
LAHKO DOBITE PO ZELO UGODNIH CENAH
V SPECIALIZIRANI MURKINI PRODAJALNI
M ŠPORT V RADOVLJICI __
IN NA SMUČARSKEM SEJMU V DŠD RADOVLJICA OD 13. DO 15.11.
PRIPOROČA SE MURKA M ŠPORT IZ RADOVLJICE
Del. čas: 7 — 19. sobota 7 — 12 Telefon: 50-898
OBIŠČITE NAS ALI NAS POKLIČITE!
'h tekstilindus Sii?
INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168
Pričakujemo vas
ANTENINA KARAVANA, TUHEUSKE TOPLICE, ODH. 28.11. MINI - POČITNICE ZA DAN REPUBLIKE
(MORJE, TOPLICE) FIRENCE - RIM, BUS - LETALO, ODH. 26. IN 29.11. (še nekaj prostih mest) PREDPRAZNIČNI MUNCHEN ODH. 28.11. IN 5.12 SMUČANJE NA JAHORINI IN BJELAŠNICI, UGODNE CENE
INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH
Hotel TRANSTURIST Škofja Loka
n ansambel OBVEZNA SMER
vas vabita v soboto, 14. novembra ob 20. uri
na VESELO MARTINOVANJE
Informacije in rezervacije po tel.: 61-261
OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za določen čas — nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu
1. RAZREDNEGA UČITELJA
od 1. decembra 1987 dalje
2. UČITELJA TELESNE VZGOJE
od 8. februarja 1988 dalje
Pogoj: PA ustrezne smeri
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas do 25. junija 1988, s pripadajočim letnim dopustom. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi.
(GLAS
glas za vas 4$
Lepota in toplina vašega doma z izdelki
VELANE Ljubljana in ^5 ODEJE Škofja Loka
— zavese in odeje
IZBRALI SOZMflS
1
ERKUR KRAN
Pravo orodje za vsakogar! V prodajalni MERKUR v Kranju na Koroški cesti 1 In na Merkuje-vem oddelku orodja v GLOBUSU vam poleg široke ponudbe vsakovrstnega blaga za industrijo, obrt in široko porabo nudijo tudi veliko Izbiro električnega ročnega orodja ISKRA in BLACK & DECKER.
. 13. NOVEMBRA 1987
OGLASI, OBVESTILA
9. STRAN (^imiS5aJ©lEIIGLAS
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
JESENSKE POČITNICE
VHU LOŠINJ, hotel PUNTA, 7 dni, polpenzioni. 63.000 din, možnost avtobusnega prevoza
UPIK, hotel LIP1K, 7 dni. polni penzion, 90.000 din
OB DNEVU REPUBLIKE
KRATKE POČITNICE ob morju, v zdraviliščih in na kontinentu. 3 ali 4 *j. ugodne cene PRAZNIČNA POTOVANJA PO DOMOVINI - k morju in jezerom TRADICIONALNO KOMPASOVO SREČANJE. 27.11. - 1.12.J7. fUU. hotel HISTRIA (A. kat.) in PALMA (A. kat), ZABAVA. SPORT, ^RE, TEKMOVANJA 4 polni penzioni, PREVOZ. 88.000 din. brez prevoza : 70.000 din
PRAZNIČNA SMUKA, ledenik MOLLTAL/Avstrija
OHRIDSKO JEZERO. 5 dni, letalo, 27.11.. 129.000 din
OB MAKEDONSKIH JEZERIH DO EGEJSKEGA MORJA. 5 dni, letalo,
26.11135.000 din
KOROŠKA - LOGARSKA DOLINA, 2 dni, avtobus, 28.11., 49.000 din OREMO V REZUO, 1 dan. avtobus. 30.11.. 22.000 din BRIONI ZA DAN REPUBLIKE, 5 dni, avtobus, 27.11. 125.000 din "VAR , 5 dni, letalo, 27.11., 132.000 din
ZA NOVO LETO
PRAZNIČNA POTOVANJA PO DOMOVINI - poseben program! SILVESTROVANJE S KOMPAS KLUBOM, Slovenj Gradec, 31.12. -J2-01.. hotel KOMPAS, 83.500 din
NAZDRAVIMO NOVEMU LETU - MINI POČITNICE ob morju in v zdra-vi'i&ih. 31.12.87 - 03.01.88
ZIMA - SMUČANJE 87/88
JUGOSLAVIJA ANDORA, AVSTRUA, BOLGARIJA, ČSSR, FRANCIJA "ALIJA, ŠPANIJA, ŠVICA, 63 smučarskih centrov, 6000 ležišč hoteli, apartmaji, zasebne sobe, prevozi z letali za Jugoslavijo, Andoro, Španijo S Bolgarijo
? POSEBNIM LETALOM V FRANCIJO NA SMUČANJE V JANUARJU IN MARCU"
v ČASU POČITNIC dodatne zmogljivosti v ITALIJI (ANDALO) in AVSTRI-JM2EL AM SEE in FLACHAU)
OODATNO V FEBRUARJU IN MARCU i ITALIJA (Olang, Falcade, Obe-^ggen)
NA SMUČANJE S KOMPAS KLUBOM
?UE KLUBI TRI MOŽNOSTI ZA ZIMSKE POČITNICE DRUGAČE, BOGATI PROGRAMI ZABAVA, ŠOLA, IGRE NA SNEGU, PROGRAM ZA OTROKE,
ORGANIZIRANI PREVOZI BOVEC
IGRAM/Bjelašnica MALLNITZ/Avstrija
dodatne informacije in predstavitve kompasove zimske ponudbe, na sejmu ski expo pridite, pričakujemo vas!
C|pER, 7 dni, odhod vsak četrtek, od 334.290 din dalje
IZLETI V TUJINO:
- Rim, 6.12.. 3 dni, letalo Dunaj, »CATS«, 22.11., 2 dni
- Tel Aviv-Jeruzalem-Betlehem, 2.12., 2 dni
- Madrid z okolico, 18.12., 4 dni, letalo-avtobus
- Miinchen, Koncert Brvan Adamsa s predskupino TPAU, 25.11., 1 dan, avtobus, 38.000 din
ZA DAN REPUBLIKE
dni
- Ciper, 26. in 30.11., 5 in 4 dni
- Krakov-Dunaj, zvečer, 25.11 , 5 dni
- Jordanija-Jeruzalem-Rdeče in Mrtvo morje, 27.11
- Padova-Benetke, 28.11., 1 dan .
- Dunaj, opera »CIGAN - BARON«, 28.11., 2 in 3 dni
- Padova-San Marino, 28.11.. 3 in 2 dni
- Budimpešta, 28.11., 3 dni r- Rim, 26.11., 5 dni
- Kairo-Luxor-Asuan, 29.11., 8 dni
- Kuba, 27.11., 12 dni ~~ London, 29.11., 4 dni
- Indija in Katmandu, 25. 11., 14 dni Praga, 28.11., 3 dni Grčija, 27.11, 6 dni
ZA NOVO LETO
- Križarjenje po Baltiku z ladjo FINNJET, 30.12. 6 dni
- Jordanija-Jeruzalem-Rdeče in Mrtvo mone, 25.12., 8 dni
- Indija in Katmandu, 30.12.. 14 dni ~~ Tbilisi-Erevan-Moskva, 30.12., 8 dni
- Moskva-Leningrad-Kijev, 30.12., 8 dni ** Kuba, 23.12., 12 dni
- Niča, 31.12., 4 dni, letalo ^Tenerife, 28.12, 8 dni ~~ Rimini-San Marino, 31.12., 3 dni
STROKOVNA POTOVANJA:
*~ Beljak, Kulinarična razstava, 28.11.. 1 dan
- London. »COMPEC«, 17.11.. 4 dni Birmingham, »INTERBUILD«, 22., 24.11., 4 dni
^ Diisseldord, »MEDICA«, 17.11., 4 dni
^ Pariz, »EOUIP HOTEL«, 20.11, 4 dni     . 4, „0  . in c rini
- Pariz, »Baltimat m Interclima«, 7.10., 14. in 17.12., 4 m 5 dn.
- Basel. »IGEHO 87«, 18. in 22.11., 5 dni
- London, >»World-Travel Market«, 3.12., 4 dni
PRodaja domačih in mednarodnih železniških
VOZOVNIC!
*a<»ar razmišljate, kje bi pripravili poslovno kosilo, seminar, tečaj ali šolo v naravi, in kadar iščete no-telsko namestitev za svojega poslovnega partnerja al" prijatelja, pokličite nas na telefon 061 /327-771 /210 - KOMPAS HOTELI.
OBIŠČITE KOMPASOVE POSLOVALNICE: Letališče BRNIK (064) 22-347 25-761 JESENICE, Ulica Maršala Tita 18 !?'■ (064) 81-768, KRANJ, Koroška cestai 2! tel. 064 28-473, BLED, L)ubljanska cesta 7, (064) 77-245 in (064) w88-162 in 88-437
ELEKTROTEHNA
Splošna elektro trgovina, p.o.
PodTranro 2, Ljubljana
Ljubljana
objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge:
PRODAJA BLAGA
v prodajalni Tržič, Cesta JLA št. 8
Pogoji: šola za prodajalce tehnične smeri ali druga poklicna šola primerne tehnične smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih delovnih nalogah in enomesečno poskusno delo
Zaradi prodajnega asortimenta in fizičnega dela so primernejši moški kandidati.
Podrobnejše informacije dobijo kandidati v kadrovski službi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi na naslov: Elektrotehna, DO SET, splošna elektro trgovina, kadrovska služba, Ljubljana, Pod trančo 2.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ, n.sol.o. Kranj, Mirka Vadnova 13
Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge:
VODENJE OKREPČEVALNICE IN KUHANJE HRANE
Pogoja: IV. stopnja izobrazbe gostinske stroke (kuhar) in eno
leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na komisijo za delovna razmerja DSSS Podjetja za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
KOVINAR JESENICE
Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE
Delavski svet TOZD Nizke gradnje razpisuje prosta dela in naloge:
VODJA TOZD za štiri leta
Kandidati morajo v skladu s 102. členom statuta TOZD Nizke gradnje poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev za razpisana dela in naloge izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— višja šola gradbene smeri, organizacije dela, ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki
— srednja šola gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki
— da imajo ustvarjalen odnos do poglabljanja samoupravljanja
Kandidati naj pošljejo pisne prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, razpisna komisija TOZD Nizke gradnje, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice, z oznako »za razpis«.
Hf\ alples
Industrija pohištva Železniki Cešnjica 54, n.sol.o. 64228 Železniki
objavlja na podlagi 6. čl. pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Lesna proizvodnja naslednja dela in naloge:
UPRAVLJANJE STROJNIH LINIJ I. v površinski obrata I
Pogoja: V. stopnja izobrazbe lesne smeri—lesarski tehnik in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili v 8 dneh na naslov: Alples, industrija pohištva Železniki, kadrovsko-socialni oddelek.
ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠKOFJA LOKA
na podlagi sklepa izvršnega odbora z dne 21. oktobra 1987 razpisuje NATEČAJ
za zbiranje prošenj za investicijske kredite za leto 1988, ki jih bo ZHKS odobravala proizvodnim skupnostim in združenim kmetom, z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo
Natečaj velja tudi za zbiranje prošenj za kredite za investicijsko vlaganje v kmečki turizem.
Pojasnila lahko dobite pri vodji posamezne zadružne enote ter pri pospeševalni in hranilno kreditni službi. Prošnje s prilogami sprejema Zadružna HKS Škofja Loka (Jurij Kumer) do 15. decembra 1987.
Istočasno pa obveščamo vse varčevalce Zadružne HKS Škofja Loka, da lahko opravljajo vse blagajniške posle na vseh ZE, še zlasti pa na blagajnah Škofja Loka, Trata, Češnjica in Gorenja vas.
GLASBENA ŠOLA KRANJ, p.o. Kranj, Trubarjev trg 3
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom
RAČUNOVODJE za nedoločen čas
Pogoji:
— srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu oziroma knjigovodstvu
— trimesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi in jih pošljite na naslov: Glasbena šola Kranj, Trubarjev trg 3, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbi-
!H Iskra
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ TOZD TSD
64000 Kranj, Savska loka 4
Objavlja proste kapacitete na področjih:
1. TERMIČNE OBDELAVE
— vse vrste žarjenja, lahko tudi v zaščitni atmosferi do temperature 1000 stopinj C
2. GALVANSKE OBDELAVE
— niklanje in cinkanje
— kromanje
— srebrenje v bobnih
3. STRUŽENJE
— struženje na avtomatih od 0 1 mm do 0 12 mm
— struženje na revolver avtomatih od 0 12 do 0 40 mm
INFORMACIJE: Iskra Kibernetika, TOZD TSD, Savska loka
4. tel.: 064/24-361 ali 22-221, int. 2433.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju
64224- GORENJA VAS - Todraž 1
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. ORGANIZIRANJE POSLOVNE AOP 1 de.avec
2. KOORDINIRANJE DEL NA ČISTILNI NAPRAVI 1 delavec
3. VZORCEVALEC 1 delavec
4. STROJNIK DROBILNICE IN VZDRŽEVALNICE 2 delavca
5. OPERATER III NA PREDELOVALNEM OBRATU
več delavcev
6. POMOŽNI OPERATER NA PREDELOVALNEM OBRATU
2 delavca
7. NADZIRANJE DEL V JAMI 2 delavca
8. POMOŽNA OPRAVILA PRI MERITVAH - za določen čas
1 delavec
Pogoji pod 1.:
dipl. programerski inženir, dipl. inž. računalništva ali organizator AOP, 4 leta delovnih izkušenj; pod 2.: kemijski ali metalurški tehnik, 2 leti delovnih izkušenj pod 3.:KV delavec (geovrtalec ali drug ustrezen poklic), 9 mesecev delovnih izkušenj; pod 4.:KV elektrikar, avtomehanik, ključavničar ali strojnik,
2 leti delovnih izkušenj; pod 5.: kemijski procesničar, elektrikar, ključavničar, avtomehanik ali strugar, 9 mesecev delovnih izkušenj: pod 6.:upravljalec kemijskih strojev in naprav, pomožni orodjar ali pomožni strugar, 3 mesece delovnih izkušenj; pod 7.:rudarski tehnik, strokovni izpit za nadzorno tehnično
osebje, 18 mesecev delovnih izkušenj: pod 8.figurant ali pomožni rudar, 3 mesece delovnih izkušenj.
Delovno razmerje za nedoločen čas na delih od 1. do 7., na delih pod št. 8. pa za določen čas do vključno marca 1988.
Poskusno delo po pravilniku.
Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja.
Jamsko delo in starost nad 21 let na delih pod 7. in 8.; 4-izmen-sko delo na delih pod 4., 5. in 6.; 3-izmensko delo na delih pod 3., 7. in 8.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.
Po potrebi bomo kandidate pismeno vabili na razgovor.
TOZD FILBO Ajdovska 2
64264 Bohinjska Bistrica
na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Filbo objavlja LICITACIJO
za odprodajo naslednjih vozil:
1. ZASTAVA 101, leto izd. 1983, prevoženih 123.916 km, vozna, izklicna cena 1.1O0.000 din
2. ZASTAVA 101, leto izd. 1980, prevoženih 90.023 km, karam-bolirana, nevozna, izklicna cena 650.000 din
Licitacija bo v petek, 20. novembra 1987 ob 12. uri v bivših prostorih TOZD Filbo, Mencingerjeva cesta 13, Bohinjska Bistrica. ! Ogled je mogoč istega dne na mestu licitacije od 10. do 12. ure. Vozila prodajamo po sistemu videno — kupljeno, brez kasnejših reklamacij.
Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične I osebe, ki pred licitacijo vpišejo varščino 10 % od izklicne cene posameznega vozila.
Najmanjši dvig cene je 5.000 din. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec v 15 dneh od prevzema vozila. Kupec plača izklicno ceno najkasneje v treh dneh od dneva licitacije. Ob prevzemu vozila mora kupec pregledati št. šasije in motorja in jih primerjati z dokumenti vozila.
GLAS 10. STRAN
ZANIMIVOSTI
PETEK, 13. NOVEMBRA 1987
S poti po Makedoniji
V Oktisih: od leve Vasil Srbakoski, predsednik sveta krajevne skupnosti, Radi Dišlioski, direktor kmetijske in gradbene zadruge, Spase Kocinoski, partijski sekretar in Rasim Ibušoski, vodja osnovne šole.
Struga ni več znana samo po večerih poezije. Jugoslavija in tudi svet jo poznata zaradi krutega vodovodnega spora med krajema Vevčani in Okti-si, ki ga je milica 7. avgusta nasilno »zgladila«. Jugoslavija se je nevede razdelila v dva tabora, čeprav je bila zaradi skopega in predvsem enostranskega poročanja makedonskih javnih občil za pravo resnico prikrajšana: na večinskega ok-tiškega in manjšinskega vev-čanskega. Slovenija je bila v mnogih makedonskih političnih srenjah ocrnjena, ker je glasno obsodila nasilje električnih pendrekov nad ljudmi in se ni hotela pridružiti mnenju, da so Vevčanci grdi in uporni ljudje, in zaradi bogastva, ki
šče med Strugo in Vevčani in ne le med Vevčani in Oktisi. Žive tudi še ljudje, ki so bili zaradi nekaterih afer (tudi z zemljo), odstranjeni s položajev in zaradi katerih se je začela idejna diferencija med njimi in sedanjo struško vlado.
Milica je morala ukrepati
Vodstvo struške občine s predsednikom Danilom Ba-kračevskim na čelu nas je prepričevalo, da je bilo posredovanje milice na tak način upravičeno in da je šlo le za zaščito delavcev, ki so morali priključiti vodovodno omrežje za Oktisi. Vodovod za Oktisi je že
i\asuje spojno vevčanski vodovod
Vevčani, konec oktobra — V Strugi še vedno zahtevajo kazenski pregon in politično odgovornost tistih, ki so nasprotovali gradnji vodovoda do Oktisov in posredovanju policije 26. maja in 27. avgusta letos. Za prebivalce tega kraja ni dobre besede in Vevčanci se zato še bolj zapirajo. V Strugi obsojajo tudi tiste, tudi iz Slovenije, ki so našli dobro besedo za protest v Vevčanih, o morebitni krivdi ljudi, ki so povzročili upor Vevčancev, pa niti besede.
možnosti mirnega reševanja zapleta niso bile izkoriščene.
Naj podležemo zlatenici, tifusu
V Oktisih imajo krajevni voditelji, ki so razlagali svoj pogled na problem vodovoda, enake sodbe o problemu kot na občini v Strugi. Odnosi med vasema niso bili nikdar posebno dobri. V Vevčanih so se vedno imeli za nekaj več, mi pa naj bi bili drugorazredni državljani, so dejali. Tudi vsak svoj vodovod smo zgradili, vendar potrebam ne eden ne drugi ni bil več kos. (Slišali smo, da so pred 20 leti Vevčanci ponujali gradnjo skupnega vodovoda, vendar v Oktisih niso bili za, ker so imeli za tedanje potrebe dovolj vode — op. J. K.) V Vevčanih so versko nestrpni in pravijo, da se muslimani z njihovo vodo ne bodo umivali. Zagrozili so nam, da bodo mrtvo svinjo vrgli v vodnjak, če bi nam dali vodo. Mi trdimo, da je voda skupna, da jo smemo vsi piti, da ni nikogaršnja zasebna last. Zaradi pomanjkanja vode smo že imeli 36 primerov tifusa, zlatenice.
Se vam zdi prav, da je milica tako grobo, tudi z električnimi palicami, ravnala s prebivalci Vevčanov, smo vprašali voditelje v Oktisih.
Da, so nam dejali. Soglašamo. Bili smo pa tudi po Evropi, vendar povsod uporabljajo policaji palice, nikjer ne prosijo, ampak udarijo. Kjer ni zavesti, mora biti policija!
Žrtve birokracije
Malo časa so nam odmerili za obisk Vevčanov.
Nismo se pogovarjali samo s funkcionarji, predsednikom krajevne skupnosti Vitomirom čočoloskim, predsednikom SZDL Argilom Muhoskim, sekretarjem krajevne skupnosti Kostom Srbakoskim, mladinko Žaklino Pačosko ter predsednico mladine Jovanko Ra-donosko, ampak tudi z ljudmi. Nikogar v Vevčanih ni, ki bi bil proti vodi za v Oktisi, so nam zatrdili. To so laži politike in birokracije. Smo pa proti, da se nam vzame voda brez naše vednosti, da gre novi cevovod še dlje in ločeno od našega in da se je z deli začenjalo že prej, preden je bila dokumentacija in preden so bile sklenjene ustrezne pogodbe. Naj se nam očita karkoli. Mi smo se uprli birokraciji. Imamo dokumente, da smo že leta 1985 soglašali z gradnjo, vendar tako, po predpisih in dobrih načrtih brez škode za nas. Že maja letos so nam poslali miličnike. Pozneje so res začeli delati novo dokumentacijo, vendar nepopolno in z večino niti seznanjeni nismo bili. V začetku avgusta smo ponovno opozarjali, da se bomo uprli gradnji, vendar nas nihče ni slišal. Prosili smo, naj ne postopajo grobo, vendar so 7. avgusta prišli in tepli vsepovprek. Užaljeno je naše dostojanstvo, obraz Vevčanca je okrvavljen in to nam je težko leglo v zavest. Vodovod so 26. avgusta odprli, prav tako telefonsko centralo, vendar naših ljudi ni bilo na proslavo. Prišli so samo tisti, ki so nastopali v kulturnem programu in krajevni politiki. Ko so naši ljudje želeli, da bi občinski možje prišli mednje, teh ni bilo, sedaj pa oni želijo nas, pa nas ne bo, je bilo slišati v Vevčanih.
Voda v vevčanskem vodovodu sedaj teče. Dovolj jo je za vsi-. Vendar cevi nista spojila soglasje in prijateljstvo, temveč prisila. To je največja slabost tega vodovoda. Ljudje so užaljeni in ponižani, takšni pa naredi sodelujejo, pozabijo.
Besedilo in slike: J. Košnjek
Propadajoče stavbe v Bohinju
Danilo Bakračevski, predsednik občinske skupščine Struga
ga premorejo, skopuški in egoistični ter nasploh nastrojeni zoper politiko . ..
Za razumevanje nasprotij ob gradnji vevčanskega vodovoda do sosednje, le slab kilometer oddaljene vasi Oktisi (in menda naprej do Struge, do načrtovanega naselja počitniških hišic, kar je bilo Vevčan-cem zamolčano), je treba vedeti vsaj za naslednje pomembne malenkosti.
Vevčani so napredna in razvita vas tudi zaradi tega, ker je in še veliko ljudi išče delo drugje, na tujem, vendar veliko denarja vlagajo v modernizacijo svojega kraja. Tudi izobrazbeno so na višji ravni in jih ni mogoče enostavno voditi za nos. Oktisi, ki imajo tudi že blizu 3000 ljudi, napredujejo počasneje, vendar so politično vplivnejši. Iz te vasi je prvi mož makedonske Zveze komu nistov, pa predsednik partije v Strugi in še marsikdo na visokem položaju. Ker pa je še vedno živo rivalstvo med Strugo in Vevčani (slednji so hoteli biti tudi občina, pa je Struga to preprečila), se vsiljuje resnica, da je bil tokrat vodovod boji-
Usoda protesta
Na vprašanje, zakaj na struskih večerih poezije niso prebrali brzojavke Društva slovenskih pisateljev, v katerih je bila izražena solidarnost s krajani Vevčanom, so nam najodgovornejši v Strugi odgovorili, da branje brzojavk ni bilo v protokolu, da so večeri namenjeni branju pesmi, ne pa politični tribuni. Nobenega telegrama ne bi prebrali, tudi če bi ga poslal visok politik.
Vsak petek demonstracija
Ker je naš obraz omadeževan in nas še naprej blatijo, se vsak petek med sedmo in osmo uro zvečer zberemo pred spomenikom sredi vasi, kjer je 16 mladih vztrajalo z gladovno stav ko (o njej so se širili tudi laži, da ponoči stavkajoči obilno malicajo) in tiho protestiramo zoper ravnanje z nami, so nam povedali*v Vevčanih.
Ar gil Muhoski, predsednik konference SZDL v Vevčanih
dolgo problem in le nasilno se ga je zaradi sebičnosti Vevčancev dalo rešiti. Bojazen Vevčancev, da bi ostali brez vode, je bila odveč, saj jo imajo tako oni kot v Oktisih dovolj, dalje do Struge pa cevovoda nismo vlekli. V Vevčanih so rovarili zoper nas, razpihovali nestrpnost in to celo ljudje, udeleženci NOB, komunisti. Naša skupščina je pozitivno ocenila posredovanje milice in ugotovila, da smo delali skladno z zakonom. Bile so poškodbe, vendar le manjše. Tudi o pretvarjanju bi lahko govorili. Govorice o težko poškodovanih so klevete. Vodovod smo sredi oktobra slovesno odprli, prav tako sodobno telefonsko centralo v Vevčanih za ta kraj in Oktisi (v vsakem kraju je 300 novih telefonskih priključkov). V obeh vaseh so zadovoljni, saj nikjer zaradi večjega števila novih hiš vode niso imeli dovolj. Položaj je normalen, stvari so se normalno uredile, so dejali v Strugi. Zato se čudimo, zakaj ste v Sloveniji o Vevčanih toliko in tako pisali, zakaj ste tako obsojali posredovanje milice, zakaj ste poudarjali, da
Azmanovi sosedje
Bohinjska Bistrica, 10. novembra — Dom Jožeta Ažmana, v katerem so sedeli in modrovali že zelo ugledni ljudje iz vseh koncev Jugoslavije, ima dva za oko nič kaj prijetna soseda, ki pa se ju vsaj za zdaj še ni nihče usmilil. Prvi, bližji, je nekdanja gimnazijska stavba, drugi, holj oddaljeni, je vila Bogomila, nakdanja Hajnriharjeva hi-
ša
Nekdanja šola — eden izmed propadajočih Ažmanovih sosedov.
»Sosedoma« se že od daleč pozna, da sta slabega zdravja in da sta deležna premajhne družbene skrbi in nege. V oknih nekdanje šole je veliko razbitih šip, s sten odpada omet, streha je slabo zakrpana, v notranjosti je razmetano ... Ko je pred leti klonil eden od dimnikov in naredil veliko luknjo v strehi (skozi katero je v notranjost tekla voda), so prej minili meseci, preden je bila streha vsaj za silo zakrpana. Vila Bogomila niti približno ne zasluži tako zvenečega
imena. Precej okenskih šip je razbitih, streha pušča, zadnji vhod krasijo fižolovke, v bližini so gajbice z gnilim krompirjem, nedaleč proč od stavbe smetišče in na njem odsluženi štedilnik pa zaboj praznih steklenic Vipi in druga ropotija. V stavbi (s čudovitim, a kajpak zanemarjenim stopniščem, lepimi slikarskimi stvaritvami na stenah in stropu ...) sta nered in nesnaga.
In kdo je lastnik teh stavb? Nihče drug kot občina, ki pa za zdaj ni storila niti toliko, da
stavbi ne bi sramotili bližnjega soseda, doma Jožeta Ažmana, in vse Bohinjske Bistrice. Domači; ni so pred leti predlagali, da bi na tem območju, ki je namenjeno za turistično-gostinsko dejav; nost, postavili apartmaje, 1° zdaj stojijo na Zoisovi plani (piano pa bi namenili za stanovanjsko gradnjo), vendar se načrtovalci s tem niso strinjali. Številnim Bohinjcem je plana še ved; no trn v peti, nekateri so tedaj tudi opustili delo v krajevni samoupravi, češ da so bili izigram, da se domačinov ne posluša " in podobno. Naj bo tako ali dru; gače: ker se bržčas v »hotelsK1 coni« zaradi pomanjkanja denarja še ne bo tako kmalu gradilo, bi morala občina nameniti za vzdrževanje propadajočih stavo vsaj toliko denarja, da ne bi zar-deval imenitni sosed, že nekajkrat omenjeni Ažmanov dom-Domačini vedo povedati, da Je imel »Ažman« do nedavnega se enega slabega soseda, bližnjo Trojarjevo hišo tik ob cesti, J? vodi proti smučiščem na Koblj-Ko so odpirali dom, gostitelji niso vedeli, kako bi jo zakrili preo očmi uglednih gostov. No, zdaj je tam prijeten gostinski lokal,/ ležišči, vrtom in dobro postrežbo, last zasebnika Krsta Tripica-nekdanjega najemnika restavracije Zoisovega grada. Nek8; teri ob tem zlobno pripominjaj0-še dva ali tri Tripice v kraj in bosta tudi preostala zanemarjen« Ažmanova soseda dobro iz1*8' bijena, skrbno urejena in v p°* nos kraju. Pa še prav imajo!
C. Zaplotnik
*&**
POPULARNI NA GORENJSKEM 0
Fant iz Guinessove knjige rekordov '
Kranjčan Milan Kabič je s svojim znanim »plesom samouniče-nja«, kakor ga je slikovito poimenovala sarajevska revija Ven, leta 1985 uvrstil v slovito Gui-nessovo knjigo rekordov. S 45-urnim neprekinjenim plesom v diskoteki Super Li je postal prvi disko maratonec na svetu.
to pot odločili zanjo?
»Da smo se odločili za pot v Italijo, ni toliko odtehtal denar kot želja, da se tam česa naučimo. Ne le tistega, kar mislimo pokazati na odru, temveč da si pridobimo poslovnih izkušenj. Pri nas je namreč v 'shovv-busi-nessu' veliko amaterizma, ma-nagerji skušajo s pevci, plesalci, skupinami predvsem zaslužiti, ne pa tudi vlagati vanje. V tujini je drugače, tam te od vsega začetka profesionalno vodijo in skrbijo za tvoje uveljavljanje, na koncu pa poberejo denar. Ko
se vrnemo iz Italije, se bomo t di doma laže prebijali.« • Se bojite konkurence?
»Naša vokalno plesna skupm je za domače razmere nekaj n vega, zato tudi ni velike kon* . renče. Vendar bi rad videl, da bila. Z njo se laže meri kvalrte dela. Vanjo veliko vlagamo. S8 se izpopolnjujem v klasične baletu v plesni delavnici Na*8 v Bergant, ki jo prireja ZK^.. Kranju. Gledam in poslušam deo spote, kajti za skupino s8 delam tudi koreografijo.«
D. Z. Žlebn*
SVET BREZ BLEŠČtC
• Vam je plesni maraton odprl pot v svet plesa?
»Od tega plesa nisem imel nobene finančne koristi, lahko bi • imel celo kake zdravstvene posledice. Zato pa se mi je bilo s plesno skupino laže uveljaviti. Vabili so me v Firence, da bi si tam ustvaril kariero, vendar mi nišo dali nobene garancije, zato ponudbe tudi nisem sprejel. Pač pa sem nastopal po vsej domovini, za sarajevsko televizijo sem posnel tudi zabavno oddajo.«
• Ustanovili ste vokalno plesno skupino Škorpijon. Kje nastopate z njo, in kako vas občinstvo sprejema?
»Leto dni nastopam z dekleti (DianO Proča, Alenko Malešič in Aleško Levanič) pod imenom Škorpijon. Naš shovv' je za domače občinstvo novost, "saj zahodni stil (plesa, združenega s petjem,) ne vidiš na domačih odrih. Nastopamo po diskotekah in plesiščih. Pravkar smo se vrnili z obale, kjer smo delali tri mesece. Zdaj gremo na turnejo po Sloveniji, nato pa nameravamo sprejeti ponudbo iz Italije. V Portorožu so nas opazili italijan ski managerji in nam ponudili turnejo po njihovih diskotekah.«
• Ponudbo iz Italije ste enkrat že zavrnili. Kako da ste se
Ko sem slišala, da sem in tja koga poprosi za denar, sem takoj pomislila na pijačo. Morda skrivaj pije? Taki ponavadi takole prosjačilo. Toda, ko sem po naključju srečala ženo v rdečem Ptošcu, jg stala pred menoj urejena, čista, lep0 napravljena sedemdesetletnica. Nobenega duha po pijacu sam čistost je vela od nje. Diskretno, nevsiljivo je poprosilo za denar, da bi imela za žemljico ...
Nisem takoj segla v torbico. Rada bi od nje izvedela ka] več. Kaj jo je prignalo, do tega, da prosi. Pa mi pove, da ima svojo garsonjero, da se hrani v domu upokojencev, da ima bonov še za jutri, potem pa ne ve, kako bo do konca meseca. Pokojnina je majhna, nima polne delovne dobe, zaradi bolezni je bila predčasno upokojena, okrog trinajst starih milijonov dobi, deset jih vzamejo stanovanje in ostale obveznosti in boni za kosilo, za vse ostalo ji ostane tri milijone. Z njimi si mora kupiti živila za zajtrke in večerje ter vse ostalo. Ta mesec ni mogla vzeti niti bonov za vsak dan, predolg mesec je. Dva, tri dni bo ostala brez kosila. Zadnjič jc znanko poprosila za denar za nogavice, danes mene za žemljico. Nič ne sili, v za-dregi si popravlja sivi svileni šal m pod njim odkriva zlato verižico, ki si jo je kupila, kdo ve kdaj, ko je še delala, za kakšno trinajsto plačo. Rada je lepa, je videti, še danes. Nihče bi ji ne prisodil, da je v stiski. Pa je. O takih ljudeh mi je zadnjic pripovedoval mesar tamle na koncu mesta, kije dober po srcu. K njemu prihajajo po nekaj jurjev, da bi imeli za kruh. Ve. kdo je potreben, m nikoli jih ne odreče. Ve, da ne bo šlo za pijačo
, Zena v rdečem plašču je od' tela na kosilo. Če bi si kuhala sama. bi morda zmoqlu s svojo pokojninico, razmišljam-Toda, stara je. morda hiti ne more sama kuhati, za enega se komajda splača. Prav je, da gre med ljudi, vsaj dokler lahko hodi. In prav ima. da poprosi, Zakaj pa ne. Bolje, da seji godi kol Geti. Ceza je upokojen zidar, hud sladkorni bolnik, že na leta si daje injekcije insulina. Pri svoji majhni pokojninici Sj ni mogel privoščiti dietnega kosila, ki je le nekaj jurjev dražji od navadnega. Zdaj sem slišala, da je v bolnišnici, tako zel° se mu je bolezen poslabšala l*reponosen je bil, da bi koga prosil za pomoč. Niti svojim ni rekel. Skrival je svojo revščino. Zdaj se bore za njegovo življenje. A če bo prišel domov, bO kmalu spet na istem, kajti dietna hrana sladkornega bolnika je draga, predraga za plitev upokojencev žep. Občasne pomoči sc pri nas resda dobe. toda sladkorni bolnik mora iniet1 kvalitćruo*liran> vsak dt^n-ln žena v rdečem plašču tudi. St& ra je. vseeno pa potrebuje kosilo vsak dan. Saj ji ne zmanjka veliko, toda tisto mulo mora nekje dobiti Sramota ni, da lep0 poprosi. Sramota je. da mora prosili
D. Dolenc
UTEK. 13. NOVEMBRA 1987
ZANIMIVOSTI
11. STRAN ' ?^]S®SIqIJ©IEKGLAS
PETKOV P©RT
PCT
Najraje sem igralec
»Ne, vloge ljubimcev pa prosim ne,« tako bi verjetno vzkliknil Miran Kenda, če bi mu ponudili kakšno vlogo Romea ali kaj podobnega. V edini taki vlogi se je preskusil še kot študent na Akademiji, kasneje pa nikoli več. Pa ni le to, da ga brada, ki jo pušča zadnja leta, in v katero se vpleta že kar nekaj sivih niti, ne dela posebno podobnega junakom, ki bi na odru zdi ho val i za naklonjenostjo mrzlosrčnih ali toplosrčnih žensk — ne ugajajo mu in zato raje igra vloge zrelih moških. Taka je bila na primer vloga v drami Jakob Ruda. In še nekaj let prej Posekalnikov v Samomorilcu, za katero je prejel Prešernovo nagrado Gorenjske.
Ti*'8 'tot vsak igralec, ce Je res to> zna oživeti tudi komične vloge- Nepozeben je še vedno kot baron Naletel v Linhartovi komediji a veseli dan ali Matiček se ženi, za kar je dobil pred devetimi leti udi Severjevo nagrado. Toda igralec je vedno postavljen med želje "možnosti. Četudi gre za stransko vlogo, kaže iz nje narediti kaj j^pega, da v sozvočju z ostalimi po svoje izstopa. Nekako tako je "O z vlogo paznika v Državnem lopovu.
»Zadnja leta pa se dogaja, da dobivam bolj negativne vloge. Ta-je bila vloga kovača v Noči do jutra. Tudi na Koroškem sem v obeh igrah Veliki puntarji in v Miklovi Zali igral karseda zoprne vk>ge. Odkril sem, da mi take navsezadnje zelo ustrezajo, saj v teh negativnih junakih lahko poiščem tudi človekovo noto. Ko sem Pred leti igral komisarja v Kozakovi Aferi, sem v ledenem komisarju odkril tudi to, da zna človeško reagirati, kar je bilo všeč tudi dramatiku, ko je videl predstavo.«
Morda si zdaj z dolgoletnimi igralskimi izkušnjami — tako v kranjskem gledališču kot v jeseniškem — želi prav takih vlog, v katerem bi lahko našel nekaj tistega izraza, ki ga doslej kolegi ■gralci niso videli — skratka vlogo, kot jo vidi sam. Prav zato mu je Pri srcu vloga Žida Shvlocka v Shakespearovem Beneškem trgovcu jn morda se zgodi, da jo bodo, kdaj v prihodnosti, tudi v gledališču Tone Cufar postavili na oder.
Toda Miran Kenda ni le igralec, je obenem tudi režiser, pa umetniški vodja v gledališču Tone Cufar na Jesenicah in obenem hidi direktor v tem gledačišču. Ce dodamo še, da si vzame čas in tudi prireja literarna besedila za uprizoritve, kot je bila letošnja Rodil se je oče, potem je ta šop vlog, ki jih »igra« poklicno, kar zajeten. Odveč in skoraj nemogoče bi bilo izmed teh »vlog« izdvojiti tisto, ki jo rad igra. Najbrž pa bi vedno izbral igro in to tisto na °dru, čeprav so režiserske izkušnje prav tako uspešne — posebno zadnja predstava Anouilhovega Skrjančka, za katere so jeseniški gledališčniki poželi kup priznanj, Kenda kot režiser pa še posebej. Vse to — vloge na odru in tudi tiste poklicne — pa pač ne malo prispevajo tudi k temu, da se jeseniško gledališče uvršča med naša najboljša amaterska gledališča. Priznanje, ki ga Miran Kenda jutri Prejema, je zato tudi priznanje Čufarjevemu gledališču.
L. M.
Učiteljev baje ne moti, mladi pa ugotavljajo:
Naličena šolarka mora pred tablo dobro znati
Kranj, 11. novembra — Ni še povsem zbledel spomin na dve desetletij nazaj, ko smo učenke kranjske ekonomske in administrativne šole svoje obleke še morale skrivati pod enoličnimi črnimi ali modrimi haljami, ko je sošolka, ki seJe spozabila in rahlo osenčila veke, morala brž pod vodni curek. Care svojih najlepših let smo prikrivale kot v kakšni samostanski dekliški šoli.
teri fantje. Res pa je tudi, da kakšnih kričečih izjem, za disko svetlikajočih navdušenk ali na pol pobritih glav ni v šolah. Mladi so dandanes, kot že dolgo nazaj ne, zelo lepo urejeni. Včasih zbodejo le socialne razlike med učenkami, ki si lahko privoščijo najnovejšo italijansko modo in tistimi, ki si je ne morejo.
A ko vprašaš mlade, italijanska moda bode predvsem nekatere učitelje (učiteljice), ki spustijo na plan čisto človeško zavist, ki jo razpihujejo po zbornicah. Zanimiva se mi je zdela misel ene od učenk ekonomske šole, ki je po mojem prepričanju zelo realno, pošteno ocenila razmere. Dejala je, da se v njihovem razredu le ena od sošolk opazneje liči, da pa so se je učitelji navadili in ji tega ne očitajo. Punca vedno, kadar je vprašana, zna. V popoldanskih razredih je ličenja več, ker se imajo dekleta dopoldne čas urediti, najbolj pa je to prisotno v administrativnem programu, kjer nekateri učitelji manj pridne učenke radi zbodejo, češ za šminko imaš čas, za učenje pa ne. In slaba ocena (še slabša, kot bi bila sicer) se prilepi ob rdeče ustnice.
Na sploh se v zvezi z oblačenjem in ličenjem v šolskih klopeh, ki se množičneje pojavlja že v sedmem in osmem razredu osnovne šole, odpirata dve vprašanji: ali modno oblačenje in ličenje pod pretvezo »socialnih razlik« v šoli zatirati ali pa ju, nasprotno, spodbujati, vzgajati mladež k negi, čistoči, urejenosti, lepemu videzu, h kateremu sodi tudi lepa obleka in rdečilo. Najbrž je spodbujanje bolj prava beseda. Ne nazadnje tudi zato, ker so se zanj odločili že starši otrok.
H. Jelovčan
Problem modnega oblačenja in Učenja je dandanes v sklopu pomembnejših vsebinskih in organizacijskih bremen našega šolstva neznaten. Pravzaprav niti ne gre za problemčič. Trije kranjski srednješolski šefi — ravnateljica srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Marija Simčič, ravnatelj srednje tekstilne in obutvene šole Lojze Rakovec in pomočnik ravnatelja srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslo-vno-matematične usmeritve Slavko Brinovec — so namreč zatrdili, da učitelji nimajo niti uradnih niti kakšnih drugačnih predsodkov do mladostne mode in ličenja v šolskih klopeh. V ekonomski in administrativni šoli »preganjajo« le predolge nohte, ki dekleta ovirajo pri strojepisju.
Sicer pa nikjer nimajo nič proti modrim, zelenim, oranžnim ali rdečim čopom las, poudarjenim očem, umetno rdečim ustnicam, zelenim nohtom, ki so jih po puncah povzeli celo neka-
^esniška samorastnica Biserka Car
Malo modrega
godite tiho, ko se rojeva pesem ... Tako je zapisal pesnik Ciril Br-Ko sem pesem prebrala moji Olgi, je bila prepričana, da je to mx>ja pesem. Tako močno me je začutila v njej.
literarnih večerih. Čarobno doživetje je bil skromni avtorici radijski Literarni nokturno, posvečen le njenemu ustvarjanju. Njena pesem je bila sprejeta.
Nemirni duh je Biserko večkrat gnal iz službe v službo, kar ji je sicer jemalo energijo, hkrati pa dajalo sliko življenja z več strani. Ker je čuteč človek, jo človeški problemi čustveno bremenijo. Včasih, pravi, trpim ko
Tako razpreda misel Biserka ;-ar, pesniška samorastnica, ču-pCa ženska, zavezana poeziji. Usnica od glave do peta, pa Vendar z nogami trdno na tleh.
smi so se rojevale že od ne-
kdaj, ko do njih še ni imela pra Vega avtorskega odnosa in so nJeni pesniški lističi ležali vse-[jaokrog. Nekoč so prišli v roke 0lgi Medici, sodelavki, ki jo je P°Peljala v Iskrino pesniško skupino in ji podarila zvežčič, v katerega  naj   bi pesnikovala.
Sk
uPina je bila ugodno žarišče Pesniškega navdiha. Biserkine Pesmi so izšle v zborniku, pred-
lani
dro
še
pa v samostojni zbirki »Mo-
*• Te intimne izlive svoje du-je sprva le stežka brala na
pes, drugič spet, sem srečna do neba. Tako je pač s pesniki. In kar se v njej nabira, prelije na papir. Njene pesmi so utrinki ljubezni, ranljivosti, stika z naravo . . . Tudi v osamelosti ima nekaj, kar je njeno — poezijo. Hči Vesna ji je prvo občinstvo.
je
Kar je všeč nepokvarjeni otroški duši, mora že biti pravo. Tudi v deklici je nekaj pesniškega, pravi Biserka. Sreča, da imaš s svojim otrokom nekaj skupnega, nekaj tako lepega, kot je
poezija! Močni čustveni nagibi silijo Biserko k pesnjenju. Toda vsem pesem ne pomeni istega kot njej. Toda, če je le petim od stotih lepo pri srcu ob njeni izpovedni liriki, potem je Biserkin namen dosežen. Zavezana , poeziji, ta je kot protiutež življe nju, v katerem je mnogo grobosti in duhovne bede.
Biserka ljubi lepoto. Ukvarja se z oblikovanjem tekstila. Prebira knjige. Dovolj ji je že občutek, da so v njeni bližini. Živi, srečuje ljudi, doživlja ... In na piki peresa se rodi nova pesem. Na piki peresa, tako bo morda ime novorojeni pesniški zbirki. Pred izidom jo bo pregledal pes-lik Janez Maver, ki temeljito jozna Biserkino izpovednost. Tako bo pesem do kraja ostala njena. Ne bo se zgodilo, da bi ji stilistični in tehnični popravki odvzeli tisto, kar je hotela Biserka sporočiti ljudem.
D. Z. Žlebir
T5 o~i£^Ky4-^U_
^AVTOM PO SRI LANKI_
s*ečni otok
let .f^talo Air India, na redni progi Madras Colombo, se spušča na da lsce v Colombu. Vreme je lepo. Z jasnega neba sije sonce, Pogle-so n Sk°z* okno: modrina se umika zelenju velikega otoka. Na njem
aseUa, ceste. Letalo se spušča vse nižje in nižje. °br u° se vozimo, ravno prav, da pojemo običajni letalski
°k močno začinjen s karijem. dii l- Lanko hočemo s trajektom iz Dhanuskhodila z juga in-
da     .Podceline na Talaminnaro na severu Sri Lanke. Povedo nam,
rajekt ne vozi zaradi nemirov na severu Sri Lanke. 2a .  ripeti moramo varnostne pasove. Na letalskih krilih se odpro
lfalne lopute. Letalo pristaja, li^ Puščam letalo, vročina kot val puhne vame. Na letališču je ve-SD Množica. Potniki so z vseh koncev sveta. Nekaj je tu v zraku. ^ a Je to le občutek, potem zagledam ob izhodu stoječe vojake z Pri' ^tskim orožjem. Uradnik, ki pregleduje dokumente je z nami Jak ^fn' *DODr(xlošli« nam pravi in se nasmehne. Za njim stoje vo-je J. a nJih ni nasmeha. Njihove oči pogledujejo po množici. V avli 2vn? . o ljudi. Govorice z vsega sveta se prepletajo. Kovinski glas iz Ko°n^a naP°veduje odhode letal: Tokio, London, New York, Hong-
• •* geografija sveta', nehote pomislim, otou J za Premičnimi steklenimi vrati je Sri Lanka. »Srečni Ma L.' ^a^° so mu nekoč pravili Grki. Tu je hodil slavni popotnik Ha r v? *>°^° m zaman skušal kupiti velikanski rubin za Kublaj Ka-^aš i 0Dalah ^rl Lanke je plul legendarni pomorščak Sindbad, ki je ci i °;Olmo draguljev. Tu so imeli svoje posesti Holandci, Portugal-Sv'oh di^ci* Arabci in nazadnje Angleži ^oodna. Pripada ljudem, ki tu žive. u nekoč pravili Grki.
Ostri pisk policijske piščalke pretrga letališki živžav. Potniki obstanejo, kaj je? Nedaleč od mene steče človek. Preriva se skozi množico . . . Ves njegov trud je zaman. Z vseh strani ga obkolijo vojaki. Potniki beže v kot velike letališke avle. Človek dvigne roke. Vojaki ga odpeljejo v notranjost. »Tamil« reče nekdo za mano. Potniki so prestrašeni. Vsakdo želi čimprej zapustiti avlo. »Vojna«, slišim. S severa se gverila razširja sem. Tudi turisti morajo živeti z njo.
Dobrodošlico ob našem prihodu sedaj razumem drugače: dobrodošli turisti, vse manj vas je, pridite, oglejte si čudovite lepote naše dežele. Ne bojte se naših notranjih nemirov.
Je to dobrodošlica srečnega otoka? Je to še srečni otok? O tem nisem povsem prepričan.
ŠOFER KARU
Vsi so odšli. Sedaj je dežela Zato je to srečni otok, kot so
V veliki letališki avli so nameščeni agencijski panoji. Z njihovih reklamnih oglasov vidiš, da lahko najameš avto. Ogledujemo jih. Igor reče: »Lahko bi najeli avto in si ogledali deželo.« Boris, ki vodi odpravo je proti. »Načrtovali smo vlak,« reče. »Zakaj s težko prtljago po vlakih, če to ni potrebno,« mu ugovarja Igor. »Nekaj nas gre na Maledive, zato moramo hitreje opraviti s Sri Lanko.« Domenimo se. Rezdelimo odpravo. Eni gredo z vlakom, drugi z avtom. »Čez deset dni se zopet vidimo na plažah Hikkaduvve,« si zakličemo in samoi ostanemo v avli.
Z Igorjem organizirava na novo. »Boš videl, veliko več bomo videli. Bil sem na Sri Lanki. Tudi tokrat smo najeli kombi,« pravi Igor. Njegove besede me pomirijo. Ponudba je velika. Pozna se, da tu ni veliko turistov. Računava, primerjava, zbijava cene in nazadnje se domeniva za kombi s šoferjem za pet tisoč šrilanskih rupij za teden dni krožnega ogleda otoka.
Na zemljevidu skupaj podčrtamo kraje naše krožne poti po otoku, določimo, določimo, kje bomo prenočevali, in to potem naša pogodba. Pred letališkim vhodom nas pozdravi teman možakar. Predstavi se »vaš šofer Karu«, reče in nam pokaže lep moder kombi. Karu je star okoli štirideset let, poteze njegovega obraza so ostre, dvoje živahnih črnih oči nas preiskujoče gleda. »Singalec sem,« pravi, ko nam pomaga zlagati prtljago v velik prtljažnik. Pomislim: 'Veliko turistov je že moral voziti v svoji dolgi šoferski karieri.'
|imiil(fffiff;f;iyy/,
.tiiliiihlikiiAiti
Gorenjski glas, 27. oktobra, 1987
KDO JE
SLOVENSKI
PESNIK
Franci Zagoričnik je v svojem zapisu »Srečanje slovenskih pesnikov — brez dilem?«, objavljenem v »Gorenjskem glasu« 27. oktobra 1987 označil udeležbo nekaterih sodelavcev, »Nove revije« na letošnjem kranjskem srečanju in še posebej mojo zavrnitev njegovega pesniškega nastopa v srbohrvaščini z vsemi možnimi politi-kantskimi etiketami, ki jih dandanes v medsebojnem nacionalističnem zmerjanju lahko najdemo v jugoslovanskem cenenem političnem žurnalizmu. Pri tem pa se sklicuje na Prešerna in njegovo »Zdravljico«; njeno ideološko sporočilo postavlja zoper Jenkov militantn'»Naprej«, s čimer želi poudariti vprašljivo ideološko in politično naravnanost pesniškega združevanja pod imenom Simona Jenka. Glede Jenkove pesmi »Naprej« med nama ne more biti nikakršnega spora, o čemer se lahko prepriča v svojem predavanju o Jenkovi poeziji, objavljenem v »Glasniku Slovenske matice,« letnik 1986/87, kjer ugotavljam estetsko nezadostnost te pesmi na račun njene bojevniške prenapetosti. Prav značilno pa je, da je Franci Zagoričnik tako pri Prešernu kot pri Jenku docela »pozabil« na tisto temeljno razsežnost njune poezije, spričo katere sta se oba edino lahko — v nasprotju recimo z narodno budniškim Koseškim — vzpostavila kot utemeljitelja slovenske poezije, namreč na neideološko vsebino njune eksistancialne izkušnje, ki je čutno nazorno utelešena v jeziku njunih ne-programatskih pesmi. Prav takšni poeziji in premisleku o njej je bilo v letu Strniševe smrti posvečeno tudi letošnje srečanje slovenskih pesnikov.
Celoten zapis Francija Zago-ričnika je utemeljen ravno na pozabljenju poezije kot poezije v zgoraj omenjenem smislu, iz česar sledi, da ga poezija v prvi vrsti zanima kot ideološko sredstvo, ne pa kot estetska formulacija takšnih ali drugačnih eksistencialnih stanj, ki jih vsak pesnik izraža v svoji individualni govorici. Če se Zagoričnik sklicuje na Prešerna in njegovo »Zdravljico«, potem nikakor ne bi smel prezreti, da je prav Prešeren tisti, ki je slovensko poezijo vzpostavil kot zavezujočo jezikovno in estetsko realiteto, čeprav bi se lahko odločil tudi drugače. A se ni. Isto velja tudi za Jenka, za Strnišo in za vse druge slovenske pesnike. Zagoričnik je hote ali nehote zamenjal dvoje stvari: programatsko sporočilo »Zdravljice«, ki govori o sožitju med narodi in suponira prav spoštovanje integritete vseh narodov, ter neprogramatsko naravo same poezije, ki je generično vezana na kulturno-zgodo-vinsko in s tem tudi na jezikovno dediščino nacionalnega okolja, iz katerega izhaja, kar velja celo za apatridne pesnike. S tem, da je Prešeren odklonil ilirske pobude Stanka Vraza in da se je njegovo kolebanje med pesnje-njem v nemščini in slovenščini odločilno nagnilo na stran slednje, je ustanovno opredelil vso kasnejšo slovensko poezijo od Jenka do današnjega dne, ne da bi se s takim svojim dejanjem kakorkoli odpovedal tudi ideološkemu sporočilu »Zdravljice«. To pa pomeni, da nas je vse, ki vztrajamo znotraj tega njegovega izročila, usodno obvezal tako k temu, da pesnimo in pišemo v slovenskem jeziku, kot tudi k temu, o čemer govori »Zdravljica«. Zato je skrajno nespodobna in nemarna manipulacija, ki jo je dovolil Zagoričnik v svoji polemiki: neskrupulo-zno namreč moje vztrajanje pri tem, da na srečanju slovenskih pesnikov spoštujemo Prešernovo temeljno pesniško odločitev, razglaša za nekakšen naci-revanšizem,
za militarizem, fašizem, nasilje nad pesniškim individualizmom in podobno. Če je šlo na tem srečanju za slovenske pesnike, potem je vsaj meni samo po sebi um-Ijivo, da gre za ljudi, ki pišejo v slovenščini. Zagoričnik, ki sem ga doslej imel za takega pesnika, o čemer ne nazadnje priča tudi dejstvo, da sem uredil izbor njegove poezije in mu napisal obširno spremno študijo (Sveder, 1983), pa se'je v Kranju pred očmi Jenkovega nagrajenca, nastopajočih in publike, nenadoma prelevil v drugojezi-čnega pesnika. Spoštujoč prav ustanovnost Prešernove in Jenkove pesniške opredelitve za slovensko poezijo kot poezijo, ki je pač ni treba prevajati, bi se Zagoričnik vsekakor izognil tisti poljub-nosti, ki vsaj pri meni vselej vzbuja nezaupanje. Dokler bomo mešali stvari, tudi kar se jezikov in poezije tiče, toliko časa ne bomo znali razlikovati med hruško in banano, na koncu pa bomo na vsem lepem pristali celo pri kakšnih skupnih pesniških jedrih.
Kot je najbrž razvidno, je vse, kar pripovedujem, naperjeno zoper mešanje različnih ravni našega ravnanja in s tem zoper poljubnost ali samovoljo, s kakršno se dandanes srečujemo na vsakem koraku. Pesništvo, ki je zame bitna zadeva (v pomenu biti, sein, letre) ne pa nekakšna splošna vrednota, kot jo nemara pojmuje Franci Zagoričnik, je prav gotovo tudi bitna zadeva kulture, v kateri domuje, zato ne prenese po-Ijubnosti. Tem e Ijna konsti-tuanta kulture pa je seveda jezik. Zelo dvomim, a naj me Zagoričnik pouči drugače, če se motim, da je komu dano biti »v aferi 'svobodnega ozemlja' pesniške ustvarjalnosti« zunaj jezika, ki je pač zgodovinska realiteta.
Daleč sem od tega, da bi se zavzemal za kakršenkoli pu-rizem, pač pa mi gre, še zlasti v zvezi s poezijo, za razločevanje med bitnim in nebistvenim. Prav figo mi je mar, kakšne aktualno politične etikete lepi name Zagoričnik, ko me skuša s pomočjo Prešerna in slovenskega ljudstva prikazati kot nacionalističnega nestrpneža, ker je to nebistveno. Bitna pa je zame integriteta vsega, s čimer je človek usodno povezan, ker je to pač tisti svet, ki je v njem vsak na svoj način ukoreninjen, zato ga ne more poljubno menjavati. To še posebej velja za pesnike. Spričo tega me močno zanima, kakšna bo Zagoričniko-va »nastajajoča zbirka Sabat«, ki bo, kot zatrjuje njen avtor, napisana v materinski srbohrvaščini?
To pa je hkrati tudi odgovor na Zagoričnikov globalni napad na »Novo revijo«, s katerim se je pridružil vseju-goslovanski gonji zoper njo. Sam priznava, da je »koncentracija mišljenja o poeziji« vendarle »izvrstna prednost Nove revije«, hkrati pa tudi ugotavlja, da je prav to pripomoglo k negativnim posledicam, ki da se kažejo med drugim tudi v osipu udeležencev na kranjskem pesniškem srečanju. K temu lahko pripomnim le to, da izhaja ta »koncentracija mišljenja« predvsem iz opisane bitne zavezanosti avtorjev poeziji in mišljenju, kar oboje a limine presega kakršnekoli nacionalistične utesnitve, ki so stvar ideološkega pojmovanja nacije, ne pa bitne in s tem produktivne odprtosti zanjo, vendar pa je hkrati tudi res, da bi se slepili, če bi mislili, da je mogoče komurkoli voluntaristično obiti svojo temeljno nacionalno določenost. To seveda ne velja samo za ramišljanje o pesništvu, ampak tudi za vse drugo, po čemer je Nova revija to, kar je. Če je takšna »koncentracija mišljenja« za kranjsko pesniško srečanje ogrožajoča, kot meni Zagoričnik, potem je logičen sklep ta, da ga je treba, če hoče preživeti, dekoncentrirati v njegovi mišljenjski in pesniški zavezujočnosti. Za dosego tega cilja pa prav gotovo ni bil nikoli potreben kakšen poseben trud ali navdih.
Niko Grafenauer
GLAS 12. STRAN
RAZVEDRILO
PETEK, 13. NOVEMBRA 1987.
58. poslovalnici KŽK Kranj na tržlškl Deteljici so tamkajšnji mesarji obesili ob ceniku taksen napis: »Na up dajemo samo nad 80 let sta-m, če pridejo v spremstvu staršev. Hvala.« Slabo se obeta torej, da bi do kaj dobil na kredo! Sicer pa stalne stranke poznajo hudomušnost vojlh prodajalcev in opozorila ne jemljejo povsem zares. Kupci so na-ireč prisiljeni kupovati dražje meso, ker slabših vrst vedno prlmanjku-i; zelo peč niso oni krivi, če jim po naključju zmanjka denarja za plačilo isokega računa. — Besedilo in slika: S. Saje
KJE KAJ
DELAJO
NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI
LADO MARTELANC
»Zame šport, kjer igra glavno ogo denar, ni šport. Mogoče sem zadnjaški v svojem gledanju, ndar tako mislim. Pravi šport ora obstajati zaradi veselja. Ce bil danes mlad, bi mogoče dru-iče mislil, vendar sebe le toliko jznam, da verjetno bistveno dru-ače ne bi razmišljal. Kot zaslužni M>rtnik imam izkaznico, s katero rem lahko brezplačno na vse tortne prireditve v državi, ven-ir ne grem. Niti na nogometno rišče, niti na kegljišče. S špor-m sem tesneje povezan le prek levizije. Domače prenose gle-m, avstrijski šport pogledam in di zadnjo blamažo v Splitu sem remljal. To je naša sramota, iak dan dopoldne grem h Ka-irčku.   Prijatelji  se dobivamo m, se pogovorimo, popijemo ka-> in se raziđemo do naslednjega ie.«
Tako razmišlja Vlado Marte-nc, predvojni in povojni kranj-
i nogometaš in kasnejši odlični jgljač, državni prvak in eden vjboljših kegljačev sveta. 25. av-
sta je bil star 72 let. Pred deseti-i leti je šel v pokoj. Prislužil si t je samo v Tekstilindusu in nje-
lale gorenjske vasi iše: D. Dolenc
govih predhodnikih. Kdor se količkaj spozna na šport, pozna tega čokatega možakarja s sivimi lasmi, vedno pokončnega in odločnega. Sedaj ga daje križ. Težko pešači. Veliko lažje se s kolesom pelje.
»To je dediščina,« razmišlja. »Ko smo igrali nogomet, smo se po tekmi, ne glede na vreme, kar v koritih in vodnjakih umivali, svoje je dalo kegljanje, pa tudi let ni tako malo.«
»Najprej je bil moj glavni šport nogomet. Ob torkih in četrtkih smo trenirali, ob sobotah in nedeljah pa so bile tekme. V Kranju sem stalno igral, za klube z raznimi imeni, nazadnje tudi za Triglav. Igral sem levega branilca. Mnogi kranjski nogometaši so bili moji soigralci. Žgurja se spomnim, Iva Kovačiča, Milana Slokana, Zdravka Faleta, Milana Kokalja, Hajka Vrečka, Miloša Rutarja, Marjana Poljšak... Leta 1953, ko sem bil star že 38 let, sem nehal. Igrali smo na starem stadionu. Na tekme je prihajalo od 1000 do 1500 ljudi. Žene so nam prale, drese in čevlje pa smo kupovali sami. Danes, ko so pogoji boljši, pa na čudovitem novem kranjskem stadionu ni več pravega nogometnega navdušenja. Po 100, 200 ljudi pride na tekmo.«
Vlado se je odločil: za nogomet sem prestar, za kegljanje pa ne. Prav se je odločil. Trikrat je bil državni prvak v kegljanju. Biti prvak v državi, katere kegljanje je svetovni vrh, je še veliko več vredno.
»Na štirih svetovnih kegljaških prvenstvih sem bil član državne reprezentance,« se spominja Vlado. »Trikrat smo bili svetovni prvaki. Najpogosteje smo igrali Ster-žaj, pokojni Kobal, Smoljanovič, Likovnik, Hajko Stare... Dolgo sem tekmoval za Triglav, bil tudi trener mladincev, potem pa sem se poslovil.«
J. Košnjek
Kovski vrh
larjetka marsikaj ve
Kdo ve, kako dolgo bi hodila Kovski vrh peš, če bi ne bilo ale Kovskarjeve Marjetke. Či-o malo je pokazala palček, da se rada peljala domov. Ustavi-sem, jo povprašala, kam gre, ikšna je cesta, pa me je opogu-la, da je kar dobra, da noben, ni nuja, tod ne hodi peš. Izka-.o se je, da sem imela z Maroko pravo srečo. Že med potjo m izvedela vse mogoče zani ve stvari o Kovskem vrhu in »govih ljudeh. Le pet hiš šteje, . je v eni od teh še vikend, in prebivalcev, z vikendaši vred. sto po vrsti, po hišnih številih, mi jih je naštela: pri Koša-je doma devet ljudi, pri Četr-iku so štirje, na vikendu pri ušniku dva, pri njej doma, pri jvskarju jih je 6, pri Kožuhu pa trije. V osnovno šolo hodi-v Poljane, s Kovskega vrha aj le dva, Marjetka in njen itec Jani, ki je zdaj začel hodi-v malo šolo. Rupar iz Bukove-vrha jih vozi do Loga, skupaj ivojima hčerkama. Pozimi, če drugače, jih pelje kar s trak--jem. A se pritožuje, da mu ibo plačujejo, gorivo je drago, t slaba, avto se stolče.. Cer-
kev imajo tudi najbližjo v Poljanah, le dvakrat na leto je maša tamle gori v Bukovem vrhu, gostilna je najbližja na Črnem vrhu, trgovina v dolini, na Logu, gasilci v Poljanah. Za asfalt se že dolga leta potegujejo in tudi za telefon. To dvoje ljudi s Kovskega vrha najbolj prizadeva, pa kamnolom v grapi, ki je bil, kot izgleda, enostavno prodan Primorcem... Pa o tem drugič. Danes poglejmo malo zgodovino in značilnosti Kovskega vrha.
Kovski vrh je bil naseljen — tako piše v knjigah — od 12. do začetka 14. stoletja s slovenskimi Korošci in je spadalo h koroški županiji fresinškega gospostva. Najnižja kmetija je pri Ko-šaku, 600 m visoko, najvišja pa pri Kožuhu, 725 m visoko, ki je hkrati tudi največja, najmogočnejša in tudi daleč najbolj poznana kmetija Kovskega vrha.
Žganje mora biti ravno prav močno
Po vsej verjetnosti pa se Kovski vrh imenuje po malo nižje ležeči Kovskarjevi kmetiji. Tu je doma tudi najstarejši še živeči Kovskovrhar Janez Rupar, ki je zdaj že v 77. letu. Noge ga bole,
$AKCUSKE PRODAJE
Povsod po svetu imajo čisto navadne razprodaje: jesenske, zimske, poletne ali razprodaje kar tako, če »roba« leži v skladišču.
V našem tržnem gospodarstvu, kjer vsi delamo za znanega kupca, pa za živo glavo ne bomo priznali, da imamo skladišča nabito polna. Se tedaj, ko nam znani kupec pokaže fige in moramo na razprodaje z gorami izdelkov, pravimo, da gre za »akcijsko proda-jo...«
Ce so že povsod same akcije, zakaj ne bi bile tudi navadne razprodaje akcijske prodaje, saj se Ja tako fino sliši! Ali ne, trgovci?
•Kaj bi s tisto kmečko Francko! Fani mi reci, je bolj mestno,« se je že zdavnaj norčeval naš pisatelj...
—Cvek-
• Šale na račun krize na borzah
Tuji časopisi so polni šal na račun krize na borzah:
»Direktor neke borze pride zjutraj na delo in pravi: ponoči sem spal kot dojenček. Zbujal sem se vsako uro in jokal...«
»Obiskovalcem na borzi dajemo sledeči nasvet: ko boste odhajali iz borze, držite se zidu in nosite obleko, na kateri se ne bodo videli krvni madeži...«
Neki komentator je napisal: »Takoj sem vedel, da je borza v krizi. Po telefonu sem poklical borznega agenta, a oglasila se je služba za prvo pomoč...«
# NEAKTUALNE JEKLENE KONICE
Znano je, da so letos na visoko ograjo okoli jeseniške Železarne namestili ostre jeklene konice, da bi tako navadnim delavcem ja preprečili ilegalne skoke prek ograje in »čezplotarsko« krajo.
Iz dneva v dan pa so te grozeče konice bolj smešne, zato bi jih mirne duše lahko dali odstraniti.
Na Jesenicah je namreč tovrstna gneča kar pri glavnih vratih...
•JESENIŠKA BOLNIŠNICA IN NJENE MAČEHE
»Mačehovski odnos do jeseniške bolnišnice se kaže na več načinov: na Jesenicah pravijo, da je bolnišnica gorenjska, v Radovljici so bolj radodarni do šolstva, tržiški zdravstveni delavci jeseniške bolnišnice ne marajo, škofjeloški pravijo: »mi imamo Klinični center«, Kranjčani pa že od nekdaj snujejo svoj zdravstveni center. Za jeseniško bolnišnico Je denarja hitro preveč, očitajo ji gradnjo polikliničnega objekta, ki je »požrl« ves gorenjski denar za zdravstvo, bolnišnica nima prave lokacije glede na geografsko območje pacientov, vsako njeno strokovno napako se potencira, jeseniški delegati v sozdovih samoupravnih organih so neustrezno tretirani...« (iz gradiva o problematiki jeseniškega zdravstva)
Ureja: Vine BešterP
KONCERTBO!
Glede na okoliščine smo ob pretekli teden zopet pričetem predstavljanju novih plošč tokrat skorajda primorani prostor rubrike odstopiti prvenstveno najavi koncerta.
BOJAN DROBEŽ iz Ljubljane bo namreč gostoval, pravzaprav koncertiral, v Kranju konec tega meseca. Točneje, v torek, 24. novembra s pričetkom ob 20. uri v prostorih Carniuma — centra za umetnost, ki ima svoje prostore, kot verjetno že veste, v Delavskem domu na vhodu 6, spodaj. Bojan se bo predstavil večinoma s skladbami, ki so našle svoje mesto na njegovi zadnji veliki plošči Krog na vodi, mogoče pa bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi kateri izmed skladb, ki bodo vključene na novo veliko ploščo, ki naj bi se pričela snemati v začetku prihodnjega leta.
Vstopnice za koncert (2000 din) so že v prodaji (prostori Carniuma v večernih urah, ulični prodajalec »Mladine« pred Delikateso), posebno pa opozarjamo na velikost dvorane Carniuma in s tem tudi število sedežev. V prodaji je natanko 61 vstopnic, kar pomeni, da...
Koncert BOJANA DROBEŽA je prvi v vrsti nastopov, ki jih bomo pripravili enkrat mesečno, praviloma zadnji torek v mesecu, potekali pa bodo pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa oziroma pričujoče rubrike.
Ko že omenjamo Strgane strune, izdajmo še to, da se z eno izmed gorenjskih lokalnih radijskih postaj dogovarjamo o posebni glasbeni oddaji, ki bi na nek način preko radijskih valov oživela vsebino rubrike. Ko bodo dogovori konkretnejši, pa več o tem!
Gremo z novostmi naprej! V bližnji prihodnosti se bodo s svojimi pogledi na aktualno slovensko, jugoslovansko popularno glasbeno sceno v rubriki predstavila nekatera znana imena — Igor Vidmar, Marjan Ogrinc, Drago Vovk, Zoran Pistotnik, Bojan Tomažič...
V dogovoru pa smo tudi z lokalnimi-regijskimi časopisi, da bi na določen čas gostovali drug pri drugem, potem pripravljamo kratke predstavitve jugoslovanskih gramofonskih založniških hiš, pa... Dovolj?
tako da se bolj doma drži, zato je pa žena Ivanka delovna in urna kot kakšna mladenka. Letos je s koso pokosila še vse tiste robove travnikov, kjer sin Janko ni mogel s kosilnico blizu, še vedno vardeva živino, redi prašiče. Ata pa kuha žganje. To lahko, kajti pri tem opravilu ni veliko hoje, sedi in pazi, da se mu ne »prismodi«. Dobrega skuha, prav nič ne peče. Poskusit ga je dal, mama pa je primaknila še hlebec kruha, doma pečenega, za »zataknit«. Lepa navada, ki je menda le še v poljanskih hribih doma.
»Takega šnopsa ne boste dobili nikjer,« je prepričjiv ata Ja-
nez. Ponekod takšnega skuhajo, pa vse notri natlačijo, da le tistega ni notri, ki ga kuha. Po štirinajst dni, tri tedne se mora sadje goditi, vsak dan ga je treba mešati. Mrzel studenec teče skozi kotel, voda, ki smo jo 4 km daleč napeljali od Golarja z Bukovega vrha. Vse smo sami naredili, skopali, cevi položili, zasuli. Kožuh je bil delovodja. Žganje pa sme imeti le 20 do 21 stopinj. Ce je močnejši, je premočan.«
Na tone češenj...
»Letos ni bilo sadja, še toliko ne, da bi ga imeli za kompot. Vse smo morali kupiti. Tudi orehi so pozebli. Precej na burji
Vaš servis
• PRIDEMO TUDI NA DOM
V naši rubriki Pridemo tudi na dom odgovarjamo na vaša vprašanja, ki nam iih lahko sporočite vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure na telefon 21-860 ali 21-835.
Vinko R. je nedavno spraševal, kje bi si lahko za dinarje kupil kombiniran mizarski stroj. Dejali smo, da na Gorenjskem dinarske prodaje ni. Ljubeznivo pa so se oglasili iz Slovenijalesa v Ljubljani in nam sporočili:
»Pri nas, na Gerbičevi 101, v Žičnici prodajamo kombinirane mizarske stroje s šestimi operacijami, prav take, ki si jih želi vaš bralec. Imamo jih na zalogi, za dinarje, s čakalno dobo največ en mesec. Cena brez prometnega davka znaša 11 milijonov 530.000 dinarjev. Informacije po telefonu: 261-870 (061) «.
Bralka iz Kranja: Kje bi mi v Kranju lahko popravili kolo?«
Obrtno združenje Kranj: Obrtnika, ki bi v. Kranju popravljal kolesa, ni, vendar se s popravili ukvarjajo obrtniki v popoldanskem času. Kolesa popravlja Slavko Žagar, Betonova 16, Kokrica, ki poleg dirkalnih koles jemlje tudi navadna kolesa. Na izdajo dovoljenja za popravilo koles pa čaka Dušan Lamovšek, Drulovka 48.«
ZABAVNA GLASBA
Promocija nove kasete skupine Don Juan — Skupina Don Juan se bo jutri, v soboto, 14. novembra ob 20. uri predstavila kranjskemu občinstvu v dvorani na Primskovem, kjer bo z živim nastopom predstavila najnovejše posnetke dveh novih kaset. Hkrati pa bo prva prodaja ta teden izdane kasete Naj, naj. naj 3, v začetku decembra pa bo izšla prva samostojna velika plošča Don Juan. Njihove najbolj znane: Ana, Mandarina, Moj maček, O vem, da njena mati joče. Prijatelj moja cena, Pošlji mu veter v pozdrav... Od Mandarine naprej se jim hiti kar vrstijo in s slovenskega tržišča že prehajajo tudi na jugoslovansko... — Drago Papler
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA, NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO
Ljudje vedo povedati, da skuša biti vedno prijazna, potrpežljiva, ustreže, komur le more-Tudi če boste izgubili vašo zava; rovalno polico, bo skušala na]*1 dvojnik. Ce ne tisti trenutek, ker bo morda hudo zaposlena, Pa vam bo povedala, kdaj pridite. Vsakomur tudi svetuje, kakšno zavarovanje se mu najbolj izpla' ča, kajti precej manjša razlika je med premijo za določeno franšizo kot pa v franšizi sami.
Veliko ima že svojih stalni" strank, katerim že tako zaupa, da lahko svoje zavarovanje ure jujejo kar po pošti. Vladka ve, da ji bodo zavarovalno polico vr nili podpisano, da bodo denar res nakazali. .
»Prijaznost bi po moje moral biti pogoj za delo z ljudmi, pra^1-Nanjo vsa ta leta, kar delam tule z ljudmi, drugače gledam. ^rU. gače tudi občutim neprijaznos -če pridem na kakšen drug n*&J na sodišče, na občino in po?.°\. no. Koliko je pri nas še neprija^ nosti. Nikomur ni mar, da m°f stranka prihajati zaradi malf**' kosti po dvakrat, trikrat, čaka; izgublja svoj čas. Jaz imam tuu uradne ure, toda če pride stra** ka, jo sprejmem takoj, ob se mih zjutraj. Vidim, da je po trg0 vinah že več prijaznosti. Tam s zavedajo, da je od prijaznos odvisen tudi njihov zasluže*-Morda ne bi bilo napak, da bi jj po tem nagrajevali tudi po ura dih. Zagotovo bi se do ljudi drugače obnašali.«
D. Dolenc
VLADKA IVANC
Že zdaj jo skrbijo višje cene avtomobilski zavarovanj, ki so napovedane za ponedeljek. Spet bo hudo tule na njenem okencu, vsa presenečenja in nejevoljo strank bo čutila ona. A Vladka je že vajena ljudi, tudi nejevoljnih, saj je že 16 let pri Zavarovalnici Triglav Kranj in 10 let referent za sklepanje avtomobilskih zavarovanj. Sprejema prijave, sklepa kasko zavarovanja za avto, vzame prijavo škode. Prvo je njeno okence, ko človek pride v stavbo in nič čudnega ni, Če mora biti tudi prva, ki v hiši daje informacije, kam se mora kdo obrniti po svojih opravkih.
Najvišji kmetiji v Kovskem vrhu sta Kovskarjeva in Kožuhova
smo tule gori. O, lani je bilo pa vsega. Včasih je bilo pa tod češenj! Po 2000 kg sem jih prodal v Škofjo Loko Štiblovki. Najemal sem ljudi za obiranje. Nazadnje sem jih prodal po jurju. Žleht so za obirat. Zdaj so pa češnje po-minule. Sploh se časi spreminjajo. So pa otroci letos kar precej dobili za gobe. Pravili so, da jih je Četrtnikov Marko nabral za deset starih milijonov. Saj so kar po travniku rasle. Marele še zdajle dobite tamle dol pod našim kozolcem...«
... po 150 mernikov ajde
Najlepša leta, se spominja ata Janez, so bila predvojna leta. Takrat smo pridelali vsega dovolj: po 150 mernikov ajde, pšenico, ječmen, oves, rž. V vse mline tam okrog so dajali mlet, v Kisovški in Devjakov maln v Hotavlje, v Karniše, kar je bilo boljšega žita, ga je pa vozil v Škofjo Loko h Koširju. Takrat so bile letine! Zdaj pa nobene ajde ne sejejo več, ni ljudi, da bi obdelovali zemljo, pa divjad vse uniči. Danes pridelajo le krompir, koruzo za siliranje. Morda bi več, toda sin dela v Termiki, ni toliko časa za dom. Po deset do petnajst glav živine imajo v hlevu, če bi bil sin doma, bi jih bilo lahko pa dvajset. Imajo pa edino oni še konja v vasi.
Tudi včasih ni bilo gostilne v vasi. Le plesali so sem in tja po
Kovskarjeva mama in ata, l^a*1" ka in Janez Rupar, sta mi prip°^ vedovala o življenju hribovske' ga kmeta nekoč in danes. — to: D. Dolenc _
hišah, če je bila ohcet in včasih tudi, kadar so prišle klekljal? skupaj. Zdaj so klekljale pri en1' zdaj pri drugi hiši. Kdor je organiziral, je po/abil dekleta tudii« Bukovega in Črnega vrha. P°'? pričakovanj so bili tako fanti* kot dekleta, kajti to so bili njm0' vi spoznavni večeri. Veliko m** dine je bilo, saj je bilo pri nisaj po deset, štirinajst otrok. *7 Kožuhu je bilo nekoč deset fan tov, deset bratov in deseti je ral po svetu.
. 13. NOVEMBRA 1987
RAZVEDRILO
13. STRAN d@m®SSJJ©IS!IGLAS
NAŠA NAGRADNA IGRA
•Vabi Stari vrh In Soriška planina
Tokrat v naši nagradni igri sodeluje delovna organizacija Sport in rekreacija škofja Loka, ki upravlja smučarska središča Stari vrh in Soriško planino.
Smučišča Starega vrha in Soriške planine so znana po razgibanih smučarskih progah in dobrih pogojih za tekmovanja v smučanju, Soriška planina pa predvsem po obilnih snežnih padavinah in dolgi smučarski sezoni.
Smučarske vozovnice lahko uporabljate na obeh smučiščih. Tisti izžrebani, ki bodo sodelovali v nagradni igri Glasa in delovne organizacije Šport in rekreacija škofja Loka, bodo v pr-vam kolu prejeli štiri dnevne smučarske vozovnice za obe amučišči, v finalu pa bodo spet poskušali srečo in prejeli štiri dnevne smučarske vozovnice.
Nagradno vprašanje: navedite naziv tradicionalne mednarodne FIS tekme za pionirje, ki Je organizirana vsako leto na amučiščih Starega vrha oziroma Soriške planine.
Pravilni odgovor nalepite na dopisnico in jo skupaj z objavljenim kuponom pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, Mo-še Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno igro). Vaše odgovore pričakujemo do srede, 18. novembra.
KUPON
I GLASBENA LESTVICA 3 RADIA ŽIRI
m
S
■
■
: s
Priimek in ime Odgovor........,
"T'		m		sum	
m	t"				
	»si-::				
Kranjskogorskižičničarjinagrajujejo:
. . Dobili smo 210 odgovorov na naše nagradno vprašanje, *akp se imenujejo kranjskogorske žičnice. 2reb je bil naklonjen naslednjim reševalcem:
d h.^ec^ens'<o karto za smučanje na kranjskogorskih žičnicah Pob' pranci Ravnik, Cesta revolucije 14, Jesenice. Tri dnevne jaria za smučanje v Kranjski gori pa: Irena Grozdek, Cesta P~* Kranj, Marica Petemel, Hrušica 33, Jesenice in Draga . atnar, Titova 1a, Jesenice. Vsi ostali, ki zdaj niste imeli sreče, ta v bobnu v finalu po končani akciji Naša smučišča.
Lestvico lahko poslušate na Radiu Žiri v sredo, 18. novembra ob 17. uri. Pred lestvico se boste lahko od 16. ure naprej pogovarjali po telefonu s člani ansambla, ki je na prvem mestu domače lestvice — z Agropopom! • Domača lestvica:
1. Agropop — Samo milijon nas je
2. Obvezna smer — Maj
3. Marijan Smode — Solze
4. Mišo Kovač — Ja nemam više razloga da živim
5. Vlado Kreslin — Še je čas
6. Simona Weiss — Zadnji ples
i   Tv   > ^f^^m    7 Gu"Gu - Cau- bau
»t   "'%«" - ^®Wm    8. Doris Dragović — Tužna je noč 9. De Gazelas - Ritem v zraku 10. Tereza — Zapjevajmo prijatelji
Novi predlog: Marijan Smode — Predraga Ančka
• Tuja lestvica:
1. Los Lobos — La Bamba
2. Ferry Aid — Let it be
3. Sussane Vega — Luka
4. David Bowie — Never let me down
5. Spagna — Call me Lestvico pripravlja in ureja: Nata-     6 Michael Jackson - I just can't ša Bešter                                  stop i0ving you
7. Saphir — I feel good
8. U 2 — I stili haven't found...
9. Starship — Nothings gonna stop us now 10. Whitney Houston — I vvanna dance Novi predlog: Madonna — Laisla Bonita
KUPON
Domača pesem....................................................................
Tuja pesem...........................................................................
Novi-predlog.........................................................................
Moj naslov............................................................................
Glasovnico izrežite in jo v sedmih dneh na dopisnici- pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri.
Med glasovalci bomo pri vsaki oddaji izžrebali nekoga, ki bo dobil ploščo, vse ostale glasovnice pa bodo shranili in vsake tri mesece izžrebali glasovalca, ki bo gost v našem studiu in bo izbiral glasbo. Vsake pol leta bo Glas poklonil enemu izmed izžrebancev polletno naročnino na Glas.
Tokrat je imela srečo pri žrebanju: Mateja Glavač, Jama 19, Mavčiče
t t t o   o«.«ajw»caoo»oia   o r   k » « n j
Podražitev olja in sladkorja
Z odlokom zveznega izvršnega sveta so se povečale proizvodne in maloprodajne cene olja in sladkorja. Maloprodajna cena sladkorja se je povečala za 67 odstotkov za kilogram, maloprodajna cena olja pa povprečno 32 odstotkov za liter. Tako znaša nova cena za kilogram sladkorja 11,70 dinarjev, olja pa 15,16 dinarjev.
Podražitev je bila potrebna zato, da bi se v Jugoslaviji povečala proizvodnja sladkorja in olja in da bi se zmanjšali veliki devizni izdatki. Eden izmed vzrokov pa je tudi v tem, da se je Jugoslavija na nedavni svetovni konferenci v Rimu obvezala, da bo v sedanjem položaju lakote v svetu skušala doseči, da se na svetovnem trgu ne bo uveljavljala kot kupec tržnih presežkov hrane, ampak bo postala velik izvoznik.
Življenjski stroški se bodo s tem povečali povprečno za 2,9 odstotka.
Gorenjski glas, 1974
LJUDSKI OBIČAJI
+VREME - OBLAČNO IN DEŽ_
ZAn*,6. sPremembe: Danes v petek, 13. novembra, bo ob 15.39 uri
^DNJI KRAJEC. ___-
L Petek, 21. novembra bo ob 7.34 uri MLAJ
ku*??6 sPrernembe napovedujejo nestalno vreme, še"posebej po pet-v JJ:1- novembra. Vreme je lepo čimbližje polnoči se Luna spremeni, ^Petek pa nastopi MLAJ zgodaj zjutraj.
Hir^t VznraJa 00 7- uri in zahaja ob 16.30 uri. Dan je dolg 9 ur in 20 ^inut Dan b° letOS naJkraisi 22- decembra, ko bo dolg le 8 ur in 39 t in ko se bo začela zima (zimski preobrat ali solsticij).
ENA HRANILNA KNJIŽICA -MANJ STROŠKOV IN BOLJŠI PREGLED NAD PRIHRANKI
Ker moramo v banki tudi za najmanjši znesek na hranilni knjižnici, voditi sezname in vsako leto pripisovati letne obresti, vam priporočamo, da se odlomite le za eno hranilno knjižnico.
VSAK IZDANI ČEK MORA IMETI KRITJE
Opažamo, da vse več imetnikov tekočega računa nedovoljeno prekorači stanje na tekočem računu, Posebno pred plačo.
Poslovanje s tekočim računom ureja Zakon o čeku, ki določa, da mora imeti vsak izdan ček na tekočem računu na dan izdaje zagotovljeno kritje na bančnem računu. Pomembno
V banko bistveno hitreje prispevajo čeki, zato pri izdaji čekov ne računajte, da ne bo bremenitve tekočega računa še najmanj nekaj dni.
NOV NAČIN OBVEŠČANJA IMETNIKOV TEKOČIH RAČUNOV___
zaradi povečanega obsega poslovanja prek tekočih računov je Ljubljanska banka pripravila nov izpisek, na povečanem formatu, na katerem bo izpisanih do 20 sprememb.
Nov izpisek bo banka izdelovala vsakega 8. in 28. v mesecu, prvega boste prejeli že z 28. novembrom.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
• Klemen zaklene, Katarina pa grušta
Po veselem Martinu bo 25. novembra godovala sv. Katarina. Pri nas velja za zavetnico vseh, ki imajo kakorkoli opravka s šolo: profesorjev, dijakov in študentov. Kolo, na katerem je po legendi storila strašno smrt, je svojevrstno vplivalo na nekatere šege. Ker je bil njen god svoje dni praznik, je moralo po ljudskem verovanju tudi pozneje na ta dan mirovati vsako kolo. »Katarinino kolo« se imenuje okroglo okno v gotskih cerkvah; v njem je dvanajst manjših krogov, razvrščenih okoli večjega v sredi, kar razlagajo kot sonce in dvanajst mesecev okoli njega.
Katarina je zaradi svoje stanovitnosti v obrambi čistosti med Francozi zavetnica deklet, v Parizu pa mladih modistk. Katarino pri nas povezujejo tudi z oljem.
Ko prihaja Katarina, prihaja tudi zima. Pravijo, da Klemen 23. novembra zaklene, Katarina grušta, Andrej pa s snegom pokriva. Vreme Katarine tudi prosinca ne mine. Ali Katarine dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže.
• NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitve prejšnje križanke: vodoravno: praksiteles, reperkusija, eter, al-kamn, miles, Tone Seliškar, Elis, kariera, kontakt, viharnik, aport, Inari, je, pleme, sila, knaak, Omar, tros, Ada, Savi a, oi, om, ponor, rtina, Itala, tenor, narus, avans, Aran.
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Janja Jošt, Sp. Laze 7, 64247 Zg. Gorje; 2. nagrada Katarina Pogačnik, Poljšica 16, Podnart; tretje nagrade pa prejmejo: Jože Pikelj, Radovljica, Gorenjska 10, Miro Roblek, Bašelj 62, Preddvor in Tone Frantar, Gospo-svetska 13, Kranj.
Za današnjo križanko razpisujemo pet nagrad:
1. nagrada: 8.000 dinarjev
2. nagrada: 5.000 dinarjev
3 tretje nagraoe po 3.000 dinarjev
Rešitve pošljite do srede, 18. novembra, na naslov. Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
NAGRADNA KRIŽANKA
GLAS 14. STRAN.
ŠPORT IN REKREACIJA
Trener košarkarjev Triglava iz Kranja Martin Gorenc_
Ni razlogov za plat zvona
Kranj, 11. november — V soboto ob 20. uri bodo ljubitelji košarke v Kranju v dvorani na Planini bodrili člansko moštvo rriglava. V šestem kolu republiške moške lige se bodo srečali » favoritom za prvaka Mineralom Slovanom iz Ljubljane.
V moški republiški ligi so preteklo soboto odigrali peto kolo. Člansko moštvo Triglava je gostovalo v Mariboru in se iz štajerskega mesta vrnilo s porazom. To je bil že četrti poraz mladega članskega moštva. Kje so vzroki za štiri poraze, je povedal njihov poklicni trener Martin Gorenc.
»Za naše mlado moštvo so štirje porazi pričakovani. Ni bojazni, da bi to pomenilo propad kranjske moške košarke. To soboto bomo doma igrali z favoritom za prvaka, Mineralom Slovanom iz Ljubljane. Skušali bomo storiti vse, da jim preprečimo novo zmago. Imeli smo težak žreb. Že v prvem nolu smo morali na gostovanje v Postojno. Nato smo doma premagali ljubljansko Ilirijo in doma izgubili s Heliosom iz Domžal. Nato smo se z gostovanja v Rogaški Slatini in Mariboru vrnili poraženi. Poraz doma s Heliosom ni bil pričakovan, vendar so naši košarkarji igrali slabo v napadu. Boljša igra je bila že v Mariboru, čeprav jmo gostovali brez Darka Omahna. Igra v Mariboru daje upanje ?a sobotno srečanje z Mineralom Slovanom. Primanjkuje nam ru-ane in izkušenj. To se pozna še posebno na gostovanjih. Tudi okrepitev iz škofje Loke, Dušan Mitič, še ni pokazal vsega. Ti porazi ni-;o nobena katastrofa za kranjsko košarko. Prepričani smo, da bo-no dosegli cilj, ki smo si ga zadali: sedmo do osmo mesto na koncu jrvenstva. Doma so nam v veliko pomoč tudi gledalci.«
D. Humer
Pred smučarsko sezono: poklicni trener alpincev Radovljice Bojan Kavčič_
Trije v
reprezentanci
Radovljica, 11. november — Zgodovina alpskega smučanja v Radovljici je pestra. Prav Radovljica je dala v zgodovini jugoslovanskega smučanja dobre alpske tekmovalce. Z dobrim Jelom nadaljujejo, saj imajo alpinci Radovljice tri mlade reprezentance.
Smučarski klub Radovljica ima v svojih vrstah samo alpske tekmovalce. Ta mladi rod spet kroji smučanje na tem koncu Gorenjske. Bili so tudi poskusi, da bi usposobili tudi smučarske tekače in skakalce. Toda vsi poskusi so jim uspevali dve, tri sezone. Obdržali so se le alpinci. To je mlada generacija, saj ima okoli devetdeset alpincev od cicibanov naprej. Že dve leti jih poklicno trenira Jeseničan Bojan Kavčič.
»V smučarskem klubu je okoli devetdeset smučarjev. To so štiri skupine, ki so raz-TŠčene v kvalitetne starostne kategorije. Sam imam na skrbi mla-ince in starejše pionirje. V drugi boljši skupini so mlajši pionirji ' cicibani in te trenira Janez Šolar, tretja kategorija so pionirji, ki i., ima na skrbi Bogdan Finžgar. Za najmlajši alpski smučarski od, mlajše cicibane letnik 1982 in mlajše, skrbi Barbara Prešeren, mamo tudi tri reprezentante. V mladi reprezentanci je Matej Jo-an, v mladinski A Špela Jakopič, Klemen Gašperšič pa je v pio-lirski B reprezentanci. Z nabiranjem telesne sposobnosti smo za-eli maja. V juliju in delno v avgustu pa so vsi imeli aktivni odmor. Jato smo začeli s športnim taborom v Fazani, in s treningi nada-evali doma. Imeli smo tudi privajanje na sneg na avstrijskih le-lenikih. Sedaj redno po skupinah treniramo in vadimo v Avstriji la smučiščih Flattach. Tu so prav dobri pogoji. Dokler ne bo snega »orno trenirali na Flattachu. Za to sezono želimo, da bi se Matej ovan čimbolj približal moški A reprezentanci. Upamo tudi, da bo ia svetovnem mladinskem prvenstvu dosegel boljše uvrstitve kot ani. Ostali naši naj bi se uvrščali v mladinsko, oziroma v pionirko reprezentanco. Največja skrb nam še vedno predstavlja dobro lelo z najmlajšimi. V veliko pomoč pri našem delu so njihovi star-;i, vsi pa se vključujemo v razne delovne akcije za pridobivanje lenarja.«
D. Humer
3rihodnji teden
Skupščina Planinske zveze Slovenije
Ljubljana, 6. novembra — Predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec sklicuje v soboto, 21. novembra ob devetih do-
,x>ldne v dvorani družbenega centra Ljubljana Bežigrad na Lin-iartovi 13 (za Bežigradom, 10 minut od avtobusne in železniške >ostaje, blizu križišča nad Gospodarskim razstaviščem) 18. redno skupščino Planinske zveze Slovenije. Poročilo o delu zveze med 7. in 18. skupščino je bilo že posredovano vsem društvom, med-Iruštvenim odborom in delegatom. Drugo gradivo bo poslano laknadno. Po statutu Planinske zveze Slovenije ima vsako društvo pravico do enega delegata in na vsakih 1000 članov še do
z mega.
Planinska zveza poziva društva, naj pravočasno izvolijo dele-»ate in naj zagotovijo tudi njihovo udeležbo. Potne stroške porav-tajo planinska društva.
J. K.
Izšel smučarski Utrip
Ljubljana 11. november — Delavska enotnost je pred letošnjo ■ imsko sezono izdala novo številko smučarskega Utripa. V njej je pregled lanske smučarske sezone in cilji naših smučarjev v letošnji. Vsi, ki ga boste kupili, boste lahko prebrali vse o naših smučar-' ih in smučariji.
Smučarski Utrip je že v prodaji. Izšel je v 17.000 izvodih, cena i e 3.500 dinarjev. Opremljen je z barvnimi in črno belimi foto-j :rafijami.
D. H.
PETEK, 13. NOVEMBRA 1987
športa J°Št 12 Strahinja' mašister kineziologije (znanosti o gibanju) o sodelovanju znanosti in
Trdnega mostu med teorijo in prakso še ni
Kranj, 10. novembra — Naš smučarski skakalni šport je sedaj v določenem smislu v prehodnem obdobju: na eni strani imamo par odličnih posameznikov, na drugi strani pa še nimamo povsem dodelanega sistema treninga, nismo še dobro organizirani, da bi mladi, sedaj stari 15 let, lahko v pravem času zamenjali najboljše, trdi mladi znanstvenik, tudi inovator pri izdelovanju pripomočkov za vadbo skakalcev.
# Kot   nekdanji športnik, kombinatorec,  in znanstvenik
(Bojan je asistent stažist za področje smučarskih tekov in skokov na ljubljanski Fakulteti za telesno kulturo) ste vključeni v priprave naših najboljših skakalcev in tekačev. Kakšna je vaša dejanska vloga.
»Pri   skokih   sodelujem kot predsednik znanstvenostroko-vne komisije, sem pa tudi član strokovnega sveta za teke pri Smučarski zvezi Slovenije. Sodelujem na pobudo smučarske organizacije. Tudi tekači bi želeli več mojega sodelovanja, vendar nimam časa. Zato bom govoril predvsem o skokih. Naša naloga je skrb za sistematičen in stalen proces treniranja, za njegovo načrtovanje, tako operativno kot dolgoročno, v vseh vsebinskih delih, od kondicijskih priprav do tehničnih in taktičnih zadev. Skrbimo za redna testiranja in preverjanja sposobnosti in lastnosti vseh naših najboljših skakalcev, od članov do mladincev in najboljših pionirjev. To je okrog 30 tekmovalcev. Naša naloga je svetovalna. Sam pa se s tem še posebej ukvarjam. Pred petimi leti sem patentiral posebno napravo za vadbo skakalcev. Matjaž Zupan je prvi vadil na njej, pa tudi mladi Tržičani, ki jih trenira moj brat, jo uporabljajo. Če se obnese? Dokaz je Matjaževo četrto mesto na svetu, pa napredek mladih tržiških skakalcev. Tudi Ulaga pride k meni trenirat. Napredek je, vendar je to samo en vidik vadbe.«
• Je to znak prodora znanosti v športno treniranje.
»Vpliv znanosti je še premajhen. Predvsem vzhodnjaki in Finci nas prekašajo, pri Norvežanih pa igra glavno vlogo selekcija, saj oni zbirajo med 3000 začetniki in je selekcija v bistvu naravna. Pri nas šele sedaj prihajajo v smučarski skakalni šport ljudje, ki znajo povezati znanstvene in praktične procese vadbe. Pogosto je problem, da ljudje v praksi preveč gradijo le na praksi. Ni še mostu med teorijo in prakso. Gre za raziskovanje, ki šele da prave odgovore. Teorija drži šele, če je podprta in potrjena tako v znanosti kot praksi. Če tega ni, je le slepo iskanje poti, ni sistema treniranja, ni sistematike. Moram reči, da je Lojze Gorjanc zelo odprt
Kranjski zimski športni sejem
Kranj, 11. november — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerji smučanja Kranj ga bodo letos že trinajstič priredili. Pričel se bo 19. novembra od 14. uri in nadaljeval v petek in soboto od 14. do 19." ure, v nedeljo pa od 9. do 19. ure.
Prodaja rabljene opreme bo komisijska, kar pomeni, da prineseno blago ocenijo po dogovoru z lastnikom in razstavijo na prodajnem prostoru. Letošnja novost je, da se za prineseno blago ne zaračunava varščine, temveč le 15 odstotna provizija za prodano blago. Sprejemali bodo le tako blago, ki je še uporabno za prodajo. Zasebni proizvajalci in trgovske organizacije bodo prodajali za zimo, smučanje, drsanje, ostali šport in rekreacijo, po konkurenčnih cenah.
Tudi letos bo pestra ponudba RTC Krvavca in Velike Planine. Oba bosta prodajala smučarske karte z 20 odstotnim popustom. Pestro ponudbo pripravlja tudi Počitniška zveza Kranj. Vsem tistim, ki bodo nevešči pri nakupu, bodo v veliko pomoč strokovnjaki ZVUTS. Na sejmu bo deloval servis za popravila in montažo smuči. Predvajali bodo tudi video filme: poleti z zmaji, deskanje, akrobatsko smučanje, JLA, planinci. Živ žav bo vsak dan predstavil ekshibicijske nastope svojih plesalcev, gostinci pa bodo poskrbeli za prijetno počutje. Tudi na tem sejmu bo alpski smučarski klub Triglav pripravil bogat srečelov z dragocenimi nagradami.
D. Humer
Sejmi tudi v Radovljici, na Kokrici in v Bistrici
Smučarske sejme pripravljajo tudi v Radovljici, na Kokrici in v Bistrici pri Tržiču. Radovljiški sejem bo v telovadnici TVD Partizana. Murka bo poskrbela za prodajo otroške zimske opreme, na sejmu pa bodo prodajali tudi karte za Vogel, Koblo in Zatrnik. Sejem se bo začel danes ob 9. uri in bo odprt do 20. ure, prav tako jutri, v nedeljo pa bo odprt med 9. in 14. uro. Sejem na Kokrici bo v Zadružnem domu. V soboto bo odprt med 10. in 19. uro, v nedeljo pa med 8. in 19. uro. Predstavili se bodo tudi proizvajalci opreme. Predvajali bodo filme in risanke za otroke, zanimiv pa bo tudi srečelov. V Bistrici pri Tržiču pa se sejem prav tako začenja jutri. Odprt bo med 9. in 17. uro, v nedeljo pa med 9. in 14. uro. Sejem bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Razen Mercatorja bodo prodajali tudi zasebniki, vabljive pa bodo tudi druge zanimivosti. Opremo bodo sprejemali še danes med 16. in 19. uro.
J. Košnjek
Nepričakovan poraz Kranjske gore Gorenjke
. 12. aovembra - V
predzadnjem kolu prve zvezne hokejske lige je na Jesenicah nepričakovano Makoteks iz Skopja premagal Kranjsko goro Gorenjko, čeprav so domačini vodili že s petimi goli razlike. Jeseničani so gostovali v Novem Sadu in se Vojvodini oddolžili za izgubljeno točko doma in so spet prvi na prvenstveni lestvici.
Izidi — Kranjska gora Gorenj ka : Makoteks 7 : 10 (5:1, 1A, 1:5), Vojvodina : Jesenice 1 : 5 (1:0, 0:3, 02), Partizan : Cinkarna 13 : 4 (6«, 42, 32), Med-veščak Gortan : Crvena zvezda 7 :1 (2:0, 3:1, 2:0), Bosna : Kompas Olimpija 1 :15 (0:7, 6«, 02).
Pari sobotnega kola: Jesenice : Bosna ob 18. uri, Kompas Olimpija : Kranjska gora Go-renjka.
D. H.
za znanje, da nas vabi k sodelovanju.«
• Kaj pa teki, tudi njih poznate praktično in teoretično.
»Imamo veliko dela voljnih ljudi, ni pa človeka, ki bi jih znal povezati v tim. Ljudje pa morajo delati skupaj, morajo sodelovati in pokrivati tudi druga področja, ne le ozko športna.«
• Stroka pa malo pomaga, če ni ljudi, usposobljenih, po klubih.
»Kadri so problem gorenjskega in tudi slovenskega skakalnega športa. Ne smem reči, da ne delajo, vendar jim sistem ne omogoče sprotnega izobraževanja. Ukinili smo razne trenerske in višje trenerske šole. Zato je nesmiselno pričakovati, da bodo načrtovani rezultati, če ne bo v trenerskem kadru vedno več znanja. Sicer bodo rezultati spet samo naključni. Oblikovali smo skupino 12 pionirjev skakalcev, najbolj vsestransko izbranih. Z njimi dela Ivo Konc, pomagajo pa mu klubski trenerji, predvsem Jani Grilc, Peter Jošt in še nekateri. Vadijo na osnovi znanstvenoraziskovalnih pokazateljev. Na njih in takšnih moramo graditi in ne videti le Ulago, Te-peša in Zupana. Načrtno se je začelo delati tudi med mladinci.
Jelko Gros je že veliko naredil pri osnovni kondiciji. Če bodo izboljšali še tehniko skoka, potem med našimi mladinci ne bo več tako črno, kot je sedaj, ko ni dobrih rezultatov.«
• Tudi z objekti se ne moremo pretirano hvaliti.
»Na vsakem kuclju se ne more skakati in če želimo obdržati raven, moramo zgraditi vsaj tri 70 metrske plastične skakalnice. Računati samo na zimsko vadbo je premalo. Rabimo redno center z 90 in 70 metrsko skakalnico. S tem bomo dali skoke še bolj med ljudi. Lojze Gorjanc gradnjo takšnih skakalnic zagovarja in prav ima. Sploh pa se čutim, da je Kranj s tako skromnimi napravami lahko še sploh v vrhu jugoslovanskega skakanja.«
• Ste torej pri razvoju skokov optimist.
»Prihodnost našega skakalne; ga športa je v še večji uveljavitvi stroke, v še hitrejšem in bol] stalnem kroženju znanja od trenerja do trenerja, v stalnem izobraževanju, objektih in zgraditvi trdnega mostu med znanostjo, teorijo in prakso.«
J. Košnjek Slika: F. Perdan
Zadnja tekma gorskih tekačev
Mojstrana, 10. novembra — V
Racchiuzu pri Vidmu je bila zadnja letošnja preizkušnja gorskih tekačev. Proga je bila dolga 9 kilometrov in je imela 300 metrov višinske razlike. Tekmovalo je 32 štafet iz Italije, na povabilo organizatorjev pa sta bili v Italiji tudi dve slovenski štafeti: iz Mojstrane in Sorice. Zmagala je ekipa Gubane Vogrie iz Italije, odlična druga pa je bila Mojstrana v postavi Franci Teraž, Ivan
Urh in Mirko Teraž, tretja pa je bila Sorica, za katero so teku Rado Pintar, Roman Kej žar in Tone Djuričič. Med posamezniki je dosegel najboljši čas domačin Savadini, Franci Teraž je b» drugi, Ivan Urh peti in Rado Pintar šesti. To je bilo zadnje tekmovanje za slovenske gorske tekače. Škoda, da se tega tekmovanja ni mogla udeležiti ženska ekipa. Ni je bilo namreč mogoče sestaviti. A Kerštan
Novosti letošnje smučarske izkaznice
Ljubljana, 11. november — Smučarska zveza Slovenije je v sredo predstavila letošnjo ponudbo smučarske izkaznice. Po ocenah smuča, teče ali skače okoli 300.000 Slovencev. To je visoka številka. Pomemben je vidik, da smo tudi na račun množičnega smučanja dosegli v vseh disciplinah vrhunske rezultate. Odkar je Jugoslavija med smučarskimi velesilami, je smučanje izredno zanimivo. Obenem je zanimivo tudi za slovensko in jugoslovansko industrijo, ki se je prav s smučarji učinkovito prebila v svetovno javnost.
Akcija »Smučarska izkaznica«, ki jo Smučarska zveza Slovenije vodi že vrsto let, je prav zaradi vsega tega pomembna z dveh vidikov. Prvič, vsak član SZ Slovenije ima vrsto ugodnosti. V ospredju je seveda desetodstotni popust pri nakupu smučarske opreme, smučarskih vozovnic ter nekaterih servisnih in turističnih uslugah. Morda bo kdo rekel, da deset odstotkov ni veliko-Vendar v današnji draginji vseeno pomeni velik prihranek. Ge pogledamo samo seznam opreme, ki jo lahko kupimo v preko osemdesetih prodajalnah po vsej Sloveniji je računica torej ja' sna. Smučarski kuponček je prihranek pri nakupu.
Dve novosti sta letos pri nakupu Smučarske izkaznice. Če se včlanite v SZ Slovenije, je članarina samo od dva do pet tisoč denarjev. Dva tisoč velja za pionirje rojene od junija 1973 naprej m pet tisoč za odrasle. V tej sezoni so odraslim ponudili še zanimivo novosti; posebno izkaznico, s katero si vsak lahko zagotovi P°~ pust pri žičnicah.
Članstvo v SZ Slovenije pomeni del materialne osnove za delovanje smučarskih klubov, s tem pa tudi za vzgojo perspektivnih tekmovalcev. Kar 75 odstotkov denarja od pobrane članarine ostane klubom. Ugotovitev je, da bi bilo lahko več članov. Prav zato so uvedli še eno novost. Vsi se bodo lahko včlanili v SZ Slovenije tudi v triindvajsetih poslovalnicah Kompasa po Sloveniji-Gorenjci to lahko uredijo v poslovalnicah Kompasa na Bledu, Kranju in Kranjski gori ter seveda v vseh smučarskih klubih na Gorenjskem in pri TVD Partizan.
D. Humer
Vabila, obvestila, prireditve
Hokejska tekma na Bledu — V športni dvorani na Bledu bo v soboto, 14. novembra (jutri) ob 17,30 hokejska tekma mladih reprezen tanc Madžarske in Jugoslavije. — J. K.
Tržiška rekreacijska odbojkarska liga — V Tržiču bodo tudi tos priredili občinsko rekreacijsko odbojkarsko ligo v dveh s'lU?0 nah: A in B. Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 16. novembra 18. ure, ko bo v Domu družbenih organizacij žrebanje in ses^*Jlk vodij vseh ekip. Prijave sprejemajo tudi po telefonu 50-342. Za*eM^ tekmovanja v obeh skupinah bo v sredo, 18. novembra v telova« cah v Križah in osnovne šole heroja Grajzerja. Prispevek za sode vanje v A skupini bo 40.000 dinarjev (dragi sodniki), v B skuP',?*J}o bo manj, ker bodo sodili igralci sami. Prijavite se. Zamud ne dO" upoštevali. — J. Kikel ,
Odbojkarji Bleda in Triglava igrajo doma — Odbojkarji in£ja. bojkarice Bleda igrajo doma v telovadnici blejske osnovne šole- ^ ni igrajo v II. zvezni ligi ob 19. uri z Jedinstvom, članice ob 17- u Novo Gorico, mladinci v II. slovenski ligi ob 13,15 s Plamenom mladinke v II SOL ob 15. uri prav tako s Plamenom. Triglav pa J8 $ med moškimi jutri v dvorani na Planini s Fužinarjem, dekleta P Kočevjem. Tekmi bosta ob 16. in 18. uri. — J. K.
52]U3 NOVEMBRA 1987
OGLASI, OBVESTILA ODMEVI
.15. STRAN (^IMiKiS^IEEGLAS
KOVINSKA BLED p.o. «260 Bled, Seliška c. 4/b
razpisuje dela in naloge:
vodenje IN ORGANIZACIJA DELA RAČUNOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev za sprejem, zahtevamo še:
- višja šola ekonomsko-komercialne smeri in 3 do 5 let delovnih izkušenj
- srednja šola ekonomske smeri in 5 do 7 let delovnih izkušenj
- trimesečno poskusno delo
Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kovinska Bled, Seh-ska 4/b, Bled.
0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetju skle-Pa DS oziroma komisije za delovna razmerja.
blednja s0la ^ g0stinstv0 in turizem
^Vet šole razpisuje dela in naloge:
kavnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z za-
onom o združenem delu, pogoje iz zakona o usmerjenem izo-
razevanju in določila 57. čl. družbenega dogovora o oblikova-
ii.U ln izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica ter "neti:
^ Vlspko izobrazbo pedagoške smeri
najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju
Ovnc*idat za razpisana dela in naloge bo izbran za 4 leta. j , Prijavi mora priložiti tudi program dela v mandatnem ob-pbju, za katerega se .prijavlja.
ieXiave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v dneh po objavi razpisa svetu SŠGT Bled, z oznako »za razino komisijo«. andidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po izbiri.
khanjja tekstilna in obutvena šola, p.o. Kr*nj, Cesta Staneta Žagarja 33
d^°r Za- delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja za ne-°cen čas s polnim delovnim časom dela in naloge:
Knjigovodje osebnih dohodkov
Po
8°Ji: ekonomska srednja šola, 3 leta delovnih izkušenj v fi-nančno-računovodski službi in dvomesečno poskusno delo
lie^aVe Z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poš-j. J° v 8 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola ^ranJ, Cesta Staneta Žagarja 33.
Tovarna klobukov šešir, p.o. Škofja Loka
°rnisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
l- ekonomskega tehnika i delavec
• lN2K0RESP0NDENTA za angleški in nemški je-
1 delavec
3-tajnice direktorja in samoupravnih organov
1 delavec
P°goji:
1. ;V. stopnja ustrezne strokovne izobrazbe s tečajem o Pod ZT~A1
2. ustrezna strokovna izobrazba z aktivnim znanjem Pori i nemškega in angleškega jezika
a 3.: V. stopnja ustrezne strokovne izobrazbe
plovno razmerje inokorespondenta bomo sklenili za določen Mo'v nad°meščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, zna je zaposlitev za krajši čas — 4 ure ali 2 dni v tednu.
no'°Vn° razmerje tajnice direktorja in samoupravnih orga-f. mo sklenili za določen čas, nadomeščanje delavke na sodniškem dopustu.
dol °yn° razmerje ekonomskega tehnika bomo sklenili za ne-°čen čas, s polnim delovnim časom. J^n.e Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati na naslov: Tovarna klobukov Šešir p.o., Škofja Loka, -eva 57, v 8 dneh po objavi.
sr ZVEZDA
KRANJ, Savska cesta 46
^ zpisna komisija pri delavskem svetu objavlja razpis za iz-delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za de-°ziroma naloge:
v°&enje finanCno-raCunovodske službe
^didati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako-
"-- VTi'ZP°mJevati ^e nasiednje pogoje:
1/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali POslovno-finančne usmeritve in najmanj 3 oziroma 5 let dednih izkušenj na finančno-računovodskih delih oziroma _ halogah
— jr^,anizacijske sposobnosti
.izpolnjuje pogoje 61. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj (Ur. vestnik Gorenjske, št. 17/84)
pandidati bodo izbrani za 4 leta.
dosH 6 Z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom 2V e^anJih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi DO TT jo« Kranj, Savska cesta 46, z oznako »za razpisno komisiji
k^l^idati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu do-cne odločitve delavskega sveta.
Gorenjski glas, 30. oktobra, 1987
BLEJSKI OBVOZNICI NA ROB!
V Glasu št. 85 z dne 30.okio-bra 1987, sem prebral članek »Blejska obvoznica pred ustavnim sodiščem« — »Nejasnosti v Finančnem načrtu«. Rad bi o tem problemu podal nekaj misli, nekaj ugibanj.
Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj se je izvršila študija o prometu oz. štetje motornih vozil šele potem, ko so delegati že dvignili roko? Mar ne kaže zgoraj navedeno na to, da projektant, kakor tudi delegati, problemov niso poznali dovolj dobro? Čudi me dejstvo, da je bilo štetje izvedeno pri restavraciji Teksas, ko vendar vsak poznavalec krajevnih razmer ve, da za vozila, ki so peljala proti Rečici, Gorjam, Pokljuki, Zasipu Podhomu, Ribnem, Korit-nem pa tudi v sam Bled, Mli-no, Zako, južna obvoznica ne pride v poštev. Zakaj se torej ni vršilo omenjeno štetje na križišču pri vili Bled, kar bi bilo edino pravilno? Mar se je nekdo, ali nekateri bali, da bi bilo število vozil, ki peljejo v bohinjsko dolino premajhno? Zanesljivo ne bi bilo 11000?!!, kakor bi po navedenem članku lahko sklepala širša slovenska javnost, ki krajevnih razmer ne pozna dobro. Tako se torej ta argument pristašev južne obvoznice, izkaže kot jalov. Zakaj torej nekateri tovariši potrebujejo obvoznico? Ali zato, da uveljavijo svojo voljo? Morda zato, da bi imeli dovoz do svojih vil in vikendov, ki bi zrasli po ukinitvi kmetijskih zemljišč? Kdo ve?
V članku zvemo, da bo obvoznica stala 6.5 — 7 milijard (novih) din tj. po sedanjih cenah. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko nas stane ta projekt že sedaj, ko še ni bil zasajen noben kramp?! Da niso bila morda tu prekoračena pooblastila in bi radi nekateri z gradnjo zbirali maslo z glav? No pa to so samo ugibanja, o katerih po Bledu in okolici neuradno že vrabci čivkajo. Ali pa nekateri tovariši, po vzoru sred1 njeveških kraljev,ki so za zabavo uničili in požgali evropske gozdove, uničujejo plodno zemljo? Nisem pristaš južne še manj pa severne obvoznice, sploh pa ne obvoznice za vsako ceno%»Delega-tom pa, ki glasujejo mimo svoje baze (zbranih je bilo baje preko tisoč podpisov proti gradnji obvoznice), izrekam nezaupnico.
Jože Kogoj Sp. Gorje 76,
6. srečanje slovenskih pesnikov v Kranju
ODPRTO
PISMO
DRUŠTVU
SLOVENSKIH
PISATELJEV
Kranj — Lanskoletni Jenkov nagrajenec Srečanja slovenskih pesnikov Niko Grafena-uer se za svoj nekulturni in šovinistični izpad na letošnjem srečanju ni utegnil niti opravičiti. Zato gre moje pismo Društvu slovenskih pisateljev v objavo. Kot Vam je po vsej verjetnosti znano, je bil moj nastop na literarnem večeru 6. srečanja slovenskih pesnikov v Kranju, dne 22. oktobra 1987, vzrok hujšega izgreda pesnika in člana DSP, Nika Grafe-nauerja.
Na nastopu sem prebral dve svoji pesmi napisani v sr-bohvraščini. Priznam, da s provokativnim namenom. Uvodoma sem potegnil črto med Gosposvetskim poljem in kranjsko Planino kot primerom današnje raznarodo-valne politike na kranjskem področju, in nadaljeval z branjem pesmi. Ze ob branju pesnikov pred mano sem lahko slutil, da bo incident neogiben. Med mojim branjem pa mi je bilo to toliko
bolj jasno. Zato svoje nove pesniške zbirke A na nas? sploh   nisem  odprl, čeprav sem jo imel med svojim nastopom v roki. Prebral sem samo dve pesmi iz pesnitve Carmina urbana iz nastajajoče zbirke Sabat, katera razen navedene pesnitve vsebuje še naslednje naslove: Green context, In saeculo-rum saecula, Na molu San Carlo,    Luča montenegra, Santa Maria della Salute in Sabat. Soavtorica zbirke je vojvodinska pisateljica Tatjana Cvejin. Izdala sva že skupno zbirko Kriterij znamenja (Cekade, Zagreb 1983). Moj nastop je bil proti vsem pričakovanjem surovo napaden s strani Nika Grafenau-erja, ki se je prvotno iz »protesta« proti mojemu nastopu odpovedal branju svojih pesmi. Tudi pesnik Ivo Svetina se je obotavljal, da bi nastopil, vendar se je zadovoljil s tem, da je s svojo obotavljivostjo samo pokazal svoje nestrinjanje z mojim nastopom. Stvar pa zadeva tudi Društvo  slovenskih pisateljev v tem, da je predsednik Društva in vodja Programskega sveta Srečanja ter se-stavljalec seznama nastopajočih pesnikov na tej prireditvi — Rudi Šeligo, izjavil, da se popolnoma strinja s tem, kar je napovedal Niko Grafe-nauer  in je Grafenauerja pregovoril,  da je vendarle prebral neko svojo psem. Pri tem pripominjam, da so večina zbranih pesnikov in občinstvo moj nastop lepo sprejeli, čeravno s tisto tesnobo, ki pa sem jo sam izrecno iniciral. Reagiranje navedenih treh tovarišev pa je situacijo popolnoma zaobrnilo v šovinistično vzdušje. Grafenauer si je pri tem privoščil hude žalitve in sramo-titve. Pri tem je neodpustlji-vo prostaško žalil mojo mamo. Ni odnehal niti potem, ko sem ga na njegovo nesramnost opozoril in mu tudi povedal, da tako žali mojo mamo, ki jo imam na smrtni postelji. V svoji surovosti se je obnašal kot satan, ki si Lahko vse dovoli.   V svoji oblastnosti se ni mogel zadržati, da ob nastopih pesnikov ne bi ves čas netolerantno kibiciral in dajal komentarje ob skoraj vseh posameznih nastopih.  Niko Grafenauer se je obnašal pijansko in hudo neprimerno, vendar pa v prepričanju,   da   bo svojo oblastnost gojil še naprej. Od mene je namreč zahteval, naj se mu v prihodnje izogi-bljem, tako njegovi družbi in nastopom, na katerih bo tudi on.
Ob vsem tem sem bil pripravljen upoštevati nekatere odpustljive okoliščine, kot je zmanjšana prištevnost zaradi zaužitega alkohola in zaradi tega nižja sposobnost reagiranja v neki povsem nepričakovani situaciji in podobno. Zaradi tega sem čakal vse do danes, da se mi Grafenauer mogoče oglasi in se mi nekako opraviči. Ker pa tega ni storil in ker ne morem dopustiti, da bi takšno njegovo obnašanje potrjevala tudi moja popustljivost, predlagam Društvu slovenskih pisateljev naslednji scenarij razrešitve tega problema:
1. upoštevajoč, da se ne nameravam umikati pred svojimi stanovskimi tovariši glede svojih pravic do javnega nastopanja in objavljanja svojih del, predlagam v smislu pomiritve, da se Niko Grafenauer meni in moji materi na sprejemljiv način javno opraviči v glasilu Gorenjski glas, ker so bile njegove žalitve izrečene na javni prireditvi v Kranju;
2. če takšnega opravičila do 9. nov. 1987 ne bi bilo, zahtevam v tem primeru izključitev Nika Grafenauerja iz Društva slovenskih pisateljev, hkrati bom to pismo po tem datumu obelodanil v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru;
3. če Društvo slovenskih pisateljev v času do 16. nov. 1987 ne bi moglo ničesar ukreniti zoper Nika Grafenauerja in zoper njegovo oblastništvo in prostaško obnašanje na literarnem večeru 6. srečanja slovenskih pesnikov v Kranju, potem velja, da sem na ta dan podal izjavo o svojem izstopu iz Društva slovenskih pisateljev. Mizernost Svetinove in Šeli-gove asistence Grafenauerje-vemu nekulturnemu pijanskemu izgredu me pri tem
zanima samo toliko, kolikor je Rudi Šeligo podprl ta izgred, mu s tem dal društveno težo, in kolikor je Svetina dal vedeti, da je v Društvu slovenskih pisateljev mogoče neko člansko jedro, ki je zmožno represije in obračunavanj z eventualnimi neposlušnimi pesniki. Bojim se, da se pri svoji oceni ne motim. Upam pa, da so to le posamezniki v Društvu slovenskih pisateljev, da pa so ostali člani društva bolj tolerantni in vedo, da nisem grešil zoper slovenski jezik, da sem mu v veliki meri posvetil svojo literarno ustvarjalnost, da pa sem še zmeraj živ človek in umetnik, ki je nemara še na poti svoje ustvarjalnosti. Tovariški pozdrav! Kokrca, na Vse Svete, 1987 Franci Zagoričnik
ZAKAJ RAVNO UPOKOJENCI?
Seznanjeni smo bili, da bomo v pol leta ob eno pokojnino. Seznanjeni smo tudi s protesti zoper tak ukrep in sedaj čakamo, da se bo kdo spomnil in po hitrem postopku preklical sklep o izplačevanju pokojnin za nazaj. Pišem v imenu tistih upokojencev, ki imamo najnižje pokojnine. V imenu tistih, ki dobivamo po 13 do 15 starih milijonov in s tem denarjem morata pogosto živeti dva. To smo ljudje, ki smo pošteno delali in menimo, da smo zaslužili to, kar dobivamo. Menim, da nima nihče pravice, da nam ob tej draginji jemlje še te skromne dinarje. S. Nadižar, Kranj
Protestno pismo
Društvo upokojencev Kranj je na svoji 14. redni seji, dne 23.10. 1987, poleg poročila o delu in bodočih nalogah, triče-trtletnem finančnem poslovanju, informacijah o delu, sklepih in stališčih zadnjih sej Zveze društev upokojencev Slovenije in Skupščine SPIZ Slovenije, namenilo dokaj ostrih obsodb na Zvezni zbor skupščine Jugoslavije, ki je na predlog federalnih izvršnih organov, dne 2.10.1987, po hitrem postopku sprejel Zakon o dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pridružujemo se gnevu upokojencev širo,m Jugoslavije in ostalim strukturam, ki prav tako, če ne celo še bolj ostro obsojajo neustavni korak Zveznega zbora skupščine Jugoslavije.
Glede na vsebino dopolnitve zakona bi lahko sklepali, da ima zvezna birokracija neomejeno upravno moč in ker je zašla v finančne težave, jih pač skuša reševati na vse mogoče načine. Moč je moč in ta si pač vzame denar, kjer je in ga daje tja, kjer ga ni, čeprav je to denar upokojencev.
Sprejetje zakona, da se pokojnine začno izplačevati za nazaj pomeni, da so delegati, ki so ta zakon potrdili brez javne razprave ukradli upokojencem v šestih mesecih eno zakonito pridobljeno in po zakonu neodtuljivo pokojnino.
Popolnoma jasno je, da je zakon sprejet zato, da se napolnijo kdove kateri proračuni in skladi in da se na kakršen koli način pride do denarja, tokrat na račun upokojencev, najbolj ogroženega dela prebivalstva.
Upokojenci ne dovoljujemo nikomur, da bi brez nas in mimo nas po hitrem postopku sprejemal karkoli, ko gre v našo škodo ali korist, na naš življenjski že tako dovolj nizki standard. Ogromno število upokojencev ima tako nizke pokojnine, da so primorani iskati socialno pomoč preko varstvenega dodatka.
Ob vsem tem se vprašujemo, kako je mogoče v naši samoupravni socialistični družbi, da ima nekdo, pa četudi Zvezni zbor skupščine Jugoslavije tako moč, da upokojencem enostavno vzame eno pokojnino in jo nameni za drugačno porabo. Zakaj morajo biti prav upokojenci tisti, na čigar ramenih mora sloneti težko breme stabilizacije in inflacije? Kaj si ob tem mislijo o nas v inozemstvu, posebno še, ker povsod izplačujejo pokojnine vnaprej?
Zahtevamo, da se dopolnitev zakona z dne 2. 10. 1987 prekliče in upokojencem pusti
z minulim delom zasluženo pokojnino, ter da se nikdar več ne sprejema kakršnih koli dopolnitev zakonov brez vednosti in soodločanja vseh upokojencev.
Ob koncu se pridružujemo in vsestransko podpiramo tudi protest in gnev Zveze društev upokojencev Slovenije, ki ga je sprejela v imenu vseh upokojencev Slovenije in posredovala merodajnim organom v nadaljnje reševanje.
Protestno pismo sprejeto na 14. seji Izvršnega odbora DU Kranj
ODPRTO PISMO TOV. JOŽU VARLU
Že dalj časa me mori »nejasnost«, ki je nekako povezana z »živo legendo« jeseniške kulture (kot ga je opel Tomaž Iskra, v nedavnem spisu v Zelezarju) Jožo Varlom. Vzrokov je najbrž več, da sem se lotil tega pisanja, povod pa je vabilo, ki ga pošiljam v prilogi. Na ogled. O povodu.
Oglejte si priloženo vabilo. Dve instituciji in tov. Joža Varla. Obe kulturni in tov. Joža Vari. (Na tej predstavitvi dela Benjamina Gracerja z osnovnošolci, nas je bilo deset in tov. Joža Vari.) Predvidevam, da je v današnjem slovenskem kulturnem prostoru zelo redko tako vabilo, če ni unikat. Želel bi si, da se to LAHKO pojasni, kot znak pietete do tov. Joža Varla, ki se že DESETLETJA najbolj trudi na področju jeseniške kulture (ni pa edini), in da to pomeni priznanje za zasluge pri organizaciji (priprava stolov za prireditev) CE PA GRE ZA KAJ DRUGEGA, POTEM ME JE STRAH, najave organizatorjev v pričujočem vabilu in vseh tistih, ki to podpirajo. O vzrokih. BISTVO
Če bi želeli na Jesenicah karkoli storiti na področju kulture, se je treba, kot povsod drugod, povezati s klubom, društvom ali organizacijo. V vseh občinah so vrata, kjer je ob strani, običajno poleg drugih, tabla, kjer piše Zveza kulturnih organizacij. Jesenice so tudi občina. TAKIH VRAT PA NI. In če boste vprašali, kje to je, vas bodo napotili k tov. Jožu Varlu. A na dom? Narobe. Od enajstih do dveh je v salonu Dolik, če boste imeli srečo in ga boste ujeli, medtem ko prireja koncert zbora za upokojence in urejuje popravilo električne napeljave za salon v tovarni. Za vse je sam. Do kdaj bo tako, tov. JOŽA VARL? IN NAPREJ
Ko smo oživljali (M)alo (Č)ufarjevo (K)njižnico — publikacijo, ki je prinašala pesmi, ki iz več razlogov niso prišle v redne programe, je bil problem denar in malo je manjkalo, da predlog ne bi padel. Seveda, ne ukvarjamo se s pihalno godbo, nismo člani folklorne skupine in ne pojemo v enem od zborov. PIŠEMO.
»Pisunčki, ne bi bilo prav, da bi podpirali, ko bi drug drugemu izdajali knjižice.« Nismo zanesljivi. Res je tov. Joža Vari. Nismo zanesljivi, ko je treba pripraviti otvoritev vsakršnih razstav. Takrat je zares najbolje, da Jurček, ki se drugo leto uči klavir, zašpila triindvajseto in dva-intrideseto iz Bajerja. To je zanesljivo, če se Jurček ne bo zmotil.
»Prvorazredna« galerija je Dolik. Vse klapa. Tu je zagrabil tov. Joža Vari. Imamo na Jesenicah tudi »drugorazredno« galerijo v Kosovi graščini in »tretjerazredno« v prostorih na Pošti, kjer naj bi bil center mladih in sedaj gostuje mladinski servis. »No, ste videli, imajo prostor pa ne delajo.«
Urejanje Listov, priloge Že-lezarja, je posebna poslastica. Enkrat so, drugič spet ne, teksti namreč. Enkrat manjkajo strokovni članki, drugič »naročeni«, tretjič ni literature. Izhajali so štirikrat letno, trikrat, dvakrat,... Urednik je tov. Joža Vari. Povsod je na koncu tov. Joža Vari. Naj vprašanje ponovim? Mislim, da ni treba.
D. Jensterle
Cs3(Q)IMlKfJJ©IlSnGLAS 16. STRAN
OGLASI, OBVESTILA
PETEK. 13. NOVEMBRA 1987.
Delavski svet SOZD GLG BLED
razpisuje na podlagi 10. člena Statuta sozd GLG Bled prosta dela in naloge
VODJE GOSPODARSKO - FINANČNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih nalogah v gospodarstvu,
— znanje enega svetovnega jezika.
Mandat opravljenih razpisanih del in nalog traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave ž dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Sozd GLG, Radovljica, Kranjska cesta 13.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po odločitvi na delavskem svetu sozd.
Informacije o razpisanih delih in nalogah dobite po telefonu št. 064/75-962, od 7. do 15. ure.
ZVEZA TELESNOKULTURNIH
ORGANIZACIJ
OBČINE JESENICE
Komisija za kadrovska vprašanja, odlikovanja in priznanja razpisuje prosta dela in naloge:
STROKOVNI DELAVEC, ORGANIZATOR TELESNOKUL-TURNE DEJAVNOSTI
Poleg splošnih, z zakonom o združenem delu določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višješolska izobrazba telesnokulturne smeri in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj,
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Zveza telesnokulturnih organizacij, komisija za kadrovska vprašanja, odlikovanja in priznanja, 64270 Jesenice, Ledarska 4.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
SUROVINA n.sol.o.
Temeljna organizacija združenega dela za zbiranje in predelavo odpadkov Ljubljana, n.sub.o. Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370
Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja naslednja prosta dela in naloge:
AVTOMEHANIK
v poslovni enoti Kranj
Pogoja: končana šola za avtomehanika in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in z enomesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Surovina, TOZD Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ELA/V
Tovarna športnega orodja p.o. Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem
Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog ter sklepa komisije za delovna razmerja DO Elan objavljamo dela in naloge:
1. SISTEMSKEGA INŽENIRJA ZA GRAFIKO IN PROCESNO INFORMATIKO
2. VODJA RAZVOJA APLIKATIVNE PROGRAMSKE OPREME
3. VODJA VELEPRODAJE
4. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA III
5. SREDNJE ZAHTEVNA MIZARSKA DELA
Pogoji:
pod 1.: visoka izobrazba elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na področju operacijskih sistemov, grafičnih sistemov ter lokalnih računalniških mrež, aktivno znanje angleškega jezika in trimesečno poskusno delo.
pod 2.:visoka izobrazba ekonomske, računalniške, organizacijske ali tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj iz organizacije poslovanja, poznavanje metod načrtovanja informacijskega sistema, aktivno znanje angleškega jezika, organizacijske sposobnosti, komunikativnost in trimesečno poskusno delo.
pod 3.:visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, znanje srbohrvatskega jezika in trimesečno poskusno delo.
pod 4: višja ali srednja izobrazba tehnične smeri 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika in trimesečno poskusno delo.
pod 5.: poklicna šola ustrezne smeri, do 1 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in trimesečno poskusno delo.,
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba Elan, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku obja-
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
Program javnih razprav o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj do leta 2000 in prostorskih ureditvenih pogojih mesta Kranj in vodilnih ter njim pripadajočih naselij
Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana so obravnavali vsi zbori skupščine občine 28. oktobra 1987 in s sklepom zadolžili Izvršni svet, da o njih organizira enomesečno javno razpravo. Osnutke prostorskih ureditvenih pogojev pa je obravnaval Izvršni svet 11. novembra 1987 in sprejel sklep o enomesečni javni razpravi.
Javna razprava in razgrnitev omenjenih planskih in izvedbenih aktov bo potekala istočasno, saj sta obe vrsti aktov v vsebinski soodvisnosti in obravnavata na enem in drugem nivoju ista naselja in mesto Kranj. Na razpravah bodo prisotni po en član Izvršnega sveta, delavec Komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in predstavniki organizacij, ki so izdelovale strokovne podlage za sprejem navedenih aktov.
Javna razgrnitev aktov bo v Kranju ter v Cerkljah, Preddvoru, Šenčurju in na Golniku. Potekala bo od 16. novembra do 16. decembra 1987. Da se bodo krajani imeli možnost individualno seznaniti z razgrnjenimi akti pred razpravami bodo javne razprave potekale od 23. do 27. novembra 1987, in sicer:
23.11. v Cerkljah, v Zadružnem domu-kino dvorana ob 18.30
24.11. v Preddvoru, v Domu krajanov ob 18.30
25.11. v Kranju, avla Skupščine občine ob 18.30
26.11. v Šenčurju, v Domu Kokrške čete ob 18.30
27. 11. na Golniku, v Domu kulture v Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik ob 18.30
Javna razprava se bo vodila o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Kranj do leta 2000 na vseh naštetih lokacijah za vse krajevne skupnosti v občini ter posebej o:
— urbanistični zasnovi Cerklje in prostorskih ureditvenih pogojih naselij Cerklje, Dvorje, Grad, Vašca in Pšenična polica v Cerkljah. Na to razpravo so vabljene tudi krajevne skupnosti Brnik, Zalog, Poženik, Šenturška gora in krajevna skupnost Velesovo
— urbanistični zasnovi Preddvor in prostorskih ureditvenih pogojih naselij Preddvor, Nova vas, Potoče, Tupaliče (severni del), Breg ob Kokri in Mače v Preddvoru. Na to razpravo so vabljene tudi krajevne skupnosti Jezersko, Kokra, Olševek, Hotemaže in krajevna skupnost Bela
— urbanistični zasnovi Šenčur in prostorskih ureditvenih pogojih naselij Šenčur in Srednja vas v Šenčurju. Na to razpravo so vabljene tudi krajevne skupnosti Voglje, Voklo in Visoko
— urbanistični zasnovi Golnik in prostorskih ureditvenih pogojih naselij Golnik, Gorice, Zalog, Svarje in Letence na Golniku. Na to razpravo so vabljene tudi krajevne skupnosti Trstenik in Tenetiše
— urbanistični zasnovi Kranj in prostorskih ureditvenih pogojih širšega ureditvenega območja mesta Kranj. Na to razpravo so poleg mestnih krajevnih skupnosti vabljene vse preostale krajevne skupnosti v občini.
Industrijski kombinat PLANIKA, n.sol.o. Kranj, Savska loka 21
Po sklepu DS TOZD Tovarne obutve Breznica razpisujemo dela in naloge:
VODJA TOZD TOVARNA OBUTVE BREZNICA
Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati, poleg pogojev predpisanih v 511. čl. ZZD, še naslednje pogoje:
— visoka šola ekonomske ali komercialne smeri ali višja šola ekonomske, komercialne, organizacijske ali čevljarske smeri
— 3 leta delovnih, vodilnih ali vodstvenih izkušenj v proizvodnji obutve, v komerciali, finančno-računovodski službi ali splošni službi
— znanje nemškega ali angleškega jezika
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek IK Planika Kranj v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa.
MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ Kranj, Gosposvetska 12 Strokovna služba
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. SISTEMSKI PROGRAMER
Pogoji:
— visoka ali višja strokovna izobrazba računalniške, tehnične ali ekonomske smeri
— znanje sistemskega programiranja v asemblerju
— znanje programskega jezika Cobol ali PL/I in vsaj še enega višjega programskega jezika
— znanje angleškega jezika
— tri leta delovnih izkušenj s področja računalništva
2. SISTEMSKI ANALITIK I
Pogoji:
— visoka ali višja strokovna izobrazba računalniške, ekonomske ali organizacijske smeri
— znanje angleškega jezika
— štiri leta delovnih izkušenj s področja računalništva
Prednost pri izbiri imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na sistemih IBM 43 xx.
Kandidati naj svoje pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
gorenjski tisk
moše pijadeja 1. p. p 81 64000 kranj
objavlja prosta dela in naloge:
1. GRAFIČNO OBLIKOVANJE
Pogoja: V. stopnja izobrazbe, smer grafično oblikovanje m
dve leti delovnih izkušenj Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
Pri razpisu, objavljenem 30. oktobra letos je pod točko 1- namesto kontrola stolpcev pravilno:
2. KOREKTURA STOLPCEV
Pogoja: V. stopnja izobrazbe grafične ali družboslovne smeri
in 4 leta delovnih izkušenj Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR DO CREINA KRANJ
DO za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
1. STROJNI KLJUČAVNIČAR - VARILEC
Pogoji: poklicna šola za poklic strojni ključavničar oziroma varilec, 2 leti delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo, OD 350.000 din
2. STRUGAR
Pogoji: poklicna šola za poklic strugar, 2 leti delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo, OD 350.000 din
3. REZKALEC
Pogoji: poklicna šola za poklic rezkalec, 2 leti delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo, OD 350.000 din
Delovno razmerje bomo sklenili z več delavci za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovski sektor Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA DELAVCA
za področje gledališke, glasbene, likovne in foto-filmske dejavnosti.
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba humanistične smeri
— dve oziroma tri leta delovnih izkušenj na področju organiziranja kulturne dejavnosti
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. . Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega delovanja na kulturnem področju pošljite v 1 dneh po objavi oglasa na naslov: Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka, Puštal 21, 65220 Škofja Loka. . Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku P11 jav.
KOKRA, trgovska delovna organizacija n.sol.o., Kranj Poštna ulica 1
Kranj
razpisuje za potrebe TOZD ENGRO dela in naloge
OPRAVLJANJE KOMERCIALNIH DEL V GROSTISTIČNEM SKLADIŠČU
(štirje delavci) Posebni pogoji:
— ekonomist/VI — komercialist/VI
— tri leta delovnih izkušenj na komercialnem področju.
Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošiljate v 30-dneh od objave na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo.«
O izbiri — imenovanju bomo obvestili kandidate v 15. dneh p°
imenovanju.
JO ljubljanska banka
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ
Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Go renjske Kranj, poslovna enota Škofja Loka na osnovi sklep komisije za delovna razmerja objavlja dela in naloge: VODENJE DEL V ODDELKU POSLOV S PREBIVALSTVOM V PE ŠKOFJA LOKA
Pogoji: VI. zahtevnostna stopnja ekonomske ali druge smeri izobrazbe z ustreznimi delovnimi izkušnjami s P°dr° ja financ, 4 leta delovnih izkušenj in trimesečno P skusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju P°j» jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska baO** Temeljna banka Gorenjske Kranj, poslovna enota Škofja *** ka, Titov trg 3/a. . jgj
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zaklju nem zbiranju prijav.
KTEK, 13. NOVEMBRA 1987
ZANIMIVOSTI — OGLASI
.17. STRAN (^®31SSa]©IEnGLAS
V hribih še vedno sije sonce
Od Grossglocknerja do Učke
Ste že kdaj doživeli tako lep dan, da se vam je zdel kot podarjen? Za marsik* .erega planinca je bil tak dan zadnja sobota. Le premagati je bilo treba jutranjo lenobo, zaupati vre-menarjem, da je tam zgoraj nad meglo res sonce, si zadegati nahrbtnik na rame, vzeti popotno palico v roke in tam pri šeststo, sedemsto metrih se je pokazala narava v vseh svoji jesenski prelesti...
. Bil je tak dan, da če še nisi imel namena iti kam više, te je vleklo kar samo od sebe. Na vrh! Na vrh! kajti takega dne zlepa ne bo več. Storžič se je obetal enkraten, ln je tudi bil. Takega razgleda zle-Pa ne nudi. Od Grossglock-nerja pa tja dol do Učke se je videlo, kamor ti je neslo oko, sami vrhovi, ki se dvigajo iz belega morja megle. Nepopisno lepe modrine so lebdele nad dolinami. Stol, Begunj-sčica in Vrtača so klepetali v kodrih tančicah tako glasno, da jim je Kočna, vsa bela, kar zavidala sem s karavanške strani. Triglav je kot ovčice varoval svojo verigo vrhov na spodnjo in zgornjo stran, celo kljunati Krn se je zvedavo stegoval sem čez. Stari in Mladi vrh pa Blegoš so se kot po stopničkah oblili "rug za drugim in čisto tam daleč je že potem, ko je veči-na vrhov utonila v meglo, ?čak Snežnik še vedno vztra-3al nad njo.
Ce kdaj zavidam oskrbnikom planinskih koč in do-m°v, potem jim zagotovo ob večerih, ko moram spešiti v dolino, da me ne ujame noč, 0ru pa lahko v miru uživajo sončni zahod, poslušajo, ka-
ko
se narava umirja, in se
mu naslednji dan obeta spet
prelep sončni dan, mi se bomo pa znova dušili v me-gli • • •
Tudi Stanetu Sviglju, oskrbniku koče v domu Ko-krškega odreda sem zavidala ta sobotni večer. Že res, da ima še vse za pospravit za planinci, da smo mu pustili kot kure, še tetrapakov od mleka nismo pospravili za seboj, pustili po terasi razmetane stole, steklenice, da ima na šanku goro kozarcev, posode, polne pepelnike ... Toda, tu bo, ko se bo žareča rdeča črta za vrhovi počasi spreminjala v rumeno in bo na koncu le še sinje modra in nebo temno in bo narava povsem utihnila. Še sape ne bo več sem od Storžiča in od sedla ...
Tudi za Staneta je Storžič najlepši zdaj, jeseni, ko ni več pasje vročine, ko je vsak i sončni žarek kot dragoceno darilo. Zaljubljen je v Storžič in sosednje vrhove. Najlepši je pogled tjale proti Srednjemu vrhu, pravi, ko se skale, ki bodejo iz ruševja, v soncu še bolj pobele, ob sončnem zahodu poškrlate. Tale dva stara macesna tule pod hišo sta njegova stara prijatelja. Že ko so začeli graditi dom, leta 1952, sta bila že takšna, suha, osivela. A sta trdna, da
se ju sekira sploh ne prime. Koliko planincev, ki prihajajo sem gor desetletja in desetletja, bo šlo prej pod rušo, kot bosta onadva klonila. In, je kaj lepšega kot tistile kotiček smrek in macesnov, ki se zgrinjajo nad vodo in leseno korito. In Storžič sam! Poglejte, kako čisto drugačen je zdajle, ko sonce zahaja. Potemnel je, nekam mrk je postal, kup senc je dobil. Čez dan ne more na njegov vrh, ker so ves čas tu ljudje. Zdajle, ko bo zaprl in ko bo okrog osme posvetila luna, se bo pa podal na njegov vrh. Nobene baterije ne potrebuje. Vsako skalo pozna, sicer pa je ob polni luni skoraj tako kot podnevi. Le da je gora takrat še bolj skrivnostna, še bolj mogočna in samo njegova ...
D. Dolenc
^ttečki turizem na škofjeloškem
tiste, ki imajo radi domače
Škofja Loka, 10. november
^ Trinajst   kmetij,   ki se
Kyarjajo s kmečkim turiz-j,0rr) imajo na seznamu v j??rjeloški kmetijski zadrugi.
»3ub temu, da je bilo dva me-2i*f pred  zacetkom glavne
mske sezone težko govoriti o Jmah na turističnih kmetijah,
° se dogovorili, da bo za poln jenzion v sobah III. kategorije J? 2lrno treba odšteti 8.100 di-Daiev' v sobah L A kategorije pa U.600 dinarjev. Povsod ve-
ljajo tudi različni popusti, predvsem za otroke.
Posebnost ponudbe na turističnih kmetijah je prav gotovo domača hrana, ki jo pripravljajo za svoje, večino stalne goste. Tako so na primer pri Podmlačanu na Jačjem brdu povedali, da svojim gostom pripravljajo žgance, štruklje, domače klobase in še marsikaj s čimer radi zamenjajo vsakdanji jedilnik. Podobno je tudi pri Žgajnarju, Tavčarju,
Martinovcu, Povliču, Hribov-šku, kjer gostje ob počitnicah postanejo člani velike kmečke družine. Prav zato hodijo na turistične kmetije navadno eni in isti gostje, kmetije so polno zasedene preko zimskih in poletnih počitnic, turistični dinar pa kmetom, kjub obilici dela, vedno več pomeni.
V. Stanovnik
NESREČE
Šola se povezuje s hoteli
Jesenice, 12. novembra — Gorenjske turistične delovne or-gamzacije, še posebej kranjskogorski hotel Kompas, HTP ed, Integralovi hoteli in drugi se letos bolj kot kdajkoli prej vezujejo in dogovarjajo z gostinsko šolo na Bledu o šolanju usposabljanju gostinskega kadra.
ll ^^veseljivo je, da se je šola z združenim delom dogovoriše . °dslej redno organizira kratke, aktualne in učinkovite n-miharje za posamezne gostinske delavce, od nekvalificira-se t visokokvalificiranih gostinskih delavcev. Obenem so r tudi dogovorili, da dijaki srednje gostinske šole na Bledu r« Pornagajo hotelskim organizacijam tedaj, ko imajo ob 2nih športnih in drugih prireditvah največ dela. Delovne or-§ ,ni2acije jih bodo nagradile, nekaj sredstev pa bo dobila tudi je v izredno težkem materialnem položaju in od repu-po^^ izobraževalne skupnosti ne more pričakovati denarne
D. Sedej
Srni
, lučarski dan na blelskem golfu
l4jJ|J*» 13. novembra — Jutri, g0lj ?vembra, bo v restavraciji ski rilgrišča na Bledu smučarje       Pred začetkom letoš-oiimSmučarske sezone, ki ima jj^piiski predznak, ga prire-skih S*lada alpskih in nordijska rePrezentanc in smučar-(bw*veza jUgOSiavije. Celo-Pis     sPored bo obsegal pod-1^, Pogodbe med generalnim go^viteljem Smeltom in ju-$ltu°.Vanskim smučarskim s*nu£°m' Predstavitev opreme j0 j* arskih reprezentanc, ki Vm2| 0 opravili sami tekmo-deirj  seznanitev z akcijo Po-m dobim ter novima bro-Sibn**1*   ° jugoslovanskem d^anju. Predstavniki skla-Sr°učarskih zvez, stroko-40 v°dstvo in tekmovalci bo-$t^.P°sebnem pogovoru predio*. Priprave na letošnjo se-n° m načrte.
j. k
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD ŽIČNICE VOGEL BOHINJ
objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge:
1. DVEH SPREVODNIKOV NA NIHALNI ŽIČNICI
Pogoji: KV delavec ali NK delavec, 1 leto delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo
2. ČISTILKE
Pogoj: enomesečno poskusno delo Delo je za nedoločen čas.
Za določen čas (zimska sezona 1987/88) pa objavljamo dela in naloge:
3. DVEH STROJNIKOV III.
Pogoji: strojni ključavničar ali elektrikar (jaki tok) ali druga poklicna šola, 1 leto delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku prijavnega roka.
1.000 I kurilnega olja, letna smučarska karta za Krvavec, smučarski čevlji, jakna, ovca, tekaške smuči in še veliko drugih bogatih nagrad samo za 1.000 din.
KJE?
NAGRADNO KEGLJANJE
od 13. do 15. novembra 1987 pri Gorjancu v Hotema-žah.
Kegijaški klub Petrol
Avto zdrsnil na levo
Reteče, 11. novembra — Dva
hudo ranjena in 4 milijoni gmotne škode so posledice prometne nezgode, ki se je pripetila na cesti Škofja Loka — Jeprca blizu Reteč.
47-letni voznik osebnega avtomobila Janez Starman iz Škofje Loke je namreč prehiteval pred seboj vozeči avto, zatem pa ga je zaradi neprimerne hitrosti (sumijo tudi, da je bil pod vplivom alkohola) začelo zanašati. Z avtom je zdrsnil na levo stran ceste in tam trčil s kombijem, ki ga je nasproti pripeljal 56-letni Dragutin Mikulan iz Ljubljane. Oba voznika so hudo ranjena odpeljali v Klinični center v Ljubljano, Mikulanu pa so morali iz razbitin pomagati gasilci.
D. Ž.
MAJU OGLASI tel 27 960
cesta J LA16
vozila
Ugodno prodam R 4. Tel : 46-002
Prodam Z 750. letnik 1980 Kralj Ber-
nard, Podljubelj 84/a._
Prodam Z 750. starejši letnik, v voznem stanju, neregistriran Ivica Junč,
Moste 63, Žirovnica _19259
Prodam MZ 250 ETZ, letnik 1984. Tel.: 36-357 19260
Prodam dve malo rabljeni zimski GUMI 145 SR 13 D 741 Staneta Žagarja
21, tel: 24-682_19238
Prodam FIAT 750 LE, letnik 1983. 22.000 km Seljakovo nas 23. Kranj Stražišče Študent poceni instruira MATEMATIKO Tel.: 24-527, od 10. do 12. ure in od 20 ure dalje 19241 Z 101 GTL 55, registriran maj 1985, 1300 km  Petrič. Pšenična polica 20,
Cerklje_19244
R 18. letnik 1984, prodam. Peternel. Kidričeva 24. Kranj 19247
Imate težave s kožo
— akne, komedoni, diseborja?
Vas bolijo noge po na-pornejšem dnevu in imate razširjene kapilare?
Nudimo strokovno pomoč in nasvet
— Oglasite se v ALP— penzionu Bled, Cankarjeva 20/a ali pokličite po telefonu: 064/178-370.
Prodam GOLF diesel, letnik 1984 december, 4 vrata. Tel: 40-570 19224 Prodam CITROEN GS, letnik 1980, 84.000 km Tel : 78-189 Sašo 19225 Prodam Z 750. letnik 1980. Marko Okorn, Srakovlje 2 (proti Golniku) _19229
Ugodno prodam Z 750, letnik 1978 in Z 101, letnik 1975, oba v voznem stanju in registrirano. Jožica Babic, Kokrški odred 9/a, Lesce 19230 Z 101, prva registracija 1977, obnovljen, garažiran registriran do julija 1988, prodam za 100 SM. Tel.: 83-313
____19235
Prodam karamobliranega GOLFA (spredaj), letnik 1977 z generalno obnovljenim motorjem, registriran do julija 1988. Motor nepoškodovan. Cena 130 SM.Tel.: 26-061, int. 63, dopoldan
___19237
Dele za FORD TAUNUS 15 M karavan (brez" stroja), prodam. Rudolf Kavčič, Križe 35, tel.:57-262 19250
TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR
ŠKOFJA LOKA
Po sklepu delavskega sveta razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge:
1. VODJE KOMERCIALNO-TEHNIČNEGA PODROČJA
2. VODJE KOMERCIALNEGA PODROČJA
3. VODJE PROIZVODNO-TEHNIČNEGA PODROČJA
Poleg zahtev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod l.r2.in 3.: Vl.ali V.stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, tekstilne, organizacijske, upravne ali druge smeri ter 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih oziroma nalogah pod 2.: kandidat mora izpolnjevati pogoje za opravljanje ZT prometa
Izbrani kandidati bodo izbrani za 4 leta. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo z oznako »za razpis« na naslov: Tovarna klobukov Šešir p.o., Škofja Loka, Kidričeva 57, v 15 dneh po objavi.
AERODROM LJUBLJANA p.o. 64210 Brnik
Išče najemne sobe za svoje delavce v Kranju ali bližini letališča — tam, kjer je zagotovljena avtobusna zveza z letališčem.
Ponudbe sprejemamo na naslov: Aerodrom Ljubljana, Organizacij sko-splošni sektor, 64210 Brnik — aerodrom.
Lli adria airways
ADRIA AIRWAYS Ljubljana, Kuzmičeva 7
Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge:
1. VODENJE ZAMENLJIVIH DELOV NA LETALU Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
— srednješolska izobrazba tehnične ali druge smeri
— 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja evidenc
— pasivno znanje angleškega jezika
— prešolanje za tip letala
— izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju
— dvomesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba Adria Airways, Ljubljana, Kuzmičeva 7, 8 dni po objavi. Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali.
TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU
objavlja prosta dela in naloge:
1. TAJNICE
predsednika Temeljnega sodišča v Kranju
2. 2 STROJEPISK ZAPISNIKARIC za enoto temeljnega sodišča v Kranju
Pogoji:
pod L: višja izobrazba pravne smeri, 2 leti delovnih izkušenj,
predznanje strojepisja pod 2.:program srednjega usmerjenega izobraževanja administrativne smeri V. ali IV. stopnje, eno leto delovnih izkušenj ali pripravnica s končano V. stopnjo srednješolskega izobraževanja administrativne smeri Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi: Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Moša Pij ade 2.
kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbi-
Prodam MOTOR ETZ 250, letnik 1983 Gosposvetska c 15, Kranj, stanovanje 10, ogled v petek in soboto od 15. do 18 ure 19253
Prodam R 9, karamboliran. Tel.: 70-415
Nujno in ugodno prodam dva meseca star AVTOMATIC 3 KLS. Bilbija, tel :
37-248_19261
Prodam FIAT LANCIA A 112 junior. Le
bar, tel.: 37-232_19262
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO na
torzijo. Tel. 40-590_18513
Prodam pralni STROJ, star 3 leta, ce-
na 20 SM.Tel.: 75-778_19266
Prodam R 4 GTL, letnik maj 1984,
30.000 km. Tel.: 82-678_19267
Prodam Z 750, letnik 1974, registriran do maja 1988, obnovljen. Prestor, C. 4. ; julija 68, Tržič, tel.: 50-900, od 14.30 do
16. ure_19268
Ugodno prodam obnovljeno Z 101, le-tnik 1976. Kropa 25, tel: 79-583 19269 Prodam FIAT 750. Gregoričeva 15, Čir-če Kranj 19271 Prodam ALFO 33 1,3 S. letnik 1986. Sr.
vas 11, Golnik_19274
Prodam JUGO 55/A, letnik 1986, regi-striran do oktobra 1988. Juvan, Zasip,
Blejska c. 9, tel.:77-609_19278
Prodam dobro ohranjen R 4, letnik
1983. Tel: 33-249_19282
Prodam FIAT 750 in 100 malih SALO
NITK. Tel.: 27-952_19284
Prodam Z 101, letnik 1981 v dobrem stanju. Jože Šter, Trboje 30 19286 WV kombi 8+ 1 osebni, starejši letnik, ugodno prodam. VVagner, T.Odrove 6,
Kranj_19289
PEUGEOT 305 GL, letnik 1978, lepo ohranjen, prodam. Tel: 41-144 19291 VISO II super E, letnik 1982, prodam.
Tel.: (061)51-658_19293
Prodam Z 101, letnik 1979. Bauman, Rupa 40, Kranj, tel.: 21-018, sobota popoldan in nedelja 19294 Prodam GOLFA, letnik 1981. Jure Mrak, C. na Brdo 57, Kranj Kokrica,
tel.:27-702_19295
Prodam SIMCO 1307, odlično ohranje-no, garažirano prva registracija 1979. Podlubnik  200,   Škofja   Loka, tel.:
62-506_19302
Prodam Z 750 L, letnik 1976 ter INTAR-ZIJO v furnirju, ročno delo z motivom Markovega trga v Zagrebu, 1600 x 1240 mm. Tel.: 66-870. v nedeljo dopoldan 19303 Prodam Z 101, letnik 1977. Prebačevo
28, Kranj, tel.: 36-398_19304
Prodam FIAT UNO 55 S, letnik 1985. Kličite na tel: (061) 342-968 19305 Prodam ohranjeno Z 101 in Z 750. Vu-kotič, Ljubljanska 1, Bled 19306 Prodam brezhiben Z 750 L, letnik 1977. registriran do aprila 1988, cena 65 SM. C. 1. maja 5, Kranj, tel.: 24-529, v soboto po 15. uri 19307 Prodam Z 750 L, letnik 1976, prevoženih 45.000 km, dobro ohranjeno. Tičar, Visoko 124, Šenčur 19308
Prodam KOMBI zastava 435 KL osebni 7 + 1, letnik 1980. Grad 49, tel.: 42-240 _19147
101 GTL, letnik 1986, prevoženih 9000 km, garažirano, prodam. Tel.: 77-406 _19150
R 4, letnik 1979, 55.000 km, registriran do junija 1988 ter prikolico, prodam.
Tel: 69-272_19151
Prodam APN 6, letnik 1985. Hrastje
154, Kranj_19152
Prodam JUGO 45, letnik 1985, bele
barve. Tel: 61-877_19153
Prodam Z 101, letnik 1985. Zalog 93,
Cerklje_19154
Prodam zelo dobro ohranjen AMI 8, registriran do 20. septembra 1988. Ni kolovski, Gradnikova 9, Kranj 19155 Prodam Z 101, letnik 1978. Kavčič An-drej, Gorenjesavska 58, Kranj 19159 Poceni prodam Z 750, letnik 1974, registrirano do aprila 1988. Tel.: 37-840 _19160
Prodam DIANO z rezervnimi deli, KAJAK in GUMAKA z motorjem. Tel.:
75-009_19161
Prodam JUGO 45, letnik maj 1985. Tel.: dopoldan 88-494, ogled popoldan Brane Cencelj, Bokalova 18, Jesenice _19162
Ugodno prodam Z 750. Jana Sitar, Sr. vas 9, Šenčur 19163 Prodam GOLF, letnik 1981, bencin. Boh. Bistrica, tel.: dopoldan 76-230.
popoldan 76-171_19164
Prodam R 4 TLS, letnik 1981. Tel.:
83-215, od 17. do 19. ure_19165
Prodam R 4, letnik 1983, 55.000 km.
Tel.: 38-441_19166
Prodam 126 P, letnik 1981. Tel.: 80-122, int. 134 (v dopoldanskem času) 19169 Prodam Z 750, letnik 1975 za 40 SM. Javornik, Struževo 14, tel.: 28-758
19170
(!(Q)IS®sgoiJ©IEnGLAS 18. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 13. NOVEMBRAjggl
Z 750, letnik 1976, registrirano do julija 1988, prodam. Perko, Križe 98, popoldan__19171
Prodam OPEL MANTO, letnik 1972, spredaj malo karambolirano, motor brezhiben. Alaga Pajič, Cankarjeva 46, Radovljica 19173
Prodam R 18 TU, 32.000 km, letnik 1985, beige barve. Simon Žnidaršič, Bodovlje 32, Škofja Loka 19174 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Mihalič, Zminec 64, Škofja Loka 19175 R 12, letnik 1974, obnovljen, registriran do novembra 1988, prodam. Tel.: 62-319_19178
Prodam Z 128, letnik 1982. Tel.: 25-952 _19182
Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1984. Zupan, S. Žagarja 11, Naklo _19185
Poceni prodam obnovljen. AUDI 60. Seljakovo nas. 35, Stražišče 19187
Naprodaj VIVA cela, obnovljena, registrirana do septembra 1988. Tel.: 23-548_19193
Prodam Z 750, letnik 1979 in Z 750, letnik 1980. Milan Djukanovič, Kovor 27, Tržič, ogled v soboto 19195 Prodam Z 101, letnik oktober 1977, z nekaj dodatne opreme, dobro ohranjena. Tel.: 27-923_19201
GOLF, letnik 1978, 70-000 km, garaži-ran, prodam. Krohne, Retnje 7, Križe _19202
Prodam po delih MOTOR in avtomatski menjalnik za VW 1302. Jože Sinko-vič, Kokra 16, Jezersko 19205
Z 101 C, letnik 1980, 67.000 km, zelo ohranjena, garažirana, prva registracija, prodam, cena po dogovoru. Tel.: 75-157_19209
Ugodno prodam R 4, letnik 1980, registriran do marca 1988. Božo Dajič, Golnik 46_19210
Prodam Z 101, letnik 1975, registriran do februarja 1988 za 50 SM. Miomir Miloševič, Kejžarjeva 37, Jesenice
Prodam OPEL KADET, letnik 1970. nevozen. Žarjavka 10, Trboje 19354
Prodam Z 125 P, letnik 1979. Vera Ra-dojkovič, Zlato polje 3/C 19355
ZAVESE vam ukrojimo in sešijemo
— z gubami, z volani, s čipko
— montiramo karnise
Pred nakupom zaves se posvetujte po tel.: 064/34-156 Se priporočamo!
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 LS, letnik 1980, prevoženih 48.000 km. Tel.: 69-012, dopoldan in 68-570, popoldan_19311
Prodam GOLF JXD, star 22 mesecev, v račun vzamem GOLF, star od 5 do 10. let bencinar Stara Loka 28, Škofja
Loka_19312
Prodam FIAT 125 P. Tel. 62-200 19313
Prodam TAM 110, leto izdelave 1976. v brezhibnem stanju, cena 300 SM. Mrak, Zminec 27, Škofja Loka, ogled zvečer 19314
Prodam JUGO 45/A, letnik 1986. V ra-čun vzamem Z 101 do 2 Mio. Jelovčan, Fr. Rozmana Staneta 3, Kranj, tel.:
23 725_19317
GOLF, dobro ohranjen, prva registracija 1978, ugodno prodam. Tel.: 26 707
_19321
Prodam Z 101, letnik 1979. Virmaše 84,
Škofja Loka_19322
Prodam WV 1200, letnik 1972, registriran do septembra 1988 Drago Jeriha, Šolska 4/a, Kranj Stražišče 19326
Prodam R 4, letnik 1978. Zasavska 47 __19328
Prodam Z 128, letnik 1983. Darko Šter benk, Rupa 11, Kranj, ogled popoldan
;_19330
Prodam CITROEN GS 1.3, modre bar ve, letnik 1980, dobro ohranjen Bog dan Djukanovič, Mrakova 1, Kranj
_19331
Prodam LADO 1300 S, letnik 1986 Sp Bitnje 24, tel  44 699 19333
Prodam TOMOS 15 SLC Tel  25 558 _19341
Prodam 126 P, registriran do oktobra 1988, cena 850 000 din Debeljak, Can karjeva 8, Tržič, tel 50 527 19346
Prodam DIANO, letnik 1978 Praprotna polica 19_19347
Prodam PRIKOLICO ;a osebni avto. Podreča 18, Mavčiče 19349
Prodam Z 128 CL. 34-673
letnik 1985. Tel.: 19356
Prodam Z 101 C, letnik 1982, registriran do julija 1988. Ogled v petek po 16. uri in v soboto. Mija Mravlja, Kranj, Škofjeloška 10, tel.: 26-870 19360
Prodam Z 101 1300, letnik 1980. Tel.: 74-274, od 16. ure dalje 19361
R 18 TU, letnik 1984, julij, prodam.
Tel.: 26-683_19367
GOLF JGL, letnik 1982, ugodno prodam. Tel.: 81-922_19369
Prodam 125 P, za rezervne dele. Suha 24, Kranj_19371
Prodam 2 GUMI zimsko letni 165-13.
Tel.: 25-919_19373
Prodam ohranjen KOMBI Z 850, letnik 1982, prevoženih 27.000 KM ( s sedeži) ali menjam za Z 101 ali JUGO od letni-ka 1980 dalje. Tel: 51-442_19378
Prodam OPEL KADET, letnik 1979, ga-ražiran, registriran do novembra 1988. Tel.: 61-540_19381
Prodam karambolriano ŠKOLJKO za JUGO 45 za 14 SM.Tel: 73-207 19382
Prodam R 12, letnik 1974, registriran do oktobra 1988. Franc Porenta, Sp. Senica 14, Medvode 19390
Poceni prodam dobro ohranjen avto
125 P. Sebenje 18, Križe_18963
Prodam osebni avto SCHIROCO, rdeče barve, letnik 1976. Smledniška 64, Kranj_18980
Ugodno prodam VVV 1200, letnik 1975, dobro ohranjen, registriran do maja 1988. V.Kokalj, Sp. Duplje 69/B 19020
Prodam Z 750, letnik 1985. Tel.: 51 -616, popoldan 19039 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 in Z 750, letnik 1976. Igor Eržen, Okroglo 23, Naklo_19042
Prodam R 18 TU, letnik 1984, kovinsko modre barve, prevoženih 30.000 km zelo dobro ohranjen, cena 7,5 Mio. Tel: 61-115, popoldan 19050
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. Pavlov, Zlato polje 3/E, Kranj_18738
Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, zelo dobro ohranjeno, prevoženih 26.000 km. Jože Šolar, Brezovica 21, Kropa,
po 14. uri, tel.: 79-738_19053
Prodam FIAT 126 P. letnik 1985, regi-striran do oktobra 1988. Horvat, Deteljica 1, Tržič 19055 Ugodno prodam R 4, letnik 1977. Marjan Bajželj, Kropa 149 19058
Prodam garažiran R 4 TLS, letnik 1977, registriran do aprila 1988. Delavska 24, Kranj Stražišče, tel: 23-631 19059
Ugodno prodam Z 750 in NSU 1200, letnik 1976, JAWO 175 ccm ter ISO-SPAN mleti in v kosih za izolacijo tal. Ravne 14, Boh. Bistrica, tel.: služba 76 100, int. 53_18669
Ugodno prodam R 4 TL, letnik 1979, obnovljen in registriran do julija 1988. Tel.. 81-646, dopoldan, 89-047, popoldan_19061
Prodam R 4, v nevoznem stanju, letnik 1975. Purkart, Sebenje 73, Zasip pri Bledu, tel.: 77-754_18800
Z 101 confort, letnik 1980, ugodno pro-dam. Tel : 33 290_19062
Prodam obnovljen Z 101, letnik 1976 Tel.: 36-694. popoldan_19063
Prodam VVARTBURG, letnik 1971, ce-lega ali po delih. Vrhovnik, Štefetova 15, Mlaka 19064
GOLF JGL diesel s S paketom, letnik
1984, prodam. Janševa 2, Radovljica __ 19067
Prodam garažirano ŠKODO Š 100 Fink, tel : 21 909, popoldan 19072
Prodam LANCIO Y 10 fire, december
1985, kot nova. Tel : 83 738 19081
Prodam VW hrošč, letnik 1964, registriran do oktobra 1988. Tel.: 83 857
_19083
Prodam GOLF, letnik 1978, prevoženih 59000 km, garažiran Ivan Lazar, Be nedičičeva 3, Jesenice 19085
Prodam Z 101. letnik 1978, dobro ohra-njeno Tel : 36 282 19086
Ugodno prodam osebni avto HONDA CIVIC 1200. letnik 1980. Kavčič. Podlju-belj 68/b, Tržič 19087
Prodam Z 101 comfort, letnik 1979 Grad 16_19089
Prodam 125 PZ, letnik 1979, obnovljen motor Mlekarska 27, Kranj Čirče _19090
Prodam Z 750, letnik 1981 Tel : 22-675. popoldan 19093
Prodam Z 101, letnik 1979 Tel  26 839
19094
DEŽURNI VETERINARJI
OD 13. DO 20.
NOVEMBRA 1987
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Ivana Slavca 1. obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dun od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779.
Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan
Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do b\ ure zjutraj — pa sprejemajo:
ZA OBČINO KRANJ:
dr. Bogdan Cepuder, dipl. vet., Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-994
ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA:
Davorin Vodopivec, dipl. vet.. Gorenja vas 186. tel.: <>8-.>!M) ZA OBČINO KADOVIJICA IN JESENICE: Janez Urh, dipl. vet., Kranj, Valjavčeva fi, tel.: 23-718 ZA OBČINO TRŽIČ:
Borut Sajovic, dipl. vet., Naklo. V. Rejca 1, tel.: 17-083 uli 79-0i>5 •
V petek, 13. novembra 1987, bo ob 19. uri ples na Kokrici
Igra ansambel
Agropop
Vabljeni!
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979. Bogataj, Podlubnik 162, tel.: 61 -327 18098 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984. Vid-marjeva8, Kranj, tel.:27-561 19099
Ugodno prodam avto SIMCO 1307. Janez Bukovec, Britof 179, Kranj, tel.: 36-009_19100
Z 850, december 1980, ugodno prodam. Tel.: 22-386_19101
Prodam R 16, registriran za 40 SM. Britof 101_19102
Prodam BMW 1600, starejši letnik. Marjan Lumpert, Trboje 66, Kranj _19103
Prodam osebni avto GOLF, letnik 1979. Balantič, Predoslje 86 19105 Ugodno prodam Z 101 confort, letnik 1981. Sp. Gorje 65_19107
Prodam Z 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, registrirano za 75 SM. Alpska 3, stanovanje 31, Bled 19110
Prodam OPEL MANTO S, prva registracija 1982. Tel: 83-620 19111
Prodam Z 101, letnik 1980. Matjaž Ar-telj, L.Hrovata 7, Kranj, tel.: 35-669 _19112
Prodam osebni avto CITROEN GS 1,3 super. Janez Pangerc, Sp. Lipnica 25,
tel.: 74-801, popoldan_19113
Prodam OPEL REKORD KARAVAN 1900, letnik 1976, dobro ohranjen. Drago Oman, Zg. Bitnje 24 19115
Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, 20.600 km. Čemažar, Zg. Bitnje 113 19116
Prodam LADO SL 1500, letnik 1976, re-gistrirano do junija 1988. Kremenovič, Struževo2/c 19118
Prodam VW 1200. Božidar Toplak, Zg. Bitnje 199, Žabnica 19120
Z 750, letnik 1983, poceni prodam. Rožna dolina 6, Lesce, tel.: 74-051 19122
Prodam Z 850, letnik 1981, prevoženih 65.000 km, dobro ohranjena. Franc Žun, Sp. Besnica 81 19124
Prodam ŠKODO 100 L, generalno ob-novljeno z več rezervnimi deli, registrirano do oktobra 1988 za 750.000 din. Zevnikova 3/a, Kranj, tel.: 21-612 19124
RENAULT 4 TLS, letnik 1978, z obno-vljeno karoserijo, v solidnem voznem stanju, prodam. Tel.: (064) 67-063, po
15. uri_19127
Ugodno prodam SAAB 96, registriran do avgusta 1988. Škofja Loka, tel.: 61 213, popoldan_19129
VW 1200, letnik 1975, prodam. Rozman, Češnjica 18, Podnart 19130
LADO 1200 kombi, letnik 1983, prevo ženih 25.000 km, prodam Bohinc, Za-poge 17, Vodice 19131
Ugodno prodam Z 101, letnik 1981 Tel: 36 885, popoldan 19133
Prodam GOLF JGL, letnik 1981, prevo-ženih 54 000 km Tel.. 79-646, po 14. uri
19140
Prodam OPEL REKORD 20 S. letnik 1980 ali menjam za GOLF diesel. Dušan Kogoj, Tomšičeva 98/a, Jesenice ____19141
Ugodno prodam R 4, letnik 1977. Ro-čevnica 18, Tržič 19142
apaiaiMiFojl
Prodam nov COMMODORE 64, dvojni kasetar fisher cr W 67 in zvočnika 2 x 80 W Gerden, M.Pijade 8, tel : 27 625 _19038
Prodam CIRKULAR z več operacijami, kuppersbusch, štedilnik tobi, novo kopalno kad, 3 kolesa, ročno škropilnico, hladilnik z zamrzovalnikom in koruzo v strožih. Tel : 27 811 19041
Prodam TRAKTOR pasquali TV 18. An ton Eržen, Zg. Lipnica 15/a 19045 Prodam dvojni KASETNIK 2 x 10 W Tel 28 159_ 19049
Prodam TRAKTOR ferguson 65 konj. moči, cena 150 SM Marjan Ovsenek, Mišače 12 pri Kropi 19056
Prodam novo stikalno URO za dvota-rifni števec Pavla Tootill, Zlato polje 3, Kranj_19057
Prodam iskra HI Fl stereo z zvočnikoma ter odpadno motorno OLJE Tel 40 694_19065
Prodam obnovljen pralni STROJ gore nje, HLADILNIK gorenje in barvni TV gold star. star 6 mesecev Tel  50 307 _19071
Prodam KOMBAJN za krompir znam ke vvillmaus. Zg Brnik 7. tel : 42 713 ._19075
Ugodno prodam pralni STROJ gore nje Franc Gašperšič, Žanova 4, tel : 23 763 19078 Prodam pralni STROJ El. star 5 let. manjša okvara za 20 000 din Falado re. Radovljica. Zale 17 19088
Proam VIDEORCKORDER hitachi na daljinsko upravljanje in video KAME RO grundig  Roman Bernard, Moste
26/a. Žirovnica 19092
Prodam  motorno ŽAGO husquarna 650  Boris Kopač, Mošnje 37/a, tel 79 043__19096
Navijalm STROJ AUMANN WGM 69200. prodam Tel (064) 67 063, po 15 un 19128
Prodam TV color gorenje, star 12 let. brezhiben za 17 SM Tel 50 204, os 17 ure dalje 19156 Prodam šiv3lni STROJ ruža step S elektronic v ko 'ćku Stroj je nerabljen m v garanci|i. cena 10 SM Tel  35 858
19167
Prodam ZAMRZOVALNO OMARO Go-renje 210 litrov. Tel.: 064/49-182
Šivalni STROJ v omarici bagat 706 višnja, nerabljen, brezhiben, prodam. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje. Metoda Damjanovič, Češnjica 20, Podnart_19179
Prodam šivalni STROJ bagat Jadranka in pralni STROJ gorenje. Tel: 41-159 _19180
Prodam pralni STROJ obodin cetinje, star pet let. Urankar, Britof 354, tel.: 36-309 _19181
Prodam zamrzovalno SKRINJO gorenje, 310-litrsko, malo rabljeno. Kavčič, Cankarjeva 27, Jesenice, tel.: 83-317 _19184
Ugodno prodam barvno TV GORENJE, velik ekran, star dve leti. Tel.: 38-005, popoldan 19196
Prodam dobro ohranjen pralni STROJ candy in nov gramofon philips. Tel.: 62-337_19203
Prodam rabljeno barvno TV, ekran 65. Pavel Vodnjov, Sp. Gorje 161 19207
Prodam barvni 60-807
TV montreal. Tel: 19208
Prodam TRAKTORJA deutz 30 konj. moči in IMT539. Voglje 53 19214
Prodam šivalni STROJ danica. Tel.: 38-569__19217
Prodam novo stikalno URO 15-odsto-tkov ceneje. Tel: 40-178 19228 Pralni STROJ obodin, starejši, poceni prodamo. Tel.: 38-356 19233 Prodam barvni TV iskra na daljinsko upravljanje in otroški VOZIČEK peg.
Tel.: 23-108_19246
Ugodno prodam barvni TV rudi čaje-vec, sistem lain, ekran 67. Ramovš, Šorlijeva 28, Kranj, tel.: 28-425 19254 Prodam črno-bel TV, star eno leto. Ivica Bijelič, Pristava 10 19263 Prodam STROJ za navijanje tuljav au-man. Tel: 43-040_19277
Prodam elektronski šivalni STROJ ruža step z rokavnim nastavkom, v garanciji. Tel: 38-005, popoldan 19301
Sprejmem delo na dom. Tel.: 39-145 _19339
Barvni TV iskra in hladilno SKRINJO (200 litrsko), prodam. Tel.: 39-360 _19344
Prodam hišni RAČUNALNIK philips 2000 S, cena ugodna. Franc Bobnar, Godešič 33/a, Škof ja Loka . 19365 Poceni prodam barvni TV iskra azur, star tri leta. Beleharjeva 47, Šenčur __19389
Prodam krožno ŽAGO mio standard (cirkular) in krožno ŽAGO iskra. Tel.:
27-236_19392
Prodam pralni STROJ gorenje in hla dilnik 170-litrski, po ugodni ceni. Tel.: 61-058 19397
Prodam pralni STROJ gorenje PS 304, kot nov. Tel.: 74-343, Radovljica 19398
GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ
RESTAVRACIJA V 1 NADSTROPJU ODPRTA OD 17 -24 URE RAZEN NEDELJE IN PRAZNIKOV
Bogata ponudba, dobra postrežba, solidne cene, priložnost za:
- ZAKUUČNE DRUŽBE
- DRUŽINSKE SLOVESNOSTI
PRIREDILI BOMO TUDI SILVESTROVANJE INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TEL :
21-387
VABLJENI
*****
TEDEN METKE IZ CEUA V NAMI
od 16. do 21. novembra — 20 % popust pri nakupu posteljnine in trenirk
ISKRIN0 ELEKTRIČNO ORODJE lahko kupite te dni tudi na 4 obroke. Prvi obrok je hkrati polog, obresti pa so 22,33 %. 17. novembra pa vam bo predstavnik Iskre od 9. do 11. in od 15 do 18. ure uporabo električnega orodja Iskra praktično demonstriral.
SVETOVANJE MODNIH KREAT0RK
GORENJSKIH OBLAČIL KRANJ 16 no
vembra in Triglava Kranj 17. novembra, oba dneva pa tudi Namine kreatorke od 15. do 19.
ure.
nama ŠKOFJA LOKA
VELEBLAGOVNICA
Prodam rabljeno navadno OPEKO zidak, 900 kosov. Čadovlje 1, Golnik _19158
Ugodno prodam dvojna hermetična VRATCA za kamin iz nerjaveče pločevine in termoakumulacijsko PEČ 5 KW. Tel: 60-994_ 19176
Prodam 1 m3 suhih hrastovih PLO-HOV, debeline 5 cm. Novosel, Koritno 8. Bled_19276
Prodam novo kopalniško GARNITURO in 700 kosov rabljene strešne OPEKE. Tel.: 36-225_ . 19279
Prodam smrekov OPAŽ. Tel.: 40-083,
zvečer_19280
Prodam PUNTE, BANKINE in nekaj lesa za ostrešje različnih dimenzij. Rant,
M.Pijade 3, tel.:25-730_19029
Prodam rabljeno strešno OPEKO cementni špičak. veliki format in kikindo. Tel.: 57-182_19134
razno prodam
35 % ceneje prodam 400 m PPR KA-BLA in 50 mž     RABIC MREŽE. Tel.:
46 369__
Prodam 6 plošč aluminij PLOČEVI NE 0,4 mm, PGP 3 x 2,5 ca. 25 m in PGP 5x1,5 mm ca. 40 m. Kavčič, Zasavska c. 26, Kranj-Orehek
Prodam plašč BIZAM št. 44. Tel.: 34-648, dopoldne
Star čebelnjak in pomivalni stroj iskra, prodam. Zlato Kos, Poljane nad Škofjo Loko št. 42_19031
Prodam zimsko JAKNO št. 42. Tel.: 61 228 19032
Prodam ZVOČNIKE alpus 80TT1OVV 35 SM in TAPISERIJO slika, ročnoo 2
10. Tel: 50-852 ™lU
Prodam rabljeno: strešno opeko, iskra mediteran barvno daljinsko up«' vijanje, peč na olje, štedilnik (2 P',n_ elektrika). Možina, Sv. Duh 68 pri samostanu, Škofja Loka 1W
Prodam REDUKTOR in MOTOR *8 gradbeno dvigalo ali za odvoz gnoja i* hleva, manjši GUMIVOZ za vprego.in PEČ stadler za centralno, malo rabljeno. Ul. Mede 39, Naklo, tel.: $7-70fg2y3
Prodam nov ŠTEDILNIK corona~2+^ 15-odstotkov ceneje ter 80-basno HARMONIKO  melodija. Stružnica
10/a, Šenčur___1924»
Zaradi adaptacija lokala prodajam0, točilni pult, mize, stole in ostali droDn inventar. Slaščičarna Šink, Titovjrg
11, Kranj, tel: 21-154 ___g2j: Prodam Z 750, letnik 1976, registrirana, ZMAJA hiway, dvojno platno in nov kopalno litoželezno KAD. dolžine 1"V cm. Jože Kuhelj. Loka 94, Tržič_J_jf!L. Ugodno prodam otroški kombinira"' VOZIČEK Vlašič, tel: 34-674 _J__t!g Zamrzovalno OMARO 120 litrsko HLADILNIK, zelo ugodno prod^ Tel " on —__1,1__ 192_;
33 912, popoldan PLAŠČ
Prodam SENO. Tel, 70-401-19037     Vodarn HARMONIJ v kovčku me 2
-z-1——- ja. Sp. Bitnje 11, Zabnica j^tcj
gradbeni mal
Prodam 15 m3 suhih bukovih DRV
Tel 80 590_19281
Prodam 2 kosa OKNA 3 delna zaste klena dvojna, malo rabljena, 1 kos ko vinsko delavniško OKNO 90 x 150 cm, zastekleno, 22 kosov snežnih LOVIL CEV, malo rabljenih Tel   40 626, po
14 uri__19290
Macesnov OPAŽ7 ugodno prodam Tel 44 064. zvečer 1292 Prodam nov 120 litrski BOJLER tam stadler Traven. Sveteljeva 21. Šenčur
_19298
Prodam betonske CEVI 100 x 15. po ugodni ceni Tel 27 014 19324 Prodam suh OPAŽ Boštjan Kalan. Poljšica 6, Podnart. tel 70 225 19325 Ugodno prodam 6 novih notranjih vrat, mahagonij s podboji Tel 27 928 _19340
Prodam rabljeno strešno OPEKO tole
Tel 41 100__19362
Notranje omete oddam naiboljšemu ponudniku Šifra Dogovor 87 19391 Ugodno prodam kombi PLOŠČE 3 cm Kuraltc i 4 Šenčur 19394
MEŠALEC, ŽALUZIJE in 80-litrski BOJLER prodam. Tel: 75-361 19044
Prodam krzneno JAKNO (lisica) št. 40. Tel.: 88-593_19046
Prodam drobni KROMPIR za krmo ži vali. Zadraga 13, Duplje 19054
Prodam drobni KROMPIR za krmo. Jezerska c. 2, Kranj 19060
Prodam večjo količino REPE za kisa-nje. Vopovlje 12_19070
Prodam semenski KROMPIR igor Franc Mol, Voglje 39, Šenčur, tel : 49 088_19073
Prodam višinsko SONCE Tel.: 38 469 _19104
Prodam nov PLAŠČ bizam št 44 tel 34 648, dopoldan_19132
Prodam krzneno JAKNO avstralska koza št 42 Tel : 60 806 19136
Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA in semenski krompir ve-sna Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70 164 19137
Prodam Z 750. letnik 1971, Z 750, letnik 1973, generalno obnovljen Z 101, letnik 1986. 126 P. letnik 1980. BMW 318 I. letnik 1984, BMW 100 LS, letnik 1983 motor DELAVNICO v izmeri 220 m2 in 1/4 stanovanjske hiše ter PARCELO z začeto gradnjo Gradnja dokončana do prve plošče, prodam tudi vse stroje in material v delavnici ter vpeljano obrt, zaradi odhoda v tujino Darko Komac. Breznica 29, Žirovnica, tel : 80 434 19138
Prodam domače žganje sadjevec Sta nonik. Log 9. Škofja Loka 19144
Ugodno prodam 2 x komplet smučar sko OPREMO, s pancerji, smučmi in palicami ter OKOVJEM marker MRR, popolnoma novo Andrej Košir. Kidn čeva 26. Jesenice 19198
Nujno prodam nenošen nov usnjen zimski plašč rjave barve, kombiniran s krznom m rjave nenošene zimske škornje št 40, podložene , vse skupaj cena 30 SM ter poročno obleko unikat enkrat nošeno (lahko tudi za nosečni co) za 14 SM Tel  36 833_19211
Prodam mešana suha DRVA Povije 2, Golnik 19212
Ugodno prodam kombiniran STROJ za obdelavo lesa UM 11 s pripadajočo opremo ter rabljeno sedežno GARNI TURO (kavč. dva fotelja in dva tabure ja) Kolevski Partizanska 5, Tržič, tel
51 783 _ 19213
Prodam trajnožarečo PEČ. KOMPRE SOR 100 litrski ter novo usnieno mo ško JAKNO št 42 Marko Jelovčan. Šutna 64, Žabnica 1921 f.
Prodam ženski ri_«ov- mu., ij in pes (zelo podoben volku) št. ^'jfto žensko JAKNO lisičje tačke št 40-*' cena po dogovoru. Tel.: 75-800_Jj?£--Ugodno prodam novo žensko ^n^\> JOPO št. 40,  polarna  lisica. 'e7g
26-114, popoldan _____Jj!d-t-
Prodar- ,J ■   i—...... mel°°l'
ja Sp.
Prodam JOGI 140 x 190 cm, SM"," elan 180, PANCERJE št 42 Mat«;!-' Ul. 1. avgusta 1
Prodam drobni KROMPIR
17___
Prodam AVTO S E D EŽ, NAHRrrN'^o chico STOLČEK na kolesih z rrt'jgg
Tel : 47 454__
VVhiler GOBELIN "Zadnja večerja* °6_ kvirjen, prodam VVagner. T Odro Kranj I—
^<ablA
19309
Prodam 750 m telefonskega dvožilni,   za   polovično ceno
68 446 _____
Prodam 25 m3 suhih, mešaTiih^)«
Tel 39 445_
Prodam FIAT 750. letnik 1976. gara^ ran, malo rabljen, cena 800 000 dm. s stavljive  OMARE  za  dnevno s0° brest barbara, dolžina 4,5 m, ce 400 000 din. zopass pomivalni STK" skoraj nerabljen, cena 150 000 din 1 & volneno PREPROGO z vzorcem * *j2 m, cena 150000 din  Ul Mladij brigad 2. Kranj, tel 22 005. P0P0,dga329
Prodam semenski KROMPirTigo^V va množitev in krompir za krmo. Vi ko 71. Šenčur
Avstrijski globok otroški VOZIČEK ' otroško POSTELJICO z jogijem. P'° dam Tel 39 488, od 17 do 20 ureg342
Prodam semenski KROMPIR '9°r' ^ milni krompir in krmilno peso Sred J
vas 51. Šenčur_
Zelo ugodno prodam novo krzr,ea'|o JAKNO (stnžena ovčka rjava) m m» rabljem usnjeni velur PLAŠČ (ri3V!L:i
40 Tel 34 681___J?i>
Prodam večjo količino krmilne ^anc Bobnar, Godešič 33/a. S*0',
Loka __J^|
Prodam SMUČI z vezmi m PANCEPJ št 7 Trata 8. Cerklje na Gorenjskem^
Prodam večjo količino semensk«^ KROMPIRJA igor Preddvor 10__J^ Ugodno prodam otroško POSTELJ z jogijem. novo raztegljivo m'zo'f ,a l sivnega lesa in dve zimski GUM' ^3
5eK
750 Jelene. Kovor 92, Tržič_
Prodam kombiniran otroški VKJZ0,e<^ znamke peg m NAHRBTNIK za
čka Tel  37 645_______—"Jjalr
Prodam NUTRIJE z mladiči 1? *\ 16 od 15 °,V
i\|o vzreio ure
Tel   47 180.
Prodam novo klavirsko HARM^^u 60 basov 5 registrov, novo ter p0v
Prodam JOPO nutri|a št 42. novo Tel  (061) 576 309 19223
60 Dasov s regi mulacijsko PEČ aeg vgridm  ŠTEDILNIK i Tel  62 192
3 KW ■■■ kra pečico jg396
PETEK, 13. NOVEMBRA 1987
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.19. STRAN ©M5M^©IESGLAS
živali
Prodam 200 kg težko SVINJO za dopi" tanje. Stanonik, Log 9. Škof|a Loka
19145
Prodam 15 do 160 kg težke PRAŠIČE l____onik. Log 9, žkof ja Loka 19146 Prodam TELIČKO friziko, staro en te
^_Hraše 25. Lesce_19157
Prodam četrtič osem mesecev brejo KRAVO Srednja vas 44, Šenčur 19168 Prodam več brejih TELIC m kozolec (komplet). Kurirska pot 11, Primskovo
_19183
Prodam KRAVO s teletom Marjan Ovsenek, Brezje pri Tržiču 42 19191 Prodam KRAVO simentalko in BIKA. «arega 10 dni. Razgledna 14, Bled
_19200
Prodam KRAVO visoko brejo friziko in KONJA za vsa dela Rudi Hrovat. Begunje 96 19204
Prodam KRAVO 7 mesecev brejo La novce 39 100,v
19220
Prodam KRAVO simentalko, drugič brejo 5 mesecev Jereb, Podjelovo br-
^9_j3ovodenj__19226
Prodam TELICO za zakol. Tel 45-594
__ _19240
Prodam tri leta starega KONJA haflin 9erja. Janez Udir, Kamna Gorica 91
__19285
Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 60 !_9_jMihelič. Poljšica 23, Podnart 19296
Prodam BIKCA simentalca. Sp. Bela 4, Preddvor 19297
Prodam večjo število OVAC. Tel.: 68-594 19310
prodam teden dni staro TELIČKO za "adaljnjo rejo. Soklič. Selo 22, Bled
_19323
Prodam KRAVO po teletu, ali 3 mese-Sl^ejo Olševek 40, Preddvor 19343 Prodam"mia<jiče nemškega OVČARJA * rodovnikom stari so dva meseca. Preddvor 8 _19350
Prodam PRAŠIČKE 20 do 30 kg težke, °'KCA in TELIČKO črno-belo in 15 tednov brejo SVINJO Krt, Kurirska 7, Kranj _19368
Prodam mlado jalovo KRAVO ali me-nJam za brejo Praše 14, Mavčiče
19377
^daTrTpRAŠIČE za zakol, TRAKTOR s_*utf 45 s kabino, bukova DRVA in de *e Lahovče 19 tnl  49-576 1939!
Prodi
odam KOBILO, staro 4 leta. Sp. Laze £?_Gorje 19385
19395
-damT4 dni staro TELIČKO. Voglje
~-L______^ _19028
f. rnesecev brejo KRAVO prodam, ^"ono U 19030
8 mesecev, kofja Loka
19035
Prodam TELICO, brejo Ber9ant. Kidričeva 29, SI
P^dam belega perzijskega MUCKA, Sglggaeno |et0. Tel.: 74-219 19040 Prodam plemenskega OVNA solčav-7e Pasme. Janez Urh, Sebenje 78, Za
!_PJJled_19048
Prodam"TELIČKO, staro 10 dni. Sred-
^ly£s38, Šenčur_19066
Prodam TELICE simentalke in KRAVO »'mentalko s teličkom Angela Zadni
!^g9_Jezersko 127_19082
Prodam 4 tedne staro FRIZIKO in mol-1!!!JIR0J vestfalia Tel. 79-012 19084 Vodarn KRAVO 4 mesece brejo in TE-
<-0 simentalko, 5 mesecev brejo. Je-
ierjsJ^a_c_43 _19091
^LlCO črno, že pripuščeno, zame
lam za mlado klavno goved ali pro-
z!rI__TeL: (061) 50-085_19095
^odam KOBILO, vajeno vseh del, težjo okoli 550 kg Ivanka Pristov, Doslov-_19114
T/odam KRAVO ki bo v kratkem telila. Z°j_lo20 19123
Za prodajo najnovejših slovarjev potrebujemo AKVIZITERJE Šifra Iskan artikel__ 19172
Spreimem delo na dom Tel  38 686
19265
ilanovanja
Iščem kuharja ali kuharico za sezon sko delo v Švici Zaželeno pasivno znanje nemškega jezika Starost do 30. let. Naslov v ogl-oddelku 19001 Nujno sprejmem kakršnokoli delo na dom na območju Radovljice in Jesenic. Tel.. 82-950 19068
k ~—•—
v~D'm starejšo vseljivo hišo 100 m2 z T«i°m„300 ™2 v Škofji Loki ali okolici. ^iPJl__»58-218 19043
re!«°9ra'eno hišo (III IV. faza) ali sta srsi h|šo (do 15 let) kupim, šifra: ^'ca Kranja 19077
Sifr'm staro rnasivno pisalno MIZO
j^^ustika ali podobno_19148
licnlrT1 T^LETA simentalca bikca ali te |5k*» rejo, težko 100 do 120 kg Ro
j^Baš^|jj5_ 19149
5^^T7a"b|jeno vrtno MREŽO. Tel.: ^6__J_ 19197
iS!1" menia'nik za FORD ESCORT Cvetkov, Tomšičeva 19, Kranj
_19345
IjJf^SPACKA od letnika 1975 dalje, Trn °, Poškodovan ali karamboliran j^-?ij84_19359
tetlE 10 dn' starega BIKCA. Tel : 19363
V središču Jesenic prodam dve sobi (50 m2) v II nadstropju, primerno za mirno obrt ali pisarne. Kličite tel
(061) 313 566 __19047
Oddam SOBO sostanovalki študentki Tekstilne šole najraje IV. letnik Naslov v ogl oddelku 19076
i( —_____
dafooelovanju pri prodaji dobropro te j e0a artikla VABIMO dekleta, fan-q_.? Zakonske pare Delo ob vikendih Prev stimulaciia' zaželen lasten 3e ,°* Informacije vsak dan na tel.: f^Lli_od20 do 21. ure_19375
sok'6, 17 let, išče delo na don ali ob ^OjaM-el: 23-115_19393
stn?°ra/no delo na dom nudim samo Sifi2' „Slv|LJI -šivanje bluz in oblek. fr^Li^čni izdelek_19188
deio'mo vse- k' D' radi z akviziterskim žil. I" Pred novim letom veliko zaslu-^-^j^JjNovoletni program 19221
d^. Pridnim, kreativnim in vedrim prodet.°m ali pprom, dajem možnost ri n_aje različnih artiklov po lastni izbi a|n lerenu, skupinsko delo, individu-d«lov d3'° po Podjetjih če želite so vii»„- n'8 z mano, prosim za kratek ži-•^IlijPjs^Šifra: Resnost 19255
rtan.opffema
Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch in PEČ kuppersbusch. Milan Štebe, Pod boršt 14, Komenda 19027 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektn-ka), hladilnik, otroško stajico, hojico
Tel .61-604_19033
Trajnožarečo PEČ tobi plamen, kurje-no eno sezono, prodam. Franc Pintar, Zminec 35, Zadružni dom 19034 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW. Janez Žepič, Retnje 13, Križe, tel.: 24-654, dopoldan in 57-056, popoldan _19051
Ugodno prodam rabljen električni ŠTEDILNIK gorenje (4 + 2) in rabljen HLADILNIK gorenje. Tel.: 74-702 19052 Prodam regal za dnevno sobo (raztegljivi trosed in dvosed, klubsko mizo, dva tabureja), kuhinjsko mizo in 4 stole. Klicati v petek in soboto popoldan, nedeljo ves dan na tel : 34 781 19069 Prodam rablujeno SPALNICO. Šubic, Prešernova 19, Radovljica 19074 Prodam sobno sedežno GARNITURO. Tel.: 23-024, od 16. do 19. ure 19079 Prodam starejšo SPALNICO, lahko tudi po delih. Kranj, tel.: 35-505, od 16. ure dalje 19080 Prodam kombinirano PEČ tina z 80 -1 i -trškim bojlerjem. Janez Brvar, Zg. Bitnje 98 19097 Ugodno prodam PEČ na trdo gorivo alfa rustik, ŠTEDILNIK iskra venera (2 + 2) in novo otroško mak SOBO. Jože Rozman, Smlednik 25, Smlednik _19108
Ugodno prodam pralni STROJ gorenje in termoakumulacijsko PEČ 2 KW. Franc Jenko, Valburga 18, Smlednik _19109
Prodam nov 125-litrski kombinirani BOJLER za centralno ogrevanje, 10 odstotkov ceneje. Tel.: 65-058 19117 Termoakumulacijsko PEČ aeg 4 KW,
prodam. Tel: 21-046_19119
Prodam nov kombiniran BOJLER, 80-litrski, domače izdelave, drva, premog, elektrika. Miha Močnik, Milje 37,
Šenčur, tel.:43-127_19125
Prodam en nov in en malo rabljen Dl-
VAN. Tel.: 24-200_19126
Prodam nov BIDE. Tel: 26-349 19135
Prodam dober KAVČ cena 25.000, žen-sko KOLO rog 50.000, vrata ultrapas 60 cm in 80 cm. Tel.: 24-127 19139
Prodam kuhinjsko MIZO ultrapas, novo, dvodelno in TV iskra gama, rabljen, zelo poceni. Tel.: 62-018 19177 Prodam jedilni kot in mizo marles, pro-
dam. Tel.: 27-608_19186
Prodam kuhinjske OMARICE. Mirko
Ninič, Hrastje 22, Kranj_19190
Prodam sobno PEČ na olje in PEČ na trdo gorivo (primerna tudi za kuhanje) in otroško KOLO mediteran. Kranj, Ul. Mladinskih brigad 12 (za Vodovodnim stolpom) 19194 Ugodno prodam kotno sedežno GAR NITURO. Smledniška 48, Kranj 19206 Prodam trika RADIATORJE, nekaj cevi za centralno kurjavo in dva lijaka z od cejalnikom. Tel: 21-215 19218
Prodam peč na olje EMO 6 za 6 SM.
Naslov v ogl. oddelku_
Novo PEČ tvt central 23 prodam 15-odstotkov ceneje Tel.: 42-161, dopoldan Fras 19231 Ugodno prodam ohranjeno komodo za perilo, pomivalno korito in pol štedilnik na trda goriva. Mladinska 2,
Kranj, tel.: 22 257_19232
Zelo poceni prodam sedežno GARNI TURO.   Jerončič,   Planina   16, tel.: 21-675 19243 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW. Tel.: 27-001_19264
Prodam 6 KVV termoakumulacijsko PEČ za 15 SM Kristan, Vodopivčeva
10__19315
Poceni prodam PEČ za etažno central-
no. Tel.: 46-240_19316
Prodam pomivalno MIZO, dva desna KORITA (120x60). Medvešček. Mencingerjeva 3, Kranj 19335 Prodam starinsko POHIŠTVO, ročno delo. Tel.: (061) 481 375, po 15. uri _19338
Prodam skoraj novo termoakumulacijsko PEČ aeg 2,5 KW. Pokopališka pot
7, Naklo, tel.: 47-046_19348
Prodam plinski ŠTEDILNIK na 4 goril-nike s pečico, PEČ na olje in ŠTEDILNIK na trda goriva, štajer, Župančiče va 9, Kranj 19351 Prodam nov kuhinjski KOT z mizo 20-odstotkov ceneje Franci Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič 19358
Prodam   termoakumulacijsko PEČ.
Tel.: 67-142_19366
Prodam nov ŠTEDILNIK kuppers busch   10 odstotkov  ceneje Zelnik,
Pivka 18, Naklo _19370
Prodam ŠTEDILNIK, trda goriva. Tel.
Oddam sobo ženski za pomoč v gospodinjstvu ali samskemu moškemu. Naslov v ogl oddelku 19189 Mati s hčerko išče garsonjero ali sobo Šifra: Solidni 19199 Študentki oddam sobo. Naslov v ogl. oddelku 19234 Zamenjam dvoinpol sobno novo lastniško STANOVANJE na Planini za enakega na območju Vodovodnega stolpa KS Primskovo, Jezerska 41, Kranj _19337
Izgubljeno
Pogrešam TELICO simentalko, teža 300 kg s posebnim znakom, ki je bila na paši v Jelovici na Selski planini. Kdor kaj ve, naj javi na Mulej, Selo 20, Bled, tel. 77 300 19299 Poštenega najditelja ženske SEIKO URE prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Tisak, Trg Rivoli 3, Planina III, Kranj 19336 Pogrešamo sivo-črnega škotskega TE-RIERJA Prosimo za kakršnokoli informacijo o njem Tel : 36-378 19386
poselil
Prostor v pritličju, primeren za prodajalno, na relaciji Jesenice-Bled-Tržič ali okolici vzamem v najem. Naslov v uredništvu. 19036
V Sebenah pri Tržiču prodam zazidljivo PARCELO ( cca 700 m2). Tel.: 22-835_19143
V Zalošah 2 pri Podnartu, 20 km od Radovljice ugodno prodamo manjšo HIŠO in VRT 434 m2 Ogled v soboto 14. novembra od 15. do 17. ure in nedeljo 15. novembra od 9. do 11. ure _19300
Prodam GARAŽO na Zlatem polju. Jelovčan, Franca Rozmana Staneta 3,
Kranj, tel.: 23-725_19318
Prodam 1,3 ha pretežno smrekovega GOZDA (hrib) na področju k.o. Grad.
Tel: 42-688 _19320
Prodam HIŠO v Kranju. Tel.: 24-053, od 7. do 15. ure 19334
PPIPEPITVE
V petek, 13. novembra 1987, bo ob 19. uri PLES na Kokrici. Igra ansambel AGROPOP. VABLJENI! 19000
GASILSKO DRUŠTVO Virmaše, Sv. Duh prireja tradicionalno MARTINOVANJE, ki bo v soboto, 14. novembra s pričetkom ob 20. uri v kulturnem do-
mu Sv. Duh._19258
PRVA PREDSTAVITEV kasete NAJ-NAJ skupine DON JUAN, s plesom, v soboto, 14. novembra ob 20. uri v dvorani Primskovo 19357 Ansambel JEVŠEK igra vsak petek in soboto pri ŠPANU v Ljubljani. 19401
OBVElf IEA
IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel : (061) 216-673 _18497
BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVA-NJA v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 17. novembra 1987 ob 15.30 uri in 19. novembra ob 8. uri. Delavski dom, vhod 6 ali do vpisa po tel.: 47-256 _19025
Izdelujem praznična oblačila po meri, ter ostala ženska in otroška oblačila-v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 19121
ŽAGAM drva v Kranju in okolici. Tel.:
37-213___19287
MESARSTVO ČADEŽ, Visoko 7/g: Sporočamo cenjenim kupcem, da bo ponovno odprta prodajalna na Jezerski c. 3, Kranj Primskovo, danes v petek, 13. novembra 1987. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! 19372
V SPOMIN
13. novembra 1986, sredi velikih načrtovanj in neumornega dela te kruta usoda nam je vzela
Tj v grobu mirno zdaj počivaš, truplo zdaj ti tam trohni, a nam ostala je praznina, ki tako, tako hudo boli.
MARTIN DELOVEC
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in obiskujete prerani grob
VSI NJEGOVI
OlTAEO
70 351
19374
Prodam GARAŽO -Vrečkova Planina. Tretjino denarja takoj, ostalo ob predaji ključev maj 1988. Rus, Gorenjske-ga odreda 4, tel : 33-028_19192
Iščem inštruktorja za matematiko za I. letnik srednje šole in prodam Z 750, letnik 1976, registriran do junija 1988.
Tel.: 24-706_19227
V Kranju ali okolici vzamem v najem
garažo. Tel: 23-108_19245
GARAŽO na Planini kupim ali vzamem v najem. Tel.: 22-974 J9327
V SPOMIN
Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, ati se več ne prebudiš.
14. novembra mineva leto dni polno žalosti in bolečine, ko nas je zapustil naš ljubljeni sin
TOMAŽ BENEDIK
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
VSI NJEGOVI
Golica, 13. novembra 1987
OPRAVIČILO
Prišlo je do neljube pomote pri spominu na
Franca Flajšokerja. Napačno je bil napisan priimek, ki se pravilno glasi
FLAJŠOKER
Za neljubo pomoto se opravičujemo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in brata
MIRKA TERANA
p. d. Trnovca
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, dragim prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih nesebično pomagali. Naša zahvala velja vsem sorodnikom, znancem, GD Duplje, dupljan-skim pevcem, godbi iz Tržiča, ki ste ga tako mnogoštevilno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja ustna in pisna ter vsem darovalcem cvetja. Posebna zahvala dr. Krumpesterju za njegovo dolgoletno zdravljenje ter tov. Megliču za njegove tople besede ob slovesu in duhovnikoma za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena
hvala.
Žalujoči: žena Milica, hčerka Micka z možem Franceljnom, vnučka Urška in Mirči ter sestra Francka, brata Metod in Ciril in ostali sorodniki
Duplje, 9. novembra 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, svaka
LOJZETA^ LONGARJA st
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Planiki Kranj in Kokri engro Kranj. Vsem še enkrat hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Golnik 1987
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
NEŽE KUHAR
p. d. Klemenčkove iz Zg. Dupelj 71
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi osebju doma upokojencev v Kranju za nego in vsem, ki ste jo obiskovali. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Ugodno prodam sedežno GARNITURO ( kavč, 2 fotelja, tabure). Jelene, Podlubnik   162,   Škofja   Loka,t el
61-331_19380
Prodam nov JOGi 180 x 200 za 10-od stotkov ceneje. Tel.: 84-095 19388 Poceni prodam rabljeno trajno žarno PEČ. Kopina, Predoslje 148 19399
Prodam vzidljiv nerjaveč namizni ŠTE-DILNIK in RACE. Fujan, Hraše 5, Smlednik 19400
Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
TONI GRČAR
Od njega se bomo poslovili danes, 13. novembra 1987 ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Marta, Matej in Nataša, mama in brat Marjan z družino
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, brata, dedka, pradedka, tasta, strica in svaka
FRANCA KOSELJA
Sarnekovega ata iz Sp. Lipnice
nam je bilo v uteho, ko se ga je z izrazi sožalja in lepimi besedami spomnilo toliko ljudi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in ga počastili s cvetjem. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Radovljica, Splošne bolnišnice Jesenice in Kliničnega centra Ljubljana za skrb in nego v času bolezni. Prisrčna zahvala za nesebično pomoč sosedom, pevcem iz Krope in Podnarta za ganljive pesmi, praporščakom, župniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem, ki ste nam pomagali in počastili njegov spomin iskrena hvala! VSI NJEGOVI
Sp. Lipnica, Sp. Dobrava. Koroška Bela, Kamna gorica, Radovljica, Češnjica pri Podnartu, Lesce, 6. novembra 1987
NOVICE IN DOGODKI
GLASOVA ANKETA
Se bodo otroci obrisali pod nosom
Dedka Mraza v Kranj ne bo?
Kranj, 11. novembra — Kdove kako bodo starši razložili otrokom, zakaj dedek Mraz v Kranj ni prišel. Ker niso bili pridni? Ker je tako obubožal, da ga je sram hoditi naokoli s praznim košem? Ta je pa dobra, boste rekli, zdaj že dedek Mraz nima denarja!
Na žalost je res tako. Vse namreč kaže, da bo novoletna prireditev, ki jo v kranjski občini že nekaj let prirejajo za vse otroke, brez razlik, letos v dobršni meri padla v vodo. V Kranju in v Cerkljah bodo sicer postavili pravljično vas, toda, če se v krajevnih skupnostih ne bodo znašli sami (našli denar), ne bo lutkovnih igric in drugih predstav, na katere je prihajal tudi dedek Mraz s polnim košem daril. Prinesel jih je za vse otroke, za vse enaka.
Težko je verjeti, da se je zataknilo pri 40 milijonih dinarjev, kolikor bi veljala celotna prireditev: pravljična vas, krajevne prireditve in obdaritev 8.300 otrok. Obdaritev bi veljala približno 18 milijonov dinarjev. Res težko je verjeti, da tega denarja v Kranju ni moč zbrali (lahko pa si privošči milijardne izgube). Čemu takšna varčevalna poteza prav pri najmlajših, ki denarja še ne znajo preštevati in bodo dedku Mrazu zelo zamerili, če ga v Kranj ne bo!
Zakaj se je zataknilo? Pro-
blem je minuli sredo obravnavalo predsedstvo občinske konference SZDL, pri kateri deluje poseben odbor za praznovanje dedka Mraza. Predsednik odbora Andrej Lapajne je naravnost povedal, da se je naveličal prosjačiti po delovnih kolektivih, hkrati pa podpisovati visoke zneske na računih za razsvetljavo, postavitev smrek, lutkovne predstave itd. Financiranje namreč ni urejeno, vsako leto sestavijo poseben sporazum, po katerem naj bi letos prispevali po 2.000 dinarjev na zaposlenega. Do 4. novembra se je nateklo le 1,9 milijona dinarjev, denar so v glavnem nakazale manjše delovne organizacije, nekatere pa le po 500 dinarjev na zaposlenega, s pripisom, da so upoštevali inflacijo (lani je prispevek znašal 300 dinarjev). Odbor je zato predlagal, predsedstvo pa se je s takšno odločitvijo strinjalo, da bodo zbrani denar vrnili delovnim kolektivom, saj ga je premalo, prav tako pa ne bi bilo pošteno, da bi prispevali le nekateri. Tako jim bo ostalo le 5 milijonov dinarjev, ki jih prispevajo
Število neplačnikov stanarine in upravičencev do družbene podpore narašča
Revščina ogroža tudi štiričlanske družine
Radovljica, 10. novembra — Radovljiški občini se pozna, da gospodarstvo dosega dokaj dobre rezultate (ob tričetrtletju je bil v izgubi le Jelplast iz Kamne gorice), in da ima temu primerno tudi razmeroma malo socialnih problemov in v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji tudi malo neplačnikov stanarin —* vsega 86 do 2800 oziroma manj kot tri odstotke (ponekod je ta delež tudi osemodstotni).
Da število neplačnikov počasi narašča, nikogar ne presene ča. Stanarina je namreč letos kar trikrat poskočila (1. februarja za 57 odstotkov, 1. julija za 59 in 1. novembra za 55) in je postala enakovreden izdatek drugim bivalnim stroškom — ogrevanju, elektriki, vodi. Za stanovanje, veliko 62 kvadratnih metrov, je zdaj treba odšteti 38 tisoč dinarjev na mesec; bivalni stroški (brez plačila elektrike) za stanovanje, veliko 76 kvadratnih metrov, pa so, kot je pokazal izračun, presegli že 120 tisoč dinarjev na mesec.
Ko so v radovljiški stanovanjski skupnosti analizirali, kdo so neplačniki stanarin, so ugotovili, da je med njimi 69 takih, ki so pozabili na plačilo, se za kratek čas znašli v finančni stiski, bili dalj časa (službeno) odstotni in podobno, le 19 pa je spornih in »zrelih« za sodno izterjatev. Na prvem mestu liste neplačni-
86 neplačnikov stanarin dolguje radovljiški stanovanjski skupnosti približno 15 milijonov dinarjev, kar ustreza vrednosti »stanovanja«, velikega 15 do 20 kvadratnih metrov oziroma predstavlja dobro četrtino vseh sredstev, ki se na mesec zberejo s stanarino.
kov je stanovalec z 250 tisoč dinarjev dolga (znesek je skupaj z obrestmi še enkrat večji), eden od njih pa ni plačal stanarine že polna štiri leta. Skupščina stanovanjske skupnosti bo na eni od prihodnjih sej obravnavala sporne dolžnike in za vsakega posebej tudi sprejela ukrepe. Nekatere bodo poskušali preseliti v manjša stanovanja, da bodo lažje zmogli plačilo stanarine in drugih izdatkov. Le eden od spornih dolžnikov bi lahko poravnal dolg, pa tega noče storiti, vsi drugi so bolj ali manj socialno ogroženi, so brez imetja, imajo denarja le za hrano in podobno.
Ob rahlen naraščanju števila neplačnikov stanarin se povečuje tudi število tistih, ki so upravičeni do družbene podpore. To ne preseneča, zaskrbljuje pa to, da so zdaj na listi »socialne revščine« že tudi majhne, štiričlanske družine z dvema zaposlenima (ki prejemata skromne plače) in z dvema nespreskrbljeni-ma otrokoma.
C. Zaplotnik
sisi, s tem denarjem bodo postavili pravljično vas v Kranju in Cerkljah. Predstave in obdaritve pa bodo le v primeru, če jih bodo v krajevnih skupnostih pripravili sami.
Vprašali boste, kako to, da drugod najdejo denar za dedka Mraza, da se s pisanim sprevodom lahko več dni sprehaja po ljubljanskih ulicah, da ga lahko srečate tudi na ulicah manjših mest.
Pa naj še kdo reče, da Kranjci niso škrti! Joj, celo pri dedku Mrazu žele, da bi jim čim več pricingljalo v mošnjiček! Čudno pa je, da ni poleg tistih, ki bi res lahko kaj zaslužili, saj iz leta v leto v pravljični vasi pogrešamo trgovce (lani so le uspeli pridobiti Elito), ki bi zlahka prodali kramo, saj stari pregovor pravi: kadar imajo otroci denar, imajo kramarji semenj. Ne, to pa Kranjcem ne diši, le denar radi tišče v nogavici.
M. Voljčak
Ceneje živiš, če si sam narediš
Z Alpskim kvintetom pomagajmo slepim — Alpski kvintet z Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem bo naslednji teden koncertiral doma: jutri v Krškem, v nedeljo v Zrečah, v ponedeljek v Škofji Loki, v četrtek v Šmarju pri Jelšah in konec tedna v Gorici in Trstu. Posebno zanimiv bo ponedeljkov koncert v Škofji Loki, ki se bo začel ob 19. uri v dvorani Poden. Kvintet se je odločil, da bo brezplačno igral za pomoč Centru slepih dr. Antona Kržišnika. Centru bo namenil ves izkupiček od prodanih kart. Program bo brezplačno, trajal bo dobri dve uri, povezoval tudi Boris Kopitar. Vabljeni na Poden. Prijetno se boste zabavali in še pomagali slepim in slabovidnim! — J. K.
Življenje je vsak dan dražje in naši statistiki ugotavljajo, da je bila lani kupna moč povprečnih osebnih dohodkov v. Sloveniji le okrog 46 odstotkov kupne moči povprečnega avstrijskega osebnega dohodka. V primerjavi s povprečnimi zaslužki v državah evropske gospodarske skupnosti je Slovenija na zadnjem mestu. Da se Slovenci še nekako držimo pokonci, gre zahvala številnim popoldanskim dejavnostim, iznajdljivosti vsakega posameznika.
Ratko Stajic, ekonom iz Kranja: »Ce bi ne delal kot tesar ob popoldnevih bi z ženo in dvema šoloobveznima otrokoma že zelo težko živeli. Samo stroški za stanovanje v bloku in vse ostale obveznosti vzamejo vsak mesec 11 starih milijonov dinarjev. Nismo zahtevni, prav nič ne gledamo na modo, pri hrani pa tako ali tako ne moreš veliko privarčevati. Ker ob popoldnevih delam, tudi zapravim manj; ni čas za lokale, za pohajkovanje, za izlete. Le vožnjam domov v Niš, dvakrat, trikrat na leto bi se res ne mogel odpovedati.«
Ivanka Pipan, ekonomski tehnik iz Kranja: »Varču-jem za večje stanovanje, a vse kaže, da do dodatne sobe zlepa ne bom mogla priti. Ob plači najprej odrinem za obrok v banki, fičku na mesec privoščim en sam tank bencina. Zimsko jakno sem si kupila na kredit. Da lažje prebrodim mesec, pazim otroke, hodim pomagat domov v Žeje na kmetijo. Veseli so pomoči, jaz pa tudi, saj mi tisti dan ni treba skrbeti za hrano.«
Julka Erbežnik, uslužbenka iz Nakla pri Kranju:
»Pri nas veliko odleže vrt. Vse leto gledam, da ga kar najbolje izkoristim, da grede nikoli niso prazne. Veliko je vredno tudi to, da si vse sama šivam. Tudi mož je dokaj priročen, sam zida, sam obdeluje les, popravi to in ono v hiši, da skorajda ni treba klicati mojstra k hiši. Celo pudlja sam ostriže. Veliko tako prihraniva, res pa je, da nikoli nisva brez dela.«
Danica Rajgelj, višja medicinska sestra iz Kranja-'
»Plača gre takoj po kupčkih, velik del za namensko varčevanje za stanovanje. Nič več si ne privo-kot včasih, lokalih, le
kakšno italijansko revijo za pletenje si kupim, da pletem zase in za otroka. Marsikaj tudi sama sešijem. Vidim, da se pri obleki da največ prihraniti, pri hrani in pri otroku pa
ščim potovanj, nič več večerij ne kupujem si knjig,
ne moreš varčevati.«
Ivanka Oblak, upokojenka iz Gabrka pri »kotji
Loki: »Največ se privarčuje pri obleki, pri čevljm-Ko ne hodiš več v službo, lahko doma vse ponosiš.
Varčuješ lahko pn
elek-
triki; za likanje, Pran;>eJ" kuho loviš cenejši tok. ri zakurim v peči, spečem kruh za ves teden. Z možem sva vzela v najem njivo, da lahko rediva zajčke in kure. Res še ne čutrv pomanjkanja, a v bloku bi si s starimi 30 milij°n1' kolikor skupaj dobiva pokojnine, ne upala živeti-«
D. Dolenc
Termika zmanjšuje hrup
Ali je postopek pravilen?
Škofja Loka, 8. novembra — Do konca tega leta mora traška Termika po sklepu lanske Ju'^s!^ občinske skupščine vse škodljive vplive na okolje spraviti v razumne meje. Zadnji prihaja na sto hrup.
V zvezi s protihrupno ograjo so krajani Trate in Sv. Duha podvomili v pravilnost postopka Zavoda za družbeni razvoj Škof-
ja Loka, češ kako je mogel izdati lokacijsko dokumentacijo za delno sanacijo hrupa v Termiki brez  idejnega  projekta proti-
hrupne zaščite. Drugič pa
jih
moti tudi to, ker gre le za z
ta*"*'
sanje in ne za odpravo-- ^ Po mnenju komisije SEPO la namreč popolna sanaciji & goča le z izgradnjo doda™ objekta. aĆ Kadar gre za Termiko, Je £]e. vse dogajanje pod drobno^..
hrup*'
Izkušnje predzakonskega, zakonskega in družinskega svetovanja v Kranju
Odnosi med sDoloma so se tabu
dom krajanov, ki jim ne uide
kranj, 11. novembra — Po sedmih letih predzakonskega svetovanja so pri Centru za socialno delo razčlenili dosedanje svetovalne oblike in dognali, da potrebujejo nove, sodobnejše. Svetovalci so se preselili v šole, prve uspehe pa doživlja tudi posvetovalnica za mlade.
Številne razveze, ohlajeni odnosi v družini in premalo znanja in zrelosti mladih, ki začenjajo skupno življenjsko pot, je narekovalo predzakonsko svetovanje, ki ga je leta 1976 predvidel zakon o zakonski zvezi. Toda začeti s tovrstno vzgojo tik pred poroko je že malo pozno, zato so se pri kranjskem Centru za socialno delo odločili za več novih oblik sodobnega svetovanja.
Svetovanje za kvalitetnejše odnose med spoloma in v družini se zdaj seli v osnovne in srednje šole, kjer so k delu pritegnili tudi njihove svetovalne delavce. Predzakonsko svetovanje kot obveza tik pred poroko ostaja, pridružilo pa se mu je še zakonsko svetovanje. To pomaga rešiti medsebojne, odnose, ki razdi-
rajo zakon, pa najsi potem zakonca živita še naprej skupaj ali pa se razideta. V Kranju je kot v vseh industrijskih središčih veliko razvez, vsak tretji par gre narazen. Tudi če se zakona ne da več rešiti, je svetovanje dobrodošlo, saj svetuje, kako še naprej ohraniti korektne odnose, ko nekdanja zakonca zaradi otrok še vedno ostaneta v stiku. Mnogi si ustvarijo novo družino in jim je svetovanje potrebno, da ne bi v novem sožitju ponavljali novih napak.
Družinsko svetovanje se ukvarja z odnosi v družini, tudi pretežno tedaj, kadar imajo težave otroci ali ko zaidejo na krivo pot. Preventivni način dela kranjskega Centra za socialno
Zdravstvu noče nihče pomagati
Jesenice, 12. novembra — Jeseniško zdravstvo je v hudih izgubah, ki se jih ne more znebiti do konca leta. Že bodo izgubaši uveljavili refundacije prispevkov, bo položaj še slabši. Republiška skupnost je gluha, gorenjske zdravstvene skupnosti nočejo pomagati
Do konca letošnjega leta pričakuje jeseniška zdravstvena skupnost za več kot 2 milijardi dinarjev izgube, primanjkljaj pa bo še večji, če bodo delovne organizacije, ki so v izgubi, uveljavljale zahtevke za povračilo (refundacijo) prispevkov tudi zdravstveni skupnosti. Ne le to, da se morajo v zdravstvu že zdaj odpovedati sleherni naložbi in da morajo nespremenljivo varčevati tudi pri storitvah in tako prizadenejo paciente, grozi jim, da bodo morali preiti na 80-odstotne osebne dohodke. Če izgubaši uveljavijo refundacije, bo zdravstvena skupnost ob enomesečni priliv, ki znaša 651 milijonov dinarjev.
Jeseniška zdravstvena skupnost, ki med gorenjskimi zdravstvenimi skupnostmi beleži največji primanjkljaj, očitno zaman pričakuje regijski) solidarnost. Tiste gorenjske zdravstvene skupnosti, ki niso v izgubi, nočejo niti več slišati o tem, da bi jeseniški skupnosti pomagale s premostitvenimi posojili; Gluha je tudi republiška skupnost, skratka, položaj je brezizhoden, še posebej, ker se izguba gospodarstva na Jesenicah nenehno povečuje.
Ko so na seji jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o položaju zdravstva, se je razkrila vsa tragičnost sedanjega zdravstvenega trenutka. Od tega, kakšne bodo zdravstvene storitve, če bodo zdravstveni delavci preje-
mali 80-odstotne osebne dohodke do nesrečnih refundacij, ki jih zahtevajo izgubaši. Kaj se pravzaprav dogaja? Mar niso družbene dejavnosti in tudi zdravstvo tu zato, ker jih potrebuje združeno delo, ki je v minulih letih ekstenzivno zaposlovalo in tako povečevalo število storitev in stroške bolnicam in ambulantam? Mar bodo povračila prispevkov, ki jih terjajo izgubarji, res bistveno zmanjševala njihov primanjkljaj'.' Le kdo in kako bo lahko odrekel osnovno zdravstveno storitev železarju, češ, »mi smo v izgubi, mi te že ne bomo zdravili in tako svoje stroške in svojo izgubo še povečevali?«
\*a seji smo slišali utemeljeno vprašanje, če delavci jeseniške železarne, ki ima pač največji delež, sploh vedo, kaj bi železarna z zahtevki po refundaciji povzročila zdravstvu in njim samim? Mar je politično in moralno sploh sprejemljivo, da delovna organizacija, ki živi in preživlja večino prebivalstva, razmišlja o tem, da spravi na kolena družbene dejavnosti, še posebej zdravstvo in tako svojim lastnim delavcem ne zagotovi niti zdravstvenih storitev?
Na seji se niso mogli dogovoriti »kaj zdaj«, zato bodo sklicali izredni zbor združenega dela skupaj s skupščino občinske zdravstvene skupnosti, ki bo tako nastopila kot četrti občinski zbor.
D. Sedej
delo pa zaokrožuje posvetovalnica za mlade, ki teče že četrto leto, zadnje leto namesto v Zdravstvenem domu v mladinskem klubu Carnium. Analiza, ki so jo opravili za to leto, kaže, da se je 26 srečanj udeležilo 226 mladih, zlasti deklet. Več kot polovica jih je starih med 18 in 19 let, pretežno so srednješolci (z družboslovne, ekonomske in tekstilne šole). Prihajajo večinoma zato, ker si hočejo priti na jasno glede odnosov med spoloma, ki so v družini in šoli kljub prosvet-ljenosti še vedno tabu. Drugi motiv sta spolnost, in zaščita pred nosečnostjo. Le polovica mladih staršem zaupa, da obiskujejo posvetovalnico. Večina mladih tudi nima znanja o odnosih med spoloma od staršev, temveč pretežno iz knjig in časopisov, šola pa je šele na tretjem mestu, saj ta generacija v osnovni in srednji šoli s tem programom še ni imela opraviti. Skupinsko svetovanje mladim omogoča odkrito besedo. Največ sprašujejo o ljubezni, najprimernejšem času za spolnost, o zanositvi, aidsu in nasprotjih s starši.
D. Z. Žlebir
ti najmanjša napaka. V Za ^ za družbeni razvoj pravijo-napake ni bilo. Da so lokacu g(r dokumentacijo za pridobit® a glasij res izdelali brez i^eJ -j^ projekta, ki jim ga je Ter ^. dala šele 1. oktobra (ima P1* g0 tum februar 1987), vendar ^ drugi dokumenti strokovno .g doščali za postopek. Lokacij dokumentacije še niso izda • ^ Tak način reševanja s? ^i skupnem sestanku v ^ra^ani skupnosti   1.   oktobra  k. pet Trate in Sv. Duha sprejeli in F^ dni kasneje poslali tudi pisn g glas je za postavitev protihr P.^ ograje med hitrim železni ,u, tirom Ljubljana-Kranj in J i^o strijskimi tiri oziroma zvrac g0. napravo. Zadnje je posla*° glasje Železniško gospodar ki pa terja večji odmik od\^Ln V niškega tira, kot je predvia projektu. lni Ko krajani govore o Puy ^ odpravi hrupa, ki ni m°| je brez dodatnega objekta, P treba  spomniti  tudi  na ..^g, sklep lanske julijske skupsc ki pravi, da mora Termika s^. cijo izvesti znotraj tovarne^ ^ nazadnje se tudi oktobrsk0 ^ glasje krajanov Trate in fevogrr ha nanaša na protihrupno os jo in ne na objekt. ^ j
Kabelska in satelitska televizija
V torek odprti telefon: 21-079
Kranj, 12. novembra — Za kabelsko in satelitsko televizijo je P11 ejjj' še posebno po krajevnih skupnostih, vedno večje zanimanje. V ^°^ f skem glasu smo v petek, 6. novembra, precej obširno pisali o ievn'he\s^° tozd Oddajniki in zveze RTV Ljubljana izdelal idejni projekt za ka& Q. in satelitsko televizijo za celotno kranjsko občino. Sprejel hkrati tu o ^ ^, gram do konca prihodnjega leta, ga je odbor za kabelsko in satelits levizijo v kranjski občini.
Že na seji odbora je bilo o kabelski in satelitski televizij1 P qo' mnenj in vprašanj. Zaradi velikega zanimanja pa smo se v urednistv teniškega glasa odločili za odprti telefon. O vsem, kar vas zanima o ^ jO-ski in satelitski televiziji, nas lahko pokličete v torek, 17. novembra, -J-do 12. ure na telefonskq.številko (064) 21-079. Vprašanja nam l»»Kirrfi^'
ljeto tudi po pošti na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, z oznako Kabelska in satelitska TV. Upoštevali vprašanja, ki jih bomo dobili v uredništvo do vključno torka, l«"« °
bra. h'avil'V
Potrudili se bomo za strokovne odgovore in jih potem tudi oW Gorenjskem glasu v petek, 27. novembra.