TRST, sobota 23. avgusta 1958 teto XIV. . št. 200 (4045) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini T«*UU m°NTECCHI it. C, II. sad. — TELEFON «-*•* IN »MM — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. 2» — °GLaŠOV- za~ Po'ic» GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od I. do 12.30 hi od 15. do 18, — Tel. 37-338 — ’ CENE vsak mm viiine v Širini enega stolpca: trgovski finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Po uspešnem zaključku ženevske konference ZDA in Anglija pripravljene pogojno prekiniti poizkuse z jedrskim orožjem od 31. oktobra dalje Omenjenega dne naj bi se med ZDA, SZ in Anglijo začela pogajanja o prekinitvi in o nadzorstvu - Do tedaj bo Anglija končala sedanjo «kratko vrsto» poizkusov - Francija pa vztraja pri svoji zahtevi, da jo sprejmejo v «atomski klub> Propagandni govori na Madagaskarju Predsednik Eisenhower je spo-kuse z iPriV\, Pripravljene pogojno prekiniti poiz-ofctobra pr’m orozjem za eno leto začenši od 31. ®°vietska vi m post,avlja sledeča dva pogoja: 1. da razum o nri?a ,*PreJme pogajanja za mednarodni spo-da SovietcP poizkusov z jedrskim orožjem, 2. pretekzveza *e dalje ostane pri svojem sklepu P°izkuSov marca o enostranski prekinitvi jedrskih r,(Sfobinv Poizkusov ^ nvh atomskih ,t&bra daL t bo od 31. okrnila. poizkuse pre- ^nhSieVa izjava se P°zdravlia;„ 2 zadovoljstvom ses‘anka ,srecni zaključek Pevi, ki ,n „rok°vnjakov v Ze-biogogp n°U^i’ ab in kako K 2 jedrsk R°tavliati poizku- SljučW kažejo"1 „or?ž-iem- Za' ?°. sP°raauma’ ce bo Prišlo Po‘zkusov ^J8 za °dpravo teh S.oit°vanjein Padz°rstvo nad sporazuma W“®». 'ZUS I. 'le‘s*te zveze MVn-1aki So‘ K de spora-,, Napredovanje .. Je °dvisnnm<^V 0 razorožit- r Jvitve uč ,°d možnosti polnih nad™ °vitih medna-?Ledbi Učint tVCnih P°staj o ne8a narii ega medna-Sprijenost; °rstva m od pri-V° had?oi-otnzadetih držav, », ?to sporn sPrejmejo. s.“2l>°sti in,azuJn o tehnični v 8 »dpira ” -CIJe nadzoi-ki Ja na Dnrt^0?nosti napredo-živli,,-, ?CJU razorožitve, so ^Ske važnosti 'rikih zakli upoštevanju že- sPor*koi začetK0V Pripravlje-ld 2Urn Pogajanja za i- s° PreLt,?- !glnd državami, ed Za Prekitfn jedrsk° »rož-J^Kirn orr,?Uev .Poizkusov z j.- Harodnp 2]em in za uvedbo *tema Onega nadzornega si- Ce 0hVniakov0 81 Poročila ^k^ledf"rige države, ki so da to spreiei ° orozJe. na-iani Oniogočii o jS0 ZDA 2ato Sz n’ PripravHe °bna poga~ žati obnovi ne’ razen če Ijih Se s svoiP°UkusoV’ vzdr" jedrs.P.oizkuSoie zs‘r.ani nadalj-od lRi oro4- z atomskim m lfZa'etka nnJ6m za eno leto r. 01 del P ga jan j. Hodi °ai biSPs”razuma, o kate-bijg g* vzajempogaiali. in na Preu PriPravii^nosti’ bi ZDA 0r°z4emi Poizkuse t£g8 m Za hi \e. z jedrskim «d ?a 'eta s da*inja razdobja se aacetka ‘e d„"l*a vsaifo JCI.mi pogoj1, e i j .g0 v o r jpn, g a, 1('ta; a) da ' izjavi u ministrstvu. «Z>u sveetuS°Nporiali tSdi Amer -. waTo v Pa- 'aVik izr^čifa^tfoija, v OZN eri-, glavnemu iS.it- s«S“hs kbibem iziavemohSkj°elda' nai P«Sa ‘ skupaj objavi kot do- spnašan^a. ki ‘u Varnost-^Stsk- Je raznn ,?bravnavata i2i»vii eldov n !tve' Ham-Soljjtda glavn?tStannik: je kl «kf °m po/H a,Jnik 2 za- Sklep. Pozdravlja ameri-■’ave žyezi „ ,. %l0ki. govn m de'om iz-b>ene ]ab v „Tl ? jedrskih ?* bi 'Ziav)jaiITlroIjubne na- *ksP,red»ed^L l Reli hiši, i’ričpP,°zijednn‘k hotel, da se h v ^irolink v lz~ ?82°Vab° 0 ZDa namene, d ]0 tik* % - Povabile o- . * s® n lTtl ^r*s°stvu- n v izkrPričajo /.inm, zato h'tne 12klju6n*i°> al, jih dela. tudi bri-Psoa¥klričkud poročila ddab” °iL^kuPriPnavli:*danih P°- a,°bra ^se !n.„J na nadalj- p»5p?4ioalie mti °d 3i- 'iPravp'1 je vlade ^a Prev8 Britanija iti svoje 18 eno leto ■^‘iena od začetka pogajanj s Sovjetsko zvezo za mednarodno prepoved teh poskusov ■ ob učinkovitem nadzorstvu. #An-gleška vlada, pravi sporočilo, je predlagala, naj se pogajanja v tem smislu med ZDA, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo začnejo 31. oktobra v New Vorku. Do tedaj bo Velika Britanija končala «čim-prej mogoče« napovedano kratko vrsto poskusov«. Vsebino angleške izjjave spremno noto je izročil sovjetski vladi britanski poslanik v Moskvi. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je bila Francija obveščena o britanskem sklepu. Ni pa hotel povedati, kakšna je bila francoska reakcija. Izjava' britanske vlade pravi v začetku, da je uspešen rezultat ženevske konference snov in spodbuden razvoj«. «Izid konference, nadaljuje izjava, je očitno opravičilo za britanski predlog, ki ga je postavila pred enim letom, naj se začnejo tehnična pogajanja o vprašanjih nadzorstva in in. špekcije. Sedaj je ugotovljeno, da je dejansko mednarodno nadzorstvo nad 'prekinitvijo poskusov z jedrskim orožjem tehnično mogoče,« pravi izjava, in dodaja, da* rezultati ženevske konference dajejo tehnično -podlago za nadaljnje napredovanje. »Prihodnji cilj, nadaljuje izjava, bo moral biti rešitev važnih, praktičnih in političnih vprašanj glede ustanovitve in delovanja nadzorstvene organizacije.« Izjava nadaljuje: «Britanska vlada je pripravljena začeti pogajanja z drugimi vladami, k: so preizkušale jedrsko o-rožje, z namenom, da reši ta vprašanja in sklene sporazum za prekinitev poskusov z jedrskim orožjem ob dejanskem mednarodnem nadzorstvu Britanska vlada je pripravljena začeti pogajanja v tem smislu od 31. oktobra 1958 dalje.« »Britanska vlada upa, da bodo ta pogajanja omogočila tudi nagla pogajanja o razorožitvi, Upa, da bo mogoče precedentu diskusij strokovnjakov, ki so ga ustvarili v Ženevi, slediti tudi na drugih področjih.« Spremna nota predlaga, naj se OZN obvešča po glavnem tajniku Hammarskjoeldu o napredovanju pogajanj. V pariških vladnih krogih pa niso nič kaj zadovoljni s tem sklepom VVashingtona in Londona. Francosko zunanje ministrstvo je nocoj objavilo sledečo izjavo: »Francoska vlada proučuje izjavo predsednika Eisenhowerja, izjavo britanske vlade in sporazum, ki so ga v Ženevi dosegli strokovnjaki o tehničnih sredstvih za nadzorstvo nad prekinitvijo jedrskih poizkusov. Ob tej priložnosti se opozarja, da bi o-gromna uničevalna moč, ki jo jedrsko orožje ima za človeštvo ostala v celoti, če ne bi prekinitve poizkusov spremljalo nadzorovano prenehanje proizvodnje in postopna ter nadzorovana odprava obstoječih zalog atomskega orožja. Zato je francoska vlada odločena, da ne bo štedila z napori, da pride do splošnega sporazuma glede tega, brez ka- terega francoska vi . lahko ostane samo pri svo . m stališču in svojem programu.« V washingtonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da se ameriška in francoska vlada strinjata, da ameriška prekinitev jedrskih poizkusov ne obvezuje Francije. Toda predstavnik Bele hiše ni hotel komentirati vesti tiska, oa bo Francija nadaljevala jedrske poizkuse, tudi če bi se med Washingtonom, Londonom in Moskvo dosegel sporazum o prekinitvi poizkusov. V omenjenih krogih izjavljajo tudi, da sta se namestnik a-meriškega državnega tajnika Herter in francoski zunanji minister De Murville včeraj sporazumela, da sta ameriški sklep in franco.-ko stališče dve jedrskih poizkusov, in da bo francoska vlada šele v prihodnje določila svoje stališče. Francoski listi izrekajo zaskrbljenost nad učinki, ki bi jih prekinitev jedrskih poizkusov lahko imela na jedrski razvoj v Franciji in na njeno vključitev v atomski klub. Neodvisni list »Pariš Journal« piše, da bi ameriška in angleška prekinitev poizkusov postavila Francijo pred «resno izbiro«. Francija bi bila prisiljena odpovedati se svojim načrtom o atomski bombi in bi s tem zgubila možnost, da postane »jedrska država«, ali pa bi morala odkloniti prekinitev jedrskih poizkusov, s čimer bi se znašla v nevzdržnem položaju pred svetovnim javnim mnenjem. Desničarski list »Au- ločeni vprgšanji. Pripominjajo, . ure« pravi, da bi »bilo pravic-da sedanji sklep ne obvezuje - ,. da bi Francija imela pra-Francije, ker ta ni še začela |vico napraviti vrsto jedrskih poizkusov, ali pa da bi ji sporočili atomske tajnosti«. Predstavnik zahodnonemške vlade je na tiskovni konferenci izjavil, da je bonnska vlada mnenja da ženevski sporazumi lahko olajšajo priprave za konferenco na najvišji stopnji. Pripomnil je, da so ti sporazumi po mnenju bonnske vlade »zanesljiv korak naprej k zmanjšanju mednarodne napetosti«. Medtem pa javljajo, da je Velika Britanija izvršila danes na Božičnih otokih poizkus z jedrsko bombo, obešeno na balonu. Moskovski radio in agencija TASS sta nocoj objavila kratek, toda izčrpen izvleček današnje izjave, s katero Eiscn-hower predlaga, naj se 31. oktobra začnejo pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov. Dodan pa ni onben komentar De Gaulle zelo velikodušen z obljubami o neodvisnosti Izpolnitev obljub pa je vezana na pogoj, da prekomorske dežele glasujejo za novo ustavo - Alžirci bodo generalnemu tajniku OZN sporočili, kako francoska vlada pripravlja svoj referendum v Alžiriji TANANARIVE, 22. — Philibert Tsirinana, predsednik vladnega sveta Madagaskarja, je v govoru pred 100.000 poslušalci zahteval od generala De Gaulla ustanovitev neodvisne republike Madagaskarja, povezane s Francijo, ter ukinitev zakona o priključitvi iz leta 18%. na osnovi katerega se je Fran cija polastila Madagaskarja. De Gauhe pa je v svojem govoru izjavil, da bo Madagaskar, če bo prebivalstvo otoka glasovalo za novo ustave. «zopet država, kot je bila, ko so še kraljice stanovale v Ustile palači«. Pri tem ie Do Oaoi-le z roko pokazal na nalačo kraljice Ranavalo, ki ie bila odstavljena 1896. Palača stoji na skalnatem grebenu nad drugimi ozemlji skupnost, ali pa ločiti se od njih. Ta alternativa je svobodna, vendar pa je De Gaulle prepričan, je dejal, da je formula o skupnosti edina, ki ustreza sedanjim nujnostim. Se pr'j je De Gaulle rovo-ril na reprezentativni skupščini vseh pokrajinskih < kop-ščin Madagaskarja. Dejal je, da bo nova francoska ustava dala prekomorskim ozemljem možnost, da postanejo neodvisne države, če to želč. Pre- st adionom, kjer je bilo zboro-1 komorska ozemlja, je dejal De vanje. De Gaulle je dostav' 1.1 Gaulle, bodo popolnoma svo- da je Francija ponosna na to, kar je napravila na Madagaskarju, in želi prav zaradi tega nadaljevati po novih cestah, ki bodo odprte, kajti »velika bodočnost je odprta nam vsem«. De Gaulle je poudaril, da se pred Madagaskar postavlja iz- bira: ustanoviti s Francijo Hammarskjoeld odpotuje na posvetovanja v smislu arabske resolucije Na splošno se poudarja, da pomeni izid zasedanja skupščine OZN velik uspeh arabske diplomacije in poraz ZDA NEW YORK, 22. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je na svoji tiskovni konferenci v New Yorku izjavil, da njegovi načrti glede Srednjega vzhoda niso še dokončni, toda na podlagi sedanjih sporazumov bo odpotoval v ponedeljek v Aman, kjer bo ostal ves ostali del tedna. V nedeljo bo odpotoval iz Amana v Ženevo, kjer bo naslednjega dne prisostvoval atomski konferenci. Zatem upa, da bo odšel v Kairo. Od tu dalje pa njegovi načrti niso še jasni, vendar pa misli obiskati še Bejrut in Bagdad. Na vprašanje, ali bo ob- izpolnitev praznine v Jorda iskal tudi Saudovo Arabijo, je Hammarskjoeld odgovoril, da to še ni določeno. »Odvisno je od potrebe, je dodal, in od časa. Saudova Arabija je nekoliko bolj daleč od osrednjega vprašanja v primeri z nekaterimi drugimi državami.* Na vprašanje, ali se bo posvetoval z «nearabskimi državami in zlasti z Izraelci«, je Uammarskjoeld izjavil, da Izrael ni na noben način neposredno prizadeta stranka pri sporazumih, ki so jih dosegli Arabci. Zato ni nobenega vzroka za »neposredna posvetovanja« v sedanjem trenutku. »Vendar pa, je pripomnil, ko bom na tamkajšnjem področju, bom lahko obiskal tudi Jeruzalem.« Zatem so Bammarskjoelda vprašali, ali ima načrte »za ni ji ,ko se bodo angleške če. te umaknile«. Odgovoril je 'l*i ga sprejeta resolucija oh vezuje na posvetovanja z vla-d.-.mi in na sprejemanje praktičnih ukrepov. »V tem primeru mislim, da bi bilo skrajno neumestno * moje strani omeniti kak načrt, i da bi vedel za stališče priz detega ljudstva«. Izjavil je tudi, da sedai ne more nič povedati o ukrepih za olajšanje umika angleških in ameriških čet. Vendar pa je poudaril, da «navzočno«t» OZN v Jordaniji »lahko gre od ene osebe do skupine«, in da ni njegova naloga povedati, kdaj se bodo angleške in ameriške čete lahko umakni-le. »Moje prvo poročilo bo govorilo o mojem delu, zatem bo naloga drugih, da presodijo, kakšne posledice naj iz- Važnost in učinkovitost Arabske lige Pomembno je dejstvo, da je za resolucijo, ki omenja Arabsko ligo, glasoval tudi izraelski delegat ■ Važna vloga Hasune in Favzija KaIRO, 22. — V Kairu ni do sedaj še uradne reakcije na važen dogodek v New Vorku, toda egiptovski tisk je z velikim zadovoljstvom pozdravil uspeh arabskih delegacij. «A1 Gumhurja« poudarja, da je resolucija okrepila mednarodni ugled Arabcev in pokazala vsemu svetu, da je enotnost med arabskimi d-ža-vami premočna, da bi nanjo lahko vplival kakršenkoli či-nitelj. »Al Ahram« poudarja, da so Arabci kljub spletkam imperialistov združeni, »Al Ahbar« pozdravlja «enotno fronto vseh Arabcev, vključno Libanona in Jordanu?« kot dokaz, da Arabci rajši rešujejo sami svoje spore. Tudi libanonski tisk 7. velikim zadovoljstvom pozdravlja »prejem arabske resolucije. Opozicijski tisk poudarja, da vloga ZAR pri pripravljanju resolucije dokazuje njeno dobro vero. Med političnimi opazovalci zlasti poudarjajo veliko vlogo glavnega tajnika Arabske lige Hasune. K temu pa je treba dodati diplomatsko akcijo zunanjega ministra ZAR Favzija, ki se je v New Vorku pogajal z veliko spravljivostjo, čeprav je odločno poudarjal stališče popolnega u-mika angleških in ameriških cet s Srednjega vzhoda V diplomatskih krogih v Kairu ugotavljajo, da se je pakt zveze med arabskimi državami, ki je bil sklenjen leta 1945, da poveže naravni razvoj gibanja za arabsko enotnost, ki se je začel v pre-teklem stoletju, pokazal po zgodovinski seji v OZN kot primeren diplomatski instrument za smotre, zaradi katerih je bil ustanovljen. Veljavnost m važnost Arak- , ske lige potrjuje tudi dejstvo, da se ta omenja v resoluchi za katero je glasoval tudi izraelski delegat. Čeprav je Izrael ve.lik sovražnik Arabcev, mera vendarle priznavati dejstvo arabskega nacionalizma ne glede na to, da aktivno pomaga zahodnim imperialistom pri prizadevanjih, da bi zrušili Naserjev režim. Važnost tega dejstva ni ubežala zahodnim opazovalcem, ki izrekajo »previden optimizem« glede prenehanja hladne vojne in glede končne rešitve krize na tem področju. Priznavajo tudi uspeh politike Združene arabske republike. Na splošno priznavajo v diplomatskih kro-gih v Kairu, da včerajšnje to glasno izglasovanje arahske resolucije pomeni v prvi vrsti element za znatno pomirjenje, v drugi vrsti pa lahko pomeni začetek res neodvisne politike arabskih držav v okvi ru aktivne nevtralnosti. Gromiko o potrebi konference najvišjih NEW YORK, 22. Sovjetski zunanji minister Gromiko je nocoj izjavil, da sedanji položaj na Srednjem vzhodu bolj ko kdaj prej narekuje potrebo sklicanja konference na najvišji stppnji Izjavil je da je Sovjetska zveza zadovoljna z izidom izrednega zasedanja skupščine, ker je to zasedanje zahtevalo umik angleških in ameriških čet s Srednjega vzhoda. Dodal je, da bo prihodnje dni odpotoval v Moskvo in se bo morda vrnil v New York prihodnji mesec, ko se začne trinajsto redno zasedanje skupščine. Gromiko Je tudi izjavil, da bo SZ zahtevala, naj se u Srednjem vzhodu ponovno razpravlja na prihodnjem zasedanju skupščine OZN, če Američani jn Angleži ne bodo resno upoštevali včeraj izglasovane resolucije, ali pa č* bodo pokazali »neopravičeno počasnost« glede umika svojih čet iz Libanona in Jordanije Na vprašanje, ali bo Sovjetska zveza pripravljena začeti 31. oktobra pogajanja v New Yorku o prekinitvi jedrskih poskusov, je Gromiko izjavil, da ne more o tem nič izjaviti. O ameriški izjavi je dejal, da se pri prvem čitanju zdi, da Američani postavljajo za prekinitev svojih poskusov vrsto pogojev. Tuniški list «F,s Sabah« objavlja intervju, v katerem sovjetski zunanji minister jiravi, da SZ zelo ugodno sprejema sklep Burgide in njegove vlade o uvedbi diplomatskih odnosov z Moskvo. Na vprašanje, ali ima SZ zaupanje v De Gaullovo politiko glede Alžirije je Gromiko odgovoril; »Vemo, da nobena politika, ki ne teži po uresničenju neodvisnosti Alžirije in nima tega za smoter, ne bo mogla vzpostaviti miru v tej deželi.« Glede politike zahodnih držav v Severni Afriki je Gromiko izjavil, da gre za politiko, ki skuša obdržati v kakršno koli obliko kolonialnega režima ali pa kolonialno nadzorstvo. Na koncu je Gromiko dejal: (Nevarnost svetovne vojne bo vedno obstajala in se bo povečala, dokler se bodo kolonialne države vmešavale s svojo politiko sile pa Daljnem in Srednjem vzhodu, v Severni Afriki in ostalem svetu.« 1 vejajo iz sprejetih ukrepov.« je izjavil Hammarskjoeld m dodal: «Ne bom prevzel vio' ge te ali one vlade ali kakega višjega organizma Združe aih narodov.« Tud: pisdseduik glavne skupščine Munro je izjavil, da je izredno zadovoljen nad izidom izrednega zasedanja. Dodal je, da po njegovem mnenju pomeni včerajšnje soglasno izglasovanje resolucije trajno pomirjenje zn Srednji vzhod. Zanikal je govorice, da bi eventualno on zastopal »navzočnost« OZN na Srednjem vzhodu. Munro, ki je novozelandski poslanik, bo prihodnji mesec zapustil diplomatsko kariero in nima še nobenih načrtov za prihodnost. Poudaril je vedno večjo in plodno vlogo glavne skupščine OZN in glavnega tajnika pri iskanju rešitev mednarodnih vprašanj. Glede ameriškega sporočila o prekinitvi jedrskih poskusov je Munro izjavil, da gre za odločitev velikega pome na, ki bo znatno vplivala na mednarodne odnose. Ameriški državni tajnik Dulles je ob povratku v Wa-shington izjavil, da je rezultat posebnega zasedanja skupščine zelo zadovoljiv. Dodal je, da je zasedanje doseglo mnogo več, kakor bi dosegli na konferenci na najvišj-stopnji. »Rezultat, je dodal Dulles, je toliko bolj zadovoljiv, ker so majhne države same našle rešitev, ki ni bila vsiljena od velikih držav.« Medtem so v New Yorku sporočili, da je britanski zu nanji minister Selwyn Lloyrf imel preteklo noč dveurni razgovor z zunanjim ministrom ŽAR Favzijem. Sestanek je pripravil glavni tajnik OZN Hammarskjoeld in je bil navzoč ves čas razgovora. Oba ministra sta baje govorila o odnosih med obema državama in o razgovorih v Rimu za vzpostavitev diplomatskih od nosov med obema državama. V poučenih krogih menijo, da se bodo . razgovori v kratkem nadaljevali. Politični opazovalci ugotavljajo, da zaključki izrednega zasedanja skupščine OZN pomenijo nedvomen uspeh arabske diplomacije. Pri tem pripominjajo, da izrecno sklicevanje na Arabsko ligo v resoluciji pomeni splošno priznanje te lige in tudi splošno zaupanje v njene namene, ki so miroljubni. Važno je tudi, da je ameriška delegacija, ki se je ves teden borila da bi preprečila kakršno koli spremembo zahodne resolucije, na koncu sprejela arabsko resolucijo. Arabske države in države afriško-azijske skupine sploh so izbrale neodvisno pot in so s tem pokazale, da ZDA ne morejo več manevrirati s svojo večino v skupščini. Vloga majhnih in srednjih držav se je ponovno uveljavila v skupščini OZN. so do- živele poraz, ker jim ni uspelo, da bi se v resoluciji opravičila njih vojaška intervencija na Srednjem vzhodu. Moskovski radio je v svojem komentarju poudaril, da so ZDA in Velika Britanija doživele moralen in političen poraz v skupščini. Dodal je, da sta bili obe državi prisiljeni glasovati za arabsko resolucijo, potem ko je večina delegacij odrekla podporo njihovi da je skupščina sprejela pravilen sklep in da mora sedaj poskrbeti, da se resolucija izvede. Toda predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da ne more navesti niti približnega datuma umika britanskih čet iz Jordanije. V poučenih krogih pravijo, da bo londonska vlada počakala na rezultat Hamjnarskjoeldovega posvetovanja na Srednjem vzhodu. V poučenih krogih izjavljajo, da bi 23. september, ko bo novi predsednik Libanona Se-hab ustoličen, lahko bil izhodišče za umik čet iz Libanona in Jordanije. V teh krogih pravijo, da želi Velika Britanija sinkronizirati umik svojih čet z umikom ameriških čet iz Libanona. Po brtanskem mnenju pa je potrebno prej zagotoviti »navzočnost« OZN in »razširiti pomirjenje«, ki se je začelo z izglasovanjem a-rabske resolucije. V teh krogih ne izključujejo. da bo Velika Britanija izvršila «simboličen» umik pred 16. septembrom, ko se začne redno zasedanje glavne skupščine OZN. 1 ----«»---- Borba ciprskih Grkov za samoodločbo se bo nadaljevala ATENE, 22. — Na-dškof Ma-karios je danes dejal, da ga angleški sklep, da se začne izvajati britanski načrt za Ciper, odvezuje njegove nedavne ponudbe, da bi začasno prenehal zahtevati samoodločbo za ciprske Grke. Odločitev britanske vlade, je dejal Ma-kario«, odpira nove velike možnosti za borbo Grkov za samoodločbo. Nadškof je še (jostnvil, da se noben grški Ciprčan ne bo udeležil volitev, ki jih določa angleški načrt. Končno je zopet poudaril. da se bo ciprski problem lahko rešil samo z neposrednimi pogajanji med britansko vlado ter predstavniki ciprskega prebivalstva. Nadškof Makarios. ki bo v kratkem odpotoval v ZDA. je zanikal, da bi imel namen v kratkem odpotovati v SZ. Predstavnik ciprske etnarhije Rossides pa je dejal, da bo samo sprememba angleške poii-tike glede Srednjega vzhoda privedla tudi do rešitve ciprskega problema. Uradni viri na Cipru potr-iujejo, da je bila včeraj nekemu angleškemu vojaku, ki je bil v Nikoziji v nekem turškem kinu. ukradena brzostrelka. Turški listi so pisali, da so trije britanski vojaki prišli v kino in eden od njih je svojo brzostrelko prislonil na sedež. Ko se je luč ugasnila, se je nekomu posrečilo pograbiti orožje ter pobegniti 0 diplomatskih odnosih Zahodne Nemčije z Vzhodom BONN, 22 —, Predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo bonnska vlada kmalu proučila vprašanje navezave diplomatskih odnosov s komunističnimi državami. Sedaj ima Zahodna Nemčija diplomatske Predstavnik je izjavil, da "00 zunanjepolitična komisija v Bundestagu zadevo proučila, ko se bo prihodnji mesec parlament zopet sestal. Rektor univerze v Jeni pribežal v Zahodni Berlin BERLIN, 22. — Rektor univerze v Jeni prof. Josef Hae-mel je z družino prišel v Zahodni Berlin ter zaprosil za rolitično zatočišče. Profesor Hr.emel se je umaknil s svojega mesta nekaj dni pred proslavo 400-letnice univerze v Jeni, Proslava 400-letnice jenske univerze se bo pričela 30. avgusta in bo trajala 6 dni. Na proslavo so povabljeni profe- bo-dria, da sprejmejo ali za vrnejo novo ustavo, in ' •* bodo hotela, bodo lahko tudi pretrgala vezi z metropolitansko Francijo. Toda prepričan sem. ie dostavil, da ljudst'*o Madagaskarja ne bo izbralo le rešitve. Vsako ozemlje bo lahko svobodno izbralo, 1 a postane ali federalna_ republika ali neodvi-na država Na sprejemu na čast De Gaullu je župan Tanananvo Stanislas Rokotonirina De Gaullu pojasnil, da želi pre- bivalstvo Madagaskarja neodvisnost, vendar pa je odlc,’»-no, da nadaljuje bratske stike, ki jo družiio s Francijo._ Župan je tudi izrekel prošnjo, da se še pred referendumom oodeli svoboda državi ianom Madagaskarja, ki šo v ječi kot politični zaporniki. Delegacija alžirske fronte na rodne osvoboditve v New Yorku je sporočila, da bo v kratkem predi .žila generalnemu tajniku OZN memorandum o razmerah, v katerih francoska vlada pripravlja svoj referandum v Alžiriji. Delegacija je tudi sporočila, da bo zahtevala sestanek afro-azijske skupine, ki naj razpravlja o ukrepih, ki jih treba sprejeti. Pred-tavnik bonnske vlade ie danes potrdil, da bo kane ler Adenauer po svojih počitnicah ob Comskem jezeru odšel v Colombey-les-Deuk-Egli-ses. kjer se bo sestal z De Gaullom. Verjetno pa se bo še nekaj časa prej ustavil v letovišču Baden-Baden. Podpisani sporazumi med Francijo in ZAR ZlIERICH, 22. — Danes so v Zuerichu podpisali franco-sko-egiptovske sporazume o ureditvi finančnih vprašanj med obema državama. Pogajanja so se pričela pred e-im letom v Ženevi. Spora- sorji in znanstveniki z vsega i zume so parafirali 13. avgu* sveta. Kakih 300 povabljenih i sta v Ženevi, je sporočilo, da se bodo pro- Poročilo francoskega zuna-slave udeležili. | njega ministrstva javlja, da Italijanska politika v znamenju polemik S ospredju afera «Anonima Banchiem ler policijske prepovedi zborovanj intervenciji na Srednjem vzho. j odnose samo s Sovjetsko zve-du; Komentator j« pripomnil, zo. (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Dasi je obisk predsednika Gronchija v Braziliji že precej blizu in je že bil tudi objavljen celotni spored tega obiska, se vendar italijansko javno mnenje bolj ustavlja pri nekaterih drugih vprašanjih. Afera Giuffre je pri tem še vedno na prvem mestu. Minister Preti je v zvezi z afero »Anonima Banchieri« izjavil; »Kabinet finančnega ministrstva do julija meseca t. 1. ni bil nikoli obveščen o vprašanju «Anonima Banchieri«. Izkoriščam priložnost za potrditev, da ministrstvo financ, kolikor se ga zadeva tiče, vneto nadaljuje preiskavo, ki jo je pred kratkim pričelo, da osvetli delovanje vodilne skupine omenjene anonimne družbe.« Ta izjava, ki jo je Preti dal nekaterim novinarjem v poslanski zbornici, je pravzaprav preklic trditve lista »Giu-stizia« od včeraj, ki je trdila, da je bil Andreotti ne samo popolnoma obveščen o protestu emilijanskih škofov, temveč je celo grozil nekemu častniku finance iz Bologne, ki je začel preiskavo o denarnem prometu, organiziranem po Giuffreju. Prctijev demanti je prišel le nekaj ur po telefonskem razgovoru, ki ga je imel minister s svojim prednikom Andreottijem. Jutri pa bo »Giustizia« napadala tiste liste, ki so »špekulant-sko« izrabili njene obtožbe proti Andreottiju in b0 zopet potrdila popolno zaupanje PSDI v vladne ljudi KD. Živa je tudi polemika v zvezi s policijskimi prepovedmi zborovanj in komunističnih letakov. Komunistični poslanec lngrao je danes v zvezi s tem vložil na notranjega ministra interpelacijo. Radikalni tednik »Espresso« pa ostro napada notranjega ministra Tamhroni. ja zaradi besed, ki jih je pred nekaj dnevi izrekel, ko je dejal, da bo «novi socialni red branjen proti vsakomur, ki bi ga hotel kaliti«. Tednik najprej oporeka, da bi sploti obstajal kak tak novi red ter poziva Tambronija naj se o-zre okrog sebe, da bo lahko ugotovil »še vedno odprto rano brezposelnosti, revščino podeželja, zaostalost na jugu, samovoljnost mogočnikov, legalizirano utajo davkov, korupcijo in favoritizem vse do vrha javne uprave, državne blagajne in po državi nadzorovane bančne ustanove pa sistematično izkoriščane v korist vladne stranke. Nasproti tej realnosti, za katero je Tam-broni deloma osebno odgovoren in za katero je stranka, kateri on pripada, odgovorna v celoti, je bilo brez dvoma tudi nekaj napredka in izboljšanja... Nekaj najbolj barbarskih in neznosnih policijskih zakonov je bilo ukinjenih: za-' zaslužila Sar-tori za besedilo in Esopi za glasbo. Avtorja nista nova na tem polju: že lani sta odnesla prvo nagrado. Sartori je tudi precej delaven, saj je sestavil besedila za osem popevk, ki so bile sprejete za letošnji festival. Za nagrado je dobil zlato zvezdo z zlato helebardo in diplomo. Namesto odsotnega Esopija pa so nagrado izročili njegovi mladi hčerkici. Besedilo za popevko se je Sartoriju porodilo v glavi med Hiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiittiiiiiiiinmiiimimii OD VČERAJ DO DANES ( UPBSKA P KO S V RTA ) Obveščamo vse obiskovalce, da Ljudska knjižnica v Ul. Roma 18-11. zopet redno posluje. SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 6. sept. t. 1 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v Ul. R. Manna 29. Isto-tam naj se vpišejo tudi gojen, ci, ki posečajo podružnico šole v Barkovljah ter gojenci, ki bodo posečali novo ustanovljene podružnice pri Sv. Ivanu (v prostorih Prosvetnega društva) in v Skednju (na domu prof. Ambroseta). Poučuje se klavir, violina, čelo ter vsi ostali orkestralni inštrumenti in harmonika. Pričetek pouka bo v ponedeljek 8. septembra t. 1. RAVNATELJSTVO (' Šolske vesti ) Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1958-59 se bodo začela 1. septembra in se zaključijo 25. septembra. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 22. avgusta se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 7 POROČILI SO ŠE: pomorski kapitan Ivan Vidmar im gospodinja Silvana Zupančič, radiotelegrafist Adriano Louvier ir* točajka Maria German, električni varilec Claudio Guglielmi in šivilja Diana Rattini, pomorščak Carroe-)o Messina in bari.stka Guefrina Angeli, tesar Bruno Glavina im delavka Liana Momdo, kemik De-siderio Švara in šivilja Ada Giordani, kemik Fulvio Pertot in šivilja Severina Kariž. UMiRLI SO: 80-letna Justina Martelanc vd. Mactellam, 71-letng Elisa Olivo, 69-letna Giovanna Mrd-nje vd. Grandi, 78-letni Antonio Cerrjueni «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, 01. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. povratkom z vlakom v Trst: .pselej ga je prevzela senti-jnentalnost, ko se je bližal mestu in ko so se, mu bližali «plamenčki», kot on opisuje številne mestne luči. Ob t alfi 'priložnosti pa se ni mogel zadržati, da ne bi pozdravil «dober večer Trstu. In to je tudi posrečen naslov še bolj .posrečene popevke, ki ne bi zaostala niti v bolj znanih festivalih. Avtorji ostalih dveh nagrajenih popevje s0 bili odsotni. 1’ teku Vegerd so pevci .kapeli vseh 20' popevk, med ka-P?-1 terimi je seveda najbolj uga- jala Sartori-Esopijeva. Ob zaključku so podarili tudi pevkam in napovedovalki šopke rož, medtem ko so oba pevca nagradili s toplimi aplavzi, V ponedeljek bo ponovitev večera, kateri bo prisostvovala tudi «siora Ida», znana iz neke radijske oddaje. Baje bo spored precej vesel, ker ga bodo razširili z raznimi ku-pleti. hotel pri Miramaru Končali so zidarska dela na mladinskem hotelu v Miramaru in predvidevajo da bodo lahko prvi mladi gostje prenočili proti koncu oktobra. Sedaj morajo urediti samo še dve spalnici. Mladinski hotel bo sedaj lahko sprejel 100 gostov, medtem ko jih je lahko do sedaj le 60. PREDEN GRESTE NA DOPUST, se naročite na «Primorski dnevnik» Pošljemo vam ga v ka-terutod kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevua naročnina Lit. 300,— Telefonirajte na št. 37-338 Valute Milan Rim Zlati funt '5.900.— 6.100 — Marengo 4.650.— 4.800,— Dolar 622.— 624.— Frank franc. 132.— 135 — Frank Švicar 144.— 146.— Sterling 1.720.— 1.760.— Dinar 82 — 84.— S il mg 23.75 24.25 Zlato . . . 706.— 708 — Zah, n. marka , 148- 149 — RADIO TRST A 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... (45 obratov!) Izleti po gorah: 8. «Kanin»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Lahka glasba; 14.45 Kvintet Stan Getz; 15.00 Respi-khi: Stari plesi in arije; 15.20 Melodije iz filmov in revij- 15 45 Operne arije; 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: 3. Aristotel; 16.15 Pevci lahke glasbe; 16.35 Orkester Carlo Pacchio-ri: 17.00 Slovenski samospevi; 17.15 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja za najmlajše: Franc Jeza: »Odprava Ma-rkoi), 5. nadaljevanje; igrajo člani radijskega odra; nato lepe melodije, lepi glasovi; 18.45 Prokofjev: Trije stavki iz «Skitske suite«; 19.00 Zabavna glasba: 19.15 Umetnost in življenje: »Antološki p/egled sodobnih italijanskih likovnih umetnikov«; 19.30 Pestra glasba; 20.45 Vokalni kvintet «Lisinski»: 21.00 Dramatizirana zgodba: Lovro Valentinčič: »Pomlad v vesolju«; igrajo člani Radijskega odra; 22.00 Skladbe Edvvarda Griega; 22.30 Orkester Franck Chacksfield; 23.00 Večerne melodije; 23.30 Polnočna glasba. RADIO TRST 14.30 Tretja stran; 19.05 Po poti folklore — »Ljubezenske pesmi«; 19.30 Stari motivi: klavirski duet Cergoli-Safred. RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13,30, 13.00. Poročila v ital.: 6.30. 12.30 17.15. 19.15, 22.30. 5.00-6.15 in 8.00-12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 12.50 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30 Kulturni obzornik; 14.40 Skladbe J. Straussa, F, Suppeja in E, Wald-teufla; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame- 15.20 Dalmatinske popevke; 15.40-17.00 Prenos RL; 17 25 Znani solisti; 18.00 Glasbeni variete- 18.45 »Pismo iz Rima«; 19.30.22.15 Prenos RL: 22.15 Plesna glasba; 22.40 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 Ul, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00. 7.00 8,00 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30 22.00, 22.55. 8.05 Mladina poje (predstavljamo mladinski pevski zbor iz Preddvora p. v. Toneta Logarja in iz Kamnika pod vodstvom Viktorja Mihelčiča); 8.30 Glasbena medigra; 8.40 Humoreska tega tedna _ Georges Mlkes: Italija za začetnike; 9.00 V svetu opernih me-iodij (ponovitev oddaje z dne 12. VIII. 1958); 10.10 Belokrajski In gorenjski folklorni motivi; 10.25 Zvonimir Cigilič: Prva simfonija (orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad); 11.00 Popevke In melodije; 11.45 Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta poje pesmi raznih narodov; 12.00 Tri skiadtbe za violino in klavir izvajata Isaak Štern in Aleksander Zakin; 12.15 Kmetijski nasveti - Jož« Kregar: Vrt narobe In prav; 12.25 Domači napevi^ zelenega Pohorja, '31“. [j.30 glasba, vmes obvls:!i h«#«!' Louis Moieau Gottschalk-H«^, Kav: Cake-vvalk, baletM t (filadelfijski orkester «r«> w Ormiandy); 53.55 Dperč* 0(Sa ba: 14.15 Dve rapsodiji Jo" -]t Brahmsa; 16.00 Ura pdb ^ ritmov; 17.10 Slavni sol sti j^. in igrajo; 18.00 Badijski 13.15 Pesmi in plesi jugo^ skih narodov; 18.45 Okn ^ Danska: 20.00 »SpoznavaFnv ^ m domovino« (prenos J* oaje iz velikega ^ Ljubljana); 21.00 Zabavni za konec tedna. TELEVIZIJA 18.15 Ameriška PanoramVonjdu; do 19.30 Življenje v Jim iz džungle; 20.30 TV mk- 20.50 »Caroseilo«; 2»«^ fraim: Melodije za trt ***** m# predstavlja Tina De Moa. Odprite: Policija! (tfčtjlP ^ 22.30 Rembrandt; 22.50 TV ni k. . -v, 'iftjfl Excelsior. 16.00: «Gilda», * j uspeh Rite Haywond, Fenice. 16.00: «Kitajska V. Mature, Li Li Hua. p, Nazionale. 16.00; »Goli P*"' Wayne, K. Wyn-n. ^ Arcobaieno. 16.00: iiKam***1 človeška 'torpeda«. Supercinema. 16.00: »Brez ne«, G, Cervi. Filodrammatico. Zaprto. -Sl Grattacielo. 16.00: «Hektaf «5" R. Schiaffino, M. Mastroian-; Schiaffino, M. Mašim.«----, Cristallo. 16.30: «U-Boat 55, brezha«, H Fe!my. "• JI ao)-Capiiol. 16.30: «Nisem p glione«. S. Kosina, Tina r N. Gallo. nhčutliivi Astra Roiano. 16.30: »OBculJ zločinec«, J LeWis. i Jt-Alabarda. 16.00: «Osvobo)f"*a ruzalem«, S. taglia. Kosina, R- 8* Aldebaran. 16.00: »Možje (ii stu«, Renato Salvatore, ^ Moll, Franco Fabrizi. Ariston. Glej letni kino- pt Aurora. 16.30: «Lorella». w-Luca. udji Garibaldi. 16.00: «U;por 1» ]0st Kane«, Humphrev Boga«, Ferrer, Van Johnson. . , G-Ideale. 16.30: «Smer ToKio»-Grant, J. Garfield. jsjč Impero. 16.30: «Močno n1 e mu W Holden. N. ols:Cj »i Italia. 16.30: «MIado-poroče(K p, preizkušnji«, S. Stepben Bogarde. Moderno. Zaprto . SavOna. 16.00: «Odrešen J« N)o- L. Barker in Tiiri8*’ jancev«, reno Viale. 16.00; «Osvajalci vse« H. Carner in A Franz- arie-Vittorio Veneto. 16.30: «”0 -Jp. no mesto«. Pat 0’Brien-na-lnj film'. sin>- Belvedere 16.30: «Kocissov R. Hudson. ^ Massimo. 16.30: «V kr*' Wal-t Disneya». Novo cine. 16.00; «Sedefn gpi cev«, Randolph Scott, Russell. 1958-5? Radio. Začetek sezone L. M-16.00: «Jaz, mamica .»no. Merli-ni, Domenico Mod'» NA PROSTEM Castelli di S. Giusto. 20-38- * pel. je in dekleta« (Bulli Maclon Bramdo, Jean Arena dei fiori. 20.15: * £inb Leslie Caron, john Kčrr-mascope. Arena Diana. 20.00: «Pbswjčb , ne in ljubezni Omafl? j>ag(l-yama», Cornel VVilde, U-J. Derek. Vistavision. puš« Ariston. 20.00; «Mučenje 5 co», Rod Steiger. ^ G> Garibaldi. 20.30 in 22.w- zgoraj. „ na P«« Marconi. 20.15: ((Ljubezen ' ^ pogled« VValter Chiari, Corey. . .. moJr Paradiso. 20.00: »Divji Glenn Ford. Ci-nemascopr ve Ponziana. 20.00: «Aleksan liki«, Richard Burto-n. Cinemascope. . t«!?? Roiano 19.45: »Dvojica * IF sa», Glenn Ford, Wih»n den. . vROč-1 Secolo Sv. Ivan. 20.00- ^ divji cvet«, J. Jonex ston, K. Maiden. Stadio. 19.45; «Možje in v Silvana Mangano, ‘ve^ j d and. Valmaura. 20.00- «Drang Chandler, aventure. KINO MILJE f. Europa: «Na ukaz ,, Rossi Drago, Jean Rnma: «Toto in Marceim0 > in Pablito Calvo. pofe Verdi: «Zadnja surovost«-de Luca, Yvonne Sa-nso«' S. A. AVTOBUSNE PB' - t) t* Trst - Sežana ■ LJubU* d‘ nedelje do petka vs ^jd-ob 7.30 — z Opčin Ob sobotah ob 10.50 " čin ob 11.10. R pč Ob sobotah in tiedejJ^g. daljšana proga do ^ Trst - Sežana: petek tn npf-11 ob 7.00 in 15.30 — 1 ob 7.30 in 15.50; - iz Sežane ob 9.30 i° 16 30- n Iz Trsta: k Banom • Vvf?ip'ahjetemu- tako’ d°kazuje r.“udil v ’ Sa je sejem ^ oglh deželah. Ves ^avhaj 2a *°&l0T i® bil ze ... Pred ’ hkrati pa so tmSlc števjiT1 na)avUe SV°J « 1Pe >n 1* *. deJ®ga °Qni®ga 23 Prve dm ’Pr‘?a>u^ v v*dnjh d<*ok na. Prav tako prihodnjih g0im .Ve*iega števila << Ješ*««. "nelT Vidn Jev . sko: 'ud ra* novinar* in J Vseh evropskih a bi dd‘ Od drugod rH,-,deiavno bVnik pri sklepa zvez i® naku- Igralec Ugo Toguazzi se Je pred dnevi zaročil s pevko Caprice Chantal, s katero se je spoznal pred dobrim mesecem vplivale na zdravje ljudi. Tega mnenja so tudi medicinski strokovnjaki, ki pravijo, da je v danski zemlji že preveč umetnega gnojila, ki ni ravno dobro za človekovo zdravje. Prebivalci Danske so se odločili za drugo pot ,ki je sicer težja, vendar pa upaj o ua bodo po njej prišli do rešitve problema. Spomnili so se namreč na številne fjorde, ki so bili do sedaj samo turistična vaba, niso pa bili gospodarsko izkoriščeni V teh fjordih ležijo po mnenju Dancev skrite bogate rezerve bodoče obdelovalne zemlje. Izračunali so Že, da bi lahko, s primerno izsuš.itvijo fjordov prišli do kakšnih 200.000 ha zemljišča, ki bi ga lahko s pomočjo kemijskih sredstev m s pravilno obdelavo sčasoma pretvorili v obdelovalno zemljo. Mogoče jim je pri tem načrtu služila za primer borba Nizozemcev proti plimi in ose. k% Severnega morja. Danci so se že odločili. Izkoristili bodo vsa najmodernejša tehnična in znanstvena sredstva, da uresničijo svoj načrt. Najprej bodo fjorde o-gradili, nato pa bodo s posebnimi črpalkami začeli iz njih prazniti vodo, ko bo dno posušeno bodo začeli z obdelovanjem zemlje, pri čemer se bodo posluževali najmoder. nejšth kmetijskih strojev in kemičnih gnojil. Ta umetna gnojila naj bi služila, da bi na bivših fjordih zraslo grmičevje in kasneje gozdovi. Tako bi se pusti fjordi čez ka kih deset ali dvajset let spremenili v nekakšne parke in vrtove, ki pa ne bi služili niti turistom niti lepotam Danske, temveč predvsem uresničevanju načrta, da se Danska dokoplje do nove zemlje. Pravijo, da bodo Danci že v kratkem začeli uresničevati načrt. Pri tem jim bodo pomagale ne samo vse sosedne države, temveč tudi Združeni narodi. V vinorodnih goricah štajerske že delj časa pojejo klopotci. Pri nas te tako lepe navade nimamo, pa čeprav so tudi naši kraji vinorodni in dajejo obilo dobre kapljice. Toda čeprav klopotcev ne slišimo, v vinogradih grozdje lepo zori. Morda bo kdo menil, da smo se nekoliko prezgodaj lotili vprašanja, o katerem nameravamo pisati, vendar menimo, da nikoli ni prezgodaj, kajti povsod, doma in na polju, je še veliko dela (sicer ga ima kmet vse leto dovolj), tako da gre teden mimo kot bi mignil in moglo bi se zgoditi, da se bomo znašli pred trgatvijo, ne da bi bili nanjo pripravljeni Da bi se nam to ne zgodilo, začnimo že sedaj, prav počasi, vsak dan nekaj. Med letom se klet napolni z najrazličnejšo šaro in tudi z nepotrebno nesnago. Da se pa ne bi zgodilo, da bi nam nesnaga in malomarnost pokvarila celoletni trud. začnimo od začetka. Najprej očistimo klet vse šare, vseh onih nepotrebnih predmetov, ki jih med letom v naglici potisnemo v klet in tam obstanejo. Nato vso klet temeljito očistimo in razkužimo. Nato jo prezračimo. Posebno velja to za o-ne kleti, ki so vlažne in teh je pri nas, žal, največ. Nadalje omogočimo, da pride v klet čimveč sonca. To so osnovna dela in rekli bi, da smo še vedno v začetku, ker se moramo nato lotiti posode. S tem pa mislimo na vso vinsko posodo, od brente do bednja in soda. čistoča je glavni element, s katerim moramo računati, da bo vino zares takšno, kakršnega nam bo dalo grozdje. Letos kaže grozdje dobro. Trte so obložene in kjer ne Do suša preveč ostra, bo tudi kakovost grozdja dobra. Zelo bi bilo škoda, da bi si ga z malomarnostjo pokvarili. Najvažnejša skrb je sedaj pri sodih. Plesnive sode ali sode, ki imajo kakršen koli duh, lahko še rešimo, če se plesen ni pregloboko zajedla. Tem sodom najprej dobro odstranimo vinski kamen in v kolikor se da tudi nekoliko ostrgamo les. če drugače ne gre, mu izbijemo dno in ta opravek temeljite-jo opravimo. Nato ga speremo s hladno vodo in nato nalijemo ponovno z vodo, ki io pustimo v njem dva, tri dni. Nato ga spet napolnimo s svežo vodo. To večkrat ponavljamo. Sedaj začnemo z izpiranjem s toplo vodo, kateri dodamo še sode, pač v razmerju plesnivosti do največ 5 Kg sode na 100 litrov vede Kletar že sam ve, da ni dovolj sod z vodo naliti, pač pa da ga mora kotaliti ali kakor koli premikati, da se voda v njem meša in stene izpira. To pranje s toplo vedo, v kolikor je potrebno tudi ponovimo in nato izperemo s hladno, čisto vodo. g tem še nismo končali. V tak sod moramo naliti nekaj Vina, najboljše je pre-vreto vino, ki ga {»ustimo v sedu nekaj ur. Plesnive sode lahko rešimo tudi z žvepleno kislino Tudi pri tem velja isto kot prej. Namreč da sodu izbijemo dno, ga temeljito očisti-I mo in na koncu še temelji- teje izperemo. Za čiščenje z žvepleno kislino uporabimo do enega litra žveplene kisline na 100 litrov vode, pač v razmerju s plesnivostjo soda. Pri tem je paziti na to. da najprej nalijemo vodo in šele nato prilijemo kislino. Pri tem se ustvari nagla temperatura, s katero se lahko opariš. Ko smo sod temeljito oči- stili in oprali, ga pred rabo še zažveplamo. Tu smo govorili o pokvarjeni posodi. Toda tudi z dobro posodo moramo ravnati pravilno, da se nam ne pokvari. Vso prazno posodo bi morali že med letom od časa do časa očistiti in zažvep-lati. Ker pa nam čas včasih ne dopušča, je nujno, da vsaj sedaj to temeljito o- iiiiiiiiiiiii mi milimi iihmi uiiiiMiiiiiiiiiMuiiiiiiu n n uti iii n iiimiii iii m iiiiiiiih m hii im minili SADNO DREVO SE SUŠI: LE KAJ MU JE?... Včasih nam sadno drevo začne hirati, ne da bi mogli ugotoviti vzrok. Celo dober strokovnjak težko ugotovi, zakaj se drevo suši. Včasih pa se sadjar čudi, zakaj se mu suši n. pr. češplja, pa čeprav je že lani opazil na sadju kaparja. Pozneje je bil tudi opazil, da so veje postale črne, nekako sajaste ali posute s črnim prahom. To je drevo močno ošibilo in /a nameček je drevo napadel še rdeči pajek, ki se je začel tudi pri nas množiti. Tega pa je težko odkriti, ker se rad skriva na spodnji strani listov. In kolikor ni drevo oši-bii že kapar, mu pomaga še rdeči pajek, kj izsesa iz listja sokove. Vsako drevo, ki ga močneje napadata ta dva škodljivca, je v veliki nevarnosti. Hrano, ki bi jo drevo porabilo za tvorbo brstičja in sadja ter za rast, izsesajo škodljivci ali pa porabijo glivice rastlinske bolezni. Rdeči pajek pa zmanjša še listno površino, tako da si drevo more pripraviti manj hrane kot je potrebuje. Močnejša drevesa zdrže ta kcncentrični napad več let, toda njihova rodnost je slaba. Slabo prehranjeno drevo je občutljivejše za sušo, za mraz in za morebitne druge bolezni. Zato ni nič čudnega, če na takih drevesih opazimo še razne glivične bolezni, ki se razvijajo pod lubjem ali nad njim. Ob vseh teh napadih drevo nujno odmre. In to odmiranje najlaže opazimo sedaj. V pomladanskih in prvih poletnih mesecih drevo porabi vse zalege hrane in tudi ono hrano, ki si jo je pridobilo v rastni dobi, zato ne more sadja razvi. ti in veje se začno sušiti. To preprečimo lahko le ; redno nego drevja. Ce pa je drevo že napol suho, mu ni pomoči in ga moramo posekati. Kot vidimo, je najbolje obolenje preprečiti. Zato moramo stalno paziti, drevje primerno škropiti, krošnje čistiti in pra-vilno redčiti. Ce je sadovnjak na travniku ali na njivi, kjer trava oziroma kulture potrebujejo veliko hrane, moramo drevesu posebej gnojiti. pravimo. Celo nov sod moramo pravilno pripraviti za rabo. Ker je bilo že govora o plesnivi posodi, bomo omenili še posodo, v kateri se nam je vino skisalo. Za tako pesodo je postopek čiščenja približno enak kot gornji, le da moramo to posodo temeljiteje zažveplati. če pa vse lo ne bi pomagalo, je danes na razpolago že veliko kemičnih sredstev, ki so zelo učinkovita in niti ne predraga. Vse to velja za posodo, ki se še da rešiti. Za preveč pokvarjeno posodo pa ni rešitve in je bolje, da je ne uporabljamo, da si ne nakopljemo še druge škode. Vsekakor pa bomo tu omenili, da bo dober kletar pazil, da do tega ne pride, če pa se mu je sod vendarle pokvaril, ga bo skušal rešiti, vanj pa prav gotovo ne bo dajal niti mladega, še manj pa kakovostnega vina. Kot vidimo, je pred nami veliko dela in čeprav je začelo grozdje komaj dobro zoreti, nam nalaga naloge. Vredno pa jih je pravočasno opraviti, da ne bi obveljal oni stari rek, ki je znan za slabe gospodarje: «Uide moči. uide toči, pride v slabe rc.ke in se vse iztoči.* Sadje v medu Ce imamo pri rokah med lahko vložimo sadje vanj. Grozdje, češplje, breskve ali drugo sadje očistimo m umijemo. Večje sadje narežemo na primerne kose. Sadje zložimo v kozarce in čez nalijemo medu. Kozarec dobro zapremo s svinjskim mehurjem, pergamentom ali celofanom in postavimo na hladno. Tako vloženo sadje je okusno in se dolgo časa lepo ohrani. i»H»iiii»iii»iiiiiiiiiHiiiiiiiiii',ii,iii,iiniiinii,i,1i,iiiiiiiiiiiiiii*iiiiiii,iii»iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiimiiiiiiin — Gospa, imate kaj primernega v naši posredovalnici za mojo ženo?. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4 ) Izkoristite ugodno priložnost in odpotujte. Napravili boste nova poznanstva. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce boste še malo oklevali, boste izgubili priložnost, ki jo zlepa ne boste imeli več. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Na vidiku je prijetno srečanje. Bodite dobre volje. RAK (od 23. 6. do 22. V.) Odprite svoje srce. Ljubljena oseba čaka samo na ta tre- nutek. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Računajte le nase in ne zanašajte se na pomoč drugih. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Okoliščine so ugodne, da, iz- vedete vse vaše načrte. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Za odločitev počakajte ra. je do večera ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Ne sodite po zunanjih znakih, če nočete biti razočarani. STRELEC (od 23. 11. do M. 12.) Samo še nekoliko dobra volje in uspeli boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) To, da se ne zadovoljite z malim, vam bo še v precejšnjo oviro. VODNAR (od 21. 1. do 1*. 2.) Bodite pogumni in ne mečite takoj puške v koruzo. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Z majhnimi stroški boste lahp ko uresničili yase zelje, <*oriško>beneški dnevnik Kjer ne uspe odvetnik, uspe zdravnik Kako zmanjšati umrljivost zaradi posledic prometnih nesreč 4. dan evropskega atletskega prvenstva Vedno bolj si utira pot predlog, da bi šoferjem zapisali v knjižico oznako krvne skupine za primer transfuzije Cim bolj se motorizacija veča, toliko več je možnosti za nesreče. Doslej so pristojne oblasti marsikaj ukrenile, da bi zaščitile varnost prometa in človeška življenja Verjetno bo že v nekaj mesecih sprejet novi zakon, ki bo točneje določal odgovornost ljudi pri cestnih nesrečah. Iz prakse lahko že sedaj rečemo, da se s tem število nesreč bistveno ne bo zmanjšalo. Kaj torej napraviti? Kjer odpove moč in spretnost odvetnika, tam lahko nadaljuje svoje delo zdravnik. Ljudje, ki se ukvarjajo z vprašanji prometa, so namreč ugotovili, da bi marsikateri ponesrečeni motociklist a-li avtomobilist ne izkrvavel, če bi zdravniki takoj vedeli, kakšna je njegova kri. Znano je namreč, da ljudje nimajo vsi enake krvi. Po krvi se delijo v razne skupine, ki jih zdravniki označujejo z A, A-B in z «ničlo». Ce se napravi neki osebi transfuzija s krvjo, ki je različna od krvi telesa, nastajajo zelo hude, lahko tudi usodne reakcije. Vse drugače pa se transfuzija izvede, če ni teh razlik. Te stvari so poznali že med drugo svetovno vojno in prej; ljudem so tetovirali na kožo o-znako krvne skupine, ki je marsikdaj lahko bližnjemu rešila življenje. Da se povrnemo h glavni temi naj povemo, da se je po državi zelo razširila težnja, naj bi vsem motociklistom in avtomobilistom napisali v šofersko knjižico oznako njegove krvne skupine Zaenkrat še niso sprejeli zakona, ki bi to predvideval, pač pa so nekateri avtomobilski klubi na svo. jo roko pričeli raziskovati kri lastnikom šoferskih knjižic v ambulantah, ki jih imajo na sedežih ACI. V tem nedvomno prednjači ACI v Padovi. Ko se bo ACI v Gorici preselil v nove prostore v Ul. Roma, ki so jih pred časom dogradili, u-stanovi ne bo težko odpreti majhne ambulante, kjer bodo prizadetim z iglo predrli kožo na prstu in mu vzeli kapljico krvi za analizo. Seveda se bodo našli taki, ki bodo temu oporekali, vendar njihovo nasprotovanje ne bo imelo trdne podlage. — «x------- V prvi polovici avgusta 1.800 potnih listov V prvi polovici meseca avgusta je odšlo na počitnice v inozemstvo največ Goričanov. Marsikdo je zaprosil za potni list že pred časom, pa je moral čakati dal] kot normalno, preden so mu ga izročili. Tj je povzročalo tudi vsakovrstne pritožbe, ki niso bile upravičene. Urad za izdajanje potnih listov je namreč izdal prosilcem od I. do 15. avgusta okoli 1800 dokumentov za bivanje v inozemstvu, ali okoli sto na dan. Všteti so potni listi ali dovoljenje na osebni izkaznici, ki velja za uste države zahodne Evrope, ki so pred časom pristale na enostavnejše izdajanje dokumentov za bivanje na njihovem ozemlju, «»------- Ljudski predlog zakonskega osnutka Na volilnem uradu na županstvu se vsak dan od 9. do 12. ure podpisuje zakonski o-snutek v zvezi z zahtevami profesorjev - kategorija »sta-bilizzati« (to so tisti profesorji, ki so napravili konkurz, pa zanje ni bilo razpoložljivih prostih mest), da se jih vpiše v prehodne sezname z v 1. By st rova (SZ) " Kopp (Nem.) 10 ”9, 3. yer (Nem.) 11”, *■. ** ,gfl (V.B.) 11”1, 5. Jelisejeva < , 11”2, 6. Bakkercysouw “ 11”5. ____ 1500 m — PREDTEKI (PJ” trije iz vsake skupine 1. skup.: 1 Vuorisalo (E& 3’40"8. 2. Hewson (V.B.) 3. RoszavoIgy (Madz.) 4. Hamarsland (Norv.) 6. 5. Baraldi (It.) 3’42”3, ” v>žje heuen (Bel.) 3’43”, '•,«vst.) (Jug.) 3’45”7. 8. Klaban % sn z, a. rviarin . \ } 2. skup.: 1. Delany 47”0. 2. Salsola (Fin-) . 3. Lun d h (Norv.) rat (Jug.) 3’48”2, 5 B>^» hain (Nem.) 3'49”0, e-^uS (Šved.) 3’49”1. 7. Lange j (Bel.) 3’52”5, 8. Kleiner 3 52 7. .sved-) 3. skup.: 1 Waeren t®. 3’ 3’42”3, 3. Herman (Ne"1;!«', 42”5. 3. Kovacs (Madz.M 3- 4. Lewandowski 6- 43”2, 5. Barri (Sp.) 3 44 Blagrove (V.B.) 3'45”2. 7.. . zo (It.) 3’50”5, 8. GuilhaU (Fr.) 3’50”6. .»gR) 4. skup.: 1. .Tungvvirtn 3’49”. 2. Orywal (Polj-) ViniO ovv /T?*. \ »*}/lQ”5 4 itinF 3. Jazy (Fr.) ’349”5, f. SZ) 3’49”6 5. Blankens Niz.) 3’50”2. 6. Konsa» dis (Gr.) 3’50”5, 7. MarkuP,) (SZ) 3’49’ (Niz Gr.) 3’50”5, 7. Mari-(Isl.) 3’51”4, 8. Dalkilcic (* 3’52”6. .JhM 3000 m OVIRE — FlN^l 1. Chromik (Polj.) 8 uit? Ržiščin (SZ) 8.38”3, 3. *' , ke (Nem.) 8.43”6. 4. P0".^) rev (SZ) 8’44”, 5. Brlica 8’46”6. 6 Varga (Madž.) % j. 7. Helaiider (Sved.) 85.,rt' !• Papavassiliu (Gr.) 8 51 ' jj, Rintenpaa (Fin.) 8’52 »»nglil Naess (Norv.) 8’54”6, **• -jj) (Nem.) 9 03”, 12. Zhanal l1-9'24”4. ft DALJINA ZENSKE NALE: 1 Jakobi (Nem.) 6,14 jJjj, rekord prvenstev), 2. u ,tj) va (SŽ) 6 00. 3. Pročenko 1 5. 3 V' f. 5,99, 4. Cujko (SZ) Ciastowska (Polj.) V Chojnacka (Polj.) *>”, grd-Hoffmann (Nem.) 5,85. berg (Sved.) 5,85, .9 fujjfl head (V.B.) 5,84. Uk %jt> (Fr.) 5 83, 11. Rozkosna tr )3, 5,78, 12. Fisch (Nem.) Wieczorek (Poli.) 5,63, skin (V. B.) 5,56. DISK ZENSKE — 1. Press (SZ) 52,32. *■ ,nn tova (CSR) 52,19, 3. Hau?>" v> (Nem.) 50,99, 4. BegUSU) (SZ) 50,87. 5. Schucti <‘V33, 49,94. 6. Mueller (NemJ j 8. 7. Domorvska (Polj.) sr Zolutukhina (SZ) 46.60 bocinska (Polj.) 45,94, 1”;,jjj dav (V.B.) 45.11, 11. n (IT.) 45,11. itd.__________ DISK MOŠKI — Ir® 1. Piatkovvski (Poli-' J. (nov rekord prvenstev/^fj- Artarski (Bolg.) 53,82, 3-šenev (SZ) 53,74, 4. BU»*jf.) (SZ) 53,44, 5. Klics 51 f 8. Scecsenyi (Madž.) 53,08, 6. ’ Consolini (»•> 51,£ 7. Lindross ran. DORDONI ( lific-ran, DORDONI Soederlund (Sved.) PALICA — FINALE- ,0 l-1 Landstrom (Fin.) *' isti' Preussger (Nem.) 4,50, 'tgy)’ latov (SZ) 4,50, 4. Eind 'crf 5. Wazny (Pol.) 4,30, GmAP nobaj (SZ) 4,30, 7. (JUG.) 4,30. 8. Laufer V 4,3*' 4,30, 9. LESEK (JU&’ 10 Krzesinski (Polj.) '?,nrV8 1 berg (Sv.) 4,20, 12- (Madž.) 4,20, 13. Ballotm (lsl.i 4.20, 14. Thorlaksšon 4.20, 15. Sillon (Fr.) i« & Nyhus (Norv.) 74,20, 1 La/|l» liott (V.B.) 4,15, 18. Bou-jg.) (Gr.) 4.10, 19. Sutioen ' in Estathiadis (Gr.) -Jaguvuriii ureflnl* STANISLAV HENKi' fP’ Tiska Tiskarski zavod - Jtim tmOncinaij predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uf> in na prostem ob 20. uri «Cesarstvo sonca dokumentarni film v barvah. Cinemascope. Režija: ENRICO GROS in MARIO CRAVEB1