Leto tfl-, štev. 283
Poštnina pavSallrana.
V Lfublfanf, sreda dne 29. novembra f922	Posamezna stev. stane 1 Oin
Uh>|» OB 4 z|utr»|,
Stane mesečno IU-— Din U inozemstvo 20'— »
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/t Teleton št 72
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo:
Ljubljana. Prešernov* nI. it bi. Telet št 36
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulic«
št L Tel št. 22 Celje, Aleksandr. eesta.
Račun prt poitn. čekov uvodu štev. 11.842
Ljubljana- 28 novembra.
Pismo gcsp. Davidovida podpredsedniku JDS dr ju. Pucu. ki ga danes pri-občujemo. nam daje povod, da opozorimo tudi na tem mestu vso našo pošteno javnost na metode, po katarih vrši svojo volilno agitacijo takozvana Jugoslovanska zajednica. Toliko nedoslednosti, neodkritosrčnosti in rabrbtno-sti se je redko uporabljalo za dosego političnih uspehov pri nej>oučeni javnosti. kakor tokrat od strani uskokov in njihovih zaveznikov.
Nobena ideja, nobena osebnost, nobena stvar ni dovoli častitljiva, da bi je zajedničarji ne zlorabljali in izkoriščali v svoj prid. Zajedniei so dali priimek »jugoslovanska*. Razglašajo, da hočejo veliko in močno Jugoslavijo v isti sa|»i. ko oznanjajo separatistični svangelij treh narodov. Za svoj ideal označujejo nedeljeno Slovenijo — pa so sami glasovali za ustavo in ž njo za, d- e oblasti. Nerazdeljeno Slovenijo abetajo, pri pojiolni zavesti, da je baš njihov program treh narodov stalna opasnost za to Slovenijo, ki jo more ie jugoslovansko narodno in državno jedinstvo obvarovati, da ne postane <oj>et zasužnjena provinca tujih gospodarjev.
Socijalno pravičnost in blagostanje, pomoč vsem ubogim in zapostavljenim obljublja politična skupir.a. katere prvi voditelji so izraziti reprezentanti naj-reakcijonarnejšega in naibolj nrotisoci-jaineira manšesterskega liberalizma. Za sociialne zadeve ta gospoda niklar ni imela smi>la in kako socijalno brezčutna je. dokazuje, da brez sramu izkorišča v svoje politične svrhe v«ako bedo in zato tudi ono državnih nameščencev.
Boj korupciji napoveduje družba., ki je nastala iz pomanjkanja politične moralJ in ki je na eni strani dezerterstvo in izdajstvo lastne stranke po vzdignila med čednosti, na drugi strani pa se volilcem. ki kaj takega pojmiti ne morejo, še ved'.o prikazuje pod oasfnim demokratskim imenom. Borbo proti fiarrizanstvu razglašajo gospodje, ki so bili dolga leta nositelji ne to!i'<o partizanskega, temveč uprav koterij •kesra režima. Značaj »tretje prestoli-ce» pravijo, da bodo ohranili Liubljani Sni, ki so iz nje napra -jli — dolgo va«.
Najkarakterističnejše za Zajednico pa je vendarle zloraba imen častitljivih voditeljev demokratske stranke. Politični pritlikavci ne čutijo v sebi toliko samozavesti, da bi posrumno in odkrito stopili pred javnost: to smo mi. Pač ra dobro čutijo, da br=z mornlične opure teh imen oni sami ničesar ne po menijo. Zato se skrivajo za pleča mož. ki jih spoštuje ves svet. ki pa so tej zlorabi izr*>stav]ieni, ker se ali ne morejo braniti ali niso na mestu, da bj takoj protestirali S posebno vnemo ?e profanira ime predsednika naše rtranke gospoda Ljube Davidovida, ki za. uskoki predstavljajo kot svojega zaščitnika, ki blagoslavlja njihovo iz-dajmško delo. Nič niso hasnili naši osmini, da naj dezerterji vsai toliko pijotete ohranijo stranki, katera jih je no=ila na svoiih ramah, da restiektira-jo viritm integrum njenega predsednika. Naša svarila so jih le še spodbodla in s pomočjo posl. Brandnerja so prenesli svoje dosedaj zakulisne intrige eelo v javnost. Njihov trik »Davidovid je z nami!» je polagoma res začel vznemirjati pristaše demokratske stranke. Zato se je podpredsednik dr. Pue obrnil na gospodina Ljubo Davidovida ter ga obvestil o tej zlorabi njegovega imena. Prejel je odgovor, ki bo izzval v najširših krosih demokratske stranke odkrito zadoščenje. Ta odgovor ni le prost dementi zajedničarskih laži in protest proti nezaslišani zlorabi imena in avtoritete šefa demokratske stranke, on je tudi dokaz, kako ve gosp. Davilcvid ceniti disciplino in zvestobo. At>el na napredne Ljubljančane, ki zveni iz Davidovidevega pisma, bo sigurno našel mogočen odziv.
Ta apel ni le moralično največjega pomena, on je tudi v programatičnem ozirn velevažen. Nasproti separatistom kliče gosp. Davidovid demokrate na obrambo velikih načel, za katera se bori jugoslovanska demokracija. Pismo se irrecno poziva na sklep Glavnega odbora stranke z dne 10. oktobra t. L V teh sklepih je ponovno slovesno proklamirana zvestoba stranke napram Vidovdanski ustavi, na katere podlagi se naj izvede zakonodajno in administrativno delo v najširšem duhu demokratskega programa, da se doseže čim močnejše jedinstvo naroda. In posebej je poudarjena soglasna volja Glavnega odbora in kluba j>os!ancev, da se mora ne le iz partijskih, temveč predvsem iz državnih ozirov oču-vsti carolBf« edinstv« etrgnke. kater*
Ljuba Davidovič ljubljanskim demokratom
POZIV PREDSEDNIKA DEMOKRATSKE STRANKE K SLOGI IN DISCIPLINI. — DAVIDOVIČ PROTESTIRA PROTI ZLORABI SVOJEGA IMENA.
Ljubljana, 28. novembra.
Poslevodeči podpredsednik demokratske stranke dr. Dinko Puc se je v posebnem pismu obrni! na predsednika stranke poslanca in bivšega ministrskega predsednika g. Ljubomira M. Davidovima, da ga obvesti o zlorabi, ki jo uganjajo zajedničarji z njegovim imenom.
Na to svoje pismo je prejel dr. Puc sledeči odgovor:
Ustnrčenfe grških ministrov
PREKINJENJE DIPLOMATIČNIH STIKOV MED GRČIJO IN ANGLIJO. - FINANČNI BOJKOT GRČIJE. - MUČEN VTIS V LAUSANNI.
DEMOKRATSKI KLUB.
Br. 1133.
Beograd, 24. novembra 1922.
Poštovani z. dr. Dinko Puc
Ljubljana.
Veleštovani, obzirom na Vaše pismo od 21. o. tn. moram, da Vam cdmah izjavim, da nišam nikoga ovlastlo, da u moje ime ali sa mojim imenom vrii agitaciju za opštinske izbore u LJubljani i moram, da osudno osifirijujem ovu zloupotrebu.
Ja, obzirom na preteču opasnost pobede koinunlstičko-klerikaine koalicije i na vnžnost Ljubljane, kao predsednik Demokratske stranke. POZIVAM SVE PRIJATELJE DEMOKRATE U LJUBLJANI, DA OČUVAJO JEDINSTVO I ČVRSTU DISCIPLINU NAŠE PARTIJE, kako bi smo tim bili doslednji jednodušnoj odluci našega Glav-nog Odbora i Posteničkog kluba od 12. oktobra 1922. g.
Primite, gospodine doktore, izraz moga naročttog poštovanja.
Ljub. M. Davidovič.
London, 28. novembra. (Izv.) Kljub poizkusom angleške vlade, da se smrtne obsodbe proti bivšim grškim ministrom ne bi izvršile, so bil', kakor poročajo iz Aten. ministri Gunarls. Stra-tos, Theodokis, Baldakis in Protopopa daki3 ki so vsi b:ii v zadnjem kabine-! tu razkralja Konstantina, ter vrhovni j poveljnik vojske Hadijanestis obsojeni na smrt in po obsodbi usmrčen'. Le admiral Gudas in general Stratigas sta bila pomiloščena na dosmrtno ječo in degradacijo.
Vsled izvršitve smrtne obsodbe bo angleški konzul v Atenah Lindley takoj odpoklican. V londonskih po!it:č-nib krogih 6o vsled Izvršitve smrtne kazni zelo ogorčeni ter se označuje ta slučaj kot čin srednjeveškega barbarizma. Nadaljna posledica tega bo. da bo takoj ustavljena finančna pomoč.
ki so jo nudile Grški Anglija. Francija in Zedinjene države.
Lausanne. 28. novembra. U. Po kou-j čanl seli gospodarske komisije, ki j* i trajala do sedmih zvečer, je Venizelo« dobil vest da so bili ustreljeni bivši mi-• nlstri zadnjega Konstantinovega kabineta , ter general Kadajar.estls. Vest. ie v krogih konference povzročila seveda velik-pozornost. Venizelos sam le bfl, ko jc j sprejel brzojavko, zelo razburjen ter jr i odklonil vsako izjavo. Sprejeti ni hote! j nikogar.
francoski ln grški krogi se trudijo-. da bi pomirili splošno razburjenje s tem. j da povdarjaio krivdo ustreljenih, ki s» zagrešili velik zločin proti lastni domo-1 vini. V angorskih krogih vlada zlasti ve-| liko razburjenje. Angleška delecacii* W-\ čskttie navodila iz Londona,
Tudi senat fe izrekel
ZOPETNI EKSPOZE O ZUNANJI POLITIKI. — OBOROŽENA .MIROLJUBNOST. — ITALIJA NAM PONUJA SOLUN!
Rim, 28. novembra. (Izv.) Italijanski ! slepo vozila voza drugih, kakor doslej, senat je končal razpravo o vladni izja- j ampik bo postala največjim silam ena-vL Naučni minister Gentile je obrazlo- ; kcvredna država, ki bo imela ugled ka-žil namere vlade glede šolske reforme, 1 kor one. O zunanjepolitičnih namerah ne zakladu i minister Tangorra pa je poro- : morem govoriti, ker so te namere ved-
Tiirčiia odklanja finančne zahteve zaveznikov
čal o armadnem proračunu za leta 1923 in 1924.
Pied zaključkom debate se je sinoči oglasil k besedi tudi ministrski predsednik Mussolini, ki je prispel nalašč zato iz Lansanne. Mussolini je izjavil, da prehodna vlada ni bila več mogoča, ker se je moralo storiti vse, da se reši narod. Izvršil je nezakonito akcijo, kateri pa je takoj postavil meje, ne da bi pri tem zlorabil svoje zmage. Vse je podiedil interesom naroda. Hoče disciplino in veljavo zakonov. Ne bo vodil antiproletarne politike, ker je prepričan, da bo le dobrobit proletariata zedinil narod ter prinesel deželi mir.
Glede zunanje politike se je Mussolini ponovno izjavil, da bo vlada spoštovala sklenjene pogodbe. Nadaljeval je: Moja zunanja pol:tika ne bo pustolovska, pa še manj strahopetna. Moj Ideal je mir po vojni. Imperializma ne bom uganjal, s
no le predvidene za eventualnosti, katerih danes ne morem vnaprej vedeti. Naj zadostuje, da bom vodil politiko z geslom: Bog in narod!
Senat je odobril izjavo vlade in izrekel Mussoliniju zaupnico.
SOLUN ZA JADRAN.
Rim, 28. novtmbia. (Izv.) Včerajšnji
govor Mussolinija v senatu je v vseh tukajšnjih političnih krogih napravil velik vtis. in sicer zaradi povdarka vojne pripravljenosti Italije.
Glede zunanje politike Mussolinija objavlja dobro poučeni »Messaggero. nastopne podrobnosti: V Lausanni je med Bolgarijo in Italijo nastopilo nekako ohlajenje odnošajev, predvsem zaradi panslavističnih stremljenj Stambolijske-ga. Italija pozdravlja gospodarski izhod Bolgarske k Egejskemu morju, zahteva pa. za to konccsijo, da bo Bolgarija lojalno izpolnjevala svoje plačilne dolžno-
BURNA SEJA V LAU^NNI. —
Lausanne, 28. novembra. U. Izmet paša je danes pred gospodarsko In finančno komisijo odklonil plačilo zased-benih stroškov, ker današnja Turčija ni kriva, da so zavezniki zasedli turško ozemlje. Zahtevo po vojni odškodnini, ki naj jo plača Grčija, opravičuje Izmet paša s tem. da je Grčiia vsilila Turčiji vojno. Venizelos je protestiral proti očitku, da bi bila Grčija kriva vojne. Turčija je napadla Srbijo in Grčija se je le priključila Srbiji, da jI pomaga. Čeprav ie Venizelos priznal načelo, naj se dolgovi razdelijo na one države, ki so dobile nekdanje turške province, je z nekakim cinizmom izjavil, da ie izguba vi-lajetov Bitolj, Kosovo in Solun bila le dobiček za Turčijo, ki je za te všlaiete vedno morala doplačevati. Smirno so zasedli Grki po nalogu zaveznikov. Končno je Venizelos predlagal, naj se dolgovi medsebojno anulirajo.
Jugoslovanski zunanji minister dr. Nin čič je priznal tezo Izmet naše ter je v Imenu svoje vlade izrazil pripravllerost prevzeti na Jugoslavijo pripadajoči det turških dolgov. Z ozirom na veliko potrebo narodov po mirn pa je predlagsl. naj se nalprej doseže sporazum o splošnih načelih miru in na? se ureditev dol-
NINČIČ ZOPET POSREDUJE
gov odgodi na kasneje.
Lord Curzon je menil, da tO ni potrebno. češ da se lahko v kratkem doseže tudi ureditev dolgov. Prancoskl delegiE Barrere je povdarjal v daljšem govore, da zavezniki v organizaciji turških dolgov ne morejo pripustiti nobene izpre-membe. Umevno pa je, da bodo tudi odcepljene province morale prispevati h kritju dolgov po svoji finančni zmožnosti. Vprašanje zasedbenih stroškov na' se sporazumno uredi v podkomisiji, ki bi razpravljala tudi o načrtu eventualnega anullranja dolgov.
Nato je Izmet paša povzel še enkrat besedo ter izjavil, da je prišel v Lausanne na podlagi pogodbe sklenjene v Mu-danijl ki jo je priznala angorska narod-na skupščina, katera jo bo tudi izvršila Današnja Turčija pa ne more prizna; premirja, sklenjenega v Mudrosu dne oktobra 191$ ter vsled tega odklanjs plačilo zasedbenih stroškov. Lord Curzor je še enkrat odgovoril precej ostro tei novdarjal, da mira prejšnja ln sedatijt Turčija nositi odgovornost za vnino I Razmerje po premirju, sklenjenem v Mu-, dartiji, so zaveznike prisilile zasesti tor-j fko ozemlje. Nobena turška vlada n« i nore odkloniti plačila teh stroškov.
NaSa ps&elsmfa
tem pa še ne rečem, da se, če bo potreb- sti. Od Francije in Anglije zahteva Mus-no za interese naroda, ne bom zatekel " po pomoč taiR k sili Napraviti mislim Italijo za kaj drugega kakor za deželo lju v Mali Aziji. Italija se ne protivi bibliotek in muzejev ter galerij, ra kar jo smatra danes Evropa. Zaveznikom, pa tudi ostalim državam sem že dal razumeti, da hočem Italijo prihodnjosti, ki bo silna in bo živela od lastne moči, ne pa od pretekle slav9. Italija ne bo več
solini garancije in neovirano pripustitev italijanske industrije na njihovem ozem-
ustanovitvi srbske cone ▼ solunskem pristanišču. Vendar pa bo vložila svoj veto. ako bi bila nameravana kaka teritorialna zasedba. Diskusija o tem bi bila le mogoča, ako bi Jugoslavija nudila za to kompenzacije ob Jadranu.
ZAKONSKI NAČRT O RAZLASTITVI VELEPOSESTEV. Beograd. 2S. novembra. R. Danes je
imela svojo sejo sekcija zakonodajnega odbora za pretresanje zakonskega načrta po ekspropriaciji veleposestev. Seja je nadaljevala razpravo v načelu. Obravnavala je čl. 9, 10, 11, 12 in 15 zakonskega načrta.
je danes edina mogočna nositeljica in braniteljica jugoslovanske ideje ne le v ožjem naeijcnalnem pomenu te besede. temveč v vseh njenih konsekven-cah na kulturnem, gospodarskem in socijalnem polju.
Gospodu Davidovidu smo vsi demokrati za njegove prijateljske besede iskreno hvaležni. Ako je bilo omihljiv-cev ki so jih otrovali zajedničvji s svojim lažnjivim strupom, apel predsednika stranke jih bo vzravnal. V vsej demokratski .javnosti pa bo pismo gospoda Davidovida še pojačilo zaničevanje za uskoško intrigo, ki ie sedaj razkrinkana v vsej svoji moralični nagoti.
Ministrski svet
Ratifikacija portoroških In rimskih konvencij. — Invalidski zakon.
Beograd. 28. novembra. R. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo ratificiranih 8 konvencij, sklenjenih na podlagi senžermenske mirovne pogodbe v Portorose in v Rimu. Konvencije se nanašajo na poštne, brzojavne in druge določbe nasledstvenih držav bivše avstroegrske monarhije.
Nato je ministrski svet razpravljal o invalidskem zakonu in ga sprejel tako, kakor ga je predložil minister za socialno politiko dr. Žerjav. Izpremenjeno je samo eno mesto, kjer se govori o pokojnini vdov, ako se oženijo. V tem sluča-in dobe vdove kot odpravnino četvorno invalidnino. Minister za socialno politiko predloži ta zakonski načrt v najkrajšem času narodni skupščini, tako da bo mogel biti 2. decembra že od predsedništva skupščine najavljen.
Ministrski svet je končno odobril S milijone dinarjev za nakup zgradbe generalne direkcije carin.
Demokratska skrijlca je — gtrna!
Budimpešta, 28. novembra. (U.) O predstoječih gospodarskih pogajanjih med Jugoslavijo in Madžarsko se doznava, da je madžarska vlada prosila Jugoslovansko vlado, n-) uradno sporoči imena jugoslovanskih delegatov, ter je s sveje strani sporočila, v kakšnem ob segu hoče pričeti ta pogajanja. V ; rvi vrsti se bo po vzgledu češkoslovaško-madžarskega dogovora sklenila splošna trgovinska pegodba in v okvirju te pogodbe določila detajliran? izmenjava blaga. Madžarska polaga važnost na to, da dobi od Jugoslavije zagotovilo, da bo ta nakuoila v večji meri v Madžarski poljedelske stroje ln da bo množino žita, ki je ne more zmleti v svojih mlinih, dala madžarskim rr!'r ki bi Jo smeli prodajati v inozemstvo.
V političnih krogih je razširjena vest, da Jugoslovani za sedaj *e nočejo pričeti meritornih pogajanj, ker hočejo počakati na konec pogajanj med Češkoslovaško in Midžars'-" - kompenzacijskem dogovoru. Jugoslavija je, kM^r trdijo madžarski	1 krogi, sklenila s češkoslovaško tako tesno gospodarsko in finančno zvezo, da ne bi s svoje strani m^rla skleniti zgodbe z V.-e?*r-sko, rko H se izjalovila češkoslcvašk«-madžarska pc- janja.
Konires ruskih
monarhistev
Pariz. 28. novembra. S. Francoski listi prtobčujejo obširna poročila o sestanku ruskih monarhistov, ki se je vršil snoči v Parizu. Kongres ni mogel doseči svojega pravega cilja, da se ustanovi enoten monarhistični blok, ker se ne-sporazumljenja med zastopniki posameznih monarhističnih skupin niso mogla premostiti. Pristaši velikega kneza Cirila kategorično nasprotujejo kandidaturi velikega kneza Nikolaja Nikolajsviča. Pristaši Nikolaja Nikolajevlča pa nočejo priznati kandidature kneza Cirila. Konstftucionalcl pod vodstvom Cfinov skega se » svoje strani energično proti-vijo nameravanim nrislinUu odredbam proti SJdctn.
gše^ftacila uveza
Beograd, 28. novembra, N. Nekateri listi so priobčili vest, da je na predlog finančnega ministra ministrski svet prepovedal za leto dni vsak uvoz. Ts vest je povsem netočna. Niti ni minister financ takega predloga stavil, niti ni ministrski svet o takem predlogu raz-pravlial. V zmislu trgovinskih pogodb in finančnega zakona za leto 1922/53 bi bila taka naredba tudi nemogoča. Finančni minister je izdal trgovcem le obvestilo, naj brez predhodnega dovoljenja za nabavo deviz ce naročajo blaga h inozemstva, ker bo vsaka narooba* ki pride po prvem decembru brez predhodnega dovoljenja v našo državo, brezpogojno zavrnjena. Ne more se namret dovoliti, da na ta način posameznik' spravljajo blago v našo državo in s ten ovirajo državno akcijo za ureditev h voza in uvoza.
POLJSKA VLADA NAPOVEDUJ!: DEMISITO.
Varšava. 28. novembra. S. Ministri;-'
predsednik je Izjavil uredniku lista »Karier Po!ski», da bo vlada takoj po kor.-^titulranlu d-žavnega zbora in senata i po Izvolitvi novega predsednika podal? svojo demisljo.
| SEJA RADIKALSKEGA KLUBA.
Beograd, 28. novembra. (Izv.) Z, danes ob 10. uri sklicani zakonodajni oč-bor ni Imel seje, ker je bilo navzoči-premalo članov. V istem času so imei: namreč radikale! sejo, kjer je ministrsV predsednik Pašič poročal o današnji politični situaciji. Radikalni klub je poveril g. Pašlču proste roke do nadalinesr.
SIT OD JDS PRI ČEŠNOVARHJ.
ki sa je priredilo šentjakobsko dr,': štvo t torek dne 28. novembra zveče je bil izredno obisksn. Predsednik dr Jtva g. Likozar je ©tvoril shod. v ir,-branih besedah povdarjajoč potrebo zvestobe in discipline v stranki. Njegovi-c. izvajanjem so navzoči burno pritrjev,-li. Gg. Jineiie. Mlakar in Majcen so živahnem odobravanju obrazlolili pogti nost in nepoštenost klerikalno-komuir «ti?ne in nfiMni&irsk« zver«.
Minister Prsfe??avfž e 3»i©kalki akdi!
Zagreb, 27. novembra. Urednik »Rječi*. se je obrnil na sik »Rječi*, se je obrnil na prosvetnega ministra Pribičeviča, ko se je nahajal v Zagreba, da mu pove svoje mnenje o akciji Hrvatskega bloka, o njegovih poga-ianjih s parlamentarnimi skupinami opozicije in z nekaterimi posamezniki demokratske in radikalne stranke.
Minister Pribičevič je povdarjal, da je slejkoprej proti vsakemu pogajanju s Hrvatskim blokom. V tem bloku imajo slavno besedo elementi (Radičeva grupa), ki zahtevajo posebno hrvatsko republiko. Kako bi se moglo pogajati s političnimi skupinami, ki imajo ilojalen program? Take skupine se mora rušiti, nikakor pa se ne sme z njimi pogajati, dokler se ne odrečejo svojemu v—-\-mu. Kdor misli, da koristi državi, ako se pogaja s takimi skupinami, dosega rav-ho nasprotni efekt ter s svojimi pregovarjanji samo utrjuje pozicijo teh skupin, rehabilitirujoč njihov program, sebe pa diskreditira in kompromitira.
Minister Pribičevič stoji na stališču, da je vsaka politična skupina dolžna, udeleževati se skupščinskega dela. Kdor se tega dela ne udeležuje, škoduje samo sebi, ne pa državi. Zato je on proti vsa si koncesiji Hrvatskemu bloku za njegov prihod v skupščino. Negativna in pasivna politika Hrvatskega bloka je omajala pozicijo te stranke v narodu, nikakor pa ne države. To jo sili, da razmišljuje o svojem prihodu v Beograd, ne pa nitri-otična briga zaradi zunanjega položaja. Biokaške metode so doživele polom, zato bi sedaj blokaši hoteli s pomočjo Beograda ustvariti situacijo, ki bi jim na r.ovih volitvah zagotovila mandate, da bi co volitvah mogli stavit? nove pogoj?. To le taktika, kateri ne bomo naselil.
Na vprašanje urednika »Rječi* gleie pisanja časopisov, da je tudi g. Davidovič za pogajanja s Hrvatskim k'ubom in da je hotel celo priti na seslanek z Radičem v Brodu, je minister Pribičevič Odgovoril: »Lahko Vas uverim o tem, da g. Davidovič v klubu nikdar niti besedice ni omenil o tem. Taka pogajanja bi bila v protislovju z resolucijami glavnega odbora in poslaniškega kluba dc ffiokratske stranke, po katerih more de siokratska stranka kooperirati samo s takimi političnimi skupinami, ki stoje na stališču vidovdanske ustave in odklanjajo revizijo ustave. AH bo Hrvatska republikanska seljačka stranka sprejela demokratski program glede ustave in se tako vsposobila za kooperacijo? Ako je to izključeno, o čem pa naj se potem vršijo pogajanja z Radičem?
Na vprašanje, kako sodi o razko'u med Radičem in frankovci, je minister odgovoril: To potrjuje mojo staro tezo, da se z državnopravnimi koncesijami ne rešujejo takozvanl srbsko-hrvatski odnošaji. Ce bi Radič opustil svoj državno-sravnl program, bodo takoj drugi pripravljeni, da ga prevzamejo. To vprašanje se rešuje samo z Idejami jedinstva, ki bodo triumflrale, ako bomo odločni, hrabri, stalni in nepopustljivi v svojem držanju. Ze to, da dve leti držimo glavne linije v vprašanju edinstva, je omajalo pozicijo Hrvatskega bloka, ki se nahaja v procesu razpadanja. Ta proces Je nastopil prej, nego smo sami pričakovali. Demokratska stranka je konsekventno vztrajala na tem stališču. Politika pogajanj s Hrvatskim blokom nI politika Demokratske stranke, temveč to je Proti-čeva politika. Demokratska stranka je pred dvema letoma premagala g. Pro-tiča vsled njegovega pakta s Hrvatsko zajednico. Kako bi sedaj mogla stranka, da napravi večjo napako, kakor je bila Protičeva pred dvema letoma? O. Davidovič in mi vsi smo neprestano govorili in prepričevali, da je Protičev pakt s Hrvatsko zajednico okrnil ednošaje na Hrvatskem in zadržal proces ujedinje-vanja. Imenovali smo ta pakt fatalen za narodno edinstvo. Pogajanja Demokratske stranke s Hrvatskim blokom bi po-menjala samo desavuiranje dosedanje politike Demokratske stranke in rehabilitacijo Protičeve politike.
Krisa \s Grčiji
Ižfavfl, da so se vse trf grške ofenzive v Mali Aziji začele po ukazu vlade. Marš proti Angori ie sklenil vojni svet pod predsedstvom kralja Konstantina, dasiravno sta bila nasprotnega naziranja vrhovni komandant in generalni stab armade v Mali Aziji, ki sta oba povdar-jala prometne težkoče. Vlada pa da se je pred vsem opirala na poročilo generala Dusmanisa. ki je izjavil, da more armada prodreti do Kizil Irmaka. Ko se je ta ofenziva proti Angori ponesrečila, se je šele začel širiti v opasni meri oni defetistični duh med vojaštvom, ki je postal, kakor vemo, pozneje usodcpoln.
Na podlagi te preiskave je vojno sodišče izreklo obsodbo, ki se Je, kakor znano, glas la na smrt. Toda nad vprašanjem potrditve smrtne obsodbe je nastopila vladna kriza: ministrstvo je odstopilo in kakor se glasijo zadnja poročila je prevzel sestavo nove vlade polkovnik Gonatas, že Imenovani voditeij revolucije. Drugi voditelj, polkovnik Pla-stiras pa dobi bržkone polnomoč vojne diktature.
Ako res pride do sestave vlade pod vodstvom imenovanih dveh častnikov, pomeni to toliko, kakor da vzame revo-lucijski odbor sam vso vlado v svoje roke. Ta pa predstavlja ravno najradikal-nejšo strujo v Grčiji, struio. ki zahteva brezobzirno kazen za one. ki so zakrivili katastrofo grškega naroda.
Anglija, ki je ves čas izmed vseh evropskih držav vzdrževala najtesnejše zveze s Konstantinovo vlado, ie izjavila v Atenah, da bo izvajala diplomatske konsekvence, ako se res izvrši smrtna obsodba nad kakim od obsojenih ministrov. Tako stoji Grčija zooet pred težko vnanjo in notranjepolitično krizo.
Koncem oktobra je priredil revolucij-ski odbor velikansko masno demonstracijo na velikem trgu pred staro kraljevsko palačo v Atenah. Do stotisoč ljudi se je udeležilo tega zborovanja, na katerem se je demonstrativno naglasil program revolucijonarnega gibanja. Med drugim so zahtevali najstrožjo kaznovanje vseh onih, ki so zakrivili katastrofo na maloazijskl fronti, In pa obnovitev prijateljskih stikov z antanto. Vodilna govornika sta bila polkovnika Gonatas in Plastiras. to sta glavna voditelja grške revolucije.
Takoj v naslednjih dneh so, brez-dvomno pod vplivom te velike revolud-jonarne manifestacije sledile nadaljne aretacije bivših ministrov, ki jih je javno mnenje smatralo za glavne krivce larodne katastrofe.
Sestavilo se je posebno vojno sodišče, ti naj sodi obdolženim bivšim ministrom in častnikom, in sicer lz dvajset častnikov pod predsedstvom nekega divizii-skega generala. Obdolžencem so dovolili vsa prava obrambe. Preiskovalna komisija je takoj začela z delom in je zelo hitro vršila svoj posel; ravno to naglico so nasprotniki zelo vneto očitali revolucionarnim vodjem.
O poteku preiskav« smo ponovno poročali. Bivši vrhovni poveljnik armade «enera! Paoulas na w. le med družim
Pustoslemlkc!
Po blamaži, ki si jo je zaslužil dr. Ravnihar s svojimi uskoškimi reminis-cencami, se sedaj oglaša kot njegov naslednik g. Rasto Pustoslemšek. V »Slov. Narodu* objavlja iz svojih poročil na sestankih Zajednice odlomek »Kako so zapravili Ljubljano* — namreč demokrati. Seveda je tudi njegov članek poln naknadne modrosti po tisti stari: «Kaj sem Vam pravil!* Izgleda, da je popolno od-povedanje spomina nekaka splošna za-jedničarska bolezen. Kardinalno napako vidi g. Pustoslemšek v prvem volilnem redu za Ljubljano. On bi bil napravil mnogo boljšega! Ce bi volilni red za Ljubljano sploh obstojal! Pa ga ni. G. Fustoslemšck tudi ni opazil, da je prvi volilni red za vse občine v Sloveniji sprejela in razglasila klerikalna (odnosno Protičeva) vlada 5. maja 1920. Ta volilni rc<i je bil potem spremenjen februarja 1921, za časa koalicijske vlade, v kateri se ni dalo drugega doseči, kakor da je izpadla ženska volilna pravica. Šele v parlamentu povodom revizije uredb se je mogel doseči za velike občine sedanji sistem. To so zgodovinska dejstva, vse drugo je volilna fantazija.
Tudi historija pogajanj za volilni kompromis spada v to poglavje. Edino, kar je točno, je morda to, da so v načelstvu stranke glede taktike bila spočetka različna mnenja, ravnotako točno je pa, da se je konečno celo načelstvo zedinilo na taktiko, ki jo je stranka potem sprova-jala. Odkod ve g. Pustosiemšek, da j3 NSS sklenila glasovati za demokratskega županskega kandidata, ko so pri takratnih pogajanjih narodni socialci baš nasprotno zahtevali?
Z reminiscenco na zadevo Jugoslovanskega kreditnega zavoda je napravil g. Pustoslemšek slabo uslugo svojemu komandantu. Takratni poverjenik g. dr. Ravnihar je bil namreč tisti, ki je revizijsko poročilo izročil v objavo.
Mimogrede naj omenimo, da g. P. hav-zira še vedno z naivno trditvijo, da je dr. Kukovee »razdelil Slovenijo*. Mož, ki ex professo čita novine in se bavi s politiko, bi moral vedeti, da je nastanek dveh slovenskih oblasti upravna posledica čl. 95. Ustave, ki maksimira število prebivalcev ene oblasti z 800.000. Ta maksimum je bil sprejet vsled ultimata srbskih Tadikalcev in .1DS ga Je odobrila s pritrjevanjem gg. Pustoslcmška, Ravniharja. Trillerja Itd. ker nI mogla ln ni hotela onemogočiti ustave. Kadar bo g. P. predložil, kako se spravi 1,200.000 prebivalcev v okvir čl. 95 Ustave naj sc zopet oglasi — ali pa nai očitno povč, da je za revizijo ustave.
-f- Shod JDS pri štruklju "e je vršil sinoči ob udeležbi nad 150 pristašev. Govorili so ob burnem odobravanju: dr. Kramer, dr. Bohinjec. F. Ks. S tarč, dr. Puc in Zupan. Predsedoval je dr Fettich.
+ Zaupni sestanek JDS v Spodnji Šiški se je vršil sinoči pri Cela'cu in je bi! zelo dobro obiskan. Prisostvovalo mu je tudi 8 komunistov, katerih govornik Bizovičar je naravnost izjavil, da je zveza komunistov nenaravna, a bodo komunisti vseeno glasovali za klerikalce, zlasti ker vedo, da bodo klerikalni kapitalisti glasovali za — demokrate. Ta modrost je vzbudila seveda splošno vesel oet. Sestanek je vodil gosp. Bajželj. govorila pa sta gg Brnčič in Cimerman. Po shodu je pri spelo tudi nekaj zajedničarjev, ki M se bili s komunisti skoraj stepli radi vprašanja, ali bo zmagala druga ali pa četrta skrinjica.
-f Interesantne Izjave. Sinoči sta sklicala gosp. posl. berži? ln tajnik NSS Ivan Tavčar sestanek nižjih dr-
lavriflr nameščencev. PrlČlo jlfi Je Gospod Zorko je po nalogu svojih najnovejših političnih komandantov moral preklicati svoj podpis na zahvdnem pismu ministru Žerjavu. Izjavil je. da ni mislil tako. temveč drugače. Intcre-santna pa so bila izvajanja gosp. Tavčarja. ki je zatrjeval, da so se narodni soeiialisti samo zato združili z »Narodovci*. da bi vrgli režim. Klerikalci in komunisti zagovarjajo svojo koalicijo z ravno istim razlogom. Iz tega »dedi, da je resnica to, kar pripovedujejo narodni socijalisti, da bo držala Zajednica le do 3. decembra, da se na ta način okrne moč demokratske stranke, po 3. decembra pa da se bodo bivši narodni socijalisti. kakor je onidan njihov zastopnik Kovač v Šiški odkrito izjavil, »zopet zvezali s klerikalci* . . .
-f- Pritisk, katerega se ni bati! Zajedničarji so vsi iz sebe, ko vidijo, kako klavrno so izgubili svojo bitko še pred 3. decembrom. »Slovenski Narod* le še bruha ogenj in žveplo. Pa nič več ne zaleže. Tisti časi, ko je »Slovenski Narod* in njegova okolica z uspehom terorizirala Slovence, so že zdavnaj minuli. Deželo je »Narodova* gospoda že zdavnaj zafurala in vpliv »Slov. Naroda* zunaj Ljubljane je podoben ničli. V Ljubljani je sicer še par ljudi, ki še nekaj drže na »Narod*, ali tudi ti polagoma izumirajo. Nasilje, ki ga je včasih uganjal, pa sedaj sploh nič več ne zaleže, ker vsak ve. da so »Slov. Narodu* že izpadli zobje. Še manj moči kot »Slovenski Narod* ima pa politični nestvor, ki se imenuje »Zajednica*. Kar sta svoj čas držala Deržič in Brandner, se je vTčinoma razšlo. V obupu hoče sedaj »Zajednica* zadnji trenutek nabrati nekaj krogljic z izsiljevanjem. Poroča se nam, da se med zajedničarji poslužujejo nedopustnih sredstev za pridobivanje glasov zlasti nekateri višji uradniki Jadranske in Kreditne banke. Tako n. pr. hodita okoli klientele »Jadranske banke* dr. Roman Ravnihar in neki Debeljak ter zahtevata od poedincev. ki jih naska-kujeta za podpis, da bodo volili z «Za-jetinico» Podobno postopata ravnatelj Krofta in veletržec Jelačin. ki pritiskata na vse mogoče načine na volilce. Celo z odpovedjo bančnih kreditov se operira! Poleg zgoraj omenjenih agitatorjev lazijo po zasebnih hišah še dru gi. ki izsiljujejo podpise. Vsi ti podpisi so seveda neveljavni. Noben podpis nikogar ne veže in najboljše vsakdo stori. ako se heče nadležnežev iznebiti. da pokliče stražnika. Komur se i>a to r.e ljubi, ta naj so hitro podpiše (pri tem se lahko drži figa leve roke v žepu!) pa s krojrijico odgovori na izsiljevanje s tem, da vrže krogljico v prvo skrinjico. Zajedničarji nimajo danes absolutno nobene moči in je ne bodo nikdar ime!i. Komur pa delajo nasilje, tega bo demokratska s traka vzela energično v zaščito. Po volitvah bodo tudi zajedničarji morali iskati pomoči pri demokratih, ker sami nič ne pomenijo, pa te pomoči ne bo več. Narobe, demokratska stranka bo proti njim postopala po pravičnem merilu: zob za zob!
-f Nov političen list. Iz Vojvodine poročajo, da bo v Novem Sadu v kratkem pričel izhajati nov socijalističen list. in sicer v madžarskem jeziku. List bo urejeval narodni poslanec dr. Se-kulič.
+ Poslanec Wilfan pri Mussolmiju.
Prošlo soboto je italijanski ministrski predsednik Mussolini sprejel slovenska poslanca dr. Wilfana in dr. Stan-irerja. Pogovor se je vršil v ministrski dvorani parlamenta. Poslanec Wi]fan je obrazložil ministrskemu predsedniku razmere julijskih Slovencev in sc dotaknil vseh perečih vprašanj. Dr. Wil-fan bo predložil ministrskemu predsedniku o vseh točkah pogovora tudi podrobno spomenico.
-f Politična svoboda v Jugoslaviji. Najbolj priljubljeno agitacijsko sredstvo. s katerim vsak dan operirajo opozicijonalne stranke, je trditev, da v Jugoslaviji ni nobene politične svobodo. Da temu ni tako. dokazuje vč?raj-šnji volilni shod policijskih organov, ki se je vršil na mestr.em magistratu ob asistenci poslancev gg. Brandnerja in Deržiča in na katerem je polici *ki detektiv g. Benedičič svoje tovariše prepričeval, da je na vsak način potrebno razbiti sedanjo vlado. Pa bo g. Deržič še govoril, da ni politične svobode v Jugoslaviji*.
-4- Originalna razlaga. Radie, ki sedaj' obtožuje frankovce vseh mogočih svinjarij, jim očita tudi. da med ljudstvom širijo vest, da hoče on (Radie) v Beograd samo radi »dinarjev*. Res se v Za<rrebu širi sledeča verzija: Do-sedai neizplačane dijete poslancem Hrvatskega bloka znašajo 5 milijonov dinarjev. Radič je skalkuliral. da bi se za ta denar mocla izvrstno voditi cela nova volilna kampanja. Ker je v kratkem pričakovati novih volitev, se je odločil, da pošlje blokaše v Beograd. Pogoj ie med drugim tudi ta. da dobijo izplačane vse dijete za nazaj, t j. od dneva sestanka konstituante v i. 1021. Na ta način bi Radičeva stranka prišla do otrromnecra volilnega fonda — ako ne bi njeni poslanci morda denar zadržali raje za sebe. — Radič je na te govorice silno hud. Moramo reci. Si non e vero. e ben trovato.
4- Mussolini je hotel v razgovoru z dopisnikom »Politike* polaskati Srbom in jim je namigaval o Soluna in E-rejskem morju. češ. da Jadransko morie ni cilj pravih s trem! jen i srbske
ga naro«*. Srbija da tfež! od nekdaj proti jugovzhodu. Naše časopisje je zavrnilo to naziranje g. Mussolinija in ravno »Politika* — torej merodajno srbsko glasilo — je priobčila uvodnik, v katerem Mussolinijcrve migljaje z vso odločnostjo zavrača, in sicer ne samo « stališča skupnih interesov vseh Jugoslovanov. temveč tudi e čisto srbskega stališča. Važna je — meni »Politika* — dotična Mussoiinijeva izjava samo v toliko, v kolikor nam odkriva italijanske načrte, kako bi nas radi izpodrinili v Adriji. aH mi na tej ;>od iagi z Italijo ne bomo pogajali, posebno Ze zato ne. ker ono. kar bi nam ona »privoščila* kot odškodnino za izgube na Jadranu, ni — njeno! To je ravno tako. kakor če bi mi ponudili Italiji — Carigrad . . .»
Po svetu
—	Politični atentati v Sofiji. Iz Sofije poročajo, da je v Poboševu neznan atentator vrgel bombo v skupino častnikov in nato pobegnil. Pri tem ie bilo ranjenih 6 častnikov.
—	Strašna eksplozija v ameriškem rudniku, v premogovniku New-Blrroin-gham v Zedinjenih državah se je vsled nepazljivosti z rudarsko svetilko vnel jamski plin. Strašna eksplozija je zahtevala 80 človeških žrtev. Izpod premoga so rešili nekaj rudarjev šele drugI dan.
—	Meritve na Ruskem še ne bo konec. Iz Harkova poročalo, da je ukrajinska sovjetska vlada kot revanšo za Ukrajinca Melničuka in Seremeta, ki ju Je dala poljska vlada 12. t m. vs'td umora ustreliti, dala 18. t. m. ustreliti 54 oseb, ki pripadajo poljskemu plem stvu v Ukrajini.
Sokolstvo
Sokol L Bratje-sestre! Kruta snrr> nam je zopet iztrgala iz svoie srede našega obče priljubljenega in dragega brata Joško Turka, sod. avskultanta. Mlademu idealnemu članu skažemo čast r.a njegovi poslednji poti v kroju. Bratje, prosim Vas, udeležite se pogreba v kar največjem številu. Pogreb se vrši v sredo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne ir. Vidovdanske ceste k sv. Križu. Zbirališče pol ure pred pogrebom na Taboru. Ohranite ga v bratskem spominu. Zdravo! — Podstarosta.
Sokolsko društvo Liubtiana H. priredi na praznik ujedinjenja dne 1. decembra 1922 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na speredu sc: telovadni nastop, predavanje, pevske In godbene točke. Vstopnina za osebo 10 Din, za otroke 5 Din. za člane Sokolskih društev v predprodav pri br. Mllku Krapežu, urarju, Jurčičev trg, po 5 Din.
Sokol I. v LjubHanl priredi 7. decembra telovadni večer z mnogovrstnim sporedom In zabavo. Sodelnle društveni orkester, pri telovadnih točkah pa člani telovadci in telovadke. Telovadni spore : obsega mnogo nove snov!.
Liublianska drama.
Sreda. 29.: »Idijot*. Gostovanje gospe Nablocke. Izv.
Četrtek, 30.: Zaprto.
Petek, 1.: »Hlapci*. IzV.
Sobota, 2.: ».lack Straw». Delavska predstava. Izv.
Liubljanska opera.
Sreda, 29.: Zaprto.
Četrtek, 30.: »Gorenjski slavček*, slavnostna predstava. Izv.
Petek, 1.: »Gorenjski slavček*. D.
Sobota, 2.: »Carmen*. C.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 30.: »Nečak*. A.
Petek, 1.: »Ilirci*. Svečana predstava v proslavo narodnega praznika.
Celjsko gledališče.
Sreda, 29.: .Revizor*; gostovanie mariborskega Narodnega gledališča. Začetek ob pol 20. Abonma.
Četrtek, 30.: »Svatba Krečinskega*. gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča; začetek ob 2(X uri. Izv.
K uprizoritvi «Goreniskega slavč-ka». Nestor slovenskih skladateljev praz nuje letos svojo petinosemdesetletnieo. Na tisoče in tisoče .ie med Slovenci njegovih učencev. Bil je več kakor 40 let glasbeni vzgojitelj Slovencev v svojih posvetnih in cerkvenih skladbah. Njegovi mešani zbori »Ljubica*, »Kitica*. »Z glasnim šumom s kora*, njegovi moški zbori »Samo*, »Pobratimi'a*. njegovi samospevi in orkestralne skladbe tvorijo prve uspehe slovenske glasbe. Za glavno delo pa smatramo njegovo tri-dejansko komično opero »Gorenjski slav ček*, ki se izvaja ob prazniku našega ujedinjenja in sicer v četrtek dne 30. novembra, v petek dne 1. decembra in v nedeljo dne 3. decembra 1022. Naj se v teh slavnostnih predstavah, katerim bo najbrž prisostvoval tudi skladatelj sam. udeleži čim večje število njegovih učencev, prijateljev in častilcev. Opera bo popolnoma nanovo inscenirana. Z veliko vnemo, uspehom in razumom vodi režijo tega dela naš priznani dramski režiser g. Osip Šest. Muzikalno naštu-diral pa je opero ter jo bo dirigiral priznani dirigent orkestralnega društva Glasbene Matice in profesor konservato-rija g. Karel Jeraj.
Gostovanje ge. Ade Poijakove. V nedeljo zvečer je gostovala četrtič na našem odru odlična ruska umetnica in pela zopet madamo Butterflv z nepopisnim uspehom. Ze neštetokrat peto opero, ki je bila tudi z domačimi s;lami izvaja na izvrstno, je poslušalo občinstvo kakor noviteto ter "se s solzami v očeh utap-Palo v neznane krasote glasbene umetnine. Gej. Poljakovi je prirejala publika iskrene in brezkončne ovacije. Po prvem de;anju so bili veliki umetnici po-klonjeni trije šopki, ob zaključku opere pa viharnega ploskanja in klicanja ni bilo konec. Ga. Poljakova je osvojila s svojo igralsko in pevsko umetnostjo vsa srca in splošno se je govorilo, da je ta Rusinja s svojimi uspehi nadkrilila vse pevke, ki so kdaj gostovale v Ljubljani. Prekrasni ruski jezik zveni v njenem pet ju čarobno in njen izgovor je tako jasen, da razumeš vsako besedo. V tem oziru imamo v našem opernem ansamblu le še dva člana, ki sta gej. Poljakovi enaka: g. Betetta. ki vokalizira vzorno, in g. Levarja, ki mu je sličen. Kot Pinkerton je prejel g. Kovač lep venec s trakovi. - V soboto je bila prav dobra repriza »Prodane neveste*, ki je publiko zadovoljila. Zlasti so se odlikovali gg. Bctetto, Šimenc in ga. Lewandow«.<a — Cujemo. da se uprava pogaja z Poljakovo za nova gostovanja ter se misli na glavni ženski vlogi v operah »lio-hame* in »Manon*.
Stanje nogometnega prvenstva v Ljub Ijani koncem jesenskega dela prvenstvene sezone 1922./1923. II. razred.
(Vsak klub je odigral 6 tekem.)
LII. III. IV. V.
1.Jadran	6 0 0 36:5 12
2.	Slovan	5 0 1 23 : 9 10 S. Lj. A. S. K. 3 12 12:16 7
4.	Svoboda Moste 2 2 2 11:14 6
5.	Sparta	2 1 3 11 :16 5
6.	Svoboda Ljubljana 1 0 5 6 :15 2
7.	Slavija	0 0 6 4 : 28 1
I. razred. /Vsak klub je odigral 2 tekmi)
I. II. HI. IV. V.
1.	Ilirija	2 0 0 12: 3 4
2.	Hermes	0 1 1 5:7 ]
3.	Primorje	„ 0 1 1 4:11 1 (Številke značijo pod L dobljene, pod
II neodločene in pod III. izgubljene tekme; pod IV. razmerje golov, pod V. število točk.)
•
Smučarski in sankaški odsek S. K Ilirije v Ljubljani poživlja vse Člane, ds se polnoštevilno udeleže pogreba zvestega tovariša Jože Turka, ki se vrši v sredo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne.
Tajnica.	,, _ . . ,
S K. Primorje. Ljubljana. V četrtek dne 30. t. m. ob 20. uri sestanek vseh lahkoatletov. Vsled bodočega zimskega treninga, o katerem sc bo razpravljala je dolžnost vseh atletov, da se sestanka udeleže. Sestanek se vrši v gostilni pri •Novem svetu* v Prešernovi sobi. — G. Kari Marn naj se zglasi pri tajniku a; pa pri blngaini kavarne »Zvezda*.
Mednarodni smučarski kongres sc vrši od 4. do 7. februarja 1923. v Pragi. Temu kongresu bodo po osemletni odsotnosti prisostvovali tudi delegati iz Nemčije in Avstrije.	___
Obla ve
•	Dunajska medicinska fakulteta pf,-redi od 4. do 16. decembra 1922. 8. mednarodni zdravniški nadaljevalni tečaj o nadaljevanju kirurgije, ortopedije. uro-logije. pomoč pri porodu, ginekologiji n* s posebnim upoštevanjem terapije. Obiskovalci tečaja imajo plačevati le vpisnino. Reflektanti raj priobčijo svoje ur." ter morebitne želje tajniku dr. A. Krofl-feidu. Wien, Porzellangasse 22.
•	J. A. D. «Triglav* v Ljubljani. Na predvečer narodnega praznika ujedinjenja oriredi J. A- D. »Triglav* slavnostno predavanje ob pol 9. uri zvečer na verandi gostilne »Tišlar* (nasnroti Akad. kolesila). Predava tov. phil. Fr. Baš: »O nostar.ku Jugoslavije*. Po predavanju s» vrši razgovor o vses!ovanskem kongresu akademikov, ki se vrši meseca decembra t. 1. v Prag!. Udeležba na pre davanlu je obve-na za vse člane.
•	Klub esperantistov v Ljubljani obvešča obiskovalce esperantskega tečaja-da se vrši prvi sestanek tečaja B z ozirom na narodni praznik, v četrtek, dri 30. t. m. cd 18. — 19.30 ure, na verandi hotela «Lloyd», Sv. Petra cesta. Vhod z dvorišča. - Pridite vsi! Ob tej prilik; se lahko priglasijo tudi novi obiskovalci.
Odbor.	.,	_
•	Kljub ljubiteljev športnih psov. Prejeli smo: Na občnem zboru »Kluba ljubiteljev športnih (nelovskih) psov. ki se ie nedavno vršil, se je sestavil klubov odbor s predsednikom g. Ivanom bKu-fkom na čelu. Klub je stopil v stik z inozemskimi društvi Iste smeri, da si na ta način zagotovi mednarodno P«; vpisov v rodovnik. Interesenti se najvljudneje vabijo k pristopu- Članarina znaš* letnih 25 Din. ustanovama 250 Din. Prijave sprejema imenovani klub na naslov: »Klub ljubiteljev športnih (nelovskih) psov*, Ljubljana. Poljanska cesta št. 59
•	Amerikanska moka za Ljubljano. Oddelek za socialno politiko r.am poroča: Tvrdka N""1cbacher & Smrk-lj v Ljubljani je dobila amerikansko moko. Cena. ki se js uradno ugotovila kot prw merna znaša pri prodaji na drobno 23 80 vin.
•	Najdena zlata ara. Na našo včeraj-?njo notico, da je neka gospa izgubila zlato uro z usnjato zapestnico, nas opozarjajo da Je bila podobna ura najdccu in Izročena na policiji.
Domače vesti
*	VolilcI, pozor! Volilci naj se pravočasno informirajo, kje imajo voliti, da ne bo pomot in razočaranj v zadnjem trenutku Vsak volilec ima voliti na enem volišču, ki je bilo merodajno za njegovo stanovanje ob Novem letu. Kdor se je torej letos preselil, naj pazi, da pride volit na pravo volišče. Tam je razpisan v volilnem imeniku, drugje ne. Poglej po mestu nabite plakate!
*	Za predsednike volilnih komisij dne 3. decembra t. 1. so bili določeni sledeči g->spodje: I. volišče: vladni svetnik dr. Ignacij Rutar; II. volišče: okrajni glavar Mirko Senekovič; III. volišče: okrajni glavar dr. Fran Logar; IV. volišče: okrajni komisar dr. Ivan Zobec; V. volišče: okrajni glavar Fran Lazarini; VI. volišče: okrajni glavar dr. Bronislav Fischer; VII. volišča: okrajni glavar Ludvik Klobčič; VIII. volišče: vladni svetnik dr. Fran Voclo-pivec; IX. volišče: okrajni komi?ar dr. Anton Kodre; X. volišče: okrajni komisar Stanko Mašič; XI. volišče: vladni tajnik Ciril Poklukar: XII. volišča: vladni tajnik Stanko Novak; XIII. volišče: okrajni komisar dr. Lovro Bogataj; XIV. volišče: okrajni komisar Mirko Brezigar.
*	501etnica Andreja Rapeta Gospod Andrej RapJ, okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico, praznuje jutri, dne 30. novembra petdesetletnico svojega rojstva. Rapč je s svojim vztrajnim požrtvovalnim delom potegnil globoko brazdo na našem šolskem polju. Obogatil je slovensko književnost z dolgo vrsto pesniških in pripo vednih prispevkov v »Zvončku* in »Vrtcu*, v »Domačem ognjišču*, »Naši bodočnosti*, s pedagoškimi članki v ^Učiteljskem Tovarišu* in »Popotniku*; z njegovim imenom pa je najtemneje zvezana tudi naša mladinska književnost. Pol naslovom »Mladini* je izdal sedem mladinskih knjig v založbi društva za zgradbo učiteljskega kon-vikta. Rapetovo delo na šolskem in narodnem polju je vzgled in vzor slovenskega učitelja. Vrlemu narodnemu delavcu kličemo: Se mnogo let!
4 Proslava narodnega praznika. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo razglaša: 1. december se praznuje kot državni praznik uiedinje-nja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod šezlom dinastije Karadjordjevičev. V ta namen se daruje ta dan ob 10. dopoldne v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesno cerkveno opravilo z zahvalno pesmijo in z državno Iiimno. V pravoslavni kapeli se vrši služba božja ob 9. dopoldne, v evangelijski cerkvi pa ob 10. dopoldne. V šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih obratih in uradih kakor tudi v zasebnih obratih delo počiva. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se poživljajo, da okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami.
*	Vstopnice za koncert «Zveze slovenskih pevskih zborov* na korist cUdruženju jugoslovanskih novinarjev*, ki se vrši na dan narodnega praznika v petek, dne 1. decembra ob S. zvečer v Unionski dvorani, so v pred-prodaji od srede, dne 29. novembra v Matični knjigarni na Kongresnem trgu
*	Narodni praznik v Beogradu. Kakor objavlja pisarna ministrskega predsedstva. bo na praznik narodnega uje-dinjenja. dne 1. decembra, ob 10. dopoldne svečana služba božja, katere se udeležita kralj in kraljica. Sprejema na dvoru ne bo, pač pa bo v pisarni dvornega maršalata razpoložena poia za čestitke.
*	Prvi december v Parizu. Iz Pariza poročajo: Institut slovanskih ved v Parizu, ki je sestavni del Sorbonne, proslavi na svečan način praznik našega narodnega ujedinjenja 1. decembra zvečer v veliki dvorani geografskega društva. Na čelu slavnostnega odbora sta gg. Pavel Appell, rektor univerze, in A. Meillet, predsednik instituta slovanskih ved ter profesor na Clollege de France. Po pozdravnih besedah predsednika bo govoril gosp. Ei-Fenmann. profesor Sorbone, o naporih našega naroda za ujedinjenje in za ustvaritev današnje skupne države Umetniški del slavnosti bori o izvajali Člani opere in francoske komedije. Na sporedu so skladbe Biničkega, Miloje-viča, Konjeviča in Manojloviča ter recitacije iz del Zmaja J. Jovanoviea, Lovro Tomana, Nazcra. Milana Rakiča, Milutina Bojica in drugih ter iz naše narodne poezije. — Odbor uglednega »Institut d' etudes slaves* sestoji iz gg.: Antoine Meillet, profesor na Ecole nationale des langues orientales; Etien-r,e Fournol. generalni tajnik Comiič parlamentaire d' aclion a 1'etranger; Emile Haamant, profesor univerze v Parizu; Andrč Honvorat, senator in bivši minister; Louis Eisenmann. vse-ttčiliščni profesor v Parizu: Pierre '•^basles, pristav računskega dv<ra, in A. Arnavtovič. profesor slovstva. Ustanovitelj Instituta d' etudes slaves je — kakor znano — pokojni profesor slavistike gosp. Ernest Dennis.
*	Banke in narodni praznik. Po zakonu se proslavlja 1. december v spomin na proglas ujedinjenja Srbov. Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Ta dan bodo banke zaprte. — Tajništvo doištva bančnih zavodov v Sloveniji.
*	Odkritje spomenika vojvoidl Mišl-
ču. Prihodnjo nedeljo ee bo na novem beograjskem pokopališču na svečan način odkril spomenik vojvodi Mišiču. Svečanosti se udeleži patrijarh. predsednika vlade in parlamenta ter mnogo drugih odličnjakov.
*	Rout pri gosp. namestnika Ivanu Hribarju v proslavo ujedinjenja ee vrši dne 1. decembra ob 7. zvečer v veliki stekleni dvorani vladne palače. Vhod pri velikih srednjih vratih na Blaiwei-sovi cesti.
*	General Gj. Dokid, bivši komandant Dravske divizije v Ljubljani, je imenovan za inšpektorja pešadije. General Svetozar Matic pa je namesto generala Dokiča imenovan za predsednika izpraševalne komisije za major-ski čin.
*	Plača in dodatki v naši vojski. Volni minister je ministrskemu svetu predložil zakon o plačah, draginjskih dokladah in penzijah v vojski in mornarici ter zahteval, da so ta zakonski načrt čim prej reši zakonitim potom. S tem zakonom se znatno zvišajo dosedanje plače in draginjske doklade oficirjem. kaplarom in red ovom ter ostalim uslužbencem v vojski. Načrt zakona je izdelan z ozirom na normalne razmere in se torej predvideva, da ostanejo še nadalje osebne in rodbinske doklade dotlej, dokler se cene življenjskim potrebščinam primemo ne zboljšajo.
*	Smrtna kosa. V Trstu je umrl te
dni Miloš Kamuščič, ena najpopularnejših osebnosti med tržaškimi Slovenci: kot nekdanji učitelj in voditelj na slovenski šob pri sv. Jakobu v Trstu, kot neustrašen sotrudnik pri slovenskem narodnem snovanju, kot predsednik »Tržaškega podpornega in bralnega društva* ter kot predsednik pevskega društva »Kolo*. Ogromno število tržaških in okoliških Slovencev je prošlo nedeljo spremljalo vzornega domoljuba k večnemu počitku.
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani V dobi od 19. do 25. novembra se je v mestni občini ljubljanski narodiio 27 otrok, umrlo pa je 11 moških in 5 žensk, torej skupaj 16 oseb in sicer: 2 za srčno hibo, 1 za jetiko. 1 za pljučnico, 1 za da-vico, 1 za zastrupljenjem rane, 1 za možgansko kapjo. 8 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Za nalezljivimi boleznimi so obolele 4 osebe: 2 za trahomom, 1 za davico in 1 za škrlatico.
*	Himen. V nedeljo se je poročil g. dr. Andrija Novak, sodni svetnik v Celju z gospodično Marto žuževo iz znane narodne mozirske rodbine. Vso srečo!
*	Še o Trgovt-kem gremiju v Ljubljani. Piše se nam: Ko sera čital va^o včerajšnjo notico o postopanju ljubljanskega trgovskega gremija, sem se spi.uir.il na leto 1919, ko sem bil še trgovski na-stavlje lec. Že takrat smo zahteviii potom sb.novske organizacijo ku'.ek'ivno pogodbo, kar pa je gremij (tak.rtni načeli,k g. Jelačin gladko odkl >iul r motivacijo; da se ne pogaja z aisakr organizacijo. temveč s Pomočniškim zborom, kateri pa takrat — žal ni obstojal. Kakor letos vidim, je bil to za gremij samo dober izgovor, ker sedaj gremij tudi Pomočniškega zbora, ki se je med tem zopet ustanovil in se bori že preko štirih mesecev za ureditev službenega razmerja, noče pripoznati. Nameni gremija so zelo prozorni tembolj še zadnji čas, ko gre nekaterim višjim funkcionarjem za osebne ambicije pri ljubljanskih občinskih volitvah. V volilnem lokalu za;ednice love s praznimi obljubami kaline, katerih pa se bode hvala Bogu zelo malo ujelo. Jaz kot ljubljanski trgovec predobro poznam trgovske nastavljene« in vem, da bodo šli tudi pri volitvah v boj za onega, ki gre v boj zanje. In to gotovo ni Zajednica. ki je nastala na željo onih, ki tlačijo trgovskega nastavljenca ravno tako., kakor nas srednje in male poštene trgovce. Dne 3. decembra bodo trgovski na-stavljenci napravili svojo prvo preizkušnjo. ki naj dokazuje, da znajo misliti in hoteti po lastnem prevdarku. Temu pohodu pa jih bo sledilo še nebroj in strah bo marsikoga, ki nima v sebi niti trohice socialnega čuta. — Trgovec.
*	Še enkrat shod na Barju. Ves čas volilnega boja se je dogajalo, da so se mi ob priliki mojih volilnih govorov pod tikale izjave, katerih nisem nikdar izreke!. To se je dogodilo ob priliki sestanka pri Mraku, pri Ražmu, pri Levu in drugod. Nisem smatral potrebno, da bi vsako netočnost popravljal ker vem. da za časa volitev ni vsako poročilo vzeti za povsem resno. Toda poročilo o shodu na Barju je pa le prehudo in ponavlja se že dvakrat ali trikrat očitanje, da sem govoril v surovem in barabskem tonu. Kdor me pozna, ve da je to izključeno in ve tudi. da nisem nikdsr nikogar osebno napadel, — razen da sem prisotne agitatorje nasprotnih strank na Barju prijel z malo ostro besedo. Še manj sem napadel bančne uradnike, ki so v svojih mezdnih bojih imeli ravno v demokratski stranki najboljše zagovornike. Ce pa je padla kaka ostra beseda proti zlorabi kapitala, so to izzvali gospodje agitatorji sami s svojimi očitki, ki so bili včasih silno duhoviti. Jaz pa navadno odgovora ne ostanem dolžan. Omenjam le v ilustracijo. sta mi dva nasprotnih agitatorjev po shodu v pogovoru, ki se je vršil čisto v prijateljskem tonu. izjavila, da mojim izvajanjem ni bilo ničesar oporekati. — Dr. Dinko Pue.
•	Dr. Dinko Pue la fanSno uradmSfvo.
V zgoraj priobčeni izjavi g. Dinka Puca je bančnemu uradništvu jasno in deci-dirano odgovorjeno, da stan bančnega uradništva ni bil na nobenem shodu napaden in da so »Narodova* poročila zlobno zlagana v očitno svrho, da se tudi bančno uradništvo in njihove organizacije zavlečejo v volivno borbo. Politiko v strokovne organizacije hoče za-vleči samo kapitalist, ki mu je predobro znano, da s tem ubije organizacijo in njeno odporno moč. Bančno uradništvo naj odklanja vsak tak poizkus z vsem elanom in naj se zaveda, da stoji ravnokar pred perečimi vprašanji, ki zahtevajo nerazdeljene falange: pred borbo za regulacijo plač, pred zahtevo trinajste plače in pred vprašanjem redukcije uradništva. Politikujočemu uradništvu ne bo mogel pomoči nikdo več. Tega naj se zaveda nai bančni uradnik, ki naj obenem ve. da ga njegov delodajalec ne ceni po agitatorični zmožnosti, ampak po delu v korist njegovega zavoda. — Nekdo, ki hoče bančnemu uradništvu dobro.
•	«Posurovelo8t». Slavno uredništvo »Jutra*. Z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu* z dne 29. novembra 1922 pod naslovom »Posurovelost* vljud no prosim, da sprejmete naslednje vrstice v svoj list: Ugotavljam, da sem imel kot reditelj na shodu paziti na red in mir kot vsak drugi reditelj ter da smatram vsako delo. ki mi ga nalaga strankarska disciplina za častno in se ga ne bom nikdar sramoval, četudi nI popolnoma primerno za takoimenovane-ga »Tišjega uradnika* po nedemokratični ideologiji »Slovenskega Naroda*, — da sem dotičnega medklicatelja. ki se mi je zdel nenormalen, le rešil iz situacije, v katero je zašel, ker navzlic vsem sva^
j rilom ni hotel prenehati s kričanjem in I motenjem dr. Vidmarjevega govora. Nikakor ga nisem »zboksal* iz dvorane, temveč le previdno potisnil do vrat, ki so se za njim zaprla. Ker že govori notica tudi o ugledu uradništva, ki da sem ga s svojim nizkim političnim poslom težko oškodoval, moram izjaviti, da kot demokrat ne poznam drugega ugleda, kakor tistega ki si ga človek s svojim poštenim življenjem ali .javnim, četudi skromnim delom pridobi. Uradniški ugled velja za me samo v službi in tam ga naj vsakdo varuje, vse drugo so predvojne čenče. Končno prosim, da vza me vsa javnost na znanje, da bi se jaz žeuiral stopiti danes neposredno v stik s »Slov. Narodom*, ki je v zadnjem času začel ubirati očitne denunciant-ske strune. Obžalujem iskreno, da je padel ta nekdanji glasnik slovenske možatosti tako globoko. Z odličnim spoštovanjem — Miroslav Gregorka.
•	Koledar 1923 za ir.dustrijce, obrtnike in trgovce, z naslovom »Obrtniški koledar*, bo izšel začetkom decembra t. L
•	Zanimanje za zabavni večer, ki ga. i prirede Šentjakobčani ob priliki oblet-\ niče ujedinjenja v četrtek dne SO. no-j vembra ob 8. uri zvečer v dvorani Ka-! zine, je splošno po Ljubljani. Saj bo
pred širšo javnost v našem mestu prvikrat stopil kapelnik in pevovodja g. Danilo Bučar in nam pokazal, kaj zmore talent in jeklena vstrajnost in požrtvovalnost. G. Bučarju se je posrečilo zbrati okrog sebe prvovrstne godbenike, : pevke in pevce in uspeh svojega recine-sečnega neumornega delovanja pokaže v četrtek. Na sporedu so najprisrčnejši komadi iz narodnih pesmi, operet in oper, poleg tega tudi Schwabova »Zlata kangljica*, ki jo izvaja mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Sopran-so!o poje ga. Vidmarjeva. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah, strežejo šentjakobske gospe in gospodične. Preskrbljeno je torej najboljše za dušo in telo, zato vabimo napredno občinstvo, da se večera v čim največjem številu udeleži. Ako bi kdo ne prejel vabila, pa bi se rad udeležil omenjene prireditve, dobi ga v kavarni Zalaznik ali v šentjakobski knjižnici. Vstopnina 5 Din za osebo.
4 Sneg. Predvčerajšnjim ponoči je na Zagrebški gori zapadel nov sneg, v Zagrebu pa je deževalo, tekom dopoldneva pa se je tudi v mestu pojavil sneg. Kakor poročajo iz Beograda, je padlo tamkaj mnogo snega. Opoldne je bilo že 10 centimetrov snega. Sneži pa še nadalje. Tudi v Vojvodini so dobili precej snega.
•	Smrtna nesreča. Josip Pugelj. posestnik in trgovec iz Strug pri Kočevju je padel tako nesrečno po stopnicah, da si je prebil lobanjo. Pripeljali so ga takoj v bolnico, kjer pa je vkljub takojšni zdravniški pomoči čez par ur umrl.
•	Razne nezgode. Sin ministra Ivana Puclja, dijak petega realčnega razreda je pri skoku čez kozla v telovadnici padel ter si zlomil desno roko. — Andrej Trtnik, posestnik iz Dvora, je peljal težko naložen voz s steljo domov. Na nekem ovinku se mu je voz prekucnil ter pokopal pod se Trtnika, ki je za-dobil več poškodb in si zlomil desno nogo.
•	Požar na koroškem kolodvoru v Mariboru. V nedeljo dne 26. novembra sta ob 5. uri popoldne zapazila dva kurjača v delavnici Južne železnice na koroškem kolodvoru na strehi železniške plinarne ogenj. Gasilci-delavci so hitro pogasili, tako da ni bilo velike škode. Postal bi pa bil požar lahko usoden, če bi ga ne bili zapazili
•	Zmerno uživanje čaja učinkuje na naše živčevje pomirjevalno. Vsi. ki bolehate na živčevju, pijte vsled tega mesto kave samo čaj. Priporočamo edinole čajne mešanice znamke «RUDDHA»! Dobe se cov*odl	391*
Gospodarstvo
§WCARSKI KURZ DINARJA.
Hitri in znatni padec dinarja le povzročil precejšnje razburjenje. Širša Javnost, ki ie dobila že pravo zaupanje v dinar, je začela zopet omahovati, zlasti ker s! ni mogla tolmačiti tako nenadnega padca. V za~njih številkah »Jutn* smo že govorili o vzrokih, zakaj Je dinar padel. Kakor Je izjavil pomočnik finančnega ministra, g. Plavšič, listom, Je padec dinarja pripisovati temu, ker se Je dalo preveliko število uvoznih dovoljenj, dočim so se tuje devize od izvoznikov ali zadržavale ali pa prodajale v prostem prometu po višjih tečajih, nego so bili oficijelni, katere sta notirali zagrebška in beograjska borza. Istoč-mo so se začele Iztihotapljati velike množine dinarjev, katere so vrgli špekulanti na inozemska tržišča in tako oslabili kurz dinarja.
V	Inozemstvu se Je predvsem v Curihu delalo na oslabitev naše valute. Kakor smo včeraj poročali, je goso^arsko-fl-nančni komite sklenil energično akcijo proti curiški kontermini. Ta akcija bo tem lažja, ker se Je Blerova skupina odločila, da nam Izplača celo posojilo in da dobimo v kratkem nadaljni obrok v znesku 10 milijonov dolarjev. Verjamemo Plavšičevim izjavam, da Je vsako vznemirjenje ali celo panika med gospodarskimi krogi neopravičena in da se bo dinar v Curihu v kratkem zopet popravil, ker je g. Plavšič začel energični boj proti rušilcem dinarja.
S padcem dinarja se pečajo tudi mnogi resni inozemski listi. Zanimiva je zlasti tozadevna razprava g. L. VVulfsohna v »Prager Presse*. Wu'.fsohn piše o svetovnem deviznem trgu in pravi o švicarskem kurzu dinarja nastopno:
»Dinarju Je zelo škodovalo, da Je mogel čitati celi svet vest, da Jugoslovanska vlada proučuje skupno s praškimi bankami vprašanje regulacije curiškega dinarjevega kurza in da je v to svrho poslala v Curih ljudi. Pisec teh vrst ve, da Je šlo za študijsko potovanje, svet pa misli, da se bo sedaj v Curihu aktivno »interveniralo* In da se sedaj lahko vsaka količina v Svicl mirno ponudi. Toda točno nasprotno je res. Švicarski trg je za manjše zneske !epo bodočnost obetajočih vzhodnih valut zelo sprejemljiv, vsaka banka se rada spusti v posle, kei obstoji povpraševanje publike po malih zneskih. Po večjih količinah pa sploh ni povpraševanja razen v arbitražne svrhe Ako se na podlagi te vesti Švicarskim bankam ponudijo dinarji iz Trsta, Frank-furta in Amsterdama, potem mora pasti tečaj.
V	Curihu sploh ni oficijelne valutne borze z uradnim! noticami — tak=na borza obstoji le v Ženevi, toda tudi v Ze-
, nevi se izvrši štiri petine transakcij v I večini valut izven borze. Na borzo v Ze-| nevi se prinesejo Je zneski, ki pripadajo | klijentom, ki se naj eksekutirajo, aH zne-■ ski od klijcntov in za kiijente, ki so bili I tako neprevidni, da so dali »Bestens-! Orders* neomejeno. Vse. kar pomeni M-1 nese arbitraže, se Izvrši izven borze. : Kjer pa ne obstoji niti oficljelna valutna borza kot regulatorica kakor v Curihu. — tu niso pcluradni kurzl nič drugega nego dogovor deviznih šefov nekaterih bank. ki za takšno vrednost kakor dinarje (Jugoslavija izvaža v Švico žal ne za dinarje, temveč samo za švicarske franke) sestavijo arbitražne kurze.
Ker misli Inozemstvo, da se bo v Švici za dinarje interveniralo. Je Inozemska ponudba večja nego malo domače povpraševanje in kurz mora trpeti. Če se že intervenira, ootem naj se na vsak način na vseh glavnih trgih Istrč-sno in nazadnje v Švici, pač pa via Švica v drtigih deželah.*
HMELJ.
Celkosfovaški htneljski trg. Zatec, 27. novembra. Prošli teden sta povpra-
ševanje kakor ponudba precej peBetfalt Cene so nekaj nazadovale. Za prvovrstni hmelj se ie plačevalo nalveč do 750 Kč 50 kg.
TRŽNA POROČILA. -
Zagrebški žitni trg. Zagreb. 27.
vembra. Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo (v kronah): pšenica (okoli 76 — 77 kg) 1570 — 1620, koruza žolta stara 1350 — 1400, umetno posušena nova 1080 — 1100, v storžih 500 — 550, rž (71 — 72 kg) 1400 — 1500, ječmen za pivovarne 1500, za krmo 1350 — 1450, oves 1080 — 1120, fižol pisani 1450 — 1500, beli 1400 — 1500 moka pšenična št. 0 2375 — 2400, 5t. 2 2275 — 2300, št. 4 2175 — 2200. za krmo 1000 — 1100, otrobi drobni 850, debeli 900. Tendcnca nespremenjena.
«• Opozorilo uvoznikom. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je pod št. I. br. 28.454 izdal sledeče opozorilo: Vsi trgovci-uvoznikl se opozarjajo, da naj ne naročajo blaga iz inozemstva, dokler predhodno ne dobijo odobrenja od svojih odborov pri Narodni banki za promet z devizami in valutami, ker s« jim naknadno ne bo dalo dovoljenje za uvoz niti za nakup deviz, četudi je blago prišlo na carinarnico. Blago, ki bo kljub tej opozoritvi prešlo našo mejo po 1. decembru 1922, se bo brezpogojno vrnilo nazaj.
«= Devize za nakup papirja. Domače papirnice: Združene papirnice d. d. Ljubljani, Bratje Piatnik v Radečah, Sladkogorska tovarna lepenke in papirja v Sladki gori in Zagrebška tvoraic* papira d. d. v Zagrebu so v stanu, izdelovati 6 svojimi v obratu se nahajajo-čimi sedmimi papirnimi stroji letno 1600 vagonov vsakovrstnih dokumentnih, risalnih. pisalnih, tiskovnih in ovojnih papirjev. S to produkcijo niso domača podjetja le v stanu, kriti cele domač* potrebe na teh vrstah papirja. temveS jim preostane celo ena tretjina za izvoz. Upoštevajoč to dejstvo je po poročilih zagrebških listov sklenil Odbor za promet z devizami iu valutami pri Narodni banki v Zagrebu, da za uvoz papirja teh vrst iz inozemstva ce dovoljuje vee nakupa deviz.
ššoria
Zagreb, devize: Dunai 0.1175 - 0.122S Berlin 0.94 — 1.14. Budimpešta 2.95 — 3.25, Milan 325 — 329, London 302.5 307.5, Newyork 66.5 — 67.5, Pariz 473.5
—	478.5, Praga 218.5 — 221.5, Sofija 45
—	47, Curih 1295 — 1305, Varšava 50, Bukarešta 47. Valute: dolar 65.5 — 66.5. češke krone 215.5 — 217.5, nemške marke 1.04, levi 44 — 46, lire 321 — 325. irancoski franki 468.5 — 473.5, belgijski franki 422.5 — 427.5, švic. franki 1285 —-1295. Efekti: Jadranska banka 380, Ju-goslovenska banka 97 — 98, Ljubljanska: kreditna banka 200, Slavenska banka! /01 — 103, Praštediona 1040 — 1050; Slov. eskomptna banka 148. Ljublj. strojne tovarne 155, Trb premog, družba 225.
Praga, devize: Berlin 0.365 — 0.425, Curih 589.25 — 591.75, Milan 150.75 --152.25, Pariz 220.25 — 221.75, London 142 — 143.50, Newyork 31.4750 - 315750 Beograd 42.75 — 43.15, Sofija 23.1750
—	23.5750, Dunaj 0.042225 — 0.047225, Varšava 0.1425 — 0.2475, Budimpešta 1.3050 — 1.4050, valute: marke 0.33 — 0.43, švic. franki 588.75 — 591.25, lir« 149.25 — 150.75, funti 142 — 143.50, dolarji 31.4750 — 318750.
Curih: Berlin 0.061/,, Newyork 53f. London 24.30, Pariz 37.10. Milan 25.70, Praga 16.90, Budimpešta 0.23, Zagreli 1.80, Bukarešta 3.40, Varšava 0.0350. Sofija 3.92. Dunaj 0.0076, avstr. žig. kron? 0.0076.
Odgovorni urednik F r. Brozovic. Lastnik in IzdaiatelJ Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJublJan!.
Vremensko poročilo
,qe>9	Muhliana 306 m nad morieai
Kraj 1 opsr.oTsnj«	ob	Zraiai tlak	Zra^ua temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm i
i Ljubljana . I Ljubljana . Ljubljana . ; Zagreb . , j Beograd . ^unaj . Pran . . Inomost. .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	766 5 7H5-0 761-7 7660 7607 766-4 766-2 770-3	—16 1-8 —3-0 — 1-0 —30 —50 -5-0 —4-0	jug. vzh. se»er »«t. zap. ser. »zh. jug. tap. ser. zapad jug. zap. set. »zh.	jasno del. "obl. jasno oblačno več jasno oblačno	13 To a -60 8
Dobi se r vseh boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSORZAVCUK, d. d Zagreb. Wi!scnsv tre 7.
Clnude Farrftre:	3
Obsojenci
Če se je gospodična Eva Mac Hcad Vohr na visoki brvi 1° nekoliko sldo t la čez ograjo, je mogla pregledati 6 h, vrtoglave višine kakor iz kabine letala ves iztočni del umetnega ostrova, ves o?im izliv in dolg ko= nrirolnega otoka, ki i>ostaja vedno širši, čimbolj se drdrajoča kočija bliža jeklenemu stolpu. Jekleni stoli«! Tako imenujejo ono visoko anteno, zgrajeno iz kromo vega jekla ki je bila radnja beseda in najvišji por.oti arhitektov, konstruktorjev in metalurgov, preden so [»otem iznašli marcij.
Za valovitimi brežuljki, v katere prehaja vl-oki umetni srrič, se razteza nizka ravnica, ki so jo bili morali ohra niti za nabrežue zgradbe ob osmem izlivu reke. Osma reka teče svojo dolgo pot med dvema jezoma o-p'"r»-*»rvne zemlje, zasajenima s štirimi vrstami drevja.
Voz izletnikov se nahaja sedaj v višini štiristo metrov. Odtod gledaš po celi reki in nad vsemi ogromnimi zgradbami Siturgiea. Na znamenje gu vernerjevo se kočija «ii"'-oma .lftavi. da bo mogla gospodična Eva Mac Hcad Vohr srkati sveži zrak nad vodo. ka kor je želela. Vkljub svojim šestinšest desetim letom skoči Mac Head Vohr iz voza kakor mladenič in je že na tleh, še preden je voznik konje dodobra ustavil. Ko izstopa gospodična Mac Head Vohr na levi svoj: strani iz voza, se torej že lahko naslanja na oče-
tovo roko; ker je oče. fcl je «eve<Ta rz-stopil na desni strani, že imel med tem dovolj časa. da je obšel voz in pribite] na njegovo levo 6tran, da pomore hčerki.
Gosj»odična Eva Mac Head Vohr sedaj uživa razgled. S komolcem se mirno naslanja na kristalno ograjo, z roko podpira bradico, oči so zasenčene jod gostimi trepalnicami in lahno namrš^-nimi obrvi. Tako gleda na Siturgicove zgradbe s skoraj napeto pozornostjo, kakor da bi gledala s svoje višine štirih sto metrov na ogromno, pod svojimi nogami razgrnjeuo zemljepisno karto.
Viseči most se razteza od iztoka na zapad Kdor gleda ž njega in je naslonjen na ograjo, vidi naravnost na sever ali naravnost na jug. Na jug. čez obalo in po mehikanskih ravninah, proti severa f>a preko vseh ravnic, ki se nad delto in njenimi sto ostrovi brezmejno širi na vse strani, desno od Al-Ie<ranyja in do Atlantskega oceana, levo do Rocky Moutains, naravnost pa do velikih jezer, do snežnega Hudsona. do [Kvarnega krega in do večnega ledu.
Gospodična Eva Mac Head Vohr ne gleda na jug. Tam ne bi videla ničesar druzega, ko zelenkasto proso petnajst milj oddaljene obali in pe=ek. ki je na plavi jen pred njo. Osmi izliv, ki itrina-ša neprestano nove množine blata in tako vedno bolj daljša oba jezika svojega ustja, barva vodo pred seboj žol to in rjavkasto. Sredi olivnozelenega obzorja prav dobro razločiš, kje bruha Mississipi svoje vode v ogromni rezervoar. Proti severu pa je ogromno Si-
hirgirovo ozemlje manj enolično. Se-vernoiztočno je New Orleans. Po tja si cer ne vidiš . . . Kekai bližje leže ogromne delavnice Siturgicove. To^ je seveda več ko dovolj. Gospodična Eva Mac Head Vohr gleda nanje, dolgo, nepremično . . .
Od delte do pod viseči most je osmi izliv kakor reka. ki so jo potejrnili z ravnilom. Strucra je dve do tristi yar-dov široka, štirideset do petdeset milj dolga. Vode ima toliko, kakor glavni Mississipijev rokav. Voda teče naglo med zidanimi nabrežji, ob katerih stoji dolga vrsta parnikov, ki vkrcavajo ali izkrcavajo svoja bremena. Le prvih deset ali dvanajst milj po strugi navzgor izgleda, kakor da so zapuščene. Potem pričenja luka. ki jej ne vidiš do kraja. Tu pn tam najde oko sredi ogromne razsežnosti kaVšno izgubljeno hišico, v kateri stanuie kakren ekspo-nirani direktor ali inženir. Glavni ge neralni stan te industrijske armade, teh množic delavstva, pa se nahaja prav blizu našega mosta. Guverner, ki je vse to ustanovil, zgradil in raznoredil in ki še sedaj vlada nad to državo s skoraj neomejeno oblastjo, je naselil vse svoje podrejene zanovednike, svoj štab in šefe inženirjev kakor tudi sebe samega južno tvornic. delavstvo pa. vse to, kar ne dela z možgani, ampak z mišicami, na severu tvornic Med te mi udi in želodcem. dn se noMužuiemc stare znane fabule pa leži «no mans land». zemlia brez n~ebi -'"'-v. o-rnm na grmada jekla, železa, betona, bron ce. mesto dela. mesto strojev in delavnic. V tem mestu ni nobenega sta"0 vanja, nikdo v njem ne prebiva! To
»mesto* s svojim pristaniščem najbolj draži zanimanje in vani se upirajo po gleili. Peset. dvanajst milj ob reki na vzgor in navzdol se razteza, ob obeh straneh kanala, do pristanišč, širi sc v dveh jeklenih pravokotnikih, kojih vsak meri po štirinajst angleških milj na daljavo in štiri v širiavo. vzdolž in l>očez pa reže vsak pravoketnik šestin trideset in štirinjietdeset železniških prog. Sredi tega mesta stoji tisoč tristo širideset in četvero dimnikov, kakor šuma. in ta šuma bruha tolike mno žine dima. da se nikdo ne s|K>minja. da bi bil keilaj le za trenutek zagledal ža rek solnca ali košček modrega neba nad temi orjaškimi štirikotni'-! ali pa nad reko. ki ju loči v dva dela
Siturgic izdeluje kruh. testenine, prejiečenec. potice, zdrob in moko za ves ameriški kontinent. V letu 1700. je ta kontinent štel ne polnih 40 milijo nov f»rebivalcev. leta 1800 jih je bilo že skoraj 150 milijonov. leta 1090. je število še za mnogo preseglo 400 mili jonov! Ogromna, vse drttsro nadkrilju-ioča razsežnost Siturgiea torej ne more nikogar presenečati, ker je jiotrebno za prehrano 400 milijonov želodcev. Tam ležita obe [Hjlnviei tega velikanskega mesta strojev in delavnic, razdeljeni v po štiri in štiri nepretrgane vrste po slopij. vmes pa teče osem širnih avenij paraielno z reko, od njih pa izhaja zo|>et stoinenajst prečnih ulic. ki imajo
*) V naših merah bi meril vsak štiri-
kotnik nkrofilo •) 22 in 8 km. celotna površina tvorniških poslopij pa bi pokrivala dvestošestdesetinštiri kvadratne ti-lometre!)
vsaka svojo številko. Ob njih leži štiri-najsttisočtristotriiiesetinšest tvornic, kojih vsaka pokriva površino celega, hektarja. Tristoštiridesetinštiri črne peči bruhajo črn dim iz sebe in nobena nima [iraznika, razven kadar so potrebna popravila.
Gospodična Eva Mac Tlead Vohr m naslanja s komolcem na mostno ograjo. z dlanjo podpira brado in nepremično gleda na sever. Purpurni smehljaj, ki se tako poda njenemu bisernoblede-mu licu. je i>olagoma izginil z njenih ustnic. — nenavaden dogodek, ki ja zadostoval, da se je pojavil nemir na obrazu njenega očeta, obrazu sicer tako ledenem in nepremičnem, da bi pri [»ogledu nanj moral verjeti, da je izklesan iz kamena. Guverner položi roko svoji hčeri na ramo: »Eva, kaj vidiš doli pri tvornioah? Prosim te, povej svojemu očetu!«
Gospodična Mac Head Vohr dvign-glavico in nalahno pokima v smeri reke. kjer se obe struji zlivata . . .
«T)a doli gledam, guverner . . .13. nabrežja . . .*
«Na nabrežja? Namreč kam?» Mae Head Vohr se še ni nikdar zadovoljil s polovičnim odgovorom, 'Le po treh trenotkih nadaljuje:
»Kam torej? Na delavnice same? Ali na nabrežne doke? Ali na ladje?* Gospodična Mac Ilead Vohr spusti cgrajo in se zravna, s celim licem se obrne k guvernerju in mu odgovori ravnodušno, skoraj kakor brez zanimanja:
»Na nobeno teh točk. guverner! Se dalje gledam: Na bloke.*
(Dalje prihodnjič")
ttanal. » 30 aaa.di Cm S-—,	.artallntl« S	' Oi« - tM,n<i aql.ai «opiao»a«l» «•
»ramienlna Oo 80 »aaedl 6 Oli>. •••«!► •.•nllnllr- •	S 01» - «"'•«» ••	'Lal-.«a 'ud« •
—— mamicah." Na »pratanla a* odgo.aria '•. ««» !» .praian|u »rlloSana ml«" »a aago.o. -
Krojaški pomočnik,
boljša moč, za mala dela se sprejme Jakob Smerajc, Ope arska cesta 31. 408 i
Prodajalko 4036
sprejme: EdmunJ Kocbek, Kranj
V primerno slažbo
(kot skladiščnik, pisarniški uradnik ali pa kot blagajnik) zeli vstopiti takoj v večje podjetje v Sloveuiji popolnoma zanesljivi 0 let stari eženieni primorski begunec, zmožen ktijigovodst'a, stioje-pisja, slovenskega, nem-kega in italijanskega jezika Razpolaga prvovrstne reference, in tehnično zuauje. Ponudbe pod »Begunec M.» ua upravo »Jutra*. 4051
mm
Biscrnloo,
3obro ohran eno, kupim. —
Naslov: Flavo Rus. Gorenji Logatcc 52. 40-0
ska stvar. Ponudbe na upravo »Juira» pod »Nujno* 4084
Premog. 40*6
Cesta na gorenjsko železnico št. 6. Iv.ma Treo.
Naprodaj
je 13 johov zemljišča, obsto ieiega iz Sest johov bukovega go ilovja, ostalo so nnve m travniki, po zelo ugodni coui v bližini Rimskih topli-. — Vprašati je pri Jožefu Pod pečniku v Trtmr.jah 1 (Luke št 19K. 4< 73
Proda se
4 18
šest dobro ohranjenih, lito železnih einajliranih kopal uih banj iu dva kolobarja poduk ue žične vrvi 12 mm .Naslov pove uprava »Jutra*
Bandal uradaik
in trgovec iščeta lepi sobi, event skupaj. Cena posiran
Klinika za punčke
(lutke) Nunska ulica 19 11., od 2. do 7. ure popoldne — Sprejema v popravilo punčke iu igrače. 407i
Na dobro opulda.sko hrano 4037
se sprejmeio dame in gospodje it boljših krog v Vec se po izve v upra>i »Jmra».
Išče se trgovina
v Ljubil ni, ki bi prevzela
za.o.'o letnih i de kov sto larue in stru^arne v Soiražici 4'40
Hlada
iščeta za takoj meblirano souo pti boljši lru/ m, če mogoče s ?r.wt ti vhodom. > ajenitiiiia postranska stvar. Ponudile .m upavo »Jutra* p«-l: »Soba 91!«».	407'

dohro vpeljanega v galanterijski stroki, sprejme veletrgovina. Ponudbe pod .Gutna" na Anončno družbo Aloma Companv. Ljubljana, Kongresni trs 3 1-
Prtom
V ■ I Vi v
vza i bn
v**
SO ludl
ki se dobijo v vseh velikostih in raznih oblikah po znatno znižanih cenah od preproste do najfinejše izpeljave pri tvrdki
4084
Mestni trg 23 (nasproti rotovžu)
in sicer otroški.....od Din 25 — naprej
ženski...... „ loO-— „
moški.....- - 140 — „
hišni čevlji in gamaše razne kakovosti po najnižjih cenah.
Trgovski potnik
v Sb »euiji najboljše vpellau, sprejme par dobrih zasiop-ste« proti proviziji < enieor po'<util>e p d »Stduo potu iOč* na uprav i »Jutra* 4i 4 i
Z mska sezona!
Lastni izdelki J j
Manufaktura - Moda - Ko .fekciia
Na i pripravne jše darilo sa -Miklavža ie roman 99
ci pspeia
»9
Naroča se pri upravi .,Jutra" v Ljub jani, Prešernova ulica St. 54. — Cena 25 Din, po posti 27 D n.
Naprodaj
hiša poleg Novega mesta.
P.izve se: Franc Ne imer. Žabja vaa.
Sukno
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri	84/11
U LSIM
E! R JI E
vsak čas
oo nainšžHh cenah
pri
izvoz <liv a 'ine in peruiniiie Cakovec, Medjimurje !jG3o»iavn»
Brzojavi: Vaj da Cakov.o.
chwab
dobavlja takoj
' 1 raiiierija
MARIBOR.
V..
Telefon št v
94 1
Kožnhovina
sviia, modni nakit, predpasniki, spodnja krila
po znižanih csnsli
H. SiohdBic aasl. H. £esi
i Ljnbljana, Mestni tr? štev. 18.


V*-- -s; --:

tn angleški
Singer šiiralnž stroji.
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3 4076
priporoča specijeluo serijske izdelke, kakor zimske saknje, raglane, modne in športne ob:eke, usnjene suknjiče ln raglane (za avtomobiliste), čepice, simsko perilo itd. Izde:ava po meri v lastnem modnem salonu.
lajpripravnejša darila
aa božič in Ko?o leto!
Amerikanski
Singer gle in nadomesln Seli. Singer olje, sukanec, s?l!a Itd.
Lasina mehanična celavmoa. - Prodaja na obroke.
Singer šivalni stroji Bourne&Go.,New-York Cenirala ia StiS: Zagreb, Maruličeva ulica broi 5.
Podružnice: Ljubljana, Selenburgova ulica 3,
Maribor Zazret.. Kartovac, Varaždin, Ogijek, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica Novi ^ad Sarajevo, Mostar, Baniaiuka, Tu/.la, Duorovnik, Podeorica, B.o^rad,' i\ruševac. Niš Skoplje, Veles, Bitolj, Krajulevac Zajecar in Stip. iig/I.	Zaatopn itva v »»eh večjih mestih.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem nadvse tnžno vest o nenadni izgubi našega najdražjega, predobrega in nadvse ljubljenega sina. brata, svaka in strica, gospoda
sodnega avskultanta
4077
katerega nam je kruta usoda po nesrečnem padcu v kamniških planinah v nedeljo
iztrgala iz naše srede.
Truplo pokojnega se prepelje v Ljubljano. Vidovdanska cesta 3, odkoder se vrši pogreb v sredo dne 29. novembra ob 3. uri popoldne v grobnico na pokopališče k Sv. Križa.
Žalujoči rodbini:
V Ljubljani, dne 28. novembra 1923.
Josip Turk - Reicher.
Zt a hv a 1 a.
Ob priliki prebridke izgube nepozabnega soproga, očeta, sina in brata, gospoda
liana Škerla
trgovca in posestnika
izkazalo se nam je toliko iskrenega sočutja, da ni mogoče izreči vsakemu posamezniku naše zahvale in se tem potem zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, in vsem onim, ki so položili na njegov mrtvaški oder vence in šopke.
Prav po-ebno zahvalo izrekamo pevskemu <boru Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj za giuljivo žalostiuko. V LJabraal, dn« itf. novembra 1928.
Ž&iu!ož! ostaU.
4082

m