★ R!3 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 235 - Cena 4.- lire TRST, četrtek 7. marca, 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 - L Tel, it 93806 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo «DEJSTVA SLABIH» Strah je nekaj, kar je neločljivo povezano z zgodovino vsakega, tako tudi italijan-e£a imperializma in fašizma Y naših krajih in drugod, kjer rtahjaliski imperialistični in asneje fašistični škorenj stopil svobodoljubnim narodom na vrat. Izvor strahu je povsod isti strah pred svobodoljubnimi arodi, pred njih pravično bor-o za osvoboditev, strah pred '■obodoljubnim naprednim člo-estvom (ako gledamo sedanji Položaj), ki ne dopušča nasilja 1Q zatiranja. k si to dejstvo na .ko skozi prizmo etničnega 111 gospodarskega stanja Jurske krajine. Julijska krajina predstavlja Podjarmljenju s strani im-Perialistične Italije pokrajino, nri-i €n° kompaktno po Slova-j* ki tvorijo s slovanskim ec*jem onstran stare krivič-. ^alijansko - jugoslovanske t eJe> strnjeno nacionalno eno-> razen nekaterih mest z me-anim italijanskim prebival-, Vorn ob obali; ta mesta pa °nj° prave okope v slovan-_em morju, ker so izolirana z Več širokimi pasovi slo-an3kih naselij v Istri in s ši-°Kim pasom od tržaškega fi^ ja Barkovlje do Tr-^r s furlanskim ozemljem °d kompaktnih italijanskih naselij _ od Italije. . -^a-lijanski imperialisti so se sede na gtanje, od vsega Pocetka prav dobro zavedali ^ 0 lahko trdimo po sedemin-Va]setih letih suženjstva, zaboja in terorja) dveh dej-, ev: Prvič. Vedeli so, da svo-odoljubno slovansko ljudstvo, nvično ločeno od ostalega g °Venskega oz. v Istri hrvat-Q ®8a ozemlja, ne bo hotelo ne ^ i ločeno od svojih bratov, at.. 0 hotelo v jarem italijan- navedli. Strah jih je, ker se zavedajo, da jim njihove »argumentacije* ki bazirajo na lažnih statistikah «italijanstvu Julijske krajine», lahko ovrže vsak otrok za vsaj deset krajev okrog svoje vasi, ker ve, da tam prebivajo Slovani. Ta strah se zrcali v vseh' njihovih «argumentacijah» za »italijan-stvo Julijske krajine*, kateri so morali po zmagi demokracije nujno dati neko bolj »demokratično* obliko, da ne bi že takoj na začetku pogoreli pred vsemi demokratičnimi množicami v svetu. Da je vse to res, nam dokazujejo italijanski državniki z De Gasperijem na čelu in nekateri drugi (od teh so z marsikaterimi sedeli naši poslanci v rimskem parlamentu, kjer so dodobra spoznali njihovo »demokratičnost* še preden so jih pognali iz parlamenta) ki se ob podpori italijanskega «de-mokratičnega tiska list »Uomo qualunque» poslužujejo laži, klevet, intrig in provokacij. Omenimo naj le najbolj značilne, ki dajejo jasen pečat vsej «italijanski imperialistični kampanji za »italijanstvo Julijske krajine: mirovne ponudbe De Gasperi-ja Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kjer Italijo enači z zmagovito Jugoslavijo poleg podobnih intrigantskih, machia-velističnih izjav — provokacij in zadnjo še bolj značilno provokacijo, ki jasno izžareva strah vsled lažne argumentacije — in še te slabe — De Ga-sperijeve Italije. Ta provokacija je izjava, ki jo je dal De Gasperi ob priliki odhoda med-zavezniške komisije v Julijsko krajino. V tej izjavi pozdravlja De Gasperi medzavezniško komisijo, ki odhaja na delo v Julijsko krajino, obenem pa na vsa usta «prosi», naj komisija uredi vprašanje «deportirancev v Jugoslaviji* — katerih pa kakor je maršal Tito jasno izpovedal, v Jugoslaviji ni. Najbolj pa je strah pred pravično odločitvijo domačo reakcijo, ker se najbolj zaveda šibkosti argumentacije svojega stališča. Ta strah se izraža v akcijah, ki so v zvezi s celotno kampanjo italijanskih imperialistov. Ker jih je strah, terorizirajo naše prebivalstvo, ki je že itak omreženo s celo vrsto ukrepov in odlokov, kateri zavirajo njegovo spontano izra-ženje zahtev in želja, zato, ker je napisalo na zidove in slavoloke, katere je zgradilo v zvezi s prihodom medzavezniške komisije, svojo zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji. Ker jih je strah, da bi medzavezniška komisija ugotovila, da tod prebivajo Slovenci, brišejo, mažejo in odnašajo dvojezične in slovenske napise. Zato, ker jih je strah, slišimo in beremo o nekem «terorju» do 12. junija, ki ga ni bilo. Zato, ker jih je strah, beremo in slišimo o »terorju* v Istri, nakar je dalo ljudstvo Reke na volitvah dovolj jasen odgovor. Domenili so se celo v svojem brezpri-memem intrigantstvu in njim tako svojstvenem komedijan-stvu, da bodo izobesili italijanske zastave — za kar ponujajo 15.000 lir za zastave na oknu in 25.000 lir za zastave na balkonu — s črnim trakom zaradi «mučene Istre*. Citali smo v «Voce libera* tudi natečaj za pesem o »mučeni Istri* (prva nagrada 20.000 lir), katero naj bi svirali, ko pride komisija. Toda kljub vsem tem in mnogim drugim pripravam, ki naj bi pomenile pesek v oči medzavczniški komisiji, domača reakcija ni našla druge poti, kot da posuje tržaške ulice z letaki s pozivom: «Coraggio Triestini!*. Jasno — slabe so argumentacije, lažne so vse statistike, lažni so «fakti» o »deportirancih*, »fojbah* o «terorju» v Istri. Z novim teroriziranjem pa se ne da ustrahovati naše ljudstvo! Zato so zastonj vse provokacije, vse laži, vse grožnje, vse teroriziranje, vsi pozivi na »korajžo*! Medzavezniška komisija bo odločala le po dejstvih. — o Spopadi v Andriji Rim, 8. Unipress. — V Andriji je prišlo danes do splošnega upora 20.000 ljudi. Ubitih je bilo 8 kara-binerjov, 37 jih je bilo ranjenih, 8 jih pa pogrcSajo. Uporniki bo postavili na cesto barikade, s čimer so preprečili prihod modnih ojačanj s tanki. Upor se j« pričel včeraj z demonstracijo 200 brezposelnih, ki so se zbrali pred policijsko postajo in protestirali proti brezposelnosti. Sotn P°zna'i vsa dejstva in Množica so je kmalu nabrala in pri-^Ve, ki smo jih Zgoraj ■ redila veliko prottatna zborovanje. j, ®pa imperializma, temveč bo j. ^lievalo pravičen osvobo-grni boj. Iz tega pa izhaja . ttffo dejstvo: osvobodilno gi-1 ,^e je v vseh triindvajsetih Vsi- *n oborožene taje, torej pomenilo o. nežnost Italiji za izgubo Ju-t’3ske krajine, b. onemogočanje ežei»j italijanskega imperializma za ekspanzijo na Balkan, a!* — da se omejimo na najmanjše namere italijanskega Imperializma — onemogočenje J^enj za poglobitev zaledja T^ta na vzhod, ker z zaledjem, ki je pripadal k Trstu po raPallski pogodbi, Trst ni mo-Uspevati, temveč je propadi kljub vsem naporom in tež-fUn investiranim milijonom '•uperialistične Italije. . tol te predobro znane ugoditve, ki bi lahko pomenile ^križane račune imperiali-ticni Italiji so italijanskim Imperialistom pognale strah v °sti že pred in po rapallski Po5odbi leta 1920. j. ^ tem strahu pa se je impe-a‘istična in fašistična Italija {rsjužila vseh sredstev in mer, bi bile njene težnje uresni-*He. Takoj je onemogočala sionskemu ljudstvu z raznimi *icijskimi ukrepi in formal-ji ®tmi vsakršno kulturno iz-'janje in ga končno z ostri-* okrepi poskušala popolno-n.a zatreti. Zagoreli so kultur-v ,.°m°vi, razni slovanski za-v , knjižnice, cele vasi - to že ra* i Pred ali neposredno po Palski pogodbi. Odjeknili so fr*/ ,S.treli> v hrbet primorskim z n°ji k°m. Z visokimi davki, skiiTrtnim un't’eva'njem 80 P°" Itn,-, , onemogočiti našega eta in ga prisiliti k izselitvi. n>r,0r 8e 3e fedalje bolj stop-Seg 'n dobil strahoten ob- tw°yanskemu ljudstvu so natisi* v svojem strahu nacio- Lno amrt. osta^. zatirano ljudstvo je V * in se složno z jugoslo-Podi . nar°di> katere so Peiwm?le iste in druge im-bofii etično fašistične horde, ZjUa °’ krvavelo in umiralo, a o • Domači sinovi in hče-OSv°bodili skupno s IV. Dh^,30 Jugoslovanske armade gorsko zemljo. Vsa,kega bi to dejstvo po-Ulto*-?Uje? konec teženj ita-stov imperialistov - faši- 6er^?.a Poražena je bila le im-0stali*8ti':'na' fašistična Italija, rifiljs..Pa so italijanski impe-mofi 1 fašisti, ki so s po-syet°vne reakcije zopet ti Sv dvigati glave in stegova-^ Prate po naši zemlji. *Hi ig t^bom seveda, ker so sa-% j * 2adnjih sedemindvajse- nun ir» Neposredno z romanskim Življem, mejijo samo Slovenci, toda dejansko se ne stikajo z Italijani, temveč s Furlani. Furlani so posebna romanska skupina s svojim posebnim jezikom. Točnih podatkov o številu Furlanov ni, ker se je Italiji zdelo u-mestno, da ne zbira potrebnih podatkov. Po Francescu Cocconiju (, julij 1938., izdaja Vojno geografskega instituta v Florencij) je Furlanov približno 550.000. Na podlagi tega članka je izdelan tudi zemljevid, ki prikazuje področje, kjer živijo Furlani, bodisi sami ali mešano z Italijani oziroma s Slovenci. Zemljevid je precej točen čeprav je meja slovenskega področja potisnjena nekoliko proti vzhodu. Napotka je narejena pri Kanalski dolini, ki jo je Cooconi proglasil za slovensko področje z nemško infiltracijo. Le med obema vojnama je bilo mogoče opaziti furlansko in italijansko infiltracijo, medtem ko je l. 1939. prineslo delno izselitev Nemcev. DEJSTVA ZA MEDZAVEZNIŠKO KOMISIJO Naša zahodna meja mo m), Lanei (Cuel di Lanis, 1631 m) in, Kadin (Monte Cadin, 1821 m). Reziji Tretji del Beneške Slovenije je dolina Rezije z nekaj nad 2000 prebivalci, ki so znani po zelo zanimivem arhaičnem narečju. Rezijanci so prišli s Koroškega in segali so ccio do Možača (Moggio Udinese), dandanes jih pa delita od koroških Slovencev v dolini reke Reklanice (Raccolana) in Dunje (Dogna). Etnična meja se vleče po gorski verigi severno od doline Rezije proti vzhodu na Kanin (Monte Canin, 2585 metrov). Od Kamina dalje se meja povsem krije z avstrijsko-italijansko meje pred l. 1918 in potem preide železnico med Pontab-tjem in Pontebo, pri Roskofelu (2250 m) pa doseže nemško-itali-jansko mejo. Kanalska dolina (Val CanaleJ je bila v avstrijski dobi sestai'ni del Koroške, ko je pa po saintgermanski pogodbi l. 1919 pripadla Italiji, v nji sploh ni bilo Italijanov, ampak samo Slovenci in Nemci. Sporazum med Mussolinijem in Hitlerjem, ki je bil sklenjen l. 1939, o izselitvi Nemcev z južnega Tirolskega in iz Kanalske doline v Nemčijo, je bil uresničen samo v pogledu agrarnega proletariata, medtem ko je večina prebi-i'alstva ostala nadalje, tako da je tudi zdaj tam zelo malo Italijanov. Povsem je torej nepravilno mnenje, ki označuje kot etnično mejo reko Sočo. Soča kot meja prihaja v poštev samo na malem odseku med ustjem Vi pave in Gorice. Na ingu od ustja Vipave živijo Italija-ni na majhnem ozemlju vzhodno od Soče, medtem ko je na severu od Gorice, a zahodno od Soče, velik del ozemlja naseljen ■ s Slovenci. Najsfarejša etnična meja v Evropi Ta meja se skoro povsem sklada z mejo med Julijskimi Alpami in Krasom (dinarskega sistema J na eni strani in severnoitalijansko nižino na drugi. Hribovite kraje naseljujejo Slovenci, nižine pa Italijani oziroma Furlani. Črta etnične meje ni črta razvodnice, ampak sc t> glavnem krije s črto, ki deli nižino od hribovitega ozemlja. Narodnostna meja leži mnogo bolj zahodno od meje med Jugoslavijo in Italijo, določene po rapallski pogodbi l. loio., kar se pa tiče meje med Avstro-Ogrško in Italijo pred prvo svetovno vojno, leži etnična meja v svojem južnem odseku (do Krmina) bolj vzhodno od meje, v srednjem odseku (od Krmina do Kanina) bolj zahodno, medtem ko se v severnem odseku povsem krije s staro politično mejo. Od Tržaškega zaliva Etnična meja se začne na severni obali Tržaškega zaliva med slovenskim Devinom in italijanskim^ Tržičem (Monfalcone), industrijskim mestom, kjer je v novih podjetjih zadnje čase delalo tudi mnogo slovenskih delavcev. Potem se meja vleče najprej proti severozcu-hodu med slovenskim Doberdobom in italijanskim Vermeljanom, zavije proti severovzhodu čez Vrh (S. Michele 275 metrov) in doseže Sočo prav pri ustju reke Vipave. Soča je meja samo približno do Gorice, ki je vendar s slovenskim nar-seljem Podgora na zahodnem bregu Soče ločena od italijanskega et- Ob Krminu in Brdih ničnega ozemlja. Meja potem zavije proti zahodu, tako da so naselja Ločnik, Moša, Kopriva in Kr-min ob železniški progi Gorica -Krmin po večini italijanska ali točneje furlanska, čeprav je v Krminu tudi mnogo slovenskih naseljencev. Brda pa (Collio), ki se dvigajo na severu od roba nižine, po katerem se vleče železnica so povsem slovenska. Severno od Krmina meja zavije proti severu, vzhodno od furlanskih t>asi Bračan (Brazzano) ‘n Rutarji (Ruttars) skozi mešano Dolenje (Dolegna) povsem blizu reke Idrije (Iudrio), nekdanje meje med Avstro-O gr sko in Italijo, nakar preide reko v občini z mešanim prebivalstvom — Praprotno (Prepotto), med slovensko Ibano (Albana) in furlanskim Praprotnim. Beneški Sloveniji Od tu se vleče etnična meja ob slovenskem ozemlju, ki je bilo že I. 1866. priključeno Italiji in ki ga Slovenci imenujejo Beneška Slovenija, medtem ko ga Italijani imenujejo cSlavia I ta liana* (v beneški dobi tSchlavonia Veneta*). Beneški Slovenci se delijo na tri dele in med njimi so prvi Nadiški Slovenci, ki j\h je 18.000; živijo v sedmih slovenskih občinah tn v eni mešani občini. Njihova meja se približuje od severovzhoda mestu Čedadu (Cividale) do 3.5 km, m sicer na točki, kjer reka Nadiža (Na-tisonel zbira vse vode z njihovega ozemlja. Geografsko manj določeno je o-zetnlje Terskih ali Tarčentskih Slovencev, ki jih je po . italijanskem ljudskem Štetju iz l. 1921 nad 0,-000. Ta meja se vleče v glavnem proti severozahodu, tako da so središča občin Torjan (Torreano), Fojda (Faedis), Ahten (Attinis), Neme (NimisJ in Tarč'nt (Tarcento) na robu nižine italije niha ozii-oma furlanska, medlem ko imajo njihove širie občine že m'iano prebivalstvo, fcer je v vsaki izmed njih, zlasti na hribovitem ozemlju, po nekaj slovenskih vasi. Jr.M -;;a je meja na severnem odseku !er se vleče v smeri jug -sever ih ki jo označujejo vrhovi Campon (Monte Ciampon, Etnična meja med Slovenci in Furlani je ena najstarejših etničnih meja v Evropi. Ko so se Slovenci ob koncu 6. in v začetku 7. stoletja naselili v svoji sedanji domovini, so jim Langobardi, tedanji gospodarji večjega dela Italije, hoteli preprečiti vstop v severno italijansko nižino ter so organizirali vojaško mejo, vlimest, s sre- diščem v Čedadu (Cividale) in z oporišči v Pušji vosi (Venzone), Huminu (Gemona), Artinju (Arte-gna), Nemih (Nimis), Ipplisu, Krminu (Gormons) m morda tudi v Solkanu pri Gorici (Saloano, tedaj Siligano), Fari (Farra) pri Gradišču in Potiumu (Pucinum) vzhodno od Tržiča. V poznejših dobah se je ta jezi- kovna meja zelo malo spremenila. V 10 stoletju, v dobi velikega vpliva Nemcev v Furla/niji se je slovenska kolonizacija razširita tudi v Furlaniji. Njeni sledovi so še vedno ohranjeni v slovenskih imenih vasi (G or izza, Goricizza, Lonca, Virco, Gradiscia, Belgrado, Sel-la, v furlanskih imenih s pridevnikom «slovenski» Meden Sclabo-mca Versa Sclabonica, Sanctus Vi-tus de Sclabonibus, Sclavons, Pas-sian Sohiavonesco) in v srednjeveških listinah pri mnogih imenih kmetov zdaj furlanskih vasi (Mc-stibor, Dragovid, Beliša, Zdegoj, Dragoslav), Toda med temi vasmi ni bilo kontmuitete, zato so se Slovenci s časom asimilirati furlanski okolici. Meja kompaktnega starega slovenskega ozemlja se pa ni nikjer umaknila več kakor za nekaj kilometrov. Italijani se niso pojavljali na tem ozemlju kot a-grarni kolonisti in niso imeli svojih vasi. Meščani ali rudarji so se postopno zliii z okolico. Slovenska zahodna etnična meja je ostala skoraj povsem nespremenjena v JS stoletjih. Toda kjer koli že je nastala sprememba, je šla na škodo slovenskega naroda. Na kompaktnem slovenskem ozemlju na tej strani potegnjene etnične meje živijo Italijani samo kot jezikovni otoki v večjih mestih: v Gorici, Trstu in v nekaterih krajih zahodne Istre. Trstu je omogečen procvil samo y Jugoslariji Francoska politična in literarna rev Ja ..Evenement** o pripadnosti Trsta Pariz, 0. Tanjug. — Francoska politična in literarna revija zEve-nement» je v svoji zadnji številki objavila č.anek o Trstu in Julijski krajini. List poudarja, da je bila italijanska aneksija Trsta po prvi svetovni vojni hud udareo za Jugoslovane in da je Jugoslavija to pot osvobodila Julijsko krajino. Zato bi bila priključitev jugoslovanskih pokrajin z mestom in pristaniščem Trstom k Jugoslaviji iz istih razlogov upravičena. List nadalje poudarja, da sta mesto iv pristanišče Trst neločljiv del Julijske krajine, in da je napredek Trsta in vse Julijske krajine odvisen od napredka Trsta in obratno. cTrst je življenjskega pomena za Jugoslavijo in zlasti za federalno republiko Slovenijo. Obenem je nar ravno pomorsko izhodišče za sred- nje evropske dežele, za Italijo pa je samo drugotnega pomena. Dokaz za to je preteklost. Po letu 1918. se je pristaniški promet Trsta pod italijansko upravo vso-fco leto manjšal. Poleg tega je Italija gojila politične cilje, ki so jih ji narekovale njene imperialistične težnje, naperjene proti Balkanu. Kdo nas more prepričati, da Italija ne bo ponovno začelo, izvajati enakih imperialističnih naklepov?» se sprašuje list. zaključujet da smatra internacionalizacijo Trsta za nepravilno rešitev glede na nauk, ki ga je Jugoslavi-ja dobila na Reki v letih 1918. m 1924., ko je Mussolini zaradi svojih koristi prekršil rapallsko pogodbo ter jugoslovan-sko-italijanski sporazum iz Sante Margherite. Dežela 40.000 mučenikov Angleški list «Dally Worker» opisuje položaj v Julijski krajini London — en-skem kraju posluževal italijanskega tolmača. Zavezniška vojaška uprava je imela poseben neuspeh na prosvetnem polju. Za svetovalca t; zadevah slovanske prosvete na tem področju ima Barago, ki je bil nedavno obsojen na Smrt v odostnosti od jugoslovanskega sodišča za vojne zločinec zaradi zločinov, M jih je zakrivil v Jugoslaviji. Njegova navzočnost je docela onemogočila sodelovanje med Slovenci in Zavezniško vojaško upravo in zato zveni smešna ponudba Zavezniške vojaške uprave, naj bi slovenski svetovalec sodeloval s tem človekom. Tako sem po vseh sloi>enskih vaseh naletel na ogorčenje, ki ga je povzročila politika in ravnanje zavezniške vojaške u-pravet, zaključuje Cartoon, dopisnik «Daily Workerja*. Volitve na Reki dokaz volje za priključitev k FLRJ Reka, 6. — Mestna votivna komisija je včeraj,razglasila izide volitev v mestno skupščino. Izmed JfS.625 vpisanih volivcev je glasovalo 82..8J/6, kar pomeni 9Jf.9 odstotka celotnega števila vpisanih volivcev. Posamezni rajoni so glasovali takole: I. rajon: vpisanih volivcev lf.380, od tega je glasovalo Jf.233 volivcev, ali 97.7%. II. rajon: vpisanih volivcev 10.^63, od tega je glasovalo 10.069 volivcev ali 96,25%. III. rajon: vpisanih volivcev 9.622, od tega je glasovalo 9.122 volivcev, ali 9^,8%. IV. rajon: vpisanih volivcev 10.210, od tega je glasovalo 9.^22 volivcev, ali 93,2%. Od tega števila je bilo razveljavljenih 2.111 glasov, to je 6,!/%- Skupščina šteje 79 poslancev. Manifestacija ljudske volje in ne propagandna zvijača K izjavi g. polkovnika Robertsona «Glas zaveznikov« od 6. t. m. je objavil, da je gospod polk. Robertson, namestnik višjega častnika za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi za Julijsko krajino na tiskovni konferenci dne 5. marca prebral ameriško poročilo o obisku zavezniške razmejitvene komisije, ki pravi: «Washingtonski uradni krogi poudarjajo v zvezi s časopisnimi razpravami in novicami o potovanju zavezniške preiskovalne komisiji v Julijsko krajino,, da bo komisija opirala svojo odločitev na narodnostna, zemljepisna in gospodarska dejstva in ne na propagando. Na komisijo ne bodo vplivale propagandne zvijače, grožnje, obtožbe in protiobtožbe, razpostavljanje vojaških sil, izobešanje zastav, razni znaki in slavoloki. Komisija se bo zanimala samo za stvarna dejstva in se bo ravnala samo po teh dejstvih«. Gospod polkovnik je čutil potrebo dodati, da velja, kar je bilo rečeno o propagandi, slavolokih in tako dalje, tudi za pi. sanje po zidovih in cestah. Ponavljamo, da nam ne more biti nič bolj po volji, kot to, da se bo komisija zanimala samo za stvarna dejstva. Ta dejstva govore, da je velika večina prebivalstva Julijske krajine slovanska in da italijanski živelj tvori le otoke na slovanski zemlji, da sta gospodarsko Trst in zaledje življenjsko vezana drug na drugega, da zemljepisno Julijska krajina spada k dinarskemu sistemu in da so je v Julijski krajini zgradilo italijansko-slovansko bratstvo na osnovi splošne ljudske volje za priključitev k Jugoslaviji kljub številnim in raznolikim raz-bijaškim poizkusom. Slavoloki, zastave, napisi, to so spontani izrazi volje ljudstva, ki z njimi ne namerava izvajati na mednarodno komisijo prav nobenega pritiska. Ljuds tvo na ta način neomajno izraža svojo voljo, svojo narodno zavest in svojo opredelitev za Jugoslavijo. Poleg tega so bili številni slavoloki, zastave in napisi postavljeni v borbi z, vsemi onimi, ki so hoteli zadušiti in izkriviti ljudsko voljo s terorjehi in lažjo. Dejstva, ki so zapisana po teh zidovih pa glasno govore o tem, da sta bila v borbi zoper fašizem v Julijski krajini edina zaveznika združenih na. rodov kompaktno slovensko in demokratično italijansko prebivalstvo. Vse to za mednarodno komisijo ni in ne more biti propagandna zvijača, To so samo vidne manifestacije ljudskih čustev in neupogljivi izrazi ljudske volje, ki ja.sno govore o pravem stanju v Julijski krajini. Churchillov govor neugodno sprejet WaShington, 6. AFP. — Vojačka zveza med Veliko Britanijo in ZDA, ki jo je v svojem včerajšnjem govoru predlagal Churchill, ja bila v tvashingtonskih parlamentarnih krogih sprejeta na splošno neugodno. Senatorji, ki predstavljajo različne nazore, so izjavili, da nasprotujejo kakršni koli zvezi proti komur koli. Demokratični senator Kilgore Je izjavil, da bi ustanovitev te zveze nasprotovala načelom listine ZN, ki dovoljuje samo vojačke zveze proti napadalcem. Ker te nevarnosti ni, je v parlamentar. nih krogih splošni vtis, da se namerava Velika Britanija posluževati ZDA za obrambo svojega imperija, čeprav je Churchill izjavil, da govori kot zasebni državljan in ne kot predstavnik britanske vlade. Jugoslovanski sindikati ne morejo na kongres v Atene Beograd, 6. Tanjug. — Glavni odbor enotnih strokovnih zvez delavcev ln nameščenoev Jugoslavije je imenoval tri delegate,, ki bodo predstavljali jugoslovanske delavce na kongresu gržkih strokovnih zvez v Atenah. Toda grška vlada je odbila dovoljenje za prihod jugoslovanskih delegatov. V zvezi s tem je glavni odbor enotnih sindikatov poslal sindikalnemu odboru v Atenah brzojavko, v kateri obžaluje ta ukrep grške vlade in pozdravlja v imenu 750.000 članov enotnih sindikatov grški sindikalni kongres, ki mu želi popoln uspeh v boju za demokrn-cijo in svobrKlo proti ostankom reakcije ln fašizma. Sueški prekop in britanske sile v Egiptu Kairo, 6. AFP. — Egiptovski list «A1 Mokattams. pravi, da bi moral Varnostni svet poveriti Egiptu o-brambo sueškega prekopa in da Britanija ne bi smela obdriati o-sebnih pravic glede te mednarodne vodne poti. List je mnenja, da se Velika Britanija nadeja, da bo pod pretvezo obrambe kanala, dosegla dovoljenje za vzdrževanje posadk v Egiptu. Faiisticne tradicije lista „Popolo di Roma*1 Moštva, 6. Tass. — Ko sta v Italiji lahajala fašistična lista «Popo-lo d’Italia» in «Popolo di Rima», nista to bila samo navadna fašistična uradna Mussolinijeva lista, pač pa lista, ki sta zastrupila s svojo posebno vnemo in s svojo kanibalsko prozo Italijansko ljudstvo. Tudi sedaj izhaja «Popolo dl Roma*, ki objavlja članke take vrste, da bralec nehote pogleda na datum, v dvomu, ali mu ni morda padla v roke kaka stara številka lista «Popolo di Roma». V syojem uvodniku objavlja »Popolo di Rema* članek Guida Gonello, ki podaja karakteristiko sedanjega evropskega polotsaja, kot je ne bi mogel podati bolje niti Gayda v svojem listu «Giornale d'Italia» za časa fašiama. Gonella označuje položaj z naslednjimi besedami: »Evropa Je 'razdeljena, ponižana in Nemčija je razkosana. Nemcom so odvzeli življenjski fr c s tor in upravljajo jih neevropski odi.» To je čisti Goebbclsov stil in njegov« migli. To je v butvu Gonellin članek. Gonella se na vse kriplje trudi, da bi prepričal svoje bralce, da ne izvira nevarnost za Evropo od reakcionarnih sil, pač pa od demokracij. Seveda blati Gonella, kot dober reakcionarni novinar, Sovjetsko zvezo. Ali ne bi moral »Popolo d! Romaj, dokler bo ostal tam Gonella, proučiti vprašanje Izpremem. be naslova lista. Bralec mora ven. dar vedeti, s kakšno tvrdko ima o-pravka. Stalin snrejsl Sultaneha Moskva, 6. Tass. — Dne 5. marca je predsednik sveta ljudskih ko-miaa-jev ZSSR Stalin priredil na Kremlju kosilo na čust iranskemu ministrskemu predsedniku Gnava-mu es Sultaneihu. (S tem popravljamo včerajšnjo vest radia London, po kateri naj bi Sultaneh ie odpotoval v Teheran. Op. ur.). Kongres bivših jugoslovanskih prostovoljcev v Šianiji Beograd, 6. Tanjug. — V času, ko vse jugoslovansko javno mnenje protestira proti naraščajočemu terorju Francovega režima nad »panskim ljudstvom, je bil sklican kongres bivših ^jugoslovanskih prostovoljcev, ki so se borili v španski republikanski armadi. Jugoslovanski narodi, ki so v tej vojni dali dober zgled v boju preti fašističnemu sovraliniku, so z najglobljimi simpatijami zasledovali borbo španskega ljudstva proti fašizmu. Veliko število Jugoslovanov se Je borilo v vrstah španske republikanske armade in mnogi izmed njih so žrtvovali svoja življenja v borbi Španskega ljudstva za svobodo. Kongres je bil sklican v Beogradu za 18. ma-.-ec. KRATKE VESTII HAMBURG. Dne 14. marca se bo pričel v Hamburgu proces proti vojnim Zločincem iz koncentracijskega taborišča Neucngamme, kjer je našlo smrt preko 6,000 francoskih partizanov. ATENE. Ministrski prodsedn'k Sofoulis je naznanil, da je sprejel ostavko ministra za Informacije Petinezena. mm CUNGKING. Ameriški veleposla. nik na Kitajskem, general Marshall, se mudi v Yunanu kot gost centralnega komiteta Kitajske ko-muniatične partije. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. marca 194#. ZATO VISOKO PLAPOLA NA VOGRSKEM ZASTAVA Vogrsko j# trdnjava, kakor je bUo v letih osvobodilne borbe. Le da je bilo takrat tiha, z vročem srcem in uporno voljo vase zaprta trdnjava, danes pa je Vogrsko ponosna trdnjava, ki j« do kraja kljubovala vsem sovražnikovim zaletom, fašističnemu biču, SS-ovskl pu6kl, četni£kemu nožu in belogardističnemu strahovanju. Vogrsko je zmagalo, zmagala je vipavska dolina, zmagali vipavski kmetje, fene, dekleta in otroci, ki so se postavili v bran tisočkrat močne jiemu, krutemu sovražniku. Zato vihra zastava, Federatlv-n» ljudske republike Jugoslavije nad Vogrskim. Zagledaš jo s ceste, s križi&Ja, kjer zavije pot v vas. Na holmu je zataknjen v lamljo visok drog, na njem pa je pripeto modro-belo-rdeče znamenje, kakršnih so sto in več skrivaj seSila in stkala primorska dekleta. Na pročelju ovenčane hi-se vrh holma je pritrjena slika tistega, ^ at e rega ime bereŽ po pobočjih kraskih hribov, po zidovih pristan ižlklh pomolov, na tržaškem tlaku, na vsaki hl&i: •lika maršala Tita. Pri Fom azarič e vi h, po domače Barabacovih, so vsi doma. 2 Ivi so. adravi, vedri — prav nič se Jim ne pozna, da so bili po ječah mučeni, vsak dan v nevarnosti za življenje. Gospodinja Je krepka, temnopolta, rjave oči živo gledajo v človeka, v svet. Gospodar Peter je visok, slok kmet. Pri lu<5l Me opaziš, da se je dotaknilo njegove kože na licih četrto desetletje življenja. Danica je c-asla. Vozi se z vlakom v Gorico, v slovensko srednjo Solo. Tudi «vi,pavska breskev* je že prava tovarišica — ko so bili partizani na Vogrskem, je bila se čisto majhna. »Dv&jeettlfloč vojakov Je pri&lo nad nas!» pripoveduje gospodinja s ognjem v očeh. «Pa niso nič opravil. Drugič Je prišlo dvanajst kamionov kvesturi nov iz Trsta. Ob pol petih popoldne so priili in do devetih preiskovali. Na kraju vasi so Imeli radio postajo, da so sproti poročali tržaški kvesturi. Zvečer so svetili z žarometi, da bi jim niti m54 ne usla. Iskali 00 partizane. Partizani pa so bili tu v hl*i, v bunkerju. Hodili so nad bunkerjem, trkali po njem. Njihovi psi so ovohavati tla in Btene. Mene »o pretepali ln kričali vame: «Dove partigianl?» Vedeli so, da so v hiši, nekdo Jih je izdal. Besneli so, ko jih niso naill. Tri obroče so postavili okrog hiie, da bi Jim ne usli.» Tako so pretepli Barabanovo gospodinjo, da so Jo mogli le se odnesti s seboj. In potem v Trst, devet mesecev po Ječah Italije. Takrat ata bili doma tudi obe deklici. Starejfcl, ki hodi zdq.j v gimnazijo, Danici J« nastavil kvesturin dolgo pištolo na drobna prse.» »Povej ali pa ustrelim odeta, ki Je’v Ječd, mamo ln tebe!» Danica J« vedela za partizan«, povedala pa nl. »Ne poznam Jth, nevem!» V Ječi se J* ponavljalo: «Dove part iglami ?» ♦Postala sem trda, nič več me ni bolelo. TovariAioe v Ječi so molile, kadar so me odpeljali na zaslišanje. Nazaj so me prina&all vso črno la raablčeno, levo ramo sem Imela odprto. Najhujse pa Je Mio, ko bo pretepali moža in mene obenem. Nekajkrat Je padel v nezavest.* Pripeljali so Izdajalca, ki Je sam pretepal, pokazali pisma. NW ni pomagalo. Nazadnje so morda celo verjeli, ker so ženo Izpustili. Spet so prttll in pobrali vse Mire v kraju ln jih pretepali. Iskali so kurirko Miro. Niso Je na* 11. Vasi Vogrsko, Renče in Ozeljan so dolgo same prehranjevale ves IX. Korpus nase vojske. In te vasi so pet do osem kilometrov od Gorice! Spomladi 1944 so vo. zlil hrano kar s kamioni in po veliki cesti. Pred hišami so razkladali in nakladali kar pri belem dnevu, na veliko. Za Božič 1943 Je vsak vaičan priprav« zavoj obleke, mesa ln pogač v obliki zvezde za partizane. Zene, dekleta ln otroci so pisali pisma partizanom. 12.000 zavitkov ln pisem Je Elo skozi štab cone. Tako ae Je odlikovala Vipavska dolina, tako so se odlikovala Brda, FUr-lanlja*. Ljudje govore, oči se jim Iskre, novi in novi dogodki jim prihajajo v spomin. Pripovedujejo o faslstih, Nemcih, četnikih, belih... o tisoč nevarnostih, o bunkerjih, padlih, mučenih in umrlih v internaciji... 32 domov od 183 Mevllk Je požigal okupator, 93 vaščanov je padlo v boju, umrlo v internaciji in bilo ustreljenih. Zato piže na transparentu nad cesto: GROBOVI NAŠIH JUNAKOV SO SVETI MEJNIKI NASE DOMOVINE Zato tudi boli ljydl, ker jim &e niso priznane vse narodne pravice, za katere so trpeli, vse ti- Cenjene bralce iz FLRJ Obveščamo, da bo s IS marcem t. 1. cena našega lista 2 din. Mesečna naročnina znaša 40 din. Razpro-dajalci imajo 26% popusta. sto, o čemer so sanjali po Ječah, kar so si želeli dočakati pred smrtjo, za kar so šli v skupen boj proti fažizmu, za kar je umrl tudi Žižmond. «Pri nas na gimnaziji je učiteljica telovadbe Marija Merala», pripoveduje Danica, »tista, ki se ni ustrašila kvesturina in njegov, vega dolgega samokresa*. Na tablo so napisale učenke v odmoru: «Zivel Tito!* «Ali veš, kdo je Tlto?» J« rezko vprašala učiteljica, ko je prišla v razred. »Tovariš Tito Je maršal nove Jugoslavle», je odgovorila vpra-fcar.a učenka. «Ni nove Jugoslavije!* «Je nova Jugoslavija, partizanska!* «T:to je ropar cerkve... Ali veš, kaj so partizani?* »Osvoboditelji Jugoslavije*, odgovarja učenka mirno ln odločno. »Ubijalci so! Mojega brata so uhill na ljubljanski ulici!* kriči učiteljica. To ljudi boU: da poučujejo po šolah takšni ljudje, da nosijo danes fašisti črne uniforme z napi- som: «Civil police* na rokavih, da podirajo slavoloke in trgajo zastave. * Pri Zižimondovih visi v hiši slika maršala Tita. Toda v h!ši je žalost. Gospodarja, očeta, ni več. Četniki so ga odvlekli, mu polomili kosti in ga ubili. Gospodinji, starki, stopijo so4-ze v oči, hčerki se pozna bol na bledem licu. «Vse bi Se bilo, če bi bil oče. Mrtvih pa nam ne morejo vrniti.* Zgodilo se je pa tako: Vojna se je bližala koncu ln v vas so prišli četniki. Kakor vsaka hisa, je imela tudi Zlzmon-dova bunker. Hlev je bil tako predeljen, da je Izgledalo, kakor da ima samo en prostor, imel pa je dva, le da je bil vhod v drugi prostor, v bunker skrit. Četniki so ga staknili. Ranjeni partizanski "ustnik, ki Je bil v njem, se je relU, preden so prišli do njega. Tedaj so vrgli četniki bombe in hlev se je užgal. V goreči hlev so poslali gospodarja Zižmonta, naj izvleče mrtvega partizana. Hlev je zgorel z živino vred. Nobena prošnja ni pomagala, domači mlso smeli rešiti živine, ki je tulila In se trgali z verig. Očeta, so četniki odpeljali. Okrog Velike noči je bilo. Sosed ga je našel potem na njivi lz mrcvarjeoega mrtvega. »Se zadnje dni pred koncem vojne so nas iskali četniki*, pripoveduje Zižmontova hči. »Prišel je četnik in vprašal, kje je hiša Številka osem. Soseda je rekla, da te številke tu ni, da j® zunaj vas!. In tako nas nl našel. Nobena hiša v vasi namreč nima številke. Potrgali smo Jih ln se danes so hiše brez številk. Treba jih bo spet pribiti, zdaj, ko pridemo v Jugoslavijo.* Ko je kapitulirala Italija, ni bilo na Vogrskem nič manj kakor 20.000 partizanske vojske. Kar vreli so ljudje v partizane, Slovenci In Italijani. Častnikov ln podčastnikov pa je bilo vsega • •• pet ali šest! Komandant Je postavil četo v vrsto in prav lepo prosil fante, naj ostanejo v vrsti, dokler se ne vrne. Sel je razporejat druge. Ko se je vrnil, so se prejšnji že spet pomešali.« Štirinajst dni je bobnelo. Nasi so streljali s topovi s Šv. Gore, z vseh hribov, Nemci so odgovarjali iz Gorice. Končno so pritisnili Nemci s težkimi tanki naši so se morali umikati in zapustiti dolino. Tedaj Je bila na Vogrskem že trdno zasidrana ljudska oblast, med samim bojem. In tudi to boli ljudi: ko je imel deželo okupirano Nemec, je Imelo prebivalstvo ljudsko oblast, vzeli so ai Jo ln jo čuvali. Zdaj, ko je svoboda in mir, pa je nimajo. Ljudska oblast je razdelila takrat zemljo fašistične banke »Ente rlnasclta agraria per le Tre Venezie*. To je bila prekleta ustanova z nalogo, da raztepe in uniči slovenski živelj. Naše ljudi, kmete, k[ niso mogli plačevati davkov, je gonila z gruntov, sl prisvajala njihovo zemljo In naseljevala na njej svoje delavce — fašiste iz Italije. Ko so videli ti pritepenci, kako se suče vojna, so jo popihali, od koder »o prišli. Potem je Italijanska vojska obdelovala »Entlno zemljo* In zemljo ljudi, ki so jih pognali fašisti v internacijo. Se pred kapitulacijo pa je ljudska oblast dala zemljo v obdelovanje domačinom, k} so je bili potrebni. Posejali so pšenico, da je btlo kruha za vaščane in za partizane. Zaradi vsega tega so zataknili kmetje na Vogerskem tako visoko drog na holmu pred vasjo, zato na njem tako živo plapola naša zastava sredi njiv, sadovnjakov ln vinskih goric, med Krasom na jugu ln Trnovskimi hribi na severu. Zaradi vsega tega so jasno ln odločno zapisali na Vogrskem na slavolok: »Za naše žrtve ns terjamo drugega, kakor da odločamo sami o sfvoji usodi.* C. Z. Obvestilo vsem organizacijam antifašistične mladine Začasni glavni odbor ZAMJK obvešča vse organizacije antifašistične mladine, da bo dne 10. marca v Trstu konferenca antifašistična mladine za cono »A*. Na to konfe, renco bodo povabljeni samo predstavniki mladine lz cone «A», ker Zavezniška vojaška uprava ne dovoljuje, da se je udeleže osebe iz cone «B». Zato se obveščajo vse organizacije antifaš'stične mladine v coni «B». da ne bodo mogle poslati svojih predstavnikov na to konferenco V Trstu. Nadaljujejo pa naj s pripravami za Kongres antifašistične mladine Julijske krajine, ki bo pozneje. OD TRIGLAVA DO JADRANA Ajdovščina Pred dnevi »o vsi pripadniki SIAU pri PPNOO za Slov. Primorje imeli masovni sestanek. Sklenili so, da bodo člani z udarniškim delom ob nedeljah in praznikih pomagali vsem onim kmečkim družinam, ki bo največ Izgubil« v teku borbe. Skknlli so tudi, da bodo vsak mesto odstopili porušenim vasem dvodnevno hrano, da bodo člmveč prispevali na polju obnove pokrajine ter da bodo v svojih uradih delali tudi po uradnih urah. Kostanjevica na Krasa Ob priliki proslave obletnice ustanovitve Rdeče armade sta vaška ASIZZ ln AMJK podarili n. ln III. bataljonu OJA krasni zastavi. Vaški pionirji so tem bataljonom podarili dve sliki maršala Tita. Zastavi ln sliki je v Imenu bataljonov prejel politkomisar dl-vlzjona, ki se je za darila prisrčno zahvalil. Nato je zastavi izročil komandirjem II. in III. bataljona. Proslavo so zaključili s petjem borbenih pesmi ln z vzkliki Titu in Jugoslaviji Grgar V grgarskem okraju so meseca februarja ustanovili šest obnovitvenih zadrug, ta sicer: v vaseh Ce-povan, Trnovo, Lokve, Lokov ec, Banjsčioa in Ravne, ki ao bile v času osvobodilne borbe najbolj prizadete. Na skupnem sestanku so sklenili, da bodo ustanovili tudi potujočo žago, ki bo v raznih Vaseh pripravljala gradbeni leg. Vsaka Izmed zgoraj omenjenih vasi zgradila apnenice. Ker je v Grgarju dosti zidarjev, v Cepovanu do. »tl mizarjev, v Lokvah mnogo tesarjev in v Lokovcu več kovačev, ■o sklenili, da »l bodo obrtniki pri gradnji domov medsebojno pomagali. Gradbene načrt« pa bo teh-nlSna baza pripravila brezplačno TRST Glasbena Matica - Trst Danes ob 17. uri bo v prostorih kot navadno odborova seja. Tržaško podporno pogrebno društvo pri Sv. Jakoba sklicuje 10. t. m. ob 10. uri v društvenih prostorih občni zbor. Vabimo vse! Okrajni odfc >r RK Sv. Jakob Napovedano-»predavanje o «Pomenu in delu Rdečega križa*, ki bi moralo biti danes v prostorih v ulici Caprin, je odloženo na nedoločen čas. Kulturni kroiek „M. Kralich" Danes bo ob 18.30 tov. Saba predaval o «Umetnosti v ZSSR*. Vstop prost. SIAU Skorklja Člane vseh terenskih odborov vabimo na skupen sestanek, ki se vrši danes ob 20. uri v dvorani Vlcolo deirOspcdale Mtlitare št, 23. ASIŽZ Opčine vabi na proslavo žene, ki bo nocoj ob 8. urj v «Prosvetnem domu*. Vabljeni vsi. Enotni sindikati Enotni sindikat stavbenikov. Nocoj ob 18. uri naj se zaupniki raznih strok skupno z dlrektiwlm svetom zg la se v prostorih Sindikata, v ulici Imbrianj 6 soba št. 7, Prehrana Marmelada M podeželske občine. Sepral sporoča, da bodo od jutri 8. t. m. delili marmelado »Alabar-da» tudi v podeže'skih obč nah. Vsak potrošnik bo dobil 100 g na odrezek št. 22 in 24 živilske nakaznice november - februar. Ravnatelji občinskih prehrambenih urar dov naj najkasneje do 11. t m. pri UDIS-u, v vla Genova st. 9, dvignejo nakazila ln marmelado. Cena na debelo franco Trst 123,10 lir za kg. GORICA Proslava praznika iena v Gorici Antifašistična slovensko-italljan-ska ženska zveza v Goricj vabi na proslavo mednarodnega ženskega praznika jutri ob 20 urj v dvorani Ljudskega doma. Pevskim zborom na Gorlikem Dospel« so nov« narodne pesmi za moške in mešane zbore v priredbi E. Adamiča, Fr. Marolta in P. Kernjaka. Dobite jih pri glasbenem referentu, Ljudski dom I. desno. Razdeljevanje semenskega krompirja Statistični gospodarski poljedelski urad za goriško področje javlja, da so prispele prve pošiljke semenskega krompirja pa zaslugi ZVU. Kmetijski okrožni odbor j« odločil, da bo krompir razdeljeval sproti, kakor bo prihajal. Pri tem ga bo dodeljeval najprej krajem, ki ga prvi sadijo. Kmetovalci lz go-riške občine, ki so se javili za ta krompir, naj se zglase pri SGPUG, Corso Roosevelt št, 5, II. po sledečem redu: Četrtek 7. t. m. priimki z začetno črko A do I; petek 8. t. m. L do R; sobota 9. t m. S do Z. Tu bodo dobili nakazilo. Kmetovalci, ki so naročili semenski krompir v občinskih uradih v Gradiški, Fari, Romansu in Sagradu, naj se člmprej zglase v teh uradih. Kmetovalce iz drugih občin bomo naknadno obvestili, kadar dospejo nove pošiljke krompirja. Nakazila bodo sorazmerna s količino, ki bo na razpolago. Povliek obroka soli Glavrsa zaloga monopolsklh proizvodov v Gorici Javlja, da bo s 1, marcem t. 1. povišala obrok soli od 300 na 400 g mesečno. Sol pričnejo deliti 7. t. m., ln sicer 400 g na osebo na odrezek st. 2 živilske nakaznice za mesec marec-junij 1946. POZIV DELOVNEGA ODBORA Teden za pomoč vojnim sirotam Konferenca antifašističnih žena za cono A Danes 7. t. m. se bo vršila v Domu pristaniških delavcev v Trstu konferenca antifašističnih žena Trsta in vse cone A Julijske krajine. S to konferenco bodo antifašistične že. ne dostojno proslavile mednarodni ženski praznik. Razpravljale bodo o doprinosu žena v osvobodilni borbi, o pravicah in dolžnostih žena na podlagi enakopravnosti, o položaju že. na v raznih dobah, o njenem moralnem in materialnem suženjstvu pod režimom protiljud-skih sistemov. Na tej konferenci bodo žene obravnavale tudi organizacijska vprašanja in si v zvezi z njimi zastavile nove naloge. Naknadni sporazum o božični nagrad« 21 februarja 1946. Je bil med Zvezo industrijcev tržaške pokrajine, ki Jo je predstavljal njen predsednik, kap. Cosullch Avgust skupno z ravnateljem Zveze industrijcev, ter Medzvezno zbornico dela, ki jo je zastopal njen tajr.ik dr. Gino Sforza, in Enotni sindikati delavcev in nameščencev, ki jih je zastopal predsednik Ernest Ra-dich, sklenjen sledeči sporazum v dopolnilo sporazuma z dne 18. 12. 1945., ki določa božično nagrado za leto 1945. Ta sporazum se smatra kot dopolnilo zgoraj omenjenega Veljavnost sporazuma in ravnanje z odpuščenimi delavci. Ta določila veljajo le za one delavce, ki so bili dejansko zaposleni pri podjetjih 18. decembra 1945., to Je onega dne, ko je bilo določeno obvezno izplačevanje začasne doklade za prilagoriev mezd. Za Zvezo Industrijcev podpisan dr. Petronio. Za Medzvezno zbornico dela podpisan dr. Sferza. Za Enotne sindikate podpisan dr. Radich. ______ Sekcija EAM-a v Trstu Na pobudo skupine grških meščanov, med katerimi je nekaj tovarišev, ki so sodelovali v osvobodilnih borbah, ln se zkazall v neštetih borbah proti nacifašizmu, s« je ustanovil v mestu Trstu pripravljalni odbor za ustanovitev srkelje EAM-a, ki bo v zvezi z glavnm odborom v Atenah. Ta odbor si je nadel nalogo, da bo v okviru grške kolonije v Julijski krajini razvil kulturno in socialno delovanje ter vzgajal pripadnike, zlasti mladino, v ajntifašističnem, demokratičnem duhu. Zaradi pomanjkanja prostora, Je novo ustanovljeni odbor »prejel bratsko ponudbo direkcije So-clalatlčno republikanske stranke, ki mu je'dala na razpolago dal svojih prostorov v ulici XX. Settem-bre 22, I. Umik tajništva sekcije EAM-a je od 16. do 20. ure. Glavna tajnica »Mednarodne demokratične zrveza žena* v Parizu j« poslala Antifašistični slovansko Italijanski ženski zveai v Trstu sledeče pismo: «Drage prijateljice! Mislimo, da bi bilo z novim letom primerno začeti z povečano delavnostjo naše federacije. Ker je zaščita dece ena izmed točk našega programa, smo prepričane, da boste navdušeno sprejele predlog delegacije Združenih držav Amerike. Gre z% organiziranje «Tedna za pomoč vojnim sirotam*. Morale bi zbrati obleko, obutev, Igrače, slaščice ln tudi denar, da obdarimo vse vojne sirote ob priliki praznika zmage 8. - 9. maja. Menimo, da bi bilo zelo prikladno začeti teden nabiranja že 8. marca, kajti na ta dan praznujemo mednarodni dan žena. Države, ki so žrtev fašističnega napada ln bombardiranja, bi morale zbirati prispevke za svoje otroke in bi poleg tega dobile prispevke, ki bi jih nabrale države, ki niso trpele zaradi vojne. Svetujemo vam, da ustanovite pripravljalni odbor, ki naj bi združ!l v vaši državi vse organizacije, včlanjene v našo federacijo, da bi bil ta teden nabiranja uspešen. Za čim lepei uspeh nase pobude je treba takoj pričeti z delom, in ob priliki poročanja o Kongresu organizirati mitinge. Prosimo vas, da nam čimprej sporočite, ali ste naš predlog usvojile. V pričakovanju vašega odgovora, vas, drage prijateljice, najskreneje pozdravljamo.* •k Pretekle dni smo namreč v prostorih antifašističnih žena ustanovile delovni odbor za «Teden za pomoč vojnim sirotam*. Odboru predseduje tov. Giliola De Stradl. Pri tej akciji sodelujejo tudi vse one organizacije, ki sedaj skrbe za nača najbolj revne otroke. V teku »Tedna za pomoč vojnim sirotam*, ki se bo vršil od 23. do 31. marca t. 1., bomo antifašistične žene organizirale proslave in gledališke predstave, katerih izkupiček bo šel v prid akciji. Poleg tega bomo zbirale denar ln obleko. V ta namen bomo antifašistične žene iz vseh rajonov začele medsebojno tekmovati, katera od nas bo izdelala največ copatk, predpasničkov in drugih koristnih predmetov. V tem tednu bomo prodajale tudi spominske značke. Antifašistične žene hočemo z izkupičkom vssh teh prireditev pomagati onim otrokom od dveh do štirinajstih let, ki so v tej vojil moralno in gmotno trpeli. Predvsem bodo te podpore deležne vojne sirote, to je 0ti'°ci tistih, ki so padli v borbah za osvoboditev — otroci onih, ki so zaradi izčrpanosti podlegli v ujetništvu in koncentracijskih taboriščih, sinovi onih, ki so umrli pod razvalinami bombardiranih his. Antifašistične žene bomo pomagale tudi otrokom, katerim so bili domovi razdejani zaradi bombardiranja a’.l pa nemške ra- cije. Pomagale bomo otrokom vojnih pohabljencev in invalidov. Jasno je, da bo ta pomoč sorazmerna s potrebo družine ln z uspehom nabiralne akcije. Zato me antifašistične žene, že sedaj prisrčno pozivamo prebivalstvo ln vse ustanove, naj sodelujejo velikodušno pri tej človečanski akciji. Vsi morajo čutiti dolžnost pomagati, onim nedolžnim bitjem, ki ji je vojna tako hudo prizadela. Delovni odbor se obrača predvsem na one ustanove, ki bi lahko navedle vse one primere, v katerih bi bilo treba priskočiti na pomoi in jih vabi, naj se udeleže njegovili sej, ki se vrše v ulici Fabio Fil*i št. 17. Obenem pa. se delovni odbor zahvaljuje ustanovi vojnih sirot. Odboru za povojno pomoč in Socialnemu skrbstvu MOS-a Trst za obljubljeno podporo in ** tople bodrilne besede. Delovni odbor «Tedna za pomoč vojnim sirotam* Pomoč 20.000 stradajočim otrokom v Cassinu .KULTURNO PROSVETNO DELO Bežen pregled kulturnih prireditev širom Primorja Mnogokrat smo naše čitatelje, zlasti pa elan« naiih prosvetnih društev, prosili, naj nam ne pošiljajo le opisa raznih kulturnih predstav, temveč naj jth tudi kri-tidno ocenijo. Doslej smo prejeli le malo dopisov, v katerih bi bila podana kritika posameznih točk ali delovanje raznih odsekov pr o-svatnih društev. Našemu pozhm se. je med dru gimi odeval neki R. J. \z Rihcm berka. Piie nam, da so pevsk Mbori razmeroma dobro reiili sva jo vlogo, da pa večkrat premah, pazijo na harmonijo glasov. Pevski zbor iz txi»t Brje je ob priliki Preiernove proslave imel premočan alt v sorazmerju z ostalimi glasovi. Na drugi »trami pa pisoo opala, da se naii igralci premalo viMjo v igro. Ob priliki kulturno prireditve v mladinskem domu v JUhemberku *o podeli tudi igro tlfati». TovariUca, ki je ipta-1« vlogo mater* m £ mmlft vživela vanjo i odobravanja. Na tej kulturni prireditvi so o-'iiidiH »pomtn n« one, ki jih ■r veS med nami. Pionirji so to ruriUi s prizori *Moj očka par. tlzan*, »Primorci Titu*, * Planinški raj*, «Moj dom*, »Vkorakali bomo »pet* in drugimi. Pri tem so m zlasti Izkazali pionirji Midi, Vanda, Alojz, Miranda in mnogo drugih. Navmii so imeli pred seboj požrtvovalne, predane in odločne pionirje, mladlnoe, žene 4n rnoie, ki jth je prekalila dolgoletna borba proti zatirnlou na/le kulture. N a ti pionirji so lahko ponosni na uspehe, ki jih dan za dnem do-eegaja m kulturnem polju. Po«. Krivičen ukrep Tajni6tv0 Enotnih sindikatov sporoča: Enotni sindikati so že svojčas protestirali proti dodatnim dajatvam socialnega zavarovanja, katere so delodajalci odtegnili od delavskih mezd. Ker je ta ukrep zaradi težkih gospodarskih prilik delavskega razreda krivičen, poziva tajništvo Enotnih sindikatov ponovno vse delavce in sindikalne predstavnike, naj se tem odtegljajem uprejo. Poleg tega poziva de-lavoe, naj vse podobne primere javijo svojemu direktivnomu odboru ter poleg tega zahtevajo povrni tev že vplačanih zneskov. nosne eo lahko tudi matere, saj popoln razmah pionirskega delovanja na tem polju vzbuja samozavest in je v pobudo tistim, ki danes še stoje v ozadju. Pionirji so bili zelo resni, mimika in kretnje pravilne, izgovorjava čista in lahka, učinek pa nad vse zadovoljiv. Dobro sta se izkazala zlasti pionirski pevski zbor in mladinski pevski zbor *Zmaga*. Zadnji je nastopil z mnogimi pesmimi. Mladinci «0 peii lepo in ubrano. Mladinski odsek je nastopil tudi z prizorom *Al’ me boš kaj rada imela* i« *8iromak*. Odlikovali so »e tov. Pečenko in Cevnja ter učiteH in vodja zbora «Zmage* iou. Lavrenčič. Torej v skladnosti so člani prosvetnega društvu tFrance Preia• ren» napravili pomembni korak naprej. Vsi ostali pa naj se zavedajo, da je ena glavnih nalog razvijanje lastne pobuda ljudstva na vseh področjih kulturno prosvetnega delovanja. GORNJE CEROVO. OdraVa mladina je pokazala s dim si leli razbistriti um in razvedriti duha. Koncem decembra so ustanovili prosvetno društvo, ki nosi ime *Nikita», kar spominja mičane na padlega partizana te Gornjega Cerovega. Prosi Nogometno vodstvo je odobrilo sledeče nedeljske tekme: Skedenj Nabrežina 3-0, Montebello-Primorj ’ 4-2, Tovarna strojev-Dugolin 4^2, Obulec-Kolonkovec 12-1, Prosvcta-Rojan 4-0, Gaslini-Kavč č 1-0, Ro-col-Kačun 7-1. Izpred porotnega sodišča Včeraj so nadaljevali razpravo proti zločincu fašistu Corona Pi®" tru. Obtoien je bil, da je kot ek'r pinski poveljnik kriv umora 6 P*0" tifaoiatoV v Kastaljeru pri Vlzinadi v Istri. Razprave se je udelcžH® tudi glavna obtožšlna priča P*'8* Rosina. Sodnik je nekako oklevali kakor da bi ne bilo potrebno P1-**" nati muk, ki so jih morale pretr peti žrtve. Nato je javni toiilcC obrazložil dogodek in poudaril, da je obtoženec izvršil zJočin ln tudi odgovoren, saj je bil »ergen** skupine od njega odvisen. Zahif" val je za obtoženca dosmrtno je^° z vsemi zaponskimj posledicami. Sodišča pa je obsodilo Corono J1* trideset let ječe, na vse stroške i® na izgi-ibo častnih pravic. Naslednja razprava je bila Pr0^ odsotnemu miličniku in poveljnik11 posadke v Podgorju pod Slavič' kom Latanzi-ju Domenicu, ki i* obtožen sodelovanja s'SS-ovcl P1-1 aretacijah in mučenju osumljeni*1 deklet in partizanov v omenj«0* vasi. Obtožen je tudi, da je v®4 ujetnike izročal nemškim obl»" stem, ki so Jih nato internirale. P® zaslišanju prič je javni tožilec po1*' daril, da je mučenje, katerega ** je obtoženec posluževal proti Paf' tizanom, pristni nemški sistem, je najjasnejši dokaz sodelovanj® 5 SS-ovci. Sodišče je obsodilo odbto' ženca na devetnajst let ln sed«10 mesecev Ječe, na Izgubo vseh n ih pravic In plačilo sodo111 stroikov. Odg. urednik DUŠAN HRE9C-*1* tS pot rt'm srcem naznanja1*' vsem sorodnikom in znan«e"*j da je včeraj po kratki in 1| bolezni izdihnila v cvetoči mlado*" naša draga DANILA KOŠUTA Pogreb nepozabne pokojnice J* danes, četrtek, iz h še žalosti 3V' Križ št 44. Sv. Križ, 7. marca 1946. 7,alujoča družin#- ZAHVALA v»om, ki bo se udeležili našega nepozabnega TRAMPUŽ KARLA Posebna zahvala čč, g. dekanu S: žane, vaški mladini in drugim darovane vence 'n cvetje. _ . Dane pri Sežani, 7. marca Žalujoča družina TRAMPt^- MALI OGLA 11 1 — “ - " * "—— noU KRAVO VPREŽNO, močno » Dobra are« Tov. Dr. Cežčut Boris daruje za sirote padlih partizanov 1500 lir. Namesto da smo se udeleževal: —---------------------------------- o- pustn'h zabav darujejo sledeči pre- i m?n,ianLza„T 7v«5r bivalcl požgane vasi Beke pri Her-1 žtlrlh k^t^ov dalje. TomaJ.^ ^ pcljah-Kozlnl: Andrejašič 200 lir, RADIO APARATA za 4000 lir Cač 300 lir, Cergolj 200 Ur, Cergolj 10.000 lir prodam. Redka 125 lir, Sancin 200 lir, Cergolj 20 PoJ««n la Corso Garibaldija I r, Požar 100 Ur za sitor« padlih v GOSTILNI SANCIN je b11* jft. motoma zamenjana črna ^ P^ partizanov. Ob priliki rojstnega dne tov. Pau-čl daruje DEKA 000 Ur za slov. Rdeči krii Naproša se tovariša, ki jo Jedobl menjal da jo vrne, tako da nazaj svojo. Partizanska zve** ljunec. PRIRKOITIV V nedeljo 10. t. m. priredi prosvetni krotek WHAAS* li Vrdele v prostorih prosvetnega druitva „VI#av« na Konkonelju otroiko prireditev. Sodeluj« pav*k* abor pionlijev ln odraslih. Začetek ob 16.30 Vabljeni 1 ——■————