TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI
O uporabi gnojnice na zadružnih psestvih
Dipl.  ing. Zorec  Egon
Gnojnica je prevrela, največkrat onečiščena seč naših domačih živali. Predstavlja dušično-kalijsko, torej nepopolno gnojilo, za razliko od hievskega gnoja, ki je popolno, to se pravi, da je zmožno nuditi rastlinam vse potrebne rudninske snovi hkrati ter v najpopolnejšem razmerju. Fos-forne kisline namreč v gnojnici sploh ni. V 1 litru gnojnice je povprečno 0,8 do 1,6 g dušika in okoli 4 g ka-lija. Vrednost gnojnice je zelo spre-menljiva, ker se njen sestav menja veliko bolj kakor sestav hlevskega gnoja. Če se gnojnica odvaja iz hle-va neposredno po zaprtih kanalih v gnojnično jamo, kjer ostane dobro zaprta in z oljera izolirana od zraka, se njen sestav ne razlikuje mnogo od scči, kot jo izločujejo živali. Ve-činoma pa je gnojnica razredčena z deževnico in v odprti jami prepu-ščena izhlapevanju ter je dolgo v stiku s slamnatim gnojem, ki izhla-pevanje dušičnatih snovi pcspešuje. Tako vsebuje prav malo hranilnih sestavin, v glavnem le kalij, ki ni hlapljiv. O gnojilni vrednosti gnoj-nice lahko sodimo le tedaj, če upo-števamo njeno hranjenje. Bežen po-gled po gnojišču  in gnojnični jami
nas pouči, ali se na dotičnem po-sestvu pravilno upravlja z gnojnico. Malomarno ravnanje z njo predstav-lja razumljivo veliko škodo našemu gospodarstvu.
Poizkusi &o pokazali, da more pa-sti procent dušika pri nepravilnem ravuanju z gnojnico na 0,06%. Du-šik podlega največjim spremembam, toda prav on je eno najdražjih hra-nil. Dušik uhaja iz gnojnice v obliki najdragocenejše in najvažnejše snovi — amomjaka. Zato predstavlja pra-vilno spravljanje gnojnice važen go-spodarski problem. Skrbeti je treba, da je ves čas od hlevskega kanala pa do uporabe na njivi predmet pravil-nega ravnanja. Moramo jo ločiti od trdnih izmetin v hlevu ter jo po za-prtih kanalih odvesti v gnojnično jamo, ki mora biti dabro betonira-na, da so izgube zaradi nitrifikacije čim manjše. Izgube sicer ne moremo popolnoma izključiti, ker je gnoj-nica bogata z bakterijami, ki po-vzročajo vretje, spremembo dušičnih spojin in izgubo dušilia. Važno je torej, da preprečimo razpadanje du-šičnih spojin, kar dosežemo s pravil-nim   konserviranjem   gnojnice.      To
izvršimo  na  mehaničen   in   kemičen način.
Pri mehaničnem načinu zmanjša-mo dotikajočo se površino gnojnice z zrakom. V ta namen nam služi kakšno cenejše olje, ki izolira gnoj-nico od vplivov zraka. Pof5lužijo nam tudi lahko z oljem napojene deske, v katero izdolbemo odprtino, ki služi za namestitev črpalke. To je tako-zvana Ohrmanova metoda izolacije. Pomanjkljiva je v toliko, ker z njo nismo omejili delovanja mikroorga-nizmov, ki pospešujejo razkrajanje dušičnih spojin v gnojnici.
Razkrajanje pa temeljiteje pre-prečimo s kemično izolacijo ^ kisli-nami. Poznamo mnogo kemiČTiih sredstev za obdržanje gnojnice pred razkrajanjem, vendar je najceneiša žveplena kislina, ki je rabimo 1 kg na 70 1 gnojnice. Gnojnica, ki ni konservirana s kemičnimi sredstvi, vsebuje ves dušik v obliki amonij-skega karbonata in amonijaka. Amo-nijski karbonat se zelo hitro raz-kraja v hlapljive produkte. kar pred-stavlja i.7gvibo dušika. Zaradi tega tudi ne kaže prevažati gnojnice v toplem in vetrovnem vremenu, tem-veS ob hladnih in oblačnih dnevih. Iz istega vzroka tudi ni priporočljivo gnojiti z gnojnico površinsko rsuzen v nujnih primerih, ker je bolje. če gnojnico takoj po gnojenju plitvo zaorjemo.
Gnojnica pa je izvrstno gnojilo za
travnike,   za kar bo kmalu prišel
čas,
ker vsebuje razne gnojilne snovi že raztopljene, da jih rastline lahko takoj uporabljajo. Gnojimo lahko ves Čas, dokler zemlja ni zmrznje-na. Gnojnica služi še za krepitev ozimnih posevkov in sicer v pomla-danskem času. V vseh drugih prime-rih moramo gnojnico zaorati in to takoj, čim smo z njo izvršili gno-jenje. Zelo dobro plača gnojenje z gnojnico sladkorna pesa in krmska pesa, medtem ko pri krompirju ne deluje povoljno.
Na težkih tleh gnojimo z gnojnico že jeseni, na lahkih tleh je pa boljše pomladno gnojenje. -Količine gnoj-nice, ki jo naj uporabljamo za sred-nje gnojenje na 1 ha, ne moremo točno doloeiti, ker nima stalne ka-kovosti. Ce ima pravilno hranjena gnojnica 0,5 do 0,6% dušika, bo 30 hl gnojnice imelo enako gnojil-no vrednost kot 1 q čilskega solitra. Poleg tega bo v tej količini dovolj kalija za vse kulture razen za repo in krompir. Skrbeti pa moramo za dodatno gnojenje s fosforno kislino.