CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
^«íástro Nacional de la Propiedad intelectual No. 032878.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, II. T. 59 - 3667 - Bs. Aires.
AÑO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 22 DE JULIO (JULIJA) DE 1938
Núm. (Štev.) 80
bla íare£a Pravila "gobernar es po-
t. j. vladati taki zelo redko
Argentinska inmigracijska politika
Dolga desetletja pred vojno in tu-1 če človek tako gleda na to zadevo, "i dober čas po vojni so se argentin- i se mu mora v resnici zdeti, da ima «ti državniki glede priseljevanja dr- j popolnoma prav zgoraj omenjeni veliki buenosaireški dnevnik, ko piše: "Dežela potrebuje, da se poveča njeno prebivalstvo z delavci najbolj različnih strok. Vsak nov prebivalec je producent, blaga ali službe, v svoji stroki, ter je obenem konsu-ment v vseh drugih strokah. Čimbolj je imigracija po poklicih različna, te mmanj se je treba bati brezposelnosti, kajti, ker porabi delavec vse Wi pa skoro vse ono kar zasluži, se avtomatično izravnava ekonomska
obljudeni deželi, kakršna je Argen-^ pomeni naseljevati jo, s čimer Je rečeno, da bi dober državnik mo-skrbeti predvsem za to, kako pri-Vabiti čimveč sposobnih in dela volj-11111 ljudi v deželo. Ta politika, katere je Argentina držala dolgo dobo, Kakor smo že zgoraj rekli, je bila res Velikodušna napram tujcem, ki so v novo deželo prišli ustvarjat si novo ayjenje in novo bodočnost, poma-^ pa je tudi — kakor pametni Ar-jpatinci sami radi priznavajo — de-ek sami do razvoja. Buenos Aires je Postal svetovno velemesto, skozi profane ravnine proti jugu, do snež-hribov Andskega gorovja in v °ce severne province in teritorije ePublike so se radi pritoka tujcev ^Peljale železnice in v prej pustih jjjih so se začele ustanavljati na-^ibine, izmed katerih so se mnoge razvile v lep^a mesta.
^ širokogrudni politik Argentine, , Je odpirala svoja vrata na stežaj je1? ljudem dobre volje", kakor «"»o v državni ustavi, je nastal cii ° .t v onem času, ko je revolu-bim ?rinesla na oblast generala Uri-že v' ®vetovna kriza, ki je takrat -očno pritiskala v drugih drža-^ sveta, se je začela čutiti tudi v seln tini; Pojavljala se je brezpo-¿U(j0st' ki je dežela prej ni poznala, Pr0i° S° klle Padle cene poljedelskih e]pir°^ov in sPl°šni gospodarski iz-
C nÍS0 bUi dobri- Tudi državna
Ho» h a 111 sta*a na P^veé trdnih
def Uriburu-Je bü že prej uve-
Prist a-1?e "Provizionalne" davke in larn ojoine, je močno zvišal konsu-
Pot Vakso za argentinske vize na ovir	111 S1 P°leg te denarne
A«„e Mislil še razne druge prej v Rutini	■
vrednost onega, kar proizvaja, z o- tujih trgov'
nim, kar porablja. Če bi sprejemali 300.000 priseljencev .na leto, bi ti priseljenci porabljali živila,¡ kupovali bi oblačila in vseh vrst potrebščin, potovali bi v javnih prevoznih sredstvih, pošiljal bi svoje otroke v šole in ne bi povzročili nobene gospodarske zmede, marveč, prav narobe, povečali bi splošno blagostanje, seveda le pod pogojem, da bi se posvečali različnim delavnostim. Če bi pa prišli v deželo samo dninarji brez določenega poklica, ali pa obrtniki ene same stroke, težko bi jim bilo najti zaposlitev; in če bi sprejemali samo poljedelce, bi se moglo pokvariti rav notežje med proizvodnjo naših polj in med povpraševanjem domačega in
Ali ni v teh razmišljanjih mnogo resnice?
V interesu države, kakršna je Argentina, je vsekakor, da se priseljevanje dela sposobnih in voljnih ljudi, ki so jih druge države vzredile, ne omejuje, marveč pospešuje, ker je tu prostora še za desetine in desetine milijonov prebivalcev, ki bi mogli s svojim delom pospeševati vse lepši razvoj dežele.
To spoznanje se po povojnih zmotah utira pot tudi v širšo javnost in prej ali slej se bo Argentina gotovo spet vrnila k oni liberalni, širokogru-dni politiki priseljevanja, ki je bila tu tradicionalna: k politiki odprtih vrat za vse zdrave in poštene ljudi.
Seljevanje v deželo k°r nekateri
nepoznane pogoje za pn-
'začasni" davki,
p0 J^* na carine itd., teko so tudi aje„ nburuju ostale v veljavi tudi omei-f6 . zaoasne" prišeljevanjske čitai in v zadnjem času, kakor HasfJ'?a pr. v "Prensi" in kakor \rla<l dl obveščajo z raznih strani, je boi>a Slcer neuradno, a v praksi, še
^eravVrla pritok tu3cev> ki se na-V]acj„ajQ stalno naseliti v republiki. edinol	je treba pospeševati
j. takjv, speljevanje poljedelcev, t.
Prispl- ' se ne ustavljajo v mestih; i Cijenci
ka:
stih,
ki
ti v industrijah, trgovini, obr-dovoij ni treba, ker je ljudi že
naj gredo na deželo, na je še malo obljuden; v me-
komplikacije —
riti in bi niogel nov pritok ustva-
®fPoselnost Ta i«.
Hajb0iS se je gotovo porodila iz ali ie namenov, vprašanje pa je, 2SodifUtemeljena- Ali se ne utegne toče r!' da Se s takšno politiko, ki cle^jP^Praviti samo poljedelce v Ijecjgj'Pojavijo na deželi, t. j. v po-vl^da * one komplikacije, ki se jih VarriQ ^j boji v mestih. Takšna ne-tuka^> tem yečja zaradi načina Wew? Poljedelske proizvodnje; ejii ali ^ Se tu Posveti izključno le rédk vGma določenima kulturama, likujg kdaj več, in se zato zelo raz-svojem našega keta, ki pridela na rabi za8TUn-tu Predvsem vse ono, kar 'Hore z Preživljanje družine in kar 8estiük dati- Tu vidite velepo-°8Toim,e', Pridelajo na svoji zemlji &ega e kpličine žita in turšice, dru-o^nf ^^ — ne solate, ne sadja, ne kov ne fižola,
ne paradižnikih 'stva-tka.: nobene izmed sto dru ift ki kjUri.' ki bi jih mogli uporabiti Htvo + zemlja dala. Ker je poljema Sl)r tu tako in se ne bo tako zle-
1a Jiast ali se ne lahko z^odi' g„ane' se priseli semkaj reka kri Po1 Jijona poljedelcev, ve-íelkov a v Poljedelstvu, ker bo pri-ft0v Preveč.
Veliki dnevi v Parizu
ANGLEŠKA KRALJEVSKA DVOJICA JE BILA Z IZREDNIM NAVDUŠENJEM SPREJETA V PARIZU — KRALJ VELIKE BRITANIJE iN PREDSEDNIK FRANCIJE IZPRIČUJETA SVOJO VERO V DEMOKRACIJO IN TRDNO VOLJO ZA OHRANITEV MIRU — OKREPITEV ANGLEŠKO-FRANCOSKEGA
Pariz in ves francoski narod preživljata sedaj res velike dneve. V obisk sta prišla najvišja zastopnika velikega britanskega imperija, spremljana od zunanjega ministra londonske vlade in višjih dostojanstvenikov, da okrepita prijateljske vezi med obema demokratičnima narodoma.'To prijateljstvo je posebno danes, ko je v evropskem ozračju toliko nevarnosti, izrednega pomena tako za Francijo in Anglijo kakor tudi za vse one narode, ki žele mir in se vojne boje kot hudega zla, kot težke nesreče. Zato je razumljivo, da .je vsa Francija sprejela angleško kraljevsko dvojieo, ko je v torek prispela na francoska tla, z izrednip navdušenjem ter da spremlja tudi o-stali svet — razen par držav, v katerih ljudska pamet in ljudska vo-
Romunska kraljica umrla
V ponedeljek popoldne je preminula v Sinaji kraljica Marija Romunska, mati sedanjega romunskega vladarja in jugoslovanske kraljice matere Marije. Bolehala je že delj časa in ko je v Draždanih, kjer je bila zaradi zdravljenja, opazila, da se ji bliža smrt, je hotela na vsak način vrniti se domov, čeprav so ji zdravniki odsvetovali potovanje. Hotela je pač umreti v deželi, katero je bila vzljubila in v kateri je tudi za časa svojega življenja imela veliko vlogo.
Kraljica Marija je bila hči Ko-burškega vojvode, drugega sina angleške kraljice Viktorije, in mati ji je bila ena izmed hčera ruskega carja Aleksandra II. Že v svojih dekliških letih je slovela po svoji lepoti in šel je o njej glas, da je ena izmed najbolj izobraženih princezinj na svetu. Ko je imela 18 let, se je poročila z runyinskim prestolonaslednikom Ferdinandom. Ker je bila energična in inteligentna ženska, je kot kraljica pridobila tudi velik vpliv na državne posle in največ je ona povzročila, da Rumunska v svetovni vojni ni potegnila s centralnimi vlastmi, marveč z zavezniki velike antante. Doživeti je morala skupno z romunskim narodom bridko ponižanje, ki ga je predstavljal bukare-štanski mir, narekovan po Nemcih in Avstrijcih, a čakalo jo je tudi zadoščenje ponovne osvoboditve in velikega povečanja dežele. Po smrti svojega moža in potem ko je pripomogla k pvratku sedanjega kralja naroda, ki se je bil moral umakniti v tujino, se je kraljica Mkrija odtegnila državnim poslom. V 63. letu starosti jo je ugrabila smrt. '
Pokojna kraljica, za katero žaluje tudi naš kraljevski dom; bo ostala v trajnem spominu romunskemu ljudstvu, ki jo je zaradi njenega ro-doljublja globoko vzlubilo. Kot Carmen Silva se je pok. kraljica Marija udestvovala tudi na literarnem polju in dosegla lepe uspehe.
PRIJATELJSTVA
lja ne moreta priti do izraza — z največjimi simpatijami to manifestacijo angleško-francoskega bratstva.
Kdor se za svetovne dogodke zanima tudi v podrobnostih, je lahko či-tal dolga poročila dnevnikov, ki so pisali, kako je več ko pol mfljona ljudi v Parizu vzklikalo Jurjv VI. in kraljici, kako je glavno mest *e-publike tako zelo v angleških asta-vah, da ima človek vtis, kakor da jé v Angliji in ne na Francoskem itd. Ne bomo tega podrobno opisovali, podčrtati pa moramo dejstvo, da sta zastopnika obeh velikih držav na banketu, ki ga je kraljevski dvojici v čast priredil predsednik republike Lebrun, odločno poudarila svojo vero v demokracijo, svojo ljubezen do svobode, skladnost svojih nazorov, iz katere izvira tudi prisrčnost odnoša-jev med Francijo in Veliko Britanijo. Povedala sta pa tudi z odločnostjo, da prijateljstvo obeh držav ni usmerjeno proti nobenemu drugemu narodu, marveč si tako Anglija kakor Francija prizadevatta živeti v najboljših odnošajih z vsemi ljudstvi, saj je taka dobra volja predpogoj za ohranitev miru, ki je glavni cilj njune zunaje politike.
Sedanji obisk angleške kraljevske na njegovo razčiščenje.
dvojice pomeni definitivni konec o-nih teženj za popolno nevmešavanje v evropske zadeve — splendid isola-tion —, ki so jih včasih propagirali nekateri angleški politiki, misleč, da bo Velika Britanija najbolj srečno živela, če se popolnoma izolira; seveda je takšna politika težko izvedljiva, če ne naravnost nemogoča za državo, ki ima svoje interese po vsem svetu, kakor jih ima Velika Britanija. Francija in Anglija izpričujeta sedaj pred vsem svetom, da ju veže nerazdružljivo prijateljstvo, ki se oslanja na skladnost mišljenja in čuvstvovanja ter na skladnost interesov.
Ta manifestacija prijateljstva dveh velikih demokratičnih držav ni odveč v današnjih časih, marveč jo bo vsak ljubtelj miru našel zelo umestno in potrebno. V Španiji se stvari razvijajo na način, ki ustvarja možnosti za resno okroženje miru tudi v drugih državah, in Nemčija se, kakor izgleda, nikakor ne misli odpovedati svojim načrtom glede Češkolovaške. V Evropi je ozračje nasičeno z nervoznostjo in z nezaupanjem, pa utegne sedanji angleški obisk v Parizu zelo ugodno vplivati
ALI BO VOJ NA?
časopisni poročevalci zatrjujejo, I lepo, če sta Francija in Anglija ne-
da je sovjetska sibirska armada pod vodstvbm znanega generala Blüclier-ja pripravljena za spopad z Japonci in da čaka samo še na povelje iz Moskve. In časnikarske agencije celo že naznanjajo, kateri generali bodo vodili, ko pride do vojne v Evropi, nemške, italijanske, francoske, angleške in drugih držav armade. Baje je za vojno v Evropi vse priprav-
razdružljivi prijateljici, da pa bi morali sodelovati roko v roki z Nemčijo in Italijo. Prvi dve pravita, da sta na to pripravljeni, a nikakor ne pod pogoji, ki bi samo zadnjima dvema državama ustrezali. Nemčija bi rada videla, da bi bila Francija nevtralna, medtem ko bi ona "opravila" s Češkoslovaško in z Rusijo, ki bi se morda tačas že zapletla v vojno z
ljeno in nekateri zagotavljajo, da se ¡Japonsko in bi hotela priskočiti na bo začela še letos, takoj po žetvi. j pomoč še Češkoslovaški. Francija do-
Japoncem nič dobro ne gre v boju s Kitajci. Če bi še Rusi posegli vmes, tedaj jim ni več pomoči, če jim v tem slučaju po pogodbi ne priskočita na pomoč Nemčija in Italija. Tako, bi se seveda vojna z Daljnega vzhoda brž prenesla tudi v Evropo, kjer je itak ozračje žedovolj napeto, Tako sedaj spet pišejo, da hoče Nemčija na vsak način obračunati s češkoslovaško in je menda sporočila Franciji, da je pripravljena v vseh drugih vprašanjih popuščati, bodisi doma ali v kolonijah, samo glede Češkoslovaške da hoče imeti proste roke. Francija pa gotovo nima namena svoje zaveznice v najkritičnej-šem momentu pustiti na cedilu in je z namenom, da se sa vsako ceno postavi po robu diktatorskim režimom, navezala še tesnejše stike z Anglijo. Ker pa tudi Anglija potrebuje zavezništvo Francije, je v javno potrditev tega prijateljstva odpotoval te dni angleški kralj v Francijo, kjer so mu pripravili sijajen sprejem.
Nemško časopisje piše, da je zelo
bro ve, da bi prevelika okrepitev Nemčije pomenila zanjo pogubo, a v Berlinu trdijo, da bi ravno močna Nemčija bila največja garancija za mir v Evropi. Seveda, za tak "mir" kot ga Nemčija in Italija garantirata, v demokratičnih državah nimajo nobenega smisla.
Italija se nahaja v velikih finančnih težkočah. Posojila pa ji v Londonu nočejo prej dati, dokler se ne umaknejo vsi "prostovoljci" iz Španije. Ker pa Franco še ni zmagal in če bi mu sedaj kar nenadoma odtegnili pomoč od zunaj, bi, tako trdijo poznavalci razmer, gotovo fraka-siral in bi bile v tem slučaju vse velikanske italijanske žrtve zaman.
Italija skuša sedaj Anglijo na drug način prisiliti, da ji čimprej dovoli potrebni kredit. Namignila je namreč voditelju Arabcev, Ibn Sau-du, da je zelo ugoden čas za upor proti Angležem. In je res opažati zadnje čase resno politično gibanje vsega Islama, za katerega pokrovitelja se je Mussolini ob priliki obi-
NAROčNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Dva znamenita poleta
V treh dneh, 19 urah in 14 minutah je dospel letalec Howard Hughes okrog sveta. To je v letalstvu do danes največji rekord. Letalec je odle-tel iz New Yorka ter je določil sedem postaj: Pariš, Moskva, Omsk, Yakutsk, Fairbanks, Minneapolis in New York. Ko je dospel s svojimi štirimi spremljevalci v New York, ga je pričttkoval na letališču kakih 30,000 ljudi\in ga je morala policija zastražiti pred navdušenjem množice.
Kot je izjavil, je bil s poletom zelo zadovoljen ter mu ni na vsej dolgi in nevarni poti grozila nobena nevarnost. Vendar, ko so ga radovedneži vprašali, če bi hotel napraviti še en polet okrog sveta, je dejal, da zaenkrat ne.
Posebno lepo, je dejal, da je bil sprejet od svojih poklicnih tovarišev v Parizu in Moskvi.
Demokratično časopisje je rado ugotavljalo, da se je mogoče korajž-nim ljudem izkazati tudi izven vojnega območja, česar trdijo fašistični diktatorji, da je nemogoče in da je spas naroda in posameznika samo v vojni. Zato je nemško in italijansko časopisje zelo skopo poročalo o tem pletu, češ, da ga ni napravil človek iz naroda, marveč milionar, ki bi za njegov denar prav tako lahko tudi kaj drugega, bolj nekoristnega, počel.
Takoj drugi dan, ko je dospel Howard Hughes v New York, je od-letel ravno od tam pa drugi mladi letalec Douglas Corrigan, ki je prispél drugi dan v 27 urah in 50 minutah v Dublin na Irskem. Fant ni nikjer med potom pristal. Doslej je samo bil kot delavec pri letalstvu in so ga predpostavljeni vedno tiščali nazaj, dokler mu ni zavrela mlada kri in je takorekoč pobegnil brez dovoljenja neznano kam. Ko je pristal na du-blinskem letališču, se je zadovoljen smehljal ter je dejal, da ga je stal polet 110 dolarjev in 15 ctv., kajti 55 ctv. mu morajo vrniti, ko se povrne.
Zelo enostavno je pripovedoval oblastem v Dublinu, da ni imel namena priti sem, pa ga je kar sam ne ve kako zaneslo. Fant pa se je menda lagal, ker ni imel dovoljenja in bi se rad na lep način izmazal. Fantova korajža bo najbrže odtehtala hude postave, ki navadno nikjer ne poznajo nobene milosti, ter bodo drznemu letalcu poskrbeli, da se bo lažje posvetil poklicu, kateremu v čast se ni zbal tvegati življenja. Saj je neznani in siromašni letalec skoro zatemnel slavo svojega bogatega tovariša. Vsekakor sta oba letalca pritegnila pozornost in simpatije vsega sveta nase.
ska v Libiji slovesno proglasil. Angleži so poslali močna ojačenja v Palestino in druge svoje dominijone in so obenem pričeli tudi z diplomacijo in denarnimi sredstvi, da pomirijo razdražene duhove. Medtem pa poročajo, da se med Judi in Arabci vedno brezobzirnejše nadaljujejo krvavi spopadi. Prve protežira Anglija, druge pa Italija. Spletkari se danes povsod. Nemcem so Angleži na ta način zagodli, da so namenili Žide, ki jih Hitler preganja, naseliti predvsem v bivših nemških kolonijah, kjer bodo obenem tudi najbolj zanesljiv zaveznik Anglije proti Nemčiji.
Četudi morda visi mir v Evropi na zelo tanki niti, vseeno do vojne najbrže letos še ne bo prišlo, kajti položaj je tako zelo zapleten, da ni mogoče v naprej računati, kako bi se vojna iztekla. Prav gotovo pa bi Italija, Nemčija in Japonska, ki vojno provocirajo, izgubile, tembolj gotovo, ker sta po zaslugi zagovornika demokracije, Roosevelta, tudi Južna in Severna Amerika začeli z odločnim odporom proti fašizmu.
w

Argentinske vesti
m
»
Chacovski mir podpisan
Dogovor, ki so gfi zastopniki Bolivije in Paraguaya podpisali na praznik obletnice argentinske neodvisnosti v Buenos Airesu in kateri določa, kako naj se končnoveljavno reši spor med obema deželama zaradi meje v Chacu, sta obe prizadeti vla-
Počastitev novega argentinskega odpravnika poslov pred odhodom v Beograd
Kakor je našim čitateljem že znano, je argentinska vlada sklenila o-tvoriti svoje poslaništvo v Beogradu in s tem prispevati k ojačenju prijateljskih zvez med republiko in kraljevino. Za odpravnika poslov, ki bo
V počastitev novoimenovanega zastopnika Argentine pri j ugoslo venski vladi sta g. poslanik dr. Izidor Cankar in gospa priredila v ponedeljek 18. t. m. kosilo, na katero je bilo povabljenih več članov tukajšnjega diplomatičnega zbora.
di tekom preteklih dni proučevali ter! to poslaništvo vodil, je bil imenovan
ga končno tudi odobrili. V Paraguay __•	. .„__, T
* vr 4 ,	karijerni diplomat g. Alberto J. Vi-
ar.r> Z namC- g-nes V kratkem bo dpotoval na
Z	v f Z SP°rfU" sv°Je novo službeno mesío.
ma, sam general Estigarribia, vrhovni vojskovodja paraguayskih čet tekom chakovske vojne, mož, čigar spretnosti se ima Paraguay zahvaliti, da se je vojna zanj srečno končala, čeprav je bila bolivijanska vojska mnogo bolje pripravljena.
Ko sta prispela v Buenos Aires po-voljna odgovora iz Asunciona in La Paza, se je kmalu sestala mirovna konferenca in v sredo zjutraj je bil podpisan z odobritvijo obeh vlad pro tokol o pogodbi, v četrtek pa pogodba sama.
Kako je razumljivo, je tía dogodek žel največje odobravanje s strani vseh pametnih ljudi, ki vedo, da je vojna zlo in da je v Ameriki prav nič treba ni. Da se dogodek primerno proslavi, kakor zasluži, je bil četrtek, po naredbi argentinske vlade, praznik.
Alberto I. Vignes,
Z BOMBAMI ZA SOLZENJE NA ZBOROVALCE
V ponedeljek ob 8. uri zvečer sta imela v San Juanu govoriti poslanca reorganizirane demokratske stranke dr. Basualdo in Zunino na zborovanju, katero se je imelo vršiti na križišču ulic Tucumán in Rivadavia. Ko sta govornika stopila na oder, so z bližnje hiše priletele med zboroval-jce male bombe s plinom za solzenje. Očividno so politični nasprotniki sku šali s tem sredstvom razbiti zborovanje. Navzočne pa je napad silno razburil, navalili so na hišo in jo skoro dobesedno demolirali; stanovalce je policija le s težavo obvarila pred represalijami in jih odvedla na komisarijo, kjer so v preiskovalnem zaporu. Zborovalci dolžijo napada demokratično stranko, ki jo vodi dr. Graffigna, vendar pa ta politik odločno izjavlja, da nima njegova stranka nič skupnega z napadalci.
"Reconquista"
Komisija za proslave in spomenike, kateri predseduje Augusto Iba-rra Pedernera, jeposlal a državnemu predsedniku dr. Ortizu spomenico, v kateri prosi, naj se zavzame za to, da bo izvršna oblast proglasila 12. dan avgusta za državni praznik. Na ta dan namreč pada obletnica tako-zvane reconquiste, t. j. zmage crio-llov nad Angleži, ki so takrat skušali zavojevati deželo, katera se je nahajala še v oblasti Špancev. Komisija pravi, da ta dan ni nič manj imeniten nego 25. maja ali 9. julija, ker je eriollovska zmaga prav tako velikega pomena za neodvisnost argentinskega naroda, kakor je na pr. maj niška revolucija.
Važno za društva in trgovce
Glavno poštno ravnateljstvo je razglasilo, da setiskovine po zmanjšani tarifi (impresos diferidos) ne bodo odpremljale, če niso bile oddane na glavni pošti; one tiskovine, ki jih bo pošta pobrala iz nabiralnikov, bodo spet vračali odpošiljate-ljem.
Tolovaji v Chacu
Dogodek, o katerem poročajo vesti iz Chaca, je tako zelo podoben ameriškega zapada, ki so povzročale, onim zgodbam iz divjega severno-da so se nam v mladih letih jezili lasje, ko smo o njih čitali ali pa so nam o njih pripovedovali, da se skoro zdi neverjetno, da se je dogodil danes, oziroma ta teden.
Zgodilo se je v chacovski naselbini Quitilipi. V torek popoldne, kmalu po kosilu, se je ustavil pred trgovino jugoslovenskega priseljenca Mavricija Bernovica voz, s katerega so stopili štirje neznanci; z revolverji v rokah so se napotili proti vhodu v trgovino. Pred vrati je stal domačin Cesarino García; eden od tolovajev je sprožil vanj par strelov, še preden je revež utegnil usta odpreti. Bernovicev pomočnik Krsto Padric, ki so ga bili streli alarmirali, je skušal pobegniti, vendar pa »a
RAZNE VESTI
Vsi državni uradniki v Italiji,
morajo med službo nositi fašistično uniformo. To je najnovejši Mussoli-nijev ukaz.
V	bližini Beograda je skočil s tira
ekspresni vlak. Strojevodja je Prj tem zgubil življenje, kurjač pa je 1)1 ranjen.
Italijanski kralj je otvoril v As»-
gu kostnico "sedmih občin" kamor i so bile prenesene kosti 36.000 vojakov, padlih v zadnji vojni. ; .
V	Madridu se je vršil proces pr»11 195 osebam, ki so bile obdolžene sp1* jonaže in veleizdajstva. Sodnik Je zahteval za 62 oseb smrtno kazen, med njimi so tudi tri ženske.
Ob dveletnici državljanske vop v Španiji je poslal Mussolini Fra^ cu brzojav, v katerem pravi, da s fašistična Italija čuti ponosna, o more s svojo krvjo pomagati um®1" ti sovražne sile Španije. Ali so u«
" . . . v v__Tclr 111
je krogla doletela preden se mu je |č^b^sile tudfmTi"tisoči ženski« to posrečilo. Zgrudd se je, a ker ni otrok< ki so jih italijanski letale; *
VPRAŠANJE MESA
Komisija za pocenitev mesa, kate-tega cene so zaradi dela špekulacije močno poskočile v zadnjem času, si vneto prizadeva poceniti to važno živilo. Poleg številnih "standov", kjer se že prodaja ceneno meso, je v zadnjem tednu odprla še devet novih. Verjetno je, da bodo cene kmalu pa-dlef ker je angleška vlada sklenila znižati kontingente za uvažanje mesa iz Južne Amerike in sicer na pritisk svojih dominijonov, ki jim južnoameriška konkurenca ne gre v račune.
24, julija na Avellanedo
Tamkaj pri "VESELEM ŠTAJERCI" pri Štefanu Celcu na Manuel Éstevez 499 smo pripravili nekaj za razvedrilo. Bomo zapeli, le pridite nas poslušat, pa tudi kritizirate nas lahko, samo ne prehudo, ker smo še mladi pevci!
Pridite nas gledat, zakaj tudi zaigrali bomo, da se boste nasmejali. Prav lepo bomo napravili.
Kar pridite in boste že videli in ne bo Vam žal!
Torej na svidenje.
Avežanedski pevski zbor.
PRVA VELIKA KAMPANJA
za
„SLOVENSKI LIST"
PRVA NAGRADA
Vozni listek za Evropo in nazaj
Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko,
ko plača naročnino za celo leto.	.
Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje.
Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na
"SLOVENSKI LIST"
Naročniki in naročnice! Če le vsak enega naročnika pridobite,
pa je zadeva rešena.
Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk m s tem večjo
možnost, da zadeneš glavni dobitek.
NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST"
Up
ra va
Tragedija na Dock Sudu
Poročali smo v zadnji številki o žalostnem dogodku na Dock Sudu, kjer je izseljenec Petar Jurkovic iz Hercegovine izgubil življenje. Ta žalostni dogodek je povzročil še drugo žrtev.
Brž po usmrtitvi Petra Jurkovica je pojicija aretirala ubijalca Andreja Petroviča in več drugih oseb, med njimi tudi lastnika "alrnacé-na", kjer se je dogodek izvršil, Jakoba Kolaka. Kolak je bil po dveh dneh izpuščen na svobodo. Helena Rinsiene, litvanka, zaročenka pok. Jurkovica, se je hudo vznemirila, ko je izvedela, da je "almacenero" na svobodi, ker je smatrala, da je tudi on kriv Jurkovičeve smrti. V petek zjutraj je šla v njegovo prodajalno z namenom, da ga ustreli. Usmerila je že revolver proti njemu in par-krat pritisnila na petelina, vendar pa se ni sprožil noben strel, ker so bili naboji najbrž od vlage pokvarjeni. Kolaku se je posrečilo pobegniti in poklicati na pomoč policaja, ki je žensko aretiral in jo odvedel na komisarijo štev. 6. Tekom zasliševanja in v hipu. ko niso pazili nanjo, si je Helena z nožem, ki ga je skritega imela pri sebi, zadala dve smrtni rani v levo stran prsi. Vsa v krvi se je zgrudila na tla. Odnesli so jo v bolnišnico Firito, kjer je pa klnalu izdihnila.
NOV ŠPANSKI POSLANIK
Prejšni petek, ob 11. uri dopoldne, je izročil predsedniku republike svoja poverilna pisma novi zastopnik barcelonske vlade v Argentini, dr. Angel Osorio y Gallardo.
bil še mrtev, so ga tolovaji z bičevni-ki tako dolgo obdelovali po glavi, dokler so bili prepričani, da je mrtev. Eden izmed tolovajev je tedaj stopil na vrata, za stražo, drugi pa so šli v prodajalno, začeli spravljati blago v vreče, ki so jih odnašali na voz, pa tudi železno blagajno, ki so jo bili našli odprto, so izpraznili. Ko so trgovino izpraznili, so spet lepo sedli na voz in se mirno odpeljali. Gospodarja trgovine ni bilo doma, žena pa je ležala bolna v sosedni sobi in je padla v nezavest, ko je slišala, kaj se dogaja.
Ko so prišli sosedje, je bil García m»te.v' Padn'éa pa so odnesli v bol- i nišnico; ranjen in pobit je pa tako, da mu bodo težko rešili življenje.
Policija je bila alarmirana, vendar pa tolovajev doslej še ni mogla dar pa tolovajev doslej še ni mogla izslediti.
Poleg kobilic, suše in drugih nadlog, ki so v zadnjih letih bičale cele predele Chaca, ima prebivalstvo še drugo hudo nadlogo, tolovaje. Kakor vidimo v gornjem slučaju, pridejo, pobijejo vsakega človeka, ki ga srečajo, izpraznijo vso trgovino in se lepo odpeljejo, policija pa nima sredstev in možnosti, da bi zločince zasledovala, jih prijela in izročila sodišču ali pa jih postreljala, kakor bi pravzaprav zaslužili. Prilike v Chacu so v tem pogledu take. da postaja življenje naravnost nemogoče. Prebivalstvo je samo poslalo pred meseci svoje odposlance do najvišjih o-blasti v Buenos Airesu, naj bi vendar poskrbele za ojačenje policije in za red. Doslej prošnje niso bile u-slišane.
NESREČA NA PARNIKU
Na parniku "Comodoro Rivadavia", ki vzdržuje zvezo med Punta Arenas in Buenos Airesom, je v ponedeljek nastala eksplozija, pri kateri je bil en delavec ubit, njegov drug pa ranjen.
pomorili pri obstreljevanju civilni!1 mest?	.. .
Hovard Hughes, ki je prejšnji teden zaključil polet okrog sveta, » ' merava leteti tudi v Južno AmenK • Sedaj je odšel na počitnice k n<*-mu prijatelju in je pred odhoao izjavil, da ga polet ni stal to»» kot so vedeli povedati listi, to 300.000 dolarjev, marveč da je P trošil samo 65.000 dolarjev, ker J» . je dva motorja neka tvrdka darov
Madžarski ministrski predsedn*
Bela Imredy, je te dni posetil «V kjer se bo sestal z Mussolinije», nom in papežem. Na postaji ga sprejel sam Mussolini z še neka .
ilanik i'1
rimi, ministri ter nemški post
Kot
STANOVANJE SE ODDA
V ulici Sapaleri št. 2777, pri slov. družini, se odda lepa zračna soba, primerna za dva moška.
Podrobnosti se izve istotam.
PREMESTITEV KROJAČNICE
Sporočani cenj. rojakom, da ftem se preselil v ulico Paz Soldán 4846, kjer še nadalje vodim svbjo krojaško obrt.
Franc Melinc, krojač.
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurinčič
Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst.
— Ne pozabi GARAY 3910 —
telefon 61-5384
BUENOS AIRES
♦> •»>	:♦> •:♦> .»> .v
¿FOTOGRAFIJA^ $ a'
♦
'LA MODERNA" I
V
T'

KOBILICE SO ŽE SPET NA DELU
Letošnja'zima, ki je izredno mila — 8aj pravega mraza doslej sploh še nismo imeli — je povzroqila, da so kobilce že zgodaj začele s svojim uničevalnim delom. Poplavile so že razne okraje v Chacu, Formosi, Co-rrientesu in Coraobi. Poljedelci so v skrbeh, ker si pač mislijo kaj ho šele potem, ko bo narava že v zelenju, če so požrešne žuželke že sedaj tako marljive.

Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski $	koloniji
Sporočani slovenski naselbi- $ $ ni, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse v preuredil ter razstavil moje de- £ lo, kjer se bo lahko vsak pre- ^ pričal o mojih neprekosljivih $ izdelkih.	a
VELIK POPUST PRI * FOTOGRAFIRANJU § Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"*
S. SASLAVSKY	$
$ Av. SAN MARTIN 2579 $ * Telefon: 59-0522 - Bs. Aires v *•:♦> :♦> <♦> •:♦:• :«•
♦
o
v
v
osobje madžarskega poslaništva, zatrjujejo, se bodo v glavnem razg varjali glede političnih in gosP00^ skih odnošajev med Jugoslavijo Madžarsko.	..
Židje so se odločili in vlada ju» ' dovolila, predno zapustijo Avs ' da se priučijo obdelovanju ze,Uj,a' kar smatrajo, da jim bo koristilo, mor se bodo naselili.	^o
Kitajska pripravlja velika*^.
ofenzivo proti Japonskim up ^ kom ter ima namen s tem zadati ločilen udarec japonski vojski- -j Po Hitlerjevem vzorcu so P ^
tudi v Italiji preganjati žide te ta način čistiti svojo raso, kot ^ jujejo. Nekateri pa zatrjujejo, hočejo Italijani s tem na PoSl foV je čin prikupiti Nemcem, kajtlrfrínn i» v Italiji zelo malo, menda 40.Ü» > ^ še ti so popolnoma asimilirani^ ^ mnogi poročeni z italijankanu ^ ^ prvih fašističnih vrstah. — ] ^i-v zvezi z gonjo, ki so jo zace i v stični listi proti Židom, ožigo^. ^ svojem zadnjem govoru pretira cionalizem.	fle]so
Kitajski letalci so potopilo ^ ^ japonsko ladjo, druge štiri pa mo močno poškodovali-	letftl0,
V morje je padlo italijansko i y ki je vozilo potnike s Sardmj ^ Rim. Dvajset oseb je pri tem gtri lo. Med žrtvami sta tudi ^.¡^vo državnega podtajnika za 1° generala Valleja.	, . oaj0-
- h 1v°
čila angleška vlada v domaei^.
""" doj»
beseda letalske tehnike. To največje naročilo letal, kar Ji1 zgodovina Velike Britanije. tfe Nemški listi so zagnali F .plodni velik krik, ker da je ce®n de1 vaška baje spet mobiliziral8 ^ z¡¡-svojih rezerv. V Pragi so to v nikali in priznali sanio, tía,.s°-()i W visti povsem normalno ve/' „i,|oii111 kor
1.000 novih in brzih letal j® r.
domači'1 v: ^
nicah. Letala bodo mogla dosee zino 550 km na uro in h°d° inSleJ
r vsako leto. Od vlade P^Jvid kontrolirani nacistični listi m ^v0rii no prizadevajo netiti med l.l»( •azburjenje. po čemer smei«1' ,I)f-)ati, da se Nemčija vkljub ne j,i
Franci]«
dal» s ■
in
pat
mu odločnemu nastopu Anglije nikakor ni odpove • jim nakanam proti Češkoslo^' ¡, u-da samo preži, kdaj se bo l)a goden trenutek.
V DAR DOBift
na vsakih 6 slik, ki stanejo
tarva*
3—6 , lepo sliko v
delj»b:
Odprto tudi ob neu"XlJ Atelie MARKO Facundo Quiroga 1275 m
U T 22 - 8327 DOCK SÜP^

KADAR Iščete službe
obrnite se na rojakinjo
^erto Cernič
Borrego 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Prizor v igri "Roža s Kavkaza" izvajan po članih Sokola Dock Sud
Ladijske vozne listke
za vse parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni.
Kabino
zagotovimo vsakemu potniku brezplačno.
VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH.
caTcentral europea
469 SAN MARTIN 469
Rojaki! Poslužujte se samo onih bančnih zavodov, ki oglašujejo v našem listu!
ROJAKI
NE POMIŠLJAJTE DOLGO
Vf>orabite priliko KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Površnik, obleka
SAMO ZA $ 75.—
Hlače fantazija $ 8.—
STANISLAV MAURIČ
DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
m mema m m m m- m- m m m m >m m m S
i Vesti iz organizacij ¡
:m. ymtimmmz :m<:m m m- :m: :m ■ rmt imam. >itmmmm>m:m$Mmmmmmmm%
Posameznik in celota
Prejšnji teden je Severoamerika-Hovard Hughe izvršil polet o-> sveta ter obenem prekosil vse Usedanje rekorde. Ta polet se lahko ^atra kot resnično zmagoslavje le-^stva, kajti k;ar so si še nedavno aeaavno nekateri pisci, kot n. pr. Ju-^.Verne, predstavljali samo v do-T^jijii je postalo danes resnično ^Jstvo. Elektrika, radio, motor, br-??Jav itd. so bili še nedavno neznani Noveštvu, ki je zadnja desetletja hi-r° napredovalo. Edino žalostno pri s^n tem je, da mnoge iznajdbe pri-človeštvu le škodo in gorje, puesto koristi in veselja, ker so se p1 Pač polastili ljudje, ki vidijo sa-sebe in svoje koristi in niso ljud-prijatelji. Da je temu tako pa y. si prav v veliki meri sami krivi. Ljudstvo v splošnem nima pravega r*uSj:a za lasten napredek. Rado zabija čez druge, češ da so krivi njenega položaja. Niti najmanj pa se rJPae, da bi temu skušalo odpo-noče iskati načina, kako bi si moglo pomagati. «^aČilno za današnje pojme je, da j® *goraj omenjeni letalec bogat in ^to ni bilo prav ni treba tve-^ z drznim poletom svojega življenj- Brezskrbno bi se bil lahko zaba-^ Po raznih dragih zabaviščih, kot ^ delajo skoro vsi, ki ste jih kapi-^tični sistem in socialna neorga-r^nost družbe napravila bogate, ne vedo kaj bi z denarjem počeli "Jje telesno uživanje njih največja JrT®- !n, ali bi večina izmed nlas na JJ^vih mestih delala drugače? Če r^evamo, kolikorat tudi delavstvo T n®Potrebnem zapravlja svoje tež-Prisulužene denarje, se skoro neverno ubraniti vtisa, da v tem po-med bogatim ali revnim ni ¿f"*^ (izvzemši nekatere posamez-e slučaje), razen v obilici in ceni. ,veČkrat imamo priliko slišati, ka-?? nekateri politikarji radi ugotav-JW da so vseh ljudskih neprilik ter J^ovih zablod vedno le drugi kri-• Lahko, da je na tem res precej ^^ce, a v bistvu vendarle ne drži, !!aj tam ne, kjer M si ljudje lahko omagali, pa si iz gole lenobe nočejo, ravno treba, da bi hodili po doka-daleč, ker jih dobimo v naši ne-POsredni bhžini dovolj in smo o njih našem listu že večkrat govorili. Če vVQe bilo nekaj posameznikov, ki se jT-^njejo za splošne koristi, bi bilo vedno suženj samega sebe. «amo zabavljanje čez današnji g Vlčni sistem je popolnoma odveč. J¿> se vendar ni sam ustvaril, mar-so ga ljudje, in prav tako tudi sami ustvarjamo našo bodočnost, j. b5> takšna kakršni smo mi sami n. pr. so lažje izvedli revolucijo, 1 Pa izvajajo sedai evolucijo, ko 0t' še vedno ni dovolj na jasnem,
kaj mu je za njegovo blagostanje najbolj potrebno. Zato mora še vodno nositi na svojih ramenih razne zajedavce, kot nam večkrat zagotavljajo poročila od tam.
Zabavljanje čez duhovnike in druge izobražence, ki so slučajno trgali hlače po višjih šolskih klopeh, ki bi jih lahko tudi kdorkoli, če bi bil imel priliko, ne bo položaja v ničemer spreemnilo. Vsak človek je lahko po svojem prepričanju in po svojem poklicu koristen. Potrebno je samo, da skuhamo dvigniti splošni nivo našd-izobrazbe, pa se bomo medsebojno lažje razumeli ter s pridom izkoriščali ono znanje, ki si ga je človeštvo tekom zgodovine na vseh področjih nabralo.
Prav je, če ima letalstvo svoje zvezde, če jih ima znanost, umetnost, kultura, narodi in sploh vse ljudsko gibanje, a ljudstvo se ne sme omejiti samo na občudovanje, marveč tudi na razumevanje, kajti samo tedaj je žrtev posameznikov vredna truda. Nočemo pa s tem reči, da bi morali vsi ljudje leteti okoli sveta, biti morda hollivoodski zvezdniki, globoko-nmnj pisatelji, umetniki, državniki itd., to bi bilo res preveč zahtevati in bi navsezadnje niti ne bilo za splošnost več koristno; a prizadevanje za napredek, ki ga nekateri posamezniki kjažejo v velikih podjetjih in ustvaritvah, bi moralo pri ljudstvu najti vsaj voljo za posnemanje v malem.
Niso ljudje še nehali govoriti o slavnem poletu Hovarda Hughesa, poroóajo iz Dublina na Irskem, da je tjakaj dospel iz New Yorka mlad letalec Douglas P. Corrigan, brez vsakih posebnih priprav. Hughes se je za polet skrbno pripravil in so ga stale vse priprave tristo tisoč dolarjev, medtem ko je porabil mladi Douglas samo nekih sedemdeset dolarjev in je letel z letalom, zgrajenim že pred devetimi leti. Seveda je letel brez dovoljenja, pa ga menda zato ne bodo zaprli. Če vpoštevamo vse okoliščine, je drznost mladega in nepoznanega letalca naravnost občudovanja vredna.
Kdaj bodo širše mase začele — vsaj v malem, kakor smo že rekli — tudi posnemati te graditelje napredka?
J. K.
Nedeljska radio-ura
Program jugoslovenske radio-ure, ki se je prenašal preteklo nedeljo, je bil prav zanimiv in dober ter se o njem pohvalno izražajo vsi, ki so ga poslušali. Moški in mešani zbor Prosvete sta nastopila z več pesmimi, ki so prišle lepo do efekta in je izvajanje prekašalo prejšnji prvi nastop SPD I. v jugoslovanski uri. Zelo je ugajal moški zbor s solom za sopran in pri pesmi "Dekle med rožami" je bas žel splošno občudovanje v svojih izrednih nižinah.
Po mikrofonu se je oglasil tudi g. Branko Rubeša, jugoslovanski konzul v Rosariu, ki se jé te dni mudil v Buenos Airesu, obiskal nekatera naša društva, med njimi tudi Tabor, ter se ljubeznivo odzval tudi povabilu tehničnega odbora jugoslovanske radio-ure, da spregovori nekoliko pozdravnih besed tekom nedeljskega prenosa.
Prihodnjo nedeljo, od 6. do 7., bo — kakor po navadi — LR2 Radio Argentina spet prenašal naš program.
Iz vseh krajev dežele prejema odbor radio-ure še vedno navdušena pisma naših ljudi, ki jim je naš radio res velika uteha in razvedrilo v tujini. Poročajo, kako nestrpno čakajo vsake nedelje na prenos in kako radi poslušajo naše pesmi, našo glasbo in vesti iz domačih krajev ter iz naših naselbin.
Če hočete tudi vi kaj sporočiti odboru jugoslovenske radio-ure, pišite na sledeči naslov: Hora Yugoeslava, Bolívar 1356, Buenos Aires.
LEPA PRIREDITEV ŠOLSKEGA DRUŠTVA NA DOCK SUDU
Šolsko društvo na Dock Sudu je imelo v nedeljo šolsko prireditev, na kateri je poleg šolskih otrok, nastopilo tudi članstvo Sokola Dock Sud-Boca in pevski kvartet Jadran. Prireditev je v vsakem ozira dobro izpadla ter more biti društvo z uspehom prav zadovoljno. Zabavo je po-setil tudi jugoslovanski konzul iz Rosaría, gosp. Branko Rubeša, ki se je jako laskavo izrazil o otrocih, ki so tako lepo govorili naš jezik in lepo igrali. Posetili so prireditev tudi člani šolskega društva s Paternala.
Otroci paternalske šole in odbor jugoslovenske Izseljenske Zaščite
OBISK V PATERNALSKI ŠOLI
Prejšnji četrtek je obiskala jugoslovansko šolo na Paternalu gospa ministrova Niča Cankarjeva -s hčerkico Veroniko. Z iskrenim navdušenjem sta bili sprejeti ne samo zaradi igrač in sladkarij^ ki sta jih prinesli s seboj in s katerimi sta razveselili mlada srca, marveč predvsem zato, ker so se učiteljice in šolarji čutili počaščene, da je gospa poslani-kova prišla mednje. Ga. Cankarjeva se je delj asa pomudila med našimi malčki, s katerimi se je tudi živahna Veronikica brž spoprijateljila.
OBDAROVANJE JUGOSLOVANSKE ŠOLSKE DECE
Jugoslovanska izseljenska zaščita je nabrala v koloniji in pri tujih podjetjih denarja, s katerim je nakupila razne predmete za obdarovanje dece. Poleg drugih otrok, tudi argentinskih, so bili obdarovani z oblačili, šolskimi potrebščinami in živili tudi otroci obeh našh šol, na Dock Sudu in na Patej-nalu.
ŠTORKLJA
Dne 9 julija je že v tretje obiskala štorklja našega znanega rojaka Cvet-kota Keber, ki je tudi to pot podarila njegovi ženi krepkega dečka.
Čestitamo!
ROJAKI V ROSARIO IN OKOLICI, POZOR!
Kakor ste po pomoti čitali v zadnji številki Slov. Lista, se prireditev Slov. D. D. Triglav ne bo vršila dne 14 avgusta, marveč dne 7 avgusta.
Ker bo ta prireditev v našo skupno gorist, smo prepričani, da boste dne 7 avgusta ob 4 uri pop. vsi prihiteli na proslavo osme obletnice obstoja društva.
Na tej proslavi bomo videli naše malčke prvič nastopiti pred občinstvom. Zapeli nam bodo več otroških pesmi: Na zeleni gori, Kukavica in druge pesmi. Deklamacije: "Mornar", "Ciciban" itd. bodo deklami-rale učenke Slovenske šole v Rosariu Tudi zaplesali nam bodo "Kolo".
Kar ne smemo pozabiti je na lepo šaloigro "Dve Teti", v enem dejanju, ki jo bodo izvajali odrasli.
Po končanem sporedu, ples in sre-čolov.	^
Odbor.
SLOV. ŠOLSKO DRUŠTVO NA PATERNALU Vabi
na lepo domačo zabavo s plešo, katera se bo vršita v prostorih Prosvete, General Cesar Diaz 1657 v nedeljo dne 31. julija t. 1. Zraven krasnega programa naših najmlajših, sodelujeta tudi PROSVETA in TABOR kar zagotavlja obiskovalcem lép duševni užitek. PRIDITE
Ne bo vam žal. Podprite materi-jalno in moralno Slovensko šolo na Paternalu.
ODBOR
Šolska deca in naraščaj Sokola Dock Sud-Boca
Slovenci doma in po svetu
PRIMORSKE VESTI
letina
Pred časoni smo pisali, kako sta suša in zmrzal spravili poljske pridelke in sadje v vsej deželi v skrajno nevarnost. Mnogi so že obupavali, ker je kazalo res slabo. Močni in še pravočasni nalivi v maju in v začetku junija so pa položaj docela pre-okrenili. Sedaj se v vsej Julijski Krajini obeta še dobra letina. Žita so si opomogla in valove in zore, da jih je veselje gledati. Krompir in drugi poljski sadeži so v sijajnem stanju. Vinogradi cvetejo z bogatimi nastavki. Sadje ne kaže povsod enako : zgodnje je ponekod močno trpelo, vendar si je v celoti še razmeroma dobro opomoglo. Tudi travniki in senožeti so se popravili. Prva košnja je bila sicer bolj pičla, upamo pa na prihodnje, čeprav ne računamo na obilen pridelek. Za češnje je srednja letina. Zadnji, najboljši sad bo šele prišel na trg. Srednja tržna cena je ves čas nad L 1.50. Breskve so začele zopet prihajati na trg. Lahko zaključimo; naš kmet je zopet vesel svojega polja in samo prosi, da bi ga Bog obvaroval pred poletnimi nesrečami.
DELA V SOŠKI DOLINI
Izravnavanje, širjenje, asfaltiranje državne ceste od Kanala do Kobarida je v živem teku. Na stotine delavcev se trudi, da bi bila dela čimprej dovršena, ker je sedaj cesta ponekod vsa razkopana in težko po-rabna. Ubogi kolesarji in avtomobi-listi, ki morajo po njej! — Pri podzemeljski električni centrali v Do-blarju gredo dela h koncu. Samo o-gromni jez pri Podselih zakasnuje izvršitev; ob njem bodo delavci še nekaj mesecev zaposleni. — Dela za drugo elektrarno v Plavah hitro napredujejo. Rov, po katerem bodo speljali Sočo od Kanala v centralo v Plavah, pridno vrtajo in so vzdolž desnega brega že več sto metrov v zemlji.
ITALIJANSKI PROSTOVOLJCI V ŠPANIJI
Oficiozni rimski dnevnik "Giorna-le d'Italia" je napisal, da niso resnične navedbe španskega zunanjega ministra del Vaya o številu italijanskih vojakov na Francovi strani. Del Vayo je sporočil v Ženevo, da je v bitki pri Tortosi bilo 65,000 italijanskih vojakov. "Giornale d'Italia" pa pravi, da je bilo v tej bitki udeleženih samo 39,000 italijanskih "dobrovoljcev".
Narodnosti v Istri
Pod tem naslovom je objavil Italo de Franceschi v prvem letošnjem dvojnem zvezku tržaške revije "La Porta Orientale" krajšo razpravo o razmerju med posameznimi narodi v j Istri po avstrijskih štetjih iz leta 1880, 1890, 1900 in 1910. Razprava ! zasluži v toliko našo pozornost, ker I prinaša lepo zbrane podatke o narodnosti za posamezne politične o-kraje in za posamezne sodne okraje predvojne Istre. Iz podatkov razbc-reš absolutno in relativno število Slovencev, Hrvatov, Italijanov, Nemcev, in drugih tujecve. S temi tabelarnimi pregledi ne prinaša pisatelj ničesar novega, pač pa olajša z njimi delo onemu, ki bi sicer moral zbrati podatke po uradnih avstrijskih poročilih.
Ker utegnejo ti podatki zanimati tudi širši krog naših čitateljev, naj sledi tu pregled celotnega prebivalstva v omenjenih letih: Leta 1880 je bila 15% Slovencev, 42% ITrvatov
in 39% Italijanov; 1890: 14% Slov., 44% Hrvat., 37% Ital.; 1910: 14% Slovencev, 42% Hrvatov in 36% Italijanov v vsej Istri. Leta 1910 je torej bilo v Istri 55.28% Slovencev in Hrvatov in le 36% Italijanov.
V sami razpravi, ki obsega komaj tri dobre strani, ne prinaša avtor ničesar posebnega. V uvodu ponavlja sicer staro pesem o prvenstvu italijanskega elementa v Istri. Ker pa navedeni podatki pričajo o številni premoči Slovanov, si pač pomaga s tolažbo, da so Italijani prednačili po kulturi, inteligenci in davčni, moči ter da so bili edino oni avtohtono prebivalstvo, dočim so bili vsi drugi importirani ob različnih dobah, da izpolnijo vrzeli, ki so nastale zaradi vojne, kuge in lakote. Ne bomo tukaj sodili o zgodovinski utemeljenosti teh trditev in tudi ne o pristnosti istrskih Italijanov. Ti problemi so vsem našim čitateljem predobro znani.
Pač pa se moramo nekoliko ustaviti pri kritičnem presojanju podatkov od strani avtorja. Zaključki, do katerih pride avtor, se v glavnem u-jemajo z očitki, ki so se delali avstrijskim štetjem od naše strani. Zato je zanimivo, da si osvaja sedaj to naziranje tudi italijanski pisec. On se izraža namreč tako-le:
"Pri štirih ljudskih štetjih leta 1880, 1890, 1900 in 1910, ki so jih izvršile občine, so prebivalstvo glede narodnosti razločevali po občeval-nem jeziku. Občevalni jezik kakor sicer katerikoli drugi kriterij, ki bi se uporabljal pri določevanju narodnostne pripadnosti posameznikov, o-značuje običajno narodnost, h kateri hoče prizadeti pripadati, ali v mnogih primerih zlorabe pri zbiranju podatkov ono narodnost, h kateri naj bi po želji zapisovalca pripadel po-pisanec."
"V jezikovno mešanih ali narodno nedoločenih krajih, se izpreminja izjava o občevalnem jeziku izredno lahko ne samo vsakokratni prevla-dajoči narodnopolitični struji, temveč tudi po samovolji posameznikov.
' Poleg tega je treba upoštevati tudi čestokrat naravnost odločilen v-pliv oseb, ki jim je štetje poverjeno. Te skušajo izpremeniti podatke v skladu s svojimi lastnimi nacionalnimi čustvi. Zato stavljajo popisan-cu sugestivna vprašanja (kakor na pr. "Ali ne rabite tale jezik?"), ali pa samovoljno izpreminjajo njegove izjave ali pa jih celo niti ne vprašajo v tem pogledu, zlasti, kadar gre za osebe, ki so službeno zavisne (za kolone, hlapce in podobno) in ki izkazujejo zato isto narodnost kakor gospodarji."
De Eranceschiju so očitno metode istrskih Italijanov nasproti njim kakorkoli podrejenim v slovanskem elementu dobro znane in zato mu moramo za njegovo javno priznanje teh metod biti naravnost hvaležni.
P. P.
letih krita vsa domača potreba po pšenični moki, da pa je vlada sklenila, vsaj 6 milijonov stotov pridelka prihraniti za prihodnje leto. Presežek letine je znašal 3 milijone stotov. Z uvedbo omenjene mešanice so prihranili po navedbah listov še nadaljuje 3 milijone. Očitno pa bodo glede na najnovejše odredbe sedaj prihranili za slabe čase kar okrog 8 milijonov stotov pšenice.
«Kobaridu. Njeni otroci žive danes v treh, državah.
Preostalim naše sožalje!
pred goriškim sodiščem
Zagovarjati se je moral pred goriškim sodiščem 28-letni Goričan Ju-retič, ki je bil obtožen, da je brez potnega lista odotoval v tujino. Izpovedal se je, da ga je zamikalo potovati po svetu in da se je kar tako odpravil čez mejo le zaradi tega, ker ni imel sredstev, da bi si preskrbel vse potrebne dokumente. Juretič je bil obsojen na 4 mesece zapora in poravnavo sodnih stroškov.
POGOJNA OBSODBA
Ivan Kosovel, star 26 let, in doma v črničah na Vipavskem, se je moral zagovarjati pred goriškim sodiščem, ker se ni pravočasno odzval pozivu k naboru. Obtoženec se je branil, češ da ga je zadržalo doma nujno delo na polju. Sodišče ga je obsodilo pogojno na šest mesecev zapora.
rojak smrtno ponesrečil
V ponedeljek popoldne je 7 delavcev marmorije, ki ima svojo delavnico na Riveri blizu ulice Dorrego, spravljalo raz voza težko marmorno ploščo. Med temi delavci je bil tudi naš rojak Šemec Avgust, stanujoč v ulici Coliqueo št. 2020.
Ko so ti delavci to plaščo jemali z voza se je ta nagnila na eno stran, katero radi velike teže niso mogli obdržati in je padla na tla. Pri tem je bilo nekaj delavcev ranjenih, toda rojaka Šemeca pa je zadela naravnost v glavo, da je nezavesten obležal. Prepeljan je bil v bolnišnico Pi-rovano, kjer pa je že naslednjega dne izdihnil. Pogreb pa se je vršil v sredo ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev ter sodelavcev marmorije.
Pokojni Šemec je bil doma iz Pree-nika pri Nabrežini. V Argentino je prispel 1927 leta.
Tu zapušča ženo, in v domačem kraju pa mater.
Naj mu bo lahka argentinska zemlja!
SMRTNA NESREČA PRI DELU
V tovarni torpedov "Whitehead na Reki se je smrtno ponesrečil 22 let stari Matej Babic. V njegovi neposredni bližini je nepričakovano eksplodirala bomba s stisnjenim zrakom. Babica je vrglo nekaj metrov daleč v steno, ob kateri si je prebil lobanjo. Dobil je tudi drugi poškodbe. Še tistega dne je v reški bolnišnici poškodbam podlegel.
KATARINA KOSOVEL UMRLA
V Tomaju na Krasu je v starosti 76 let umrla gospa Katarina Kosovelova, vdova po nadučitelju in narodnemu delavcu Antonu Kosovelu in mati prerano umrlega kraškega poeta Srečka Kosovela. Pesnikov brat Sta-no je član uredništva "Jutra" v Ljubljani, sestra Anica je profesorica na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, sestra Karmela je omožena s profesorjem Graberjem na Dunaju, sestra Antonija pa ima eksistenco na domu v Tomaju. Pokojna gospa Kosovelova je bila rodom iz Sužida pri
SMRTNA KOSA
Nenadoma je v ponedeljek umrl rojak Lojze Švjligoj, doma iz Pevme pri Gorici. V nedeljo se je še nahajal med tovariši, katerim je pred odhodom domov rekel, da se počuti slabo. Pokopali so ga v torek popoldne. Rajni zapušča tukaj dva brata, eno sestro ter več sorodnikov.
Naj počiva v miru.
NESREČNA SMRT ROJAKA
Na cesti v Rio Ceballos pri Cordo-bi so 1. julija našlo na cesti grozotno razmrcvarjenega Jožeta Plantar-ja, doma iz Vinje vasi pri Stopičih na Dolenjskem. Pred letom smo ga iskali po časopisju in spraševali za njim, oni dan pa je bil najden mrtev na cesti.
Delal je v tamkajšnjem kamnolomu. 9 julija je šel v Cordobo, kjer se je zadržal v Hrvaško slovenskem domu. Na povratku zvečer se je ustavil v almacenu v Unquillo.
Ali je bila kriva nesreče pijača, ali neprevidnost njegova, ali tema. to je tešjso soditi.
Našli so ^mrtvega in tako grozno
razmesarjenega, da so le po oblek mogli ugotoviti identiteto. Po™ ga je avto ali ómnibus. Vse naokrog so ležali koščki razdrobljene gl»T • Obe roki sta bili zlomljeni.
Naši mizarji v Rio Ceballos so takoj napravili trugo in Jonke mu ^ poskrbel tudi za venec ni ga J ^ pogrebu spremilo kakih 80 o > med katerimi so bili tile rojaki: lojz Kočevar iz Vinje vasi, pokoj« kov sosed, Peter Jonke, Alojz _J>a tigal, Andrej Volk, Franc PaVlc^ van Brajan, Jože Bojane, Peter/ žili a, Jože Rodič, Jože Biščak J» Valentinčič, Peter Resič, Mile u® čič, Matevž Modic. Matevž V™ celj, Jože Fir, Jože IvlanČar J® Bekovac, Jože Ferjančič, Dan j Skok, Peter Torkar, Jože Sn£Qe¡-Dolenc Franc, Renoha Jože, Jože, Vilko Stanič.
Naj počiva v miru!
ŠTIRISTOLETNICA ČUDEŽA NA SV. GORI.
V juniju je poteklo 400 let od dne, ko se je prikazala na Sv. Gori F stirici Urški Ferligoj oz. ieriuga Solkana Mati Božja. Med letom i do 1544 je ljudstvo zgradilo P cerkvico na kraju domnevnega ^ , deža in od, tedaj naprej so p» ¡príhajafi prvi romarji. OglejSKi F 1 triarh je kmalu na tp dal cerkva ta sno podobo Matere Božje, ki je P stala kmalu predmet češčenja. ** kev je postala v najkrajšem času ko znamenita in tako obisuav > da je solkanski župnik ni	,.0
sam oskrbovati, t letu 1565 so taK že prišli na Sv. Goro prvi francU7:ti ni, ki so ravno tedaj morali zapu^ Bosno in Hercegovino zaradi tu zasedbe. S tem je nastal poleg kve tudi samostan, ki -so ga P0l8=„ ečali. Pi in, ki so
zapusti-,
raj opustošena za časa vladanja ^
m a
bila cerkev in samostan, ki so Ju
,-e tudi samostan, ki so g» g{a a s cerkvijo vred večali, P1^10 0.
ki so J«
rali tudi frančiškani zapustiti, s
dadanja
sipa ii.. ki je dal zapleniti vse p^
moženje frančiškanov. Še hujša u da pa je zadela cerkev za časa. tovne vdjhe, ko je bila do tal P^ ^ .....Po
• «m. SI
vojni, je bila na novo zgrajena ^
vujiic, ivu jc	~ .. /ta
od italijanske artiljerije,_a» ne bi v njej zasidral sovrazniK.
sena
avgusta 1928 zopet posvečena.. . Sv. Gori so mnogo časa os!cr cer. cerkev slovenski frančiškani ij1 kev je bila najpriljubnejša slo
ska božja pot.
Pozo
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4351
Villa Devoto U. T. 50-0277
nove odredbe o krušni moki
'Gazzetta Ufficiale" je zadnje dni objavila dekret o novi mešanici moke za peko in testenine. Pšenični moki bo treba odslej primešati najmanj po 10% koruzne moke, pripravljene iz krompirja ali drugih takih pridelkov.
fie pred meseci so bili izdani ukrepi, po katerih se je pšenični moki za peko in testenine primešavalo doslej po 10% koruzne in krompirjeve moke. Tedaj so listi ugotovili, da je bila lanska žetev v Italij sicer tolika (znašala je 84 milijonov stotov pšenice), da je bila prvič po dolgih
zobozdravnika DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in	|
DR. FELIKS FALICOV I
Sprejemata od 10 do 12 in od } 15—20 ure.	!
donato alvarez 2181 j U. T. 59 - 1723	J
ZLATKO BADEL
Calle Agüero 2151
U. T. 44 - 3317	BUENOS AIRES
vsakemu trgovcu, ki želi spoznati ta dva odlična in prvorazredna proizvoda, pošljem vzorec na zahtevo
brezplačno ■■
■■
STARA
SLJIVOVICA
BADEL
uvožena iz jugoslavije v sodih

PELINKOV
BADEL
pridelan v buenos airesu iz prvorazrednih prvin, ki se uvažajo iz jugoslavije.
mu
ü
razprava turistične delegacije
Turistična konferenca med delegati Jugoslavije in Italije je bila konec junija v Gorici in Opatiji. V jugoslovanski delegaciji sta bila predsednika Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, predsednik zdraviliške komisije na Bledu baron. Letiš ter ravnatelj zagrebškega "Put-nika". Konferenco je vodil dr. Bi-seo iz Rima. Največ so delegati govorili o tem, kako bi se v turističnem prometu med obema državama odstranile vse težave, zlasti pa takse za individualne in skupne vizume. 0-boji so se strinjali v tem, da bi bilo treba vizume sploh odpraviti, ali pa vsaj celo občutno znižati, na vsak način pa bi bilo treba skupne vizume dajati zastonj. Tudi o znižanju taks za triptike so govorili. Omeniti je treba tudi to, da so vsi pozdravili predlog, naj bi konzulati hitreje poslovali, dalje da bi bili obmejni organi bolj prijazni s turisti in da bi se carinski ¿pregled izvedel na kar se da prijazen način. Prihodnja taka konferenca bo najbii na Bledu.
je zagotvoljen izvoz kontingentov za | izjava voditelja koroških njene proizvode, zlasti za živino in | slovencev o odnosih do
les. Devize si bodo izvozniki in uvozniki nabavljali na pooblaščenih zavodih. Sporazum so pozdravili izvozniki tako pri nas kakor v Švici.
gradba beograjskega pristanišča
Načrti za novo veliko beograjsko pristanišče na Savi so gotovi. Na desni strani Save, kjer je staro pristanišče, bo po .dogra(iitvi novega le prostor, ki ga bodo uredili za pristajanje potniških purnikov. Na levem bregu pri Zemunu pa bodo zgradili veliko pristanišče za tovorni promet, ki bo veljalo državo težke desetine milijonov. Pristanišče bo urejeno do leta 1940. Pozneje ga bodo še izpopolnili.
*' jadranska razstava'' v zagrebu
Veliko ''Jadransko razstavo" so priredili konec junija v Zagrebu v poslopju vseučilišča. Razstava ima namen med Hrvati vzbuditi zanimanje in poglobiti poznavanpe pomena morja, ki ga ima tako v zgodovini hrvaškega naroda, kakor tudi v sedanjem času. Nazorno je pokazalo Pomorsko brodarstvo, gradnja ladij m pomorsko ribištvo.
motorizirana policija v dalmaciji
Motorizirano cestno prometno poučijo bodo vpeljali tudi v Dalmaciji na vseh potih, koder vozijo z auto-mobili in motorji tujci. Zasedaj izvršuje to nalogo oddelek zagrebške Policije. Oddelek šteje 50 policajev na 5 motorjih in na dveh avtomobilih. Najprej so prekontrolirali poti skoei Liko, nato pa ddšli proti Splitu.
splovitev novega rušilca "ljubljana"
Na Vidovdan so na slovesen način spustili v morje pri Splitu novi rnšilec,"Ljubljana". Svečanosti so se začele ob 7 zjutraj, takoj po prihodu kraljevega zastopnika generala Nedica. Navzoči so ,bili tudi fran-c°ski admiral Roux, ban dr. Jabla-n°vic, splitski župan, ljubljanski žu-Pan dr. Jure Adlešic, ki je v družbi soproge načelnika generalnega štaba Se. Nediéeve kumoval novi bojni ladji.
neznosna vročina v beogradu
Silna vročina vlada v Beogradu. 30. junija je vladala taka vročina, kakor je ne pomnijo že dolga leta. V senci je kazal toplomer 42 stopinj Celzija, v stanovanjih pa 30 stopinj. Naliv, ki je trajal le kratek čas, vročine ni dosti ublažil.
narodnega socijalizma
V "Koroškem Slovencu" z dne 29. junija 1938 beremo pod naslovom "V društvih v Pliberku in Glo-basnici" naslednje zelo zanimivo po-poročilo o načelnem stališču, ki ga je orisal govornik prosvetne zveze glede odnosov med Slovenci in narodnim socializmom: "Lojalno hočemo' vršiti našo državljansko dolžnost in hočemo sodelovati v vseh organizacijah narodnega socializma — iz-vzemši militantnih skupin SA in SS, ki so zaradi svojega posebnega značaja pridržane nemškim rojakom — a samo pod pogojem, da učlenitev v le-te organizacije nikakor ne pomeni izčlenitve iz slovenske narodne družine in da v ničemer ne ovira našega sodelovanja v slovenskih narodnih organizacijah. Za svojo slovensko narodnost in našo narodno pravico smo pripravljeni nositi tudi najtežje žrtve."
dr. maček bo obiskal beograd
V drugi polovici tekočega meseca bo dr. Maček obiskal Beograd. Teh- ra 43 pfenigov za kg.
nične priprave so že urejene, dogovor o potovanju gotov, le dr. Maček je premaknil dan obiska zaradi proslav svojega rojstnega dne, ki bodo po vsej Hrvaški že 17. julija namesto 20., ko dr. Maček dejansko slavi svoj rojstni dan. Hrvaško časopisje poudarja v tej zvezi, da so izmišljene vesti tistih časopisov, ki so javljali, da je prišlo med opozicijskimi voditelji iz Zagreba in Beograda do nesporazumov.
konferenca železniških strokovnjakov zaključena
Prva konferenca med našimi in madžarskimi železniškimi strokovnjaki je bila zaključena 1. VII. v Splitu. Po petnajstdnevnem delu so izgotovili novo tarifo za prevoz blaga na naših in madžarskih železnicah. Tarifa bo stopila v veljavo sredi avgusta. 5. VII. pa se začne nova konferenca med istimi strokovnjaki za izdelavo potniške tarife na naših in madžpj^kih železnicah. Tej konferenci, ki bo trajala 4 dni, bo predsedoval direktor zagrebške železniške direkcije inž. Terček.
"Koroški Slyovenec" objavlja v zadnji številki naslednje cene, ki so bile predpisane za sadje in zelenjad: Vrtne jagode in anane so po 1 marko 20 pf (marka je vredna 15 din, 10 pfenigov je 1.50 din). Gozdne jagode so 53 pfenigov (okroglo 8 din) kg. Zeleni grah pol marke, rabarba-
Korenje 10
pfenigov (1.50 din) za šopek, solata v glavicah, boljša, 10 pfenigov ((1.50 din), komad, drugovrstna pa 6 pf. glava. Zelje pol marke kg, koleraba pa do 42 pf. kg. — Določene so cene za žemlje, ki veljajo 5 pf. ena (okroglo 75 par), za meso, za les in za pšenico ter rženo moko.
25 m široka betonska cesta iz monakovega v celovec
Iz koroških časopisov posnemamo, da je vrhovni nadzornik za nemške ceste dr. Todt, ki se je 16. julija mudil na Koroškem, napovedal, da bo zgrajena 25 m široka betonska cesta iz Monakovega v Celovec in da bo to ena najlepših sest, ki bo šla čez alpsko gorovje. Najvišje vrhove bo cesta premagala s 6 po 8 km dolgimi predori. Po tej novi cesti bodo avtomobili v pičlih treh m pol urah pri-vozili iz Monakovega v Celovec. Ni še znano, če bodo to" cesto potisnili dalje do državne meje. Podobno cesto že grade iz Monakovega do Sol-nograda in od Linca, do Dunaja.
dr. vlajič posetil dr.
mačka
°r. Vladka Mačka je 29. VI. obiskal v Kupincu dr. Boka Vlajic, od-Poslanec beogr. dela Združene opozi-clJe- Časopisje ugiba o namenu te P°ti in pravi, da je Vlajic najprej Poročal dr. Mačku o delu Združene °Pozicije, nato pía razpravljal z njim ^ Programu bližajočega se obiska v pogradu. Vlajic je zvečer že odpotoval y Beograd.
šolska ladja "jadran" v ameriških vodah
šolska ladja jugosl. .mornarice" Jadran" je konec junija prispela | anaeriške vode. Ladja se je ustavi-najprej v newyorskem pristan i-Scu, kjer se je pri sprejemu zbralo yeliko število jugoslovanskih izseljencev. p0 prisrčnih pozdravih je kapitan ladje odšel obiskat vse predstavnike ondotnih pomorskih oblasti, ?akar je ladja po krakem odmoru ženila v Washington. Tu je mlade Mornarje sprejel poslanik K. Fotic.
izredni kredit pomorski direkciji v splitu
2 milijona dinarjev izrednih kreditov je dobila direkcija pomorskega prometa v Splitu za popravila pristajališč poleg 5 milijonov din. rednih kreditov. Izvršili bodo s tem denarjem večinoma manjša popravila, le za pristanišče na Rabu se bo porabil 1 milijon. V prvi vrsti bodo posvetili vso poozrnost pristaniščem letoviških krajev.
Električna centrala na
reki treski
. veliko vodno električno centralo «a reki Treski pri Skoplju so dali nedavno v promet. Električno čenčalo je Kra(iiia skopijanska občina
ameriške slovenke v domovini
1. julija doopldne je prišlo v Slovenijo 87 Slovenk iz Amerike, da obiščejo staro doomvino in se po dolgih letih spet razgledajo po njej. Nekatere so pripeljale s seboj tudi može, sinove in hčere, potovanje sajino pa .je organizirala Slovenska ženska zveza iz Cleyelanda s predsednico Mary Prislandovo, vodita ga pa g. Kolander in g. Zakrajšek. Na Jesenicah, v Kranju in v Ljubljani so dragim rojakinjam priredili lepe sprejeme, za kar so se ameriške Slovenke po svojih zastopnicah lepo zahvalile. Ostale bodo "v starem kraju" p» več tednov, nekatere tudi več mesecev. Želimo jim, da bi bilo njihovo bivanje v domovini prijetno in da bi odnesle od nje najlepše spomine.
) _
pol leti. Umetno jezero je glo-
, ?ko do 30 m jn vsebuje 3 milij. kupnih litrov vode. Vse naprave so ®Ijale 22 milij. din; Centrala bo ^'"ogoeila južuosrbski industriji do Vega razvoja in razmaha.
Lovski dogovor med ju-goslavijo in švico
ski • llaSo državo in Švico je bil sjtlenjen nov trgovski sporazum, ki
Ver* V vol.iavo že !• julij" letos in ^a eno leto. Sporazum obsega bla-Vlli in plačilni promet. Naši državi
prokuplje dobi novo gimnazijo
V torek 28. junija je vsa država praznovala Vidovdan, spomin na bitko' na Kosovem polju. Na Avali pri Beogradu so ob tej priliki prenesli kosti neznanega srbskega vojaka v novo veličastno grobnico, ki jo je dal graditi že blagopokojtti kralj Aleksander. V Pfokuplju pri Skoplju so na ta dan položili temeljni kamen za novo gimnazijo; ministra j Magaraševič in Stošovič sta pri tej n priliki poudarjala pomen Vidovega dne in njegovih proslav.
triletnica vlade dr. milana stojadinoviča
24. junija je proslavilo vse jugoslovansko časopisje triletni jubilej obstoja vlade dr. Milana Stojadinovica, ki je dosegla v resnici dva značilna rekorda. Nobena vlada od obstoja države še ni vodila državnega
spe mm mtmm ««« mmmi
za febamus
in površnike
dobite najboljšo postrežbo
Krojačnici
LEOPOLD UŠAJ
.Hč&h
jnj^HHB^tt
.tfJiiEIr
¡GARMENDIA
Paternal
I
krmila tako dolgo, kakor vlada dr. Stojadinovica in nobena vlada v bližnji preteklosti ne more pokazati na tako uspehov polno delovanje. Vsi časopisi so v dolgih člankih, ki so zavzemali po več prvih strani v listih podrobno opisovali zunaje in notranje politične uspehe vlade in njeno delo za povzdigo kulture in gospodarstva. Tudi tedniki, ki so izšli po tem dnevu, so v poročilih na več straneh in s slikami prinašali podobne podatke o delu vlade. — "Slovenec" je ta dan na 4 straneh prinesel pregledne članke o zaslugah vlade v zunanji politiki, ker smo postali po zaslugi smotrene politike dr. Milana Stojadinovica pravi otok miru sredi razburkane Europe. Uspelo nam je, da smo dosegli mirno in prijateljsko sožitje z vsemi našimi sosedi na Balkanu, na Jadranu in na severu. Kot posledica miroljubne politike pa se je nujno pokazala ugodna konjunktura v naši trgovinski politiki, tako da nas ne skrbi več kam bomo izvažali svoje poljedelske proizvode. Pogled na notranje življenje v državi, ki je bilo pred nastopom vlade v spotiko domačemu prebivalstvu in razlog nezaupanja v zamejstvu nam pokaže, da je pod vodstvom notranjega ministra dr. Antona Korošca nastopil v vsej državi mir in red, kakršnega naša domovina še ne pozna. V vseh panogah gospodarstva je vlada storila v polni meri svojo dolžnost. Zlasti je podprla jedro prebivalstva kmečko ljudstvo, ni pa pozabila tudi na delavstvo, kateremu je s socialno zakonodajo zasigurala boljšo bodočnost. Velik korak naprej je napravila v tem času naša vojska, tako v organizaciji, kakor tudi tehnični opremi in zavarovanju naših meja. Na prosvetnem polju se vlada ni ustrašila žrtev, da posploši izobrazbo ljudstva in zlasti mladine. Največji uspeh pa je vlada dosegla z javnimi deli, s katerimi je zatrla brezposelnost, na drugi strani pa v veliki meri povečala vrednost naših prometnih sredstev, tako zlasti železnic, cest in poštnih naprav. Vsa ta številna javna dela izvrševana po vseh krajih države so najboljši spomenik, ki si ga je vlada dr. Stojadinovica mogla postaviti v treh letih svojega obstoja, hkrati pa so temelj za boljšo in lepšo bodočnost naše države, v kateri je ogromna večina prebivalstva na strani vlade in njenih predstavnikov.
obnova gledališča v celovcu
Nemška vlada je dala na razpolago potreben denar, da se obn'ovi gledališče v Celovcu. Minister Góbbels je iz sredstev propagandnega ministrstva podaril 150.000 mark (okrog 2 milijona 200.000 din.).

¥
é
v
i' B
vasja pirc na mednarodnem šahovskem turnirju v harzburgu
Naš šahovski mojster Vasja Pire se je udeležil tudi mednarodnega šahovskega turnirja v Harzburgu v Nemčiji, na katerem igrajo Eliska-ses, Bogoljubov, nemški prvak Kie-niger in številni drugi nemški mojstri. Vsega skupaj igra 10 mojstrov. Po sedmem kolu vodi Pire z naskokom ene cele točke in ima pet in pol točk, ker bo moral odigrati samo še dve koli je več, ko verjetno, da bo ostal na tem turnirju na prvem mestu kot zmagovalec. Če upoštevamo, da je odnesel letos že prvo mesto na mednarodnem turnirju v Lodzu na Poljskem bo ta njegov uspeli še bolj potrdil njegove igralske spoosbnosti.
Andrej Gabršček umrl
Dne 23. junija zvečer je nenadoma umrl znani novinar Gabršček Andrej, rojen 1. 1864 v Kobaridu, pristojen v Ljubljano. Zvečer ob 6 je prišel s svojim bratom odvetnikom in sinom v kavarno "Zvezdo". Naenkrat mu je postalo slabo, naslonil se je na brata in se onesvestil. V kavarni je bil prisoten slučajno zdravnik, ki je ugotovil, da je Ga-brščka zadela kap, vendar je bil takrat še živ. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, a je že med potjo umrl. Zato ga uprava bolnišnice ni sprejela, pač pa so ga prepeljali v garažo reševalne postaje, kamor je takoj prišla policijska komisija s policijskim komisarjem dr. Luzarjem in dežurnikom Kettejem. Uradni zdravnik je ugotovil smrt zaradi srčne kapi, nakar so truplo na prošnjo sorodnikov prepeljali v mrtvašnico v zavetišču sv. Jožefa.
_i_
Za kratek čas
anekdota
Angleški pisatelj, čudak, Bernard Shaw je ravnatelju velikega londonskega gledališča priporočil dramo nekega mladega pisatelja, češ da je jako napeta in učinkovita.
"Prav", je odvrnil ravnatelj, "ali mi morete z nekaj besedami povedati vsebino?"
"Seveda", je pripomnil Shaw, "kar poslušajte! Prvo dejanje: On ljubi njo, ona ljubi njega. Drugo dejanje : On ljubi njo, ona ljubi njega. Tretje dejanje: On ljubi njo, ona ljubi njega."
"To se vam zdi napeto? Iz tega se vendar ne more razplesti drama?" je pripomnil osupli ravnatelj.
"Kaj da ne!" je odgovoril Shaw. "Ona je seveda v vsej igri ista oseba, a on je v vsakem dejanju druga oseba!''
*
Nekega lepega, poletnega jutra je šel v Londonu ljubi, mali Andi s svojo pestunjo na sprehod v park. Na potih je bilo vse živo ljudi, vsi so občudovali krasoto cvetja in marsi-kak sprehajalec je pogledal tudi An-dija, ki je videti zdaj ko angelček, čeprav ima že sedem let. Pestunji pa to ni všeč, precej stroga je.
Pravkar ju je prešla stasita gospa; pot je ozka — zdajci se gospa okre-ne ko blisk in prisoli gospodu, ki gre poleg nje, silovito zaušnico. Nastane prepir, ljudje se zbirajo, pride policija — in pestunja potegne svojega varovanca hitro za seboj, da ne bo priča takemu prizoru. Nekaj časa gre vsa razburjena in molče dalje. Nenadoma vpraša Andi:
"Kako vam je ugajala tista gospa?"
"Kakšna gospa?" se dela pestunja nevedno.
"No, tista, ki je gospoda tako o-klofutala!"
"Niti videla je nisem."
"Tako. — Meni namreč ni bila prav nič všeč," pravi Andi. "Ko je šla mimo, mi je stopila na nogo, in jaz sem jo vščipnil v bedro!"
m
4
5
4 9 4 7
— Buenos Aires
:♦> <«• . •;♦>:; •:♦> <♦:• mm
KROJAČNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
immsm.mm>iw.:m •»> <♦>'.
Prijateljici
"Vročina in mraz me spreletava-ta, če pomislim na svoj štirideseti rojstni dan", vzdihne zaskrbljeno gospodična Metka.
Tedaj se pa Oglasi njena 'dobra' prijateljica: "Kako to? Ali se je tedaj kaj posebnega zgodilo?"
Norvežani so inteligentni in praktični ljyidje, četudi se glavno mesto njihove dežele imenuje Oslo. Pa se je kljub temu tam pripetila prav oslovska zgodba. V tamkajšnjo ječo je bil za šest mesecev poslan brezposelni natakar Hans Nicholson zaradi neke male tatvine. Tam so na nekak način pozabili nanj in mož^ je šele po preteku 17 mesecev ponižno vprašal, če ni že čas, da bi ga izpii-stili na prosto. To se je takoj zgodilo, toda čez nekaj dni so ga spet poklicali nazaj in ga zaprli, ker se ni prej javil za odpust in je s tem oškodoval državo za 11 mesecev brezplačne hrane in stanovanja. V tem slučaju je težko reči, kateri ga je bolj polomil, jetnik, jetničar ali država, in kateri dela večji kredit norveški prestolnici Oslo.
ZANIMIVOSTI
O slep
em črevesu
Slepo črevo ali slepič je nerazvit del črevesja, ki izhaja iz velikih črev. Zgornji del slepiča je odprt v notranjščino črev, spodnji del pa je zaprt. Po navadi se zamore slepo črevo uspešno ustavljati škodljivim klicam ali bakterijam, ki prihajajo vanj, vsekakor pa se more zgoditi, da se zavozla ali zavije ali da pride vanj preveč materiala iz črevesja; posledica je okuženje oziroma vnetje
slepiča. '	.
Vnetje slepiča se navadno pojavi nenadoma s splošnimi bolečinami v trebuhu, nakar se bolniku zdi, da so se bolečine zbrale in ustanovile v spodnjem desnem delu trebuha. Bolečinam se pridružijo želodčne, slabosti in bljuvanje. Tudi vročnica se pojavi, toda navadno zmerna, in hitrost utripanja žile se dviguje v pro-porciji z dviganjem temperature. Te neprilike navadno spremlja tudi ne-prebava ali zaprtje. Vnetje slepiča je bolj pogosto pri moških kot pri ženskah in okrog 50 odstotkov te vrste obolenj se zgodi pred doseženim dvajsetim letom.
Ta bolezen, ki ali sledi zaprtju ali je v tovarištvu z istim, zahteva mnogo žrtev, kar bi se lahko preprečilo. Oseba, katere odvajalni sistem je zaprt ali vl reda, logično misli na kako odvajalno sredstvo ali čistilo. Toda, kadar so z zaprtjem združene trebušne bolečine, naj se bolniku nikakor ne dájajo taka odvajalna sredstva bolnikom, o katerih domnevamo, da imajo vnetje slepiča. Hitrejše odvajanje črevesja zamore razši-rito okuženje in lahko se zgodi, da se slepo črevo pretrga ali razpoči. V takem slučaju se okuženje razširi po vsej trebušni votlini, kar povzroči vnetje trebušne mrene in v mnogih primerih smrt.
Kadar se bolečine v trebuhu trdovratno vzdržujejo, je priporočljivo vprašati zdravnika za nasvet.' On bo mogel razločiti med vnetjem slepega črevesa in kakšnim morebitnim drugim vnetjem v trebuhu. Ako zdravnikova diagnoza pokaže vnetje slepiča, naj se ne odlaša z operacijo. Iz-rezanje slepega črevesa je najvarnejši način, po katerem se bolnik reši razpočenja istega in temu sledečega okuženja. Včasih se zgodi, cU bolečine prvega napada za nekaj časa popolnoma pojenjajo, toda navadno se pozneje vrnejo z Večjo silo in z večjo nevarnostjo resnih posledic.
TRENIRANI ŠČURKI
V mestu Amarillo, Texas, so jet-niški pazniki ugibali, kako dobivajo cigarete jetniki, ki so bili za poostreno kazen zaprti v posebnih celicah, kjer niso smeli kaditi. Po daljšem o-pazovanju, so pronašli, da drugi jetniki pošiljajo svojim tovarišem v posebnih celicah cigarete in vžgalice privezane na hrbtih treniranih ščurkov.
V največje začudenje pa se je pri tem izkazalo, da so postajo, ki je skrivaj klicala Ruse v boj zoper Stalina, vodili 4 visoki uradniki sovjetske skrivne policije GPU pod vodstvom nekega Rubinsteina. Ko so se oboroženi člani sovjetske tajne policije približali kraju, kjer je delovala skrivna postaja, so se oni v postaji z orožjem uprli policistom. Nastalo je hudo streljanje in krvav boj, v katerem je padlo 6 mož skrivne policije in 2 člana posadke oddajne postaje. Druge člane posadke pa je policija prijela ter jih prepeljala v Minsk, kjer je zaprtih že 67 drugih članov GPU, ki so osumljeni, da so sodelovali pri tej" skrivni brezžični postaji.
"Cesta" na argentinski Pampi. Ka dar dežuje, se vozovi pogrezajo blato in kadar pripeka solnce pa so zaviti v prah.
SKRIVNA BREZŽIČNA ODDAJNA POSTAJA SREDI GOZDA
Dolgo časa je sovjetska tajna policija iskala skrivno brezžično oddajno postajo, ki je zadnje čase s tako silo poživljala sovjetsko prebivalstvo zoper Stalina. Dolge mesece ni bilo mogoče zasačiti te oddajne postaje. Zadnje čase so ugotovili, da ne deluje ena oddajna postaja, marveč, da so kar tri.
Te dni pa poroča londonski list "Daily Express", da so eno izmed treh skrivnih oddajnih postaj našli, tako so vsaj poročevalcu tega lista izjavili v Moskvi. Ta skrivna brezžična oddajna postaja je bila skrita v nekem gozdu blizu Minska.
Milijonarska starša in edini otrok
Med najbogateje ženske na svetu spada brez dvoma Barbara grofica Haugpitz-Reventlow, rojena Hutton, prvič poročena z vzhodnjaškim knezom Mdviviani, nečakinja umrlega ameriškega večkratnega milijonarja "VVoolwortha,
Woolworth je zapustil ogromno premoženje, med njimi 2700 velikih prodajaln, kjer ljudje kupujejo vse po 10 centov ameriškega denarja. Po naše bi se reklo, da se v teh trgovinah dobi vse po 4 dinarje. In dohodke teh 27000 prodajalen uživajo 3 ženske, ki so dedinje bogatega Woolyortha. Helena Woolworth je poročena z možem, ki se piše Mc Cann. Jessie se po možu piše Dona-hue. Prva je častitljiva ženska, ki živi v lepem zakonu. Jessie je imela za moža kvartopirca, ki ji je sproti zapravil vse v igrah. Nazadnje se je pa ustrelil. Najmlajša je Barbara, nečakinja prvih dveh, ki se je pisala po svojem očetu Hutton. Ta pa je skrajno lahkoživa ženska in popolnoma razvajena. Menda je to najbolj razposajena ženska, kar jih je poznal bogati Newyork. Seznanila se je z nekim vzhodnjaškim princem, ki se je pisal Mdivani. Poročila sta se in on jo je začel učiti šele lepega vedenja. Kmalu pa se je ločila od od njega in se poročila z grofom Haugwitz-Reventlow. V zakonu sta imela enega otroka, ki je sedaj 2 leti star in mu je ime Lance.
Ta bogata ženska, ki ima 200 milijonov premoženja, je mlada in lepa. Ker je poleg tega bogata in razvajena, je moral tudi ta zakon iti narazen. Tako sta se tudi ta dva ločila. Nista pa se mogla zediniti, kaj naj bi se zgodilo z otrokom. Tega bi bila rada oba. Ker ona prebiva sedaj na Angleškem, on pa v Parizu, pogajanja dolgo trajajo. On bi rad svojega otroka dal vzgojiti na Danskem, kjer je sam doma, mati pa bi ga rada vzgojila na Angleškem. Vpisala ga je, dasi je šele 2 leti star, v sloveči angleški vzgojni zavod Eton.
Te dni pa je ona zvedela, da je na Angleško namenjen neki moški, ki ima namen, njenega sina ugrabiti ter ga odvesti k očetu. To je ženska takoj sporočila londonski policij, ki je takoj ukrenila, da tistemu moškemu onemogoči dostop na angleška tla. Obenem je policija z moč-policijsko stražo zavarovala hi-
Kako naj se oblačijo bodoče matere
nikov odšla na policijsko sodišče, ! kjer je predlagala, naj tistemu "mo- •
škemu angleška policija prepove ? y normalnih okoliščinah večina 1 dveh zvončastih rever jih pada do pa-dostop na ozemlje angleškega kra- ■ bodočih mater zaznava svoje stanje su. V koničastem izrezu opazimo vlo-1 jestva. Kakor rečeno, se ji je to tu- ¡kot grečo toda malo jih je med nji. Ižek iz svetie; nabrane svile s pentljo
ki ne bi mučno občutile neeste- i pod vratom.
di posrečilo doseči. Seveda je bilo v Londonu že drugi dan znano, da tisti "moški" ni nihče drugi ko njen mož.
Ona ima zoper svojega moža pri angleških oblasteh precej lahko stališče. Tukaj njeno velikansko premoženje ne pride toliko v poštev. Pač pa ji je njeno stališče olajšal mož sam, ki je iz Pariza pisaril več grozilnih pisem, ki je v njih napovedoval, da ji bo sina odvedel. Taka pisma je pisaril tudi drugim znancem in članom takoimenovane boljše angleške družbe. Ta pisma sedaj pričajo zoper njega.
Medtem pa grof Reventlow prebiva v Parizu ter doslej še niti poskusil ni, da bi prestopil angleško mejo. V Parizu se je večkrat sešel z očetom svoje žene, ameriškim bogatašem Huttonom. Kaj sta ta dva govorila, ni znano. Pač pa je Reventlow časnikarskim poročevalcem v Parizu sporočil, da sta se z ženo res skregala zaradi sinove vzgoje, da pa je kar smešno, če kdo trdi,'da hoče on sina ugrabiti s silo.
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo.
Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer.
LIMA 1217, I nadstr.
U. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Aires
110
šo grofice Barbare, v kateri stanuje v Londonu. V četrtek pa je angleška javnost zvedela, da tisti "moški", ki naj bi hotel ugrabiti grofi-činega otroka, ni nihče drugi, kakor otrokov oče in grofičin mož grof Haugwitz-Reventlow. Zoper tistega "moškega" je grof:ca Reventlok silno energino nastopila. Preteklo sredo je v spremstvu več svojih odvet-
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
4
v
i
i KROJACNICA MOZETIČ
a Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si ^ vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne § bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše ! mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji $ ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ^ ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih
v ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! &
■
I
O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
v
s?
1
1 g?
¡5
Ú f
4
v
4 ■
4
H
'4
v
á
K $
v
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
I ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rano.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI ,1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
mi,
tičnega zunanjega videza tega sta nja.
Vendar pa je s pravilno izbrano o-bleko marsikaj mogoče omiliti, ki posebno ustrezajo potrebam bodoče matere.
Pri vsakem oblačilu te vrste se moramo ozirati na dva enako važna predpogoja: kroj mora biti takšen, da ga od časa do časa vedno znova lahko poljubno raširimo, oblačilo samo pa mora biti tudi tako izdelano, da čim bolj izravnava nesorazmerno obilnost postave.
Prvo dosežemo s takozvanim pla-ščnim, močno prekrižanim krojem, ki ga z enostavno prestavo gumbov ali šiva razširimo ali pa tudi z vstavljenimi gubami, ki jih po potrebi raz-puščamo, tako da so vedno bolj plitke, obleka sama pa še vedno širša. ,
Bolj težavno je izpolniti drugo zahtevo. Pri "maskiranju" postave si moramo najprej predočiti, da ustvarja neestetični videz ravno nesorazmerna obilnost spodnjega života napram zgornjem delu telesa, ,Jri je obdržalo skoro svoj normalni obseg. To nesorazmerje izravnamo najboljše tako, da z raznimi garniturami, zvončastimi ovratniki, pentljami, bogato nabranimi rokavi itd. dodamo životu, kar mu manjka, da ostane vsaj na približno isti liniji z ostalimi deli telesa.
Tudi na to je treba paziti, da je obleka dovolj ohlapna, da ne bi morda preveč poudarjala oblike telesa.
Dasi so v modi kratka krila, je seveda dobro, če nosi bodoča mati daljšo obleko, kajti večja dolžina krila jo navidezno zožuje.
S časoma postaja krilo spredaj vedno krajše, zato je treba takoj v začetku paziti na to, da upognemo krilu dovolj širok rob, da ga moremo potem vedno izravnati.
Garderoba bodoče matere mora biti tako sestavljena, da izhaja s čim manjšim številom oblek, saj so to j obleke, ki jih bo pozneje mogla uporabiti šele po temeljiti predelavi. Domača obleka, vsakdanja obleka, praznična obleka in ohlapen plašč ji bodo za ves čas zadostovali.
Praznična obleka, to se pravi obleka, ki jo bo nosila, kadar gre v družbo in na kakšne prireditve, mora biti najbolj skrbno izdelana.
Najboljše izpolni to nalogo velik, serjentinasto ukrojen ovratnik, ki v
Ta vložek je v obleko pritrjen s patenti, tako da ga lahko zamenjamo z drugačnim in na ta način od časa do časa obleko zopet osvežimo. O-bleka nima pasu, dve globoki gubi y krilu se ob životu končujeta v konico, tam tudi zapenjata obleko dva gumba.
Bolj kakor vsak plašč zakrije postavo ohlapen in po možnosti zvon-čast, tričetrtinski paletot, ki ga lahko nosimo nad vsako obleko, če je iz~ delan iz primernega nevtralnega tvoriva.
Znano je, kako vitko učinkuje plaščna obleka, po vsej dolžini zapeta z gumbi. Tudi za bodoče matere je ta kroj izmed najbolj primernih, saj jim daje najmanj dela, kadar ga morajo zopet razširiti. Tudi tukaj J® treba posvečati pozornost izdelavi zgornjega dela.
Pri domači obleki je udobnost predpogoj. Najbolj praktične in u-dobne so gotovo domače obleke ^T plaščnem kroju, ki jih zdaj zaveze-mo s traki, tako da še gumbov ne potrebujemo.
Bolj zaradi okrasja, kakor iz P°" trebe sta na obleko prišita dva spo-redna gumba, pas vežemo zadaj ^ * pentljo, na životu pa so všiti robčki ki jih po potrebi razpustimo in tako razširimo obleko. Enostranski ovratnik z velikim, trikotnim reverjem podčrtava zgornji del života.
Stiskanje pa v nobenem oziru n1 priporočljivo.
HUMOR Moderni časi
"Kako dolgo pa že poznaš tisto srčkano plavolasko, ki sva prej z nj° govorila ? "
"Hm, to je težko reči; poznam .1° že pol leta, a kot plavolasko komaj tri dni."
Ljubosumnost
"Ivan, kaj pa pomeni tale črn na tvojem telovniku?"
"Nič posebnega, ljuba moja, kv ' čjemu to, da nisi oqistila teldvn1*» ves čas, odkar si postala plavola ka."
še huje
las
"Niti minute miru nimam vec;
ves
PLAZA ONCE
---------..».v»/ ..... v» ....__________v J
dan si belim glavo, kako bi poplat'a svoje dolgove." . . _ "Ah, meni se pa še huje S0^'.^ pa ves dan premišljujem, kje bi kaj dobil na up." _____—
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—'
GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Ko je bila "šagra" na Golem vrhu
Krepko je pritiskalo sonce. Pa saj je bil temu tudi čas. Bilo je o sveti Marjeti in tretja popoldanska ura.
Pri Kopičevih je bilo vse zunaj v košnji. Samo pes je dremaje čakal, da pozdravi kakega došleca in petelin je bil tudi na straži tam nekje za hišo, drugega pa doma ni bilo nobenega, zakaj danes je treba "v roke pljuniti" tako je rekel Kopič.
Seveda, je pritrdila mama, če ne, ne bo danes "baba", je prigovarjala Kopičevka. In kaj bo kdo rekel jutri, ko bodo ljudje.šli k maši, če naša senožet še ne bo prazna.
Tako je bilo pri Kopičevih vsako leto. Sveta Marjeta je košnjo končala in ko je bilo sv. Marjete žengna-nje na Golem vrhu in je vse hitelo na njihovo "šagro", so vsi pogledi pozorno motrili, kako je pri Kopičevih.
Zato so pa vsi rekli, da mora biti danes "baba", pa če tudi jo pripeljejo domov ob 11 uri zvečer.
Kakšna "baba"?, se je hotel norčevati Amerikanski Nace. Ali ima kikljo ali hlače?
Če bi jo nalagal ti, bi še kiklje ne imela. mu je krepko zabrusila domača Rezika, in bi se nemara preje prevrnila, kot bi jo domov pripeljali. Menda vendar nisi po svetu pozabil, da je "baba" zadnji voz sena, ki se domov pripelje ob koncu košnje.
Pridno so hitele grabljice, fantje so pritiskali na vile in rastivek za rasti vkom suhega sena je bil gotov za na voz. Gori pod vrhom so čakali v vrsti vozovi. Krasen je bil pogled tja v senožet, ki je bila vsa živa hitečih grabelj, belih predpasnikov; moški v belih srajcah so vihteli vile in med sončno luč je zvenel vesel smeh.
Vsi so bili razigrane volje. Teh 15 voz sena bodo stisnili pod žrdi, še prej kot bo zazvonilo angelsko češče-nje.
Ali amerikanskemu Nacetu ni bilo prav. čeravno je odrival z vilami, dekleta so pa na njegov račun vedno katero uganile.
Tedaj je na Golem vrhu zapel veliki zvon. Tri je ura. Sveti večer zvoni. Sveta Marjeta vabi na žegnanje. Tako je šla beseda čez vso senožet m sta se velikemu zvonu pridružila še mala dva. Tedaj se je razlilo preko plani veselo pritrkovanje Marjetinih zvonov iz Golega vrha, ki je prešlo vse grabljice in nakladalce še bolj veselo ganotje in so vile in grabi je kar same hitele ob taktu zvonove pesmi.
"In tebi Nace, kako se ti dopade to zvonenje?"
"Vrag vas vzemi z vsem tem."
"Ti temu praviš "sabado inglés",
kajne, mi pravimo pa, da zvoni sveti večer. Tam v Ameriki so vam namesto zvonov fabrike tulile. Fei! kadar se židovska fabrika oglasi se mi zdi, da nekoga davijo. Seveda, če vam božje dneve v Ameriki oznanja tuljenje mesto ubrano pojočih zvonov, potem ni čudno, če se ljudje vse ga tako naveličajo, kot si se ti Nace, ki se menda še smejati več ne znaš.
Ti Nace, ali je res hudič v tovarni, ki tako grdo tuli, je nagajivo v-praševala Mravčeva Johana.
Sedaj pa vem, zakaj mestni ljudje za Boga nič več ne marajo, je hitela Turkova Zalka.
Zato, ker praznike in nedelje s tillen jem oznanjajo.
Ti Zalka, pa nisi neumna, se je razvedril Nace. Na to pa še jaz sam nikoli nisem pomislil in bo kar res kot praviš. V mestu tuljenje ljudi kliče na delo. Na deželi pa so zvonovi, ki k delu in k počitku spominjajo.....
*
Tako je šla zvonova pesem čez vso plan, Kopičeva Marjanca pa je hitela z blagoslovljeno vodo h koči in skozi dol in čez skale, molila in kropila okoli pšenice, ki je že polnila zrno, okoli ovsa, ki je že porinil bogate late in obetal lepo žetev. Zavila je skozi krompir in fižol in proso, prosila, naj blagodejen dež ohranja svežo letino, naj jo božja dobrota varje pred hudo uro, naj varje dom sveti Morijan pred ognjeno strelo.
Taka je bila navada pri Kopičevih, taka je bila navada po vsem Golem vrhu. Iz davne starine že, od pradeda in še od preje.
Do svete Marjete, vsako soboto, ko je zazvonilo sveti večer je šel e-den od družine kropit z "urno" vodo, ki je bila blagoslovljena zoper "hudo uro".
Marjanca je v zbrani molitvi hitela po svojem svečeniškem poslu. Polno ji je bilo srce globoke radosti, ko jo je iz vseh strani objemala pesem zvonov, ki je zvenela sem od cerkve in odmevala nazaj od Pečev-ja in spet tam od Malega vrha in od Špeklja. In čeprav je bila trudna od trdega dela, ki jo je zgodaj klicalo vsak dan cel teden in ji ni dalo k počitku, dokler ni bilo vse pospravljeno in pomito, čutila se je lahko, zakaj vzvišena misel molitve ji je delala lahno stopinjo. Saj je bila tako trdno uverjena, da je to njeno delo kropljenja in njena molitev več in uspešnejša, kot pa delo njenih rok, katero brez božjega blagoslova nobenega trajnega sadu ne more dati.
Nikdar ji ni 'prišlo na misel,, da bi štela ure svojega dela, temveč z
veselim srcem je vse naredila, kar je bilo treba in vse svoje delo vsak dan božjemu varstvu izročala. In dobri Bog ji tega tudi ni ostajal dolžan, ker Marjanca je bila vedno vsa vedra in zadovoljna.
Utihnila je pesem zvonov in ko so se oglasili spet za "angelsko češče-nje" je bila vsa senožet že doma in tudi '-'baba" pod streho, obrazi, pa so bili polni sijoče radosti, ko so sedli k polni mizi, na kateri se je kadila špehova potica, taka kot je bila v navadi pri Kopičevih vselej, ko je bila košnja slovesno končana.
"Baba" in "likof"
Potihnilo je pri Kopičevih. Skrivnostni sen je objemal ljubko domačijo. Pa že so začele bledeti zvezde.
Spet so se zbudili zvonovi sv. Marjete. Skozi mlado jutro so poslali bu-dnico žez hrib in plan, na vse štiri strani neba. Kot vabiči so šli njihovi ubrani glasovi tja v daljo in klicali skozi odprta okna in prijetno dramili spijoče ter jim oznanjali, naj ne pozabijo, da je danes šagra pri sveti Marjeti na Golem vrhu.
Vse je hitelo. Tudi stara Bebrova Mina, ki ni mogla iti k maši v faro, zakaj njene kosti so imele že devetdeset let, tudi ona je podvizala, da vsaj enkrat na leto pride k sveti božji daritvi. Le nekaj sto metrov je bila dolga ta pot, a. je bila zanjo naporna. Le misel, da te stopinje v srečno večnost vodijo ji je dala svežo moč, ko je sopihala siva starica gori po bregu.
Hiteli so fantje, brzela dekleta. Mina jih ni spoznala. Kaj bo, ko so pa vse njene vrstnice že davno odšle po plačilo, mladega sveta pa več ne pozna.
Res so tuji obrazi, a ne vsi! Toda cerkvica je tista kot nekdaj in zvo-
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR
izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441
DOCK SU D
CERKVENI VESTNIK
24. julija na Avellanedi maša. Molitve ob 3. uri tudi na Avellanedi.
31. julija: Maša na Avellanedi. Molitve pa na Paternalu.
24.	julija po končani molitvi se vrši na Avellanedi prireditev pevskega zbora.
Pri Celcu na Manuel Estevez 499 se uprizori nekaj šaljivih prizorov in deklamacij. Zapeli bodo nekaj prelepih pesmic. Vabi pa tudi pečen puran in prašiček, ki bosta delala dobro voljo vsem, ki bodo iskali srečo in jo s srečolovom zadeli. Za 20 centov, pa cel pečen puran, ali cel pečen pujsek!
25.	julija je sv. Jakoba god. Bil je velik apostolski popotnik, ki je Jezusov nauk prinesel v Španijo, kjer ima tudi slovito svetišče "Santiago de Compostela", kamor so pred stoletji peš romali tudi iz slovenskih dežel.
26.	Julija je sv. Ana, mati Marijina.
7. avgusta ne pozabite, da je "šagra" v Saavedri. Druga obletnica slovenske službe božje. Sv. maša bo ob 10 uri in pol v cerkvi na Av. del Tejar. Od blizu in daleč prihitite ta dan ^ja: na obisk k znancem in pogledat, kje žive naši rojaki.
Hladnik Janez
novi pojo, kot so peli.
Upehana je prispela v svetišče, že precej polno ljudi, in se zatopila v globoko molitev.
Zase je molila. Da bi ji Bog dal potrpežljivost, da bi dal blagoslov njim, kateri ji tako ljubeznjivo strežejo ; naj jim on povrne! Vse je bilo v njej pokojno. Le ena misel jo je bolela. Na vnuka se je domislila, na Tončka, ki ga je tako rada imela, ki je po svetu šel in prihajajo same žalostne novice od njega. Da je v tujini na Boga pozabil, da se je čisto zgubil.
Bila je goreča molitev njena, tudi za tega, ki ga je tujina vzela:
"...Daj, o Gospod, odpusti mu in spreobrni ga. Sprejmi to mojo trdo in naporno pot, ki sem jo stopala tukaj gori jaz starka, naj bo za njega, ki z mladimi nogami noče več v tvoje svetišče, naj bo zanj ta moja žrtev in naj bo zanj moje življenje tebi darovano. Daj, da spozna, da bo samo v tebi srečo našel..."
Tudi Kopičeva Marjanca je prišla. Velik šop nageljškov je prinesla. Na vsaki strani tabernaklja so rdeli in podpirali njeno toplo prošnjo za Lesarskega Pepeta, kateremu je tako lepe nageljčke gojila, pa mu jih ne more poslati tja v daljo čez morje.
Naj se ne zgubi, kakor toliko drugih, naj mu ne ugasne vera. Spremljaj ga o dobri Jezus. Tebi poklanjam te nageljčke, ki so izraz moje ljubezni, ti o Jezus in ti o Marija, pa vodita in spremljajta Pepetove stopinje in njegove misli, da ne zabrede v temo in pogubo....
Zvonovi so pa veselo prepevali in spremljali v molitvi verno množico. V srcih je bilo vsem toplo in radostno, ker so vsi, prav vsi, celo "amerikanski" Nace, živo domnevali, da je vse delo in vse trpljenje te zemlje, le potovanje proti nebeški domovini, kjer bo šele dano popolno plačilo in zadoščenje za vse bridkosti, delo in bolečine.
Hladnik Janez jS/msm&mmmimmmmmmm^
I AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO-I	VORNEGA ZDRAVNIKA
j!	zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGULO 1542
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cen j. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
1 I
S
K
I I
H
1
i
|	CALLE (JAJNU^L-^U i!)42	g
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 98
Zares prekrasen je bil pogled na dražestno deklico, ki je ležala v sveži in sočni travi!
Na njenem obrazu je počival an-geljski mir. Elizabeta je sanjala, da jo ljubljeni objema in jo krepko pritiska na svoja prsa. Sedaj, — se-(iaj so se njegove ustnice dotaknile njenih, — tako vroče — V imenu »ožjem, to je bil vendar poljub!
Elizabeta plane, — hotela se je yzravnati, toda dve močni roki sta
pritisnili nazaj.
-— Deklica, čemu se plašiš — za-šepeče Pavel Soltikov, — mar nisi vedela, da bom prišel k tebi, mar nisi razumela mojih pogledov? V mojih pogledih je bilo priznanje ljubezni ! Midva se bova razumela, — ne da? —
—	Pustite me! — reče Elizabeta tiho, toda odločno. — S kakšno pravico me tako napadate, na prihodnji Postaji vas bom zatožila vašemu Predpostavljenemu.
—	Zatožili? — se nasmehne nila-('i Častnik in Elizabeto še krepke je objame. — Ali. pa si res domišljaš, da ti bo to kaj koristilo? Kdor se n»haja na poti v Sibirijo, ta je brez domovine — brez pravice! Pravica Je zanj umrla! —
—	Brez domovine, — brez pravice! — vzdihne Elizabeta. — Oh, Bog
to je kruta resnica!
/— Če pa hočeš zopet dobiti domo-yino Í3i pravico —, nadaljuje šepetale mladi častnik, — če hočeš biti zopet svobodna, daj da te ljubim, naj te objamem! Dal ti bom priložnost,
da boš lahko pobegnila. Ponoči, ko bo vse trdno spalo, te bom osvobodil tvojih vezi; dobri ljudje pa žive tudi na tej strašni ravnini in te bodo skrili.
—	Deklica, ljubim te! Poglej — nisem tako podel, kakor so vsi ostali. Prosim te za to, kar bi si mogel s silo A^zeti.
—	S silo! — zavpije Elizabeta z grozo.
—	Mar misliš —, nadaljuje poročnik, — da so moji tovariši, ki vodijo sibirske transporte tudi tako obzirni, kakor sem jaz? Moji tovariši nudijo ženam majhne olajšave na poti, jaz pa ti ponujam svobodo! —
Mladi častnik je govoril te besede z vedno večjo strastjo in Elizabeto vedno močneje objemal.
Sedaj je poskušal pritisniti svoje ustnice na njene, mlada deklica pa se je obupno in odločno branila.
—	Odidite! — zakliče Elizabeta. — Pusite me — ha — revež, mar tako uporabljaš svojo moč! Kaj sem vam storila? Kaj sem zakrivila? Ne pozabite, da sem žena! Prisegam vam, da bom mirno prenašala vse trpljenje, ki me še čaka na strašni poti, pretrpela bom vse, samo pustite me pri miru! —
—Golobica moja, prelepa si —. se nasmehne poročnik Soltikov — da bi mogel pozabiti, da si žena. Če bi moji tovariši v Pctrogrndu vedeli, kako lopo ženo vodim v Sibirijo, čez neskončno ravan med Petrogradom in Moskvo, bi me zavidali! Elizabeta. bodi pametna — prisegam ti — da boš zopet svobodna! —
—	Kaj hočete od mene? —•
Mladi poročnik se sklone čisto y
njej tako, da je čutila na svojem o-brazu njegov vroč dih in zašepeče z drhtečim glasom:
—	Kaj hočem od tebe — kaj zahtevam od tebe? Tri srečne noči! —
—Vi niste plemič — vi niste poštenjak! —
—	Deklica, pazi se — nikar me ne žali! —
—	Mar se ne žalite sami? — Poglejte, največja dolžnost vsakega po štenega človeka je, da spoštuje ženo. —
Elizabeti se je posrečilo, da se je iztrgala iz krepkega objema in pokleknila.
Mladi častnik je bil dva koraka oddaljen od Elizabet. Ogenj pa, ki je žarel v njegovih očeh je govoril, da Soltikov ne bo odnehal od svoje namere.
—	Pustite me, odidite! — je govorila Elizabeta z blagim glasom. — Potrudila se bom, da med transportom ne bom več prišla pred vaše oči. Hodila bom čisto na koncu povorke. Oh, bodite usmiljeni — če ste imeli kedaj sestro, ki ste jo spoštovali in ljubili, če imate zaročenko, ki jo ljubite, pomislite, „da sem tudi jaz žena, kakor sta oni. dve. Pomislite, kako bi bila nesrečna vaša sestra, če bi se ji nekega lepega dne---
—	Dovolj! — zavpije mladi častnik, — v tem slučaju ne gre za mo-;o sestro. Moja sestra ni bila še nikoli v takem položaju, v kakršnem re naTiajaš ti. Če napravi človek zločin, radi katerega so ga izgnali v Sibirijo, mora biti pripravljen na marsikaj. Vprašam te, čemu, se vendar upiraš? Mar misliš, da te bodo oni v Sibiriji nosili na rokah in da se te nihče ne bo dotaknil? Oh, ti še ne poznaš Sibirijo, ne poznaš še njenih. krvnikov!
—	Poslali so te v rudnike, kjer boš morala vsakogar brezpogojno ubogati. —
—	Oh, sveti Bog! — vzklikne E-lizabeta, — kako nepravična in kako strašna je usoda! —
Elizabeta zaihti in si pritisne roki na prsa. Poročnik pa neusmiljeno nadaljuje:
—	Ko pa boš legla k počitku, lio-teč se oddahniti po strašnem dnevnem delu, bo prišel k tebi kdorkoli, morda morilec, zločinec, ki so ga, kakor tudi tebe, poslali v prognan-stvo. Elizabeta, nihče ne bo slišal tvojega klicanja na pomoč. Mar čuvaš za one, česar mi sedaj nočeš pori ar iti? —
—	Molčite — prosim vas — molčite! Ali bi radi, da bi znorela? — vzklikne Elizabeta.
—	Nočem, tega zlata moja, želim le, da bi bila srečna ! — odvrne Pavel Soltikov.
—	Jaz ti bom dal svobodo, ti pa meni tri noči.
—	Sicer pa sem opazil, — nadaljuje poročnik po kratkem molku, ko je opazil, da se je Elizabeta zamislila in je že mislil, da bo sprejela njegov predlog, — da te nekaj veže na starca, ki gre s teboj v Sibirijo.
—	Če ti je na tem, bom osvobodil tudi njega. —
Če bi kdo še pred nekaj dnevi rekel Elizabeti, da bi se ji kdo drznil kaj takega predlagati, bi se bila kma lu obrnila od njega in ga imenovala podleža.
Elizabeta je vedela, da mladi častnik ni prav nič pretiraval ko ji je opis-val grozne razmere, ki vladajo v Sibiriji. Elizabeta je vedela, da bo v tej grobnici človeštva izgubila tudi zadnje, kar ji je še ostalo — svojo lepoto, veselje do življenja in svojo nedolžnost.	i
To, kar ji je mladi častnik nudil ¡
ni bilo malo.
Poročnik je ponujal svobodo njej in njenemu staremu prijatelju, ki ga bo najbrž že med potjo ugrabila smrt, — oh, mar ni bila njena sveta dolžnost, rešiti onega, ki ji je bil kakor oče!
. . Če bi bila mlademu častniku odgovorila: "Nocoj!", tedaj bi vedela, da bi nosila težke verige samo še tri dni, potem pa bi bila svobodna in bi se vrnila v Petrograd, kjer je imel Katz še ogromnega premoženja, ki ga je pa varno poskril.
Temna rdečica je zalila Elizabetin obraz.
—	Torej, Elizabeta, — reče Pavel Soltikov, — kaj misliš? Ali boš rajše sprejela moj predlog, kakor pa da bi postala žrtev kakega hudodelca v Sibiriji? —
—	Oh Bogi — zastoka Elizabeta, — pokaži mi pot, usmili se me! — Pokaži mi pot, po kateri naj bi šla?!
V tem trenutku se med kozaki vname prepir. Dva jezdeca sta se prepirala pri sodčku žganja.
—	Vrag naj te vzame! — je vpil kozak, — mar misliš, da se te bojim? Četudi bi bil sam Aleksander Po-temkin, caričin miljenec, tudi takrat bi te...
Ostali kozaki so planili' in ločili prepirajoča se tovariša.
Aleksander Potemkin!
Sam Bog je narekoval kozaku te besede.
Ko je Elizabeta zaslišala Potemki-novo ime, se ji je naenkrat vrnil njen dekliški ponos; ko pa jo je poročnik zopet hotel prijeti za roko in ¿o vprašati, če se je odločila, je mlada deklica planila ter odločno zaklicala:
—	Ne, tisočkrat ne! Rajše propa-dnem v rudniku! Naj me rajše one-
Pozor Rojaki!
Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico
TINOGASTA 523 1,
Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo
krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča.
Vljudno se priporoča
Ciril Podgornik
RESTAURANT RECREO
"EL CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
4
m
*
i
s»
1 i
1 *
1 ■
i *
š
v •:«•:' 3W >:♦:•: ::<♦>: >:♦> •;♦>:. : •»:■
Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
i
i i
i R
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
Msgr. Josip Abram
Josip Abram je bil rojen 2. svečana 1875 v Štanjelu na Krasu iz zna- j menite družine Abrainov, ki je dala v pretekli dobi dolgo vrsto odličnih mož. Stari stric je bil predsednik najvišjega sodišča v Benetkah, strici so mu bili eden dvorni svetnik na Dunaju, drugi kanonik v Gorici, tretji odvetnik in deželni odbornik v Gorici.
Nižjo gimnazijo je dovršil v Gorici, višjo v Ljubljani (v potresnem letu), potem je vstopil v goriško osrednje semenišče, novo mašo je pel leta 1899 v Štanjelu, kjer mu je bil slavnostni govornikw dr. Janez Ev. Krek. Tri leta je kaplanoval v Bovcu, potem je prišel za vikarja v Trento, kjer se je navdušil za naše gore. Nadalje je služboval kot kurat v Novakih pri Cerknem, potem nekaj let v Biljah pri Gorici. Ker se mu je stožilo.po gorah, je prišel na Obloke pri Hudajužni, kjer je preživel svetovno vojno. Po vojni je prevzel župnijo Sv. Lucijo ob Soči, ki jo je dvignil iz vojnih ruševin. Pokojni goriški nadškof dr. Sedej ga je naprosil, da je zamenjal to župnijo, ki se mu je nad vse priljubila, z opustošeno župnijo v Pevmi, ki spa da zdaj pod mesto Gorico.
Pokojnik je bil ves čas in povsod vzoren duhovnik.
Poleg duhovniškega poklica je bil pokojnik izredno vnet, vztrajen in plodovit delavec v premnogih panogah javnega življenja. Že kot višje-gimnazijec se je z vsem srcem lotil dijaške organizacije. Seznanil in spoprijateljil se je z Jan. Ev. Krekom, ki ga je opozoril na Rusine, po usodi in značaju tako podobne nam Slovencem. Plod tega zanimanja je bil lep, pesniško dovršen prevod Šev-čenkovih "Kobzarja" in "Hajdama-kov" z zgodovinskim uvodom. Že kot bogoslovec je priobčil lepo vrsto pesmi in leposlovnih sestavkov v "Dom in svetu", v dijaškem listu "Zori", kasneje zgodovino Trente in opise gorskih pohodov v "Planinskem vestniku", neštete črtice v domačih listih, potem v "Mladiki" in do zadnjega v "Mentorju". Omembe vredno je njegovo prijateljsko razmerje z aljinistom dr. Julijem Kugyjem, ki mu je v zadnji njegovi knjigi "Pet stoletij Triglava" prispeval z lepo študijo o bajkah in pri-
povedkah o Triglavu, Trenti in Bogatinu. Abramova narodna igra "Zlatorog" je čudovito lep slavo-spev Triglava in Trentarjev, ki je doživel tudi na odru odlične uspehe.
Nekaj pred svojo smrtjo je prišel msgr. Abram v Ljubljano, da uredi službene posle glede cerkve v Pevmi in da obišče svoje stare, zveste prijatelje. Otroško razigran, poslovno zaskrbljen in izredno vesel je bil med svojimi znanci. Obiskal je zlasti prijatelje, sodelavce na prosvetnem polju. Po domače prisrčno je kramljal v njih družbi, naivno otroško je naštival znana imena pobratimov, ki jih je imel vsepovsod: onstran in to-stran meje. "Še ravnatelje obiščem: Dolenca,, Cepudra, pesnika Župančiča, Finžgarja, Preglja in vsakemu poreČem: "Ohrani Bog te v cvetju!" Natančno po dnevniku si je po-radelil obiske. Vsi še niso prišli na vrsto, pa bi bili, da ga ni Bog poklical k sebi.
S seboj je nosil žive spomine na prosvetno delo na Goriškem. Po Krekovem načrtu je ustanavljal prosvetna društva v Novakih, Biljah, Ore-hovljah, v Bovcu in po vojski v Sv. Luciji.
Na Mostu je bila v farovžu osrednja idejna in informativna pisarna. Pri rajnem prosvetni dom: visoke omare kujig, fotografij, zasnutkov, zlasti kujige. Tako materinsko je sprejemal in negoval slovensko knjigo. V nedeljah po maši je bila v njegovem stanovanju cela kopica mladine. On sam je brundal ob posojil-niških knjigah, učiteljica pa je delila povesti in romane. "Srepina, beri, pa se uči! Naš jezik je najlepši! Pa še drugim daj v roke knjige!" Na videz osorno, v srcu pa iskreno in ljubeznivo — kakor svoje dni Slomšek, je znal občevati z ljudmi. Pri rajnem Abramu ni nikdar obraz za-tujil srca! Bil je Kraševec, v katerem ni bilo zvijače.
Tudi pisal je pokojni Joža. Njegova pisava in stil sta bila vprav aske-tično natančna in do vejice preu-darjena. Poezija je gledala iz vsake strani in krepki izrazi je niso mogli prerasti. Ljubezen do gora in do romantične Trente ga je speljala celo na dramatiko. Poslovenil in dramatiziral je Baumboehovega "Zlato-roga". Lansko leto je res razigran
prisostvoval krstni predstavi v trgovski prosveti.
Njegova beseda je bila sicer trda, kraševska, toda vsa polna sonca. Mimika na obrazu je spremljala v primernih pavzah njegovo misel. Vedno je vžgal in preroško ter otroško navdušil mladino in starino po neštetih taborih. V izrazih je bil pristen in plastičen. Znal je tudi v odličnih družbah vzbuditi domačnost in ljubko preprostost. Etiketa mu je bila zoprna. Najraje je imel otroke: med njimi je sam postal otrok.
V	svojih načelih pa je bil kame-nar, popust: 1 ni niti za las.'' Da, da'', "ne, ne" to je bil njegov odgovor, zavit v pristno vipavsko narečje.
V	cerkvi je bil do sekunde točen. V vodilnih krogih naše narodne manjšine je rajni zavzemal vplivna mesta, toda nikdar mu ni bilo do o-sebnih čast:,.
Kdo bo naštel vse njegovo delo na gospodarskem in socialnem polju. Že kot kaplan v Bovcu je ustanovil "Gospodarsko društvo", v Trenti je kot večletni občinski tajnik čuval uboge Trentarje, ki so trjeli preganjanje zaradi paše koz. V Biljah je vodil pri težkem dušnopastirskem de lu še posojilnico, konsumno društvo vzorno in z najlepšim uspehom. V Hudajužni je vodil posojilnico in konsitin v najhujši dobi med svetovno vojno tako, da so ga lahko imenovali očeta — baške grape. Skrbel je za aprovizacijo cele Tolminske in in je marsikako družino rešil, da ni trpela lakote. Kljub veliki nevarnosti zaradi fronte je šel gledat, ali imajo njegovi Trentarji — ki jih je tako vzljubil — kaj za pod zob. Še danes so mu ljudje za to hvaležni.
Kmet orje
Peč, važno mesto v Juž. Srbiji.
Po vojni je pod njegovo roko zopet oživela "Hranilnica in posojilnica pri Sv. Luciji", ki je pomagala ljudem obnoviti razrušene domove. Sad njegovega dela se je pokazal, ko je bilo treba zaradi raznih gospodarskih nezgod sanirati ta zavod, ki si bo kmalu opómogel. Več let je bil odbornik ali nadzornik pri KTD. in Z. Zvezi v Gorici. — Do konca je delal na zadružnem polju. Tudi v Pevmi je imel malo kmečko posojilnico. S težavo, a z ljubeznijo je vodil ta zavod in je s tem kmečkim ljudem veliko pomagal.
V zadružništvu je bil praktičen strokovnjak. Zadruge mu niso bile banke, ampak prave zadruge za naše ljudi.
Goriška jočs in z njo plaka Slovenija. Podrl se je močan steber ob Soči in cvetoča Brda so žalostno povesile cvetove ob pretresljivi smrtni novici.
Ljubljana, mesto njegovih mladostnih let, je dala pokojnemu Abramu mirno poivališče pri Sv. Križu. Prišel je zadnjič v ljubljeno prestol-li eo, da se poslovi od svojih najdražjih. Umaknil se je viharjem — on, Kraševec, ki je bil navajen burje — in se odpočil v sredi med svojimi pobratimi, kjer spi hetmán in njegov najboljši prijatelj — dr. Krek. Slovenija mu je dala zadnjo posteljo, visoke gore so mu spletle venec iz gorskih cvetic in rodna Goriška ga bo ogrnila z večno ljubez-■ nijo. Njegov grob ne bo pozabljen!
častijo tam, če se že ne morem temu umakniti, kakor pa da lii sprejela tvoj ponižujoči predlog!... Zapelji-vec, odidi proč! Preziram te! —
Mladi poročnik pa nenadoma plane na njo, jo krepko objame in odnese v grmovje.
Napad je bil tako nepričakovan, da se Elizabeta ni niti zavedla.
Mlada deklica se ni mogla upirali človeku, ki je uporabil silo, ko je videl, da so njegove besede padale na nerodovitna tla.
Ko jo je poročnik zagrabil s trepetajočimi rokami, je Elizabeta prestrašeno kriknila. Toda kdo bi jo bil mogel slišati.
Kozaki? — Ti so biil že davno navajeni na take prizore in se ni nihče upal postaviti svojemu poročniku po robu. Zdelo se jim je samo po sebi umevno, da si krajša mladi poročnik čas z lepo ženo. Še več, mislili so tudi, da bo prišel čas, ko se bo poročnik naveličal lepe žene in jo izročil njim, da se bodo lahko z njo zabavali in si krajšali naporno pot. Pot do Sibirije je pa še tako dolga!
Aron Katz, ki je trdno zaspal, ni slišal obupnih klicov svdje prijateljice.
Samo nekdo je slišal Elizabetino klicanje na pomoč, samo nekdo bi ji bil mogel priteči na pomoč. Toda ta človek je sedel v travi in se porogljivo smehljal, na krutem obrazu pa se je pojavil izraz zadovoljstva.
— Tej Elizabeti se godi popolnoma prav — pomisli baron Pasek. — Doslej je bila napram meni strašno ošabna in ni hotela sprejeti prijateljstva, ki sem ji ga nudil. — Aha, ta pa se z njo ne bo samo šalil! — Tudi baron Pasek je mislil na to, da je pot do Sibirije še zelo dolga.
Morda je bila za Elizabeto velika sreča, da je v tem trenutku naj-
večje nevarnosti omahnila in da so jo zapustile moči. Napol onesveščeno jo je Soltikov odnesel za grmovje in jo položil v visoko travo. Pokleknil je k njej, jo krepko objel in jo jel poljubljati na obraz.
Elizabeta je čutila, kako se je njena odpornost vedno manjšala in kako ji je prihajal Soltikov vedno bliže. Soltikov zagrabi Elizabetin plašč in ga raztrga z obema rokama, tedaj pa...
—	Gospod poročnik, gospod poročnik! — so klicali kozaki svojega poročnika. Pavel Soltikov plane, njegov obraz je bil strašno spačen in oči so se mu svetile.
—	Kaj je, za vraga?! —
—	Gospod poročnik, pridite hitro!
—	zakliče starejši vojak, ki pa se namenoma ni približal grmu, za katerim je ležala Elizabeta. — Zagledali smo jezdeca, ki jezdi za nami; mislim, da prinaša vesti iz Petrogra-da. —
Pavel Soltikov krepko zakolne, potem pa hitro zašepeče Elizabeti v uho:
—	Tokrat si mi ušla. Nocoj pa, nocoj boš popolnoma moja.
Elizabeta ne odvrne ničesar, ležala je in se ni premaknila.
Obraz si je zakrila z rokama in sram jo je bilo — tako sram, da bi bila najrajše umrla.
Pavel Soltikov se je jezno obrnil iti odšel k staremu vojaku. ■■'— Gospod poročnik, poglejte sem!
—	zakliče stari, bradati kozak. — \li vidite tam dve senci? —
—	Norec! — zamrmra poročnik
—	lahko bi bil še počakal nekaj minut.
Vojak skomigne z rameni ter se ti ho, toda pomenljivo nasmeje.
Poročnik Soltikov vzame svoj daljnogled in pogleda v daljavo.
Brez dvoma se jim je približeval jezdec z velikansko hitrostjo. Kmalu je poročnik razločil dva kozaka na konjih. Na vrhu njunih kopij sta plapolali dve beli zastavici.
To je bilo v stepi znamenje, da jim prinašajo važno vest in da mora transport počakati.
—	Pa sem res radoveden, — zašepeče Soltikov, — kaj mi bodo javili? Za vraga, ta dva kozaka vendar nista sama. Z njima jezdi še nekaj ljudi!
:— To je čudna karavana! Sicer mi je pa itak vseeno, samo da bi me ne mudili predolgo, kajti nooej...
Strah se pojavi mlademu poročniku v očeh in z veseljem je mislil na sladko noč, ki ga je čakala. 86. POGLAVJE Z veseljem v okovih
Dva kozaka sta medtem prispela v šotor.
Eden izmed njiju je prijezdil k poročniku, ga pozdravil ter rekel:
—	Gospod poročnik Soltikov od transporta v Sibirijo, številka 76?
—	Da, ali imaš pismo?
—	Gospod poročnik, pokorno javljam, da prihaja odposlanec carske policije. Prosim vas, da počakate, dokler ne prispe, ker vam prinaša važne vesti.
—Dobro, izjahaj konja in se od-počij ter okrepčaj v našem šotoru! Povabi s seboj tudi svojega tovariša!
Oba kozaka sta privezala svoja konja, sama pa sta legla v travo in se krepčala pri steklenici žganja.
Čez četrt ure je zagledal poročnik tudi ostale kozake, ki so prihajali v kočiji. Pred kočijo pa je jezdil jezdec in se ustavil pred poročnikom.
—	Gospod poročnik Pavel Soltikov? — vpraša jezdec.
—	Da, to sem jael
—	Jaz sem svetnik Kazimir Fedo-rovič, upravitelj urada petrograjske tajne policije. Tu je moja legitimacija — izvolite se prepričati.
Fedorovič potegne iz žepa nekaj listin in jih ponudi mlademu častniku.
Ko je poročnik pregledal listine, je videl, da je vse v redu. Listine niso bile opremljene samo s pečatom petrograjske policije, temveč tudi ■/. lastnoročnim podpisom carice, popis osebe pa se je popolnoma ujemal z jezdecem.
—	Gospod svetnik, — reče Soltikov in ponudi prišlecu roko, — do-lAiuzaqnfi ojp?} <i)!po}| — ¡ijsopo.tq in mi povejte, kdo vas je poslal za mano in kakšne vesti mi prinašate?
—	Z veseljem, gospod poročnik, toda sediva najprej v senco — odvrne svetnik ter pogleda okrog sebe, kakor da bi nekoga iskal.
Zdelo se je, da se je zdrznil, ko ni zagledal nikogar.
—Gospod poročnik, kolikor veni — reče svetnik, — vodite s seboj tri kaznjence — mar ne?
—	Točno : V Petrogradu sem prevzel trojico.
—	Sedaj pa vidim samo dva. Mar je tretji pobegnil med potjo ali pa morda umrl?
—	Ne, gospod svetnik, pobegniti mi ne more nihče, umrl pa tudi ni nihče. Saj se nahajamo vendar v Evropski Rusiji! Sicer pa je tretji kaznjenec ženska.
V tem trenutku se pojavi Elizabeta, ki je bila namenjena na svoje mesto k Aronu Ivatzu.
Mlada deklica je bila bleda, šla je povešenih oči.
Svetnik je hitro pogledal Elizabeto, potem se je pa prav tako hitro obrnil.
Svetnik je poznal to deklico, toda
Bila je mnogokrat pri njih, mnogokrat je prišla k njegovi hčerki Sonji-
Fedorovič se je bal, da bi se Elizabeta izdala s kakim pogledom ali pa celo vzklikom. Toda deklica ga ni spoznala, čeprav ga je gledala. Ni si mogla misliti da t)i na tej široki ravnini med Petrogradom in Moskvo srečala kakega sorodnika ali znanca svoje prijateljice Sonje.
Svetnik Fedorovič in poročnik sta medtem sedla v senco. Preden sta začela govoriti, je Soltikov zapove-dal kozaku naj prinese čaja in mesa, gostu pa je ponudil cigarete.
Dim cigarete se je dvigal v vroči poletni zrak, svetnik pa se je obrnil k mlademu poročniku rekoč:
—	Gospod poročnik, v Petrograd" ste sprejeli tri kaznjence, jaz P!l sem vam pripeljal še tri.
—	Torej še tri ptičke?
—	Sicer mi je zelo žal, kajti vas trud in napor se bosta podvojila-Prav takrat, ko ste odhajali iz Pe" trograda, se je tajni policiji posrečilo prijeti tri zločince, ki so, kakor vsa znamenja kažejo, Elizabetini 111 Katzovi sokrivci. Carica je zapove-dala, da naj jih odvedemo takoj <1° vas, vi pa jih vzemite s seboj v Sibirijo. Obsojeni so na petnajstletni progon v Irkutsk. Petnajst let se ne smejo vrnit: v domovino.
—	Tako? — odvrne poročnik sto ravnodušno, — saj jim ne bo niti preveč hudo. Drugi trije so obsojeni na dosmrtno prisilno delo v rudnikih.
—	Prosim vas, bodite tako ljubez-njivi in prevzemite kaznjence.
—	Gospod svetnik, ali bi ne bil" boljše, da bi prej malo založila? Zelo žal mi je, da vam ne morem P0' nuditi elegantne mize, sicer pa it®* veste, da se nahajamo na poti v Sibirijo.