11 štev. V Kranju, 16. marca. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naroebo. fflKLlE za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Boj ali mir? n. Ravnotako velikokrat na laž postavljena je druga trditev, da narodna stranka z vso silo pobija zadruge. Res je, ona pobija konsumna društva, kjer so nepotrebna ter obrtnemu in trgovskemu stanu le kvarljiva, kmetu pa v nikako korist. Nasprotno jih pa ustanavlja, kjer so potrebna in jih je prej začela snovati, kakor katoliško-narodna stranka, n. pr. prvo uradniško konsumno društvo v Ljubljani, katero sedaj vodijo liberalci, ki niso tako trdosrčni, da bi izgnali iz njega klerikalce ali Nemce. Kdo je prvi začel snovati po Slovenskem posojilnice? Gospoda Lapajne in Miha Vošnjak sta ustanovila veliko število posojilnic in hranilnic, ko se klerikalcem še sanjalo ni o Reiffeisnovem sistemu. In če bi klerikalci ne bili postali coklja pri tem domoljubnem delu, vsaka vas bi že sedaj imela svojo posojilnico, sicer ne vse po Reifieise-novem sistemu, večinoma pa vendar. Vsaj tudi vaše niso strogo tega sistema, kar je deželni odbor uradno dognal in v javni seji povdarjal. Kdo snuje mlekarske zadruge? C. kr. kmetijska družba in liberalci. In iz hvaležnosti zato ste ji podstavili nogo, da bi bila padla. Boj proti tej velekoristni družbi edino radi tega, ker se je uprla Šuš-teršičevemu naskoku pri predzadnjih volitvah, je v nebo vpijoč greh in je že veliko več škode naredil kranjskemu kmetu, kakor more vaša gospodarska zveza popraviti v dvajsetih letih. Kaj je storila gospodarska zveza dobrega ? Razcepila je naše moči in jih še cepi, drugega pa nič. Zapeljala je letos zadruge v kupčijo s fižolom, in glejte, da nobena ne falira radi tega. Nevarnost je velika. Sedaj pomislite, kolike vrednosti je nadaljnja trditev • Slovenskega Lista», da bi bilo za katoliško stranko, ako odstopi od svojih načel toliko, kakor zatajiti vero in izdati narod na milost in nemilost tujemu kapitalu. To je frivolna trditev in ni dokazana. Pač pa lahko trdimo, da bi se bilo s kapitalom, katerega je katoliška stranka Slovencem ugonobila r tem, da je iz trte izvila ta neznosni boj, katerega potrebo je šele kardinal Missia dognal, več koristnega storilo za slovenski narod in njegovo prosveto, kakor z vsemi katoliškimi konsuntnirni društvi, posojilnicami in gospodarskimi zvezami i. t. d. Vse te naprave so ena in tista pod vrhovnim poveljstvom dr. Šušteršiča in če se polom prične korenito le pri eni, majalo se bode pri vseh. Bog nas varuj te nesreče. Hujša bi bila kakor za časa banke Slovenije. To bi bila lepa rešitev iz pesti tujega kapitala. Preostaja torej le še, da liberalna stranka sprejme katoliška načela, trdi «Slovenski List» dalje in nadaljuje: «Kadar bo ta stranka postavila načelo, da se mora vsak Slovenec v svojem mišljenju dati voditi katoliški dogmatiki in v svojem delovanju katoliški morali, kadar bo pripoznala potrebo zadružne organizacije med Slovenci, in ko bomo vsi Slovenci eno, tedaj bo zavladal med nami mir.» Jaz pa pravim in sem gori že dokazal, da slovenski liberalci ravno tako, če ne bolj mislijo po katoliški dogmatiki in delajo po katoliški morali, kakor vsi »Slovenski Listi*, «Slovenci> in «Domoljubi » skupaj; zadružne organizacije pa tudi ne ovirajo, pač pa podpirajo, kjer je potrebna. Torej so dani vsi pogoji za mir, le katoliško časopisje naj reče enkrat: «Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa*, kakor neštetokrat pred oltarjem in mir bode. Prava katoliška dogmatika in prava katoliška morala je tudi nam liberalcem sveta, ne pa laži-dogmatika in laži-morala mlečo-zobnih kapelanov, ali pa tista sv. Alfonza Liguorija, ki je taka, da jo predsednik državne zbornice ne upa brati v javni seji, da izbeže izkušeni parlamentarci pred njo, ker se boje, da se nc pohujšajo v svojih starih letih. Lepa mora biti ta morala, katera so konliscira od ljubljanskega sodišča in se ne sme brati v državnem zboru. Učite nas deset božjih in pet cerkvenih zapovedi, razlagajte nam evangelij v poljudni besedi, in več koristnega >oste storili, kakor če zabavljate raz lečo čez liberalne liste, učiteljstvo in brezversko šolo ter razlagate dogme in moralo, katere nikdar razumeli niste in razumeli ne boste. K temu je treba malo več študij, kakor lemenat. Naša sloga. (Dopis s slovenskega Štajarja.) Konec. Na slovenskem Stajarskem imamo precej tovarniškega gospodarstva. Veliko moderno izgojenih delavcev imamo, veliko v delavskih organizacijah nahajajočih se premo garjev. Naša mesta so precejšnja. Imamo opraviti z znatno socijalno-demokratično stranko. Duhovniki so sicer 92 hoteli nekaj vmes poseči s krščanskim socijalizmom, pa delavci so kmalu izprevideli, da z mojstri in duhovniki v načelništvu ne gre. Krščanski socijalizem plava po Dravi in Savi. Ti ljudje niso prijatelji duhovščine. Naši domoljubi imajo v delavcih drugo zapreko. Ta bo leto za letom večja. Ti delavci so prve lastovke ustajajočega novega, socijalnega gospodarstva, in njih število raste povsod drugod in tudi pri nas. Imajo namreč tiste nazore, liste koristi, tisto šolo in tisto svetovno naziranje. Gmotne skrbi stopajo v ospredje. Tovarna uničuje staro obrt, socijalne organizacije izločajo iz gospodarstva trgovca ter drugega posredovatelja med konsumentom in producentom. Gospodarske podlage so postale nestalne. Navdušenje gineva za narodne ideale, potreba znanja svetovnega jezika raste med manjšimi narodi, ker morajo ljudje za kruhom v daljni tuji svet. Vsakega lahko zadene, da mora v tuji svet. Vcstfalsko in Gorenje Stajarsko vesta dosti povedati o slovenskih Stajarcih. — Naša mladina v mestih mora občevati z mladino odtu-jencev-Nemcev. Malo jih pride v krušno delo, da bi bili prav gorki domoljubi. In uradniška kariera! — Slovenec nima upanja priti višje. Pri vsakem imenovanju Slovenca zarjovejo nemški meščani. Vlada ne sme dražiti Nemcev, duhovniki in njih privrženci hočejo od vlad koristi zase in zato molčijo. Tako je pri nas. Čuditi se je, da se pri nas tudi krha sloga med posvetnjaki in duhovniki! Nič nenaravnega se ne da vsiliti na svetu za dolgo časa. Dva različna duševna gospodarska kroga: Razdraženost mora nastati, ko naši duhovniki po navodilu kranjskih začno med kmeti s štacunskim konsumom. S temi zadenejo tudi narodne meščane. Šušteršič piše v «Slovencu», da se morajo slovenski kmetski poslanci ločiti od mestnih. •Slovenec« riše mestne volilce in poslance kot neke sovražnike kmeta. Kdo izmed slovenskih meščanov bo to mirno gledal? Vemo, da se mora kmetiji pomagati na noge in dobro bi bilo, da bi kmetje pošiljali dobre svoje kmete kot poslance v deželne zbore in državni zbor, ker bodo leti vedeli prijeti stvar na pravem kraju; ali ravno tako se razume samo ob sebi, da meščanski poslanec v po večjem agrarnih deželah ne more biti in ne bo nasprotnik kmetskemu, ker, če ima kmet denar, ga ima tudi meščan. Sovraštvo netiti med kmetskimi in meščanskimi poslanci, je zrastlo na zelniku klerikalstva. Klerikalec ve, ~~ PODLISTEK. Kranjska nacijonalna garda (narodna straža). Po podatkih starega gardista spisal Rudolf. Dalje. V kratkem času se je nabralo nad 1000 goldinarjev. S tem denarjem se je naročilo godbeno orodje, nekaj obleke in orožja. Velikonočno soboto je garda nastopila prvič popolno opravljena, a še brez godbe. Oprava je bila takale: klobuk, kakršnega so imeli orožniki do leta 1900 samo s to razliko, da je bil levi okrajek zasukan navzgor, ter je imel tam zataknjen pokonci stoječ žimnat čop; častniki so pa imeli namesto čopa peresa. Suknjo so imeli višnjevo z dvema vrstama belih oziroma srebrnih gumbov; imela je stoječ ovratnik in rdeče obšive; hlače so bile sive z rdečim všivom (paspulom) ob straneh. Meči so segali gardistom do tal. Gardisti so tistega dne nastopili prvikrat stražo pred mestno hišo takoimenovano «Haupt\vache>. Vsled tega preprosto ljudstvo mestno hišo še dandanes nazivlje «havboht». Čez dan je bilo pri tej straži v službi vedno (j do 10 mož, kateri so zvečer šli patrulirat po mestu in najbližji okolici. Ko so se vrnili, prevzel je stražo zopet drugi oddelek. Ti obhodi straže so bili potrebni posebno v okolici, ker so se mnogokrat širile govorice da je klerikalni kasti bil in bo, dokler ga še kaj bo, sovražnik meščan. Na uboj meščanstva vse to cika, kakor tudi za naše kmetske gospodarske razmere še dolgo ne pripraven štacunski konsum. Vpraša se tedaj naše domoljubno meščanstvo, komu pravzaprav koristi njegovo domoljubno delo, složno z duhovnikom? Življenje med narodnimi Slovenci pri nas tedaj ne more biti prav veselo. Toliko nas je Slovencev na slovenskem Stajarskem, kakor na Kranjskem. A naš rojak Aškerc mora na Kranjsko bežati, da dobi tam kos kruha. Literarno delo pri nas! — Ne vprašajte po njem! Tu imate nekaj razlogov za to, kar v slednjih letih pri nas vidite. Tudi naš kmet se začne vpraševati, ali bo le dajal premogarje za tujino, ali so mu sojeni boljši časi v domačem kotu. In ta večna lajna mu preseda. x-j-y V Kranju, 16. marca. Državni zbor je v minulem tednu pokazal, da je vendarle mogoče še pametno delo. Mladočehi so, kakor poročajo listi, vsled prigovarjanja vlade opustili za nas Slovence toli kvarno obštrukcijo. Za to so seveda od vlade dobili neke koncesije, ki pa še ne smejo priti v javnost. V minulem tednu je bil določen naslednji program: Predloga vojaških novincev, predloga o žganjarini in investicijska predloga. Hrvatska zmaga v Dalmaciji. Pri dopolnilnih deželnozborskih volitvah v Dalmaciji so Hrvatje odvzeli Srbom tri mandate. V Macedoniji postajajo Turki vedno drzovitejši nasproti kristijanom, katerim plenijo premoženje, love krščanske žene in dekleta ter jih vlačijo v svoje hareme. Prebivalstvo je seveda močno razburjeno. Na Portugalskem so bili v zadnjem času veliki izgredi proti duhovnikom, kakor v sosednji Španiji. Dopisi. Z Lancovega, 10 marca. (Deputacija občine Lancovo v Bostanju.) Prve dni tega meseca šla je deputacija občine Lancovo v Boštanj, da izroči svojemu častnemu občanu, č. g. Antonu Bercetu diplomo. Zastopništvo občine je ob tej priliki povdarjalo, kako velike zasluge si je g. župnik pridobil za občino, kako vseobče se mu jih priznava in se ga spoštuje kot vrlega narodnjaka. Hiša Meršolova je bila stara in izmed najveljav- po mestu, da se klati cela tropa vojaških beguncev po «vojvodnem gozdu«, ki ga danes nazivljejo «vudni» ali celo «udni boršt», in ker so bile vse pristave okolu mesta lesene, ter se je bilo bati kakega požara. Ljudstvo je nazivajo te begunce «rokovnjače», dasi to niso bili pravi rokovnjači. Govorilo se je, da imajo s seboj tudi svoje družine, da celo svojega duhovnika in da nameravajo neko noč napasti mesto. Ti klati vi tezi so se skrivali po duplinah v pečeh kokrinih bregov; nameravanega napada na mesto vendar niso izvršili, bržkone iz strahu pred narodno stražo. Če je patrulja prijela kakega postopača, privedla ga je na glavno stražo; drugo jutro so ga privedli pred komisarja, kateri mu je prisodil 25, po potrebi tudi več leskovk na oni del telesa, ki je za sejo, ter ga po izvršitvi tega človekoljubnega dela odslovil; ako je bil pa videti sumen, dal ga je odvesti v zapor. Te sodbe vršile so se v pisarni, kjer so bili združeni vsi tedanji uradi: glavarstvo, sodnija in davkarija, namreč na vogalu, kjer je dandanes glavna trafika. Kdo bi si mislil, da so morali prednamci okusiti toliko bridkega v teh prostorih, kjer se nam sedaj nudijo fino dehteče smodke. Se nadaljuje. Kaj počno Buri? Dasiravno je ves svet prepričan o izredni hrabrosti junaškega naroda burskega, vendar ni bilo misliti, da bi mogel taisti izvojevati si z mečem svojih pravic od nejših hiš na Gorenjskem in iz tega rodu je delovalo v zadnjih 20. letih oziroma še deluje osem duhovnikov v ljubljanski škofiji. Omenjen bodi f blagosrčni g. kanonik Meršol Matej. — Vsled nesreč je hiša padln, a božja previdnost izbrala si je g. slavljenca za vzdržatelja mnogo-brojne družine, zato pa ga je tudi obdarila s potrebnimi lastnostmi: s požrtvovalnostjo, samozatajevanjem in blago-srčnostjo. — Gospod župnik je sprejel diplomo, ki mu bo dokaz preiskrenih vezi z domačo občino, dokaz, da ga domači občani umejo in cene njegovo delovanje in to mu je v veliko uteho, obenem pa v spodbudo, i nadalje nositi prevzete skrbi in delovati za prosveto slovenskega naroda. — Ob tej priliki mogla se je deputacija prepričati, da je Boštanj res dvakrat lep. Pokrajina je krasna: lepe doline, rodovitno polje, bogati gozdi in vzgledni sadni vrti — pa vinske gorice! V sadjarstvu je Gorenjska v zadnjih letih lepo napredovala, ali Dolenjci so veliko pred nami. Zanimive so pa vinske gorice! Vino, kakršno rode posebno novi nasadi v Boštanju, je res dragoceno; pridelek iz župniških vinogradov je tako sladak, da ne bi nihče mislil, da je to rodila Dolenjska. Zato pa pozivljemo gorenjske gostilničarje, naj skrbe, da se bode točila v njihovih gostilnah pristna dolenjska kapljica! Drugo, kar krasi Boštanj, je lepa sloga, katera druži župljane; v prijaznosti žive med seboj in delujejo uspešno v svojem poklicu. Duhovščina, učiteljstvo in razni zastopi, pa graščine z inteligenco in preprostimi domačini, povsod vlada neka zaupna udanost. Da, kjer vlada taka ljubezen, tam uspeva dušno pastirstvo in šola, tam se blaži ljudstvo in napreduje vsestransko. Boštanj bodi nam Slovencem vzor! Slava našemu častnemu občanu, v dvakrat lepem Boštanju! Slava vrlim Boštanjcem! Iz predoseljske fare. V nedeljo dne 3. t. m. je priredila tukajšnja kmetijska podružnica pri g. S. Kmetu na Kokrici shod, na katerem je imel družbeni ravnatelj gosp. Pire kmetijski pouk. Govoril je o splošnem kmetijstvu in pripoznati moramo, da smo enakega pouka zelo potrebni in bi ne škodovalo, ko bi vsaj pet- ali šestkrat na leto slišali kaj takega. Posebno kar se tiče živinoreje, vzpodbujal je kmete k izboljšanju tiste z dobrimi plemenskimi biki, s pravilnim krmljenjem i. t. d. Opozarjal jih je na nedostatke pri živinoreji posebno pri molži, kateri se pogosto dogajajo, in na katere se na- zatiralcev-Angležev. Kajti Angleži so danes ena prvih velevlasti na svetu, in angleška država bi bila v stanu podvreči si za drago domovino in zlato svobodo boreče se Bure, ko bi jih imela doma. V istini so tudi Angleži žrtvovali milijone in milijone goldinarjev v vojne namene. V svesti so si, da bi ne bili nikdar pričeli vojne, ko bi bili vedeli, da bo trajala tako dolgo in jim požrla toliko tisočakov. Začelo jih je skrbeti, da se Buri — čeravno majhni po številu — ne dado kar tako ugnati v kozji rog. Velika bojevitost Angležev je nakrat pojenjala. Pred kratkim so se vršila mirovna pogajanja med angleškim lordom Kitchenerjem in burskim generalom Botho. Sešla sta se neki na topovem hribu pri Midel-burgu. Kitchener je Bothi dovolil osem dni premirja, da se more posvetovati z drugimi burskimi poveljniki. Vojna se vzlic temu še vedno nadaljuje. Dosedaj še ni jasno, ali se podaja Botha le za svojo vojsko ali v imenu vseh Burov. Angleški listi priznavajo, da je vlada pripravljena odnehati v vseh svojih zahtevah, zato ponuja Burom najugodnejše pogoje.. Devvet je še vedno v Kaplandiji, Kruilzinger je zavzel Pearston, vjel vso posadko ter zaplenil okoli dvajset tisoč patron, mnogo konj in živil. Dne 5. t. m. je naskočil Bur Scheeper s ¿500 možmi mesto Aberdeen, dne 6. t. m. pa so napadli Buri mesto Maraisburg, Delarav se je spravil nad Lichtenburg. 93 vadno premalo pazi, ki pa so velikega pomena. Kar se tiče mleka, moramo gosp. govorniku pritrditi, da se na tisto premalo pazi in premalo ceni. Konečno je omenil, naj bi se tu ustanovila mlekarska zadruga, kar bi donašalo kmetom lepe dohodke in bi bilo za kraj velikega pomena. Govoril je nadalje o poljedelstvu in sadjarstvu. Pridelovale naj bi se samo tiste poljske rastline, ki so neobhodno potrebne in ki se splačajo, kajti naša žita, katera kmetovalec pridela s trudom, ne morejo tekmovati z žitom drugih dežel, kjer se prideljujejo s stroji. Sadjarstvo je pri nas še jako zadej. Sicer se ne more našemu kmetu očitati lenobe, nasprotno, priden je naš oratar, toda pouka mu je treba. Brati mora, brati kmetijske knjige in časopise. V svrho, da se sadjarstvo poživi in razširi, priporočal je gosp. govornik, da se napravi podružnična drevesnica, in bi se na ta način prišlo do dobrih vrst, in sicer naj se ne goji veliko vrst, ampak malo in tiste prave. Opominjal je, naj se z večjo vnemo primejo sadjarstva, za kar se dajo doseči lepi dohodki, in da se da napraviti poštena pijača iz sadja, katera naj bi nadomestovala tisti smrdljivi «špiritus», za katerega se toliko izda, ne koristi pa nič, temveč škoduje na duši in na telesu. — Nedostaja prostora in časa, da bi mogel vse popisati, kar je gospod govornik povedal. Povedal je veliko temeljitega. Vsi poslušalci so bili zadovoljni in dasi je trajal pouk dve uri, bil je vsem prekratek. — Udeležilo se je pouka precejšnje število mož in fantov. Nekateri seveda tudi iz radovednosti. Lahko bi bila pa udeležba še večja. Iz vasi Predoselj se je bilo nadejati še največ poslušalcev, toda — glej in strmi svet — predoseljski možje ne potrebujejo kmetijskega pouka. Kaj še, saj so dovolj pametni (!), prišla sta dva iz cele vasi, četrt ure daleč, iz vasi, ki ima blizu 70 hiš. Drugi so pa šli rajše na šnops, saj niso fajmošter rekli, da bi morali iti poslušat tega »škrica«. Ce pa reče fajmošter: «Jutri morate iti volit in morate volit vsi Šu-šteršiča«, bodo pa šli vsi in volili, dasi ne vedo, nosi li tisti, ki ga volijo, hlače ali krilo. Da se niso udeležili pouka, so se gotovo zbali župnika ali pa so že naprej vedeli, da jih bo gospod govornik okrcal zaradi šnopsa, tistega pravega zelenega hudiča, katerega se toliko izpije. Odpraviti tisti prokleti šnops in vpeljati pošteno pijačo med ljudi, to naj bi bilo geslo naših duhovnih gospodov, ne pa prepovedovati tistega «brezverskega» «Gorenjca«, kakor ga imenujejo, prepovedovati in zabavljati čezenj. Dosegli bi boljše uspehe kot pri zabavljanju čez ta koristni list. Pri nas na Kranjskem je res čudno. Tukaj je vse mogoče, smeš biti pijan, da se po blatu valjaš kakor hrvaški ščetinar, smeš kaj drugega napraviti, kar je prelomljenje božje zapovedi, pa nimaš greha, seveda če tuliš in tuliš v klerikalni rog. Ako pa vzameš v roke »Gorenjca«, imaš pa smrten greh. Radovedni smo, jeli še kje drugje tako kot na Kranjskem; menda samo na Španskem še. Upati pa je, da bo že kedaj boljše, da se bode tudi naš kmet izbudil iz spanja in se otresel verig, ki ga vežejo. Z Bleda. Blejska občina še vedno tiči pod nemškim jerobstvom! Tako si mora misliti tujec, ki pride v naše letovišče in vidi okrog po vaseh vaške table z nemškimi napisi na prvem mestu. Zato ni čudno, da se tukaj poleti čutijo nemški heilovci tako domače in pogumno, da večkrat začno glasno kričati svoj divji «Heil!» Prebivalci blejske občine pa niso Nemci, temveč Slovenci. Nemcev, ki imajo tukaj svoje letoviške hiše in vedno tukaj žive, je jako malo. Tudi naš občinski zastop sestoji iz slovenskih članov. A zakaj še sedaj trpe blejski Slovenci, da se njih materin jezik tako sramotno prezira? Ali jim res manjka Zavednosti, da ne spoznajo, kako poniževalno je to zanje. Na Dunaju nemški poslanci pri vsaki priliki na najpredrznejši in najsurovejši način izzivajo in zasramujejo avstrijske Slovane, ter bi jim radi odvzeli še tiste male pravice, katere so si priborili v teku dolgih let z velikimi brezštevilnimi žrtvami; a naši ljudje doma svojim sovražnikom na ljubo malomarno dopuščajo zaničevanje slovenskega jezika tudi tam, kjer bi to lahko preprečili. Kako pa delajo v tem oziru Nemci, je znano. Posnemajmo jih in neustrašno pokažimo vselej in povsod, da znamo čislati svoj materin jezik, ako ho- 94 Čemo, da bodo ta jezik spoštovali tudi tujci in ako mu hočemo kdaj izvojevati tiste pravice, katere mu gredo! Občinske volitve v Kranju. (Dopis iz meščanskih krogov.) Dalje. Naše mesto ima tako kanalizacijo, kakršne menda razun Ljubljane nobeno mesto na Kranjskem. Vse mestne ulice imajo primeren tlak in kar se pri sedanjih razmerah more storiti, stori se tudi za razsvetljavo. Tekom zadnjih desetletij preskrbeli so se krasni nasadi v mestu in okolici. Napravila se je mestna kopel in število prebivalcev se je zdatno zvišalo. Pa ne samo glede navadne uprave je bilo mestno gospodarstvo dobro, ampak vršile so se tudi izvunredne investicije, ki zajaračijo razcvit in blagostanje mestu tudi za prihodnje samo, da se vzdrže in primerno negujejo. Pridobila se je višja gimnazija in ustanovila se je mestna hranilnica. Oba zavoda se v korist mesta lepo razvijata in pospešujeta promet v mestu. Seveda je bila potreba za vse to, posebno za stavbo krasnega gimnazijskega poslopja izvanrednih denarnih žrtev. In vendar plačujejo danes kranjski meščani manjše občinske do klade, nego jih plačujejo njih sosedje v bližnjih mestih in trgih za tekoče opravke. Nič manj važni pa so projekti, katere ima občinski odbor v delu in ki se bodo le izvršili, če se to delo ne prekine. To je v prvi vrsti vodovod. Po izvanredno intenzivnem delu se je posrečilo pridobiti sodelovanje prizadetih vasi, izvršiti načrte in zagotoviti si deželno podporo. Kakor hitro se osigura še državna podpora, ki je nedvomna, če državni zbor začne resno delovati, lahko se bo začelo z delom in izvršila se bo naprava, ki bo za mesto in njegov razvitek nepopisne vrednosti. Z vodovodom se bo mesto do cela preporodilo, odstranjeno bodo zavire, ki so sedaj na razširjenju mesta na potu, njive na kranjskem polju postale bodo stavbeni prostori. V načrtu pripravljena je mestna klavnica. In ker se je celo zgodilo — kar se na prvi pogled vidi neverjetno — da se je zaradi mestne klavnice huj-skalo proti občinskemu odboru, naj se tu nekoliko pomudimo. Vprvo naj omenimo, da je napravo nove klavnice zaukazala mestni občini vlada iz zdravstvenih ozirov. Tisti torej, ki so se zaradi mestne klavnice zadirali v občinski odbor, storili so to ali iz nevednosti ali pa iz hinavščine v dvojnem oziru. Ker je naprava nove mestne klavnice iz zdravstvenih ozirov potrebna, moral jo bo graditi vsak občinski odbor, naj bo voljen Peter ali Pavel. Hinavsko pa je tudi postopanje, če se skuša razširjati mnenje, da bo naprava nove klavnice obtežila davkoplačevalce, da je nepotrebna in le šikana za meščane. Taka argumentacija je le špekulacija na nerazsodnost volilcev. Naprava nove klavnice meščanov v denarnem oziru nikakor ne bo obremenila. En del stavbi nega kapitala je že prihranjen, en del se bo skupil iz prodaje mestne vojašnice, približno polovica stavbenih troškov pokrila se bo potom posojila, ki se bo amortiziralo. Da pa je lepa, z vsem modernim komfortom opremljena klavnica iz zdravstvenih ozirov velika dobrota za vsako mesto, tega nam pač ni treba dakazovati. Pa tudi koristna je. Nihče ne taji, da bo nova klavnica, še predno bo amortiziran ves stavbeni kapital, donašala mestu lepih, stalnih dohodkov, ki se bodo še zvišali, ko se poplača ves dolg in se pomnoži število prebivalcev. In konečno se špekulira na komoditeto meščanov in hujska s tem, da se bo moral vsak pokoriti klavnemu redu. c Komu neki je kaj m ari, kaj jaz koljem in kje», tako se argumentira. Prijatelj, to je drugače. Konec pride. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Gospod llinko Rebolj, asistent c. kr. državne železnice, je premeščen iz Kamnika v Kranj. • Slovenski List« — zopet pred sodiščem! Kakor smo poročali svoječasno, je »Slovenski List* na prav nesramen način kradel čast »Gorenjskemu Sokolu* in gospodu Rudolfu Kokalju. Radi teh dveh slučajev se bo vršila v ponedeljek 18. t. m. kazenska obravnava proti odgovornemu uredniku »Slovenskega Lista* pred ljubljanskim okrajnim kot kazenskim sodiščem. Da se izogne porotne obravnave, je izjavil odgovorni urednik, da sta inkriminirani notici prišli brez njegove vednosti v list, da tedaj niti bral ni dotičnih poročil. Dasi je tak izgovor malo verjeten, bi se niti odgovornemu uredniku »Slovenskega Lista* ne čudili, ko bi se slednjič tudi že njemu gabilo vkvarjati se z umazani dopisi iz Kranja. To je sedaj v kratkem že tretji slučaj, da se bo moral odgovorni urednik »Slovenskega Lista* zagovarjati radi zlaganih in razžaljivih vesti iz Kranja. Kaj čuda, če se je mož naveličal tega nevarnega posla! Kakor smo razvideli iz zadnjega »Slovenskega Lista*, je dosedanji odgovorni urednik odstopil in prepustil to nič kaj prijetno mesto drugi osebi, ki se bo od sedaj naprej morala pokoriti za eventuelne nadaljne korake kranjskega »verodostojnega* poročevalca. Obžalujemo le, da pravična kazen v takem slučaju ne doleti onega, ki bi jo zaslužil. Izvedeli smo iz povsem zanesljivega vira, da je večina iz Kranja v »Slovenski List* poslanih dopisov in notic prišla na uredništvo pod imenom prečastitega gospoda dekana Antona Kob-larja (eno notico je podpisal bivši tiskar Pysch)! Kako se pač strinja tako početje s poklicem katoliškega duhovnika? Namesto, da bi pomirjevalno vplival na že itak preveč razburjene duhove, pa vliva olje v ogenj! Ali se gre morda v tem slučaju tudi za »vero* ? S to izjavo smo ponudili prečastitemu prav lepo priliko, da bo nastopil proti »Gorenjcu* — ali pa tudi ne! »Slovenski List* da si v svoji zadnji notici iz Kranja poleg drugih neresnic poročati od svojega dopisnika tudi, »da je župan Šavnik časti iskal po neki preiskavi, kjer je pa pogorel*. — Resnice na tem je le toliko, daje g. župan vsled premišljeno škodoželjno ne neposredno njega osebe tikajoče se notice v 8. štev. »Slovenskega Lista* res zahteval natančne preiskave. Ta preiskava se je potem tudi vršila in je, kakor smo zvedeli od več verodostojnih strani, dognala, da je bila omenjena notica navadna, prav grda d enuncijacij a. Župan je torej z izidom te preiskave lahko prav zadovoljen, ker je dosegel, kar je nameraval, ne tako pa dopisnik, ki je pošteno pogorel. Dopisnik naj bi bil torej, če že ni hotel storjene krivice popraviti, vsaj molčal, da bi mu ne bilo potreba s takimi zlaganimi poročili prikrivati svoje blamaže. Novih konsumnih društev ne mislijo naši klerikalci — kakor se nam poroča iz zanesljivega vira — nič več snovati, ker so nekatera do sedaj ustanovljenih takih društev že žalostno poginila, še vsa ostala pa zadene prej ali poznej tista usoda. Glavni konsumniki so neki zelo poparjeni zaradi tega in bi najraje vsa kon-sumna društva takoj pomedli s površja slovenske zemlje ali pa tako naredili, kakor bi jih nikoli ne bilo. To zadnje, bi jim bilo še najljubše. Ali ker jim tega ni mogoče storiti, začeli so premišljevati, kako bi počasi odpravili konsumna društva, da bi se kmetsko prebivalstvo preveč ne razburilo in v svoji nevolji ne prekucnilo njih trhle organizacije, ko bode moralo začeti poravnavati konsumne dolgove. In glejte, bistre farovške glavice, katere imajo na svetu največ časa in sedaj na Slovenskem tudi največjo pravico za politikovanje, so že iznašla način, po katerem bodo naše kmete tolažili razni župniki in kape-lanje, ko se bode v blagoslovljeni prodajalnici posušil zadnji sod petjota ter izginil zadnji kos preležanega in plesnivega ali zarjavelega blaga. Govorili jim bodo sladko in priliznjeno na srce, da se s konzumnimi društvi dela krivica in škoda gostilničarjem in trgovcem ter, da se dela ž njimi tudi razprtija in sovraštvo med župljani. Zatorej je najbolje, da se kmetske zadruge popolnoma odpravijo, da se bode potem zopet povrnil potrebni mir in edinost v župnijo. Tako je že začel neki župnik na Gorenjskem napovedovati konec svoje prodajalnice, ka- tera je bila preje po njegovih mislih tako potrebna ta-mošnjim kmetom, ter se laska svojim nasprotnikom rekoč: »Bodimo spet prijatelji, kako sem vam dober, vam na ljubo bom opustil našo kmetijsko zadrugo.« Kdo bi se z zaničevanjem ne obrnil od takega hinavskega prijatelja! Električno luč hoče še letos vpeljati gospod Adolf Kreutzberger iz Kranja. Prošnjo za dovoljenje je že vložil na tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo. Dijaški kuhinji v Kranju je daroval g. Jos. Kovač posestnik v Kranju, povodom smrti svoje soproge 60 K, za kateri velikodušni dar se odbor iskreno zahvaljuje. Cirkus Nemeček je dospel v Kranj. Danes se vrši prva predstava. Opozarjamo na današnji inserat. Rujavorumenkast sneg. Iz Radovljice se nam piše dne 11. marca: Dne 7. t. m. je tu okrog zapadel nov za ped debel sneg. Od tistega dne do danes pa je skoro neprenehoma deževalo in tudi snežilo vmes. Vsled tega so pota postala zelo grda. Danes zjutraj pa smo zagledali zunaj nekaj izvanrednega. Po noči je zapadel za palec debel sneg in ta sneg ni bel kakor ponavadi, temveč je rujavorumenkast; na nekaterih mestih, kjer ga je bolj na debelo, pa je videti rujavordečkast. Ljudje, ki se vozijo po železnici tod mimo, pripovedujejo, da je gori okrog Dovjega novozapadli sneg še temnejše barve, v Trbižu pa je neki tako rujav, kakor bi bil polit s kavo. — Ravnotake vesti prihajajo iz Koroške in Gornjega Štajarja. V Italiji je padal menda takoimenovani »krvav dež«, ki je prinesel med dežjem mnogo peska. Sodi se, da so se pripodile megle iz vroče puščave Sahare. Naprej. Radovljiški naprednjaki so sklenili, da se bodo odslej pozdravljali z besedo »naprej« in da bodo vsako veselico in zborovanje pričeli s pesmijo: »Naprej zastava Slave —». Zdravstveno stanje v radovljiškem okraju. V Mošnjah je obolelo na hripi 33 otrok, 3 so umrli, drugi so ozdraveli. — V mnogih občinah se je pojavila davica. Na Rečici, sodni okraj Radovljica, so našli dne 8. t. m. mrtvega 40 letnega slaboumnega Ivana Zemlja. Umrl je od mraza in lakote, ker se ni upal beračiti, ampak se je le živel od tega, kar mu je kdo dal prostovoljno. V Godešicah pri Škofji Loki je dne 7. t. m. ob dveh ponoči čakal z vilami čevljarski pomočnik Janez Jugovic posestnikuvega sina Janeza Hafnerja iz Godešič, da bi ga prebodel. Ko mu je pa Hafner izbil vile iz rok, je potegnil nož iz žepa in ga ranil. Hafner je težko poškodovan. Jugovica so izročili sodniji v Škofji Loki. V Selca pride za župnika — kakor se zatrjuje — g. Tomaž Rožnik z Jesenic. Finis coronat opus! Na Goričanah pri Medvodah so se dne 8. t. m. tepli fantje. Posledica tega tepeža je bila, da je bil delavec Petač nevarno ranjen. Pretepače so odvedli na sodnijo v Ljubljano. Z Jezice. V nedeljo zvečer se je v tukajšnjo farno cerkev priklatil tat, ki je izpraznil nabiralnik pri velikem oltarju. Pri nabiralniku stranskega oltarja ga je ostrašila oseba, ki je slučajno prišla v cerkev molit. Tat je okoli 20 do 30 let star, čedno oblečen, krepak in gotovo že vajen tatvine. Porotne obravnave. 19 letni tesarski pomočnik J. Pavšič iz Podrečja, obtožen hudodelstva uboja, je bil obsojen na tri leta težke ječe, poostrene s postom vsake 14 dni. — 22 letni tesar Valentin Kopitar in njegov 18 letni dninar Jože Kopitar iz Mengiša, obtožena hudodelstva ropa, sta dobila vsak po deset let težke ječe, poostrena z enim postom mesečne in trdim ležiščem v temni celici dne 21. januarja vsakega kazenskega leta. — 19 letnemu delavcu Janezu Koncu iz Kranja, katerega je državno pravdništvo obtožilo hudodelstva uboja, je sodišče prisodilo triinpol leta težke ječe poostrene mesečno s postom in trdim ležiščem v temni celici dne 4. februarja vsakega kazenskega Ista. — 01 let stara po-sestnica Ivana Repe iz Hraš pri Radovljici, obtožena hudodelstva goljufije, je bila obsojena na tri mesece ječe. Na Kranjskem sploh. . V Idriji je začel izhajati nov list «Jednakopravnost». 95 Križem sveta. Potres so čutili dne 11. t. m. na Tirolskem pri Bocnu. Nevarnega »tička« so vjeli so vjeli v Greisen-hofenu na Bavarskem. Imenuje se Matija Kneisl. 25 orožnikov je vdrlo v hišo, kjer je prebival. Štiri mesece je že ropal in moril ljudi. Da bi mogli priti na sled temu roparju, so razpisali nagrado 1000 mark. Sto zibelk je naročila laška kraljica Jelena, ki pričakuje veselega dogodka. Zibelke s krasno opravo hoče menda darovati 100 laškim materam, ki bodo povile tisti dan kakor ona. Zanimanja vredna razkritja prijavljajo poljski listi. Postopanje lvovske občine v prenesenem delokrogu glede izterjavanja davkov je uprav nečuveno. Zastanki samo direktnih davkov znašajo 7 milijonov. Kdor pozna razmere pri občini in je grozil, da jih razkrije, tistemu ni bilo treba plačati nobenih davkov. Velika večina občinskih svetnikov sploh ne plača nič davka. Nekateri so dolžni že več let nad 10.000 gld., a se jih še ne terja. V zadnjem času so bile cele skladovnice aktov zmetane v kanal, da se tako onemogoči natančen pregled. Kako se na Grškem prepreči svatba? Nek mlad premožen doktor se je proti volji svojega očeta zaročil z dekletom, ki ni bilo niti bogato, niti lepo. Sklenilje,dasez njo poroči. Njegov oče, ki je bil vsled tega hudo užaljen, je izkušal to preprečiti. Nevesta je čakala že v zakristiji, tudi duhovnik je že prišel, a ženina še ni bilo. Kaj se je zgodilo? Na poti v cerkev je napadla tropa oboroženih in našemljenih postav ženinov voz. Tedaj so mu molče namignili, seveda tako, da se ni branil, naj izstopi iz voza. Spremili so ga potem v samotno kočo, kjer je moral, grozeč mu s pištolami, slovesno priseči, da se odpove svatbenim načrtom. Na to so se našemljenci razkrinkali in pred bivšim ženinom so stali — sami najboljši prijatalji očetovi. Izjavili so, da so ravnali po ukazu strogega očeta. Slednjič so spremili sina, ki se je na tako nenavaden način podvrgel očetovi volji v očetovo hišo, kjer je bil ljubeznivo sprejet. V Oikagi (Amerika) je dne 11. t. m. počil vondotni parni pralnici kotel. Vsled tega je vse poslopje v razvalinah. 30 deklic in 50 mož je ubitih. Gospodarske stvari. Zavetišče za nevrastenike. Razlaga dr. Ivan Jan. Dalje. Po zračni kopeli in zajutrku pričelo se bode delo, katerega se bode vsak po svojih telesnih močeh udeleževal. Kraj, kjer bo stalo zavetišče, je zanemarjen občinski pašnik. Obrniti hočemo ost in iz puščave napraviti raj. Okrog kočice se napravita ograja in vrt, od kočice se napravijo do najkrasnejših prizorov in razgledov ozke in dobro nivelirane stezice. Nepotrebni štori in grmovje ter kamenje se odpravi, praprot Ugonobi in iz slabega pašnika postane že v prvem letu lep rodoviten pašnik, pozneje rovt in slednjič vrt. Prvi bolniki, ki pridejo k meni, radovali se bodo na tem, da bodo pomagali graditi si kočico, napravljati in popravljati pota ter olep-ševati kraj svojega bivanja. S posekanim grmičjem in štori, z napravljenim kamenjem imam še poseben namen. Skuhala se bode na mestu apnenica in s tem apnom zidale se bodo kočice. Čez par tednov bodo prvi gostje silili zopet med svet. Napravi se zanje filijalka na Kleku ali kjer si bodi na Pokluki poleg kake planine, zmiraj pa tik svežega mleka in dobre vode. Tu se ponavlja tisto, kakor vrh Homa z različnimi premembami. Kakor ondi napravljali se bodo tudi tukaj izleti v bližnjo okolico za pol dneva in tudi za cel dan. Kako pa bo s kopanjem in umivanjem pri takih izletih? Prav primitivno. Vsak moški gost bo imel čevlje na kveder, planinsko palico in nahrbtnik, v nahrbtniku pa hlačice za kopanje, gobo za umivanje in perilo za preoblečenje in slednjič kak grižljaj. Pot se uravna tako, da pridemo mimo kake tekoče vode ali kakega mrzlega studenca. Akoravno segreti, se v prvi skopljemo, pri slednji na pol ali docela umijemo, preoblečemo perilo 96 in hajdi naprej. Pri studencu rabi se goba za brzo umivanje po Kneippovih propisih. Se nadaljuje. Ljubljanska kreditna banka je imela dne 6. t. m. svoj prvi redni občni zbor. Na istem se je predložila bilanca, katera kaže, kako lepo je napredoval ta mladi zavod v prvih štirih mesecih svojega poslovanja. Ta lepi razvoj je po besedah ravnatelja gospoda L. Pečanke zahvaliti trudoljubivemu delovanju upravnega odbora, nadalje «Češki deželni banki«, «Zivnostenski banki« in slovenskim posojilnicam, katero so s svojimi mnogoštevilnimi vlogami pripomogle, da se je lahko razširil delokrog banke in da se je dosegel uspeh, ki se zrcali iz naslednjih bilančnih številk. — Bilanca za 31. december 1900, to je torej za prve 4 mesece, odkar je pričela »Ljubljanska kreditna banka« poslovati, izkazuje sledeče točke: Aktiva: 1.) Blagajna K 68.92152, 2.) Menice v porte-felju K 1,279.904-36, 3.) Devize, valute in novci K 8.143-09, 4. ) Predujmi na vrednostne papirje K 86.592*89, 5.) Lastni vrednostni papirji K 78.932-13, 6.) Dolžniki K 22.864-78, 7.) Inventar in oprava (K 10.635*14, odpis od tega K 2.892*20), K 7,742.94, skupaj K 1,554.102.71. — Pasiva: 1.) Delniški kapital K 500.000-—, 2.) Vloge na hranilne knjižice K 133.207-71, 3.) Vloge na tekoči in žiro račun K 790.324-66, 4.) Upniki K 118.697 13, 5. ) Tranzitivne obresti K 11.873*21, skupaj K 1,554.102*71. Račun zgube in dobička izkazuje sledeče številke: Prejemki: Obresti iz vrednostnih papirjev K 671*38, Obresti iz menic, predujmov in tekočih računov K 40.768*10, Provizije in različni prejemki K 5.111-40, skupaj K 46.550*97. — Izdatki: Obresti iz menic (reeskomptne in tranzitivne obresti) K 18.018*82, Obresti iz vlog in tekočih računov K 8.931*08, Plače in stanarine K 5.833*95, Upravni in ustanovni stroški K 10.441*77, Davki in pristojbine K 433*15, Odpis od inventarja K 2.89210, skupaj K 46.550*97. — Promet v posameznih kupčijskih področjih: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun: Vloženo K 1,470.370*63, Dvignjeno K 546.838*26, Saido dne 31. decembra 1900 K 923.532*37. — Menice: Es-komptovane menice K 2,092.109-23, Zapadle in reeskomp-tovane menice K 812.204-87, Ostalo v portfelju dne 31. decembra 1900 K 1,279.904*36. — Vrednostni papirji: Kupljeno K 485.335-31, Prodano K 406.403 18, Saldo dne 31. decembra 1900 K 79.932-13. — Devize, valute in novci: Kupljeno K 198.43266, Prodano K 190.289-57, Saldo dne 31. decembra 1900 K 8.14309. — Predujmi na vrednostne papirje: Dovoljena posojila na vrednostne papirje K 197.187-55, Vrnjena posojila na vrednostne papirje K 110.594-66, Saldo dne 31. decembra 1900 K 86.592*89. — Blagajnični promet: Prejeto K 7,595.705*92, Izdano K 7,525.784-40, Saldo dne 31. decembra 1900 K 69.921-52, Skupni promet od 1. septembra do 31. decembra 1900 K 33,005.27092. — Občni zbor je odobrivši računske zaključke in podelivši upravnemu svetu absolutorij, po nasvetu upravnega sveta spremenil nekatere določbe pravil, ker je praksa pokazala, da prvotno sprejeta pravila ne ustrezajo popolnoma. Občni zbor je obiskalo 24 delničarjev, kateri so zastopali 815 delnic in imeli 81 glasov. Ta obilna udeležba kaže, da je zanimanje za ta narodni zavod zelo veliko, katero zanimanje bode imelo gotovo blagodejni uspeh. Stroj za odmetavanje snega. Železniški promet je ob zimskem času včasih zadržan vsled sneženih žametov in čestokrat traja več dni, prodno se proga, t. j. železniški tir, napravi dostopen. V novejšem času so izumili nek nov stroj za odmetavanje snega, z imenom «Rotary», ki že tekom vožnje odkidava sneg. Železniške uprave na Pruskem, v Rusiji in na Ogrskem so že vpeljale ta stroj, ki tehta 100.000 kil in ima 700 konjskih moči. Celo 3 do 4 metre visoki sneženi plazi, se morejo na ta način odstraniti. Tedenski sejem v Kranju dr.o 11. t. m. Prignalo se je 310 glav goveje živine, 3 telet, 14 prašičev, — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7*75, prosa K 7*50, ovsa K 6*50, rži K 7*50, ajde K 7*—, ječmena K 7*50, fižola koksa 11"— ribničana K 10*—, krompirja belega K 225, rumenega K 2*50, deteljno seme K 46*—■ do K 52'—, Listnica uredništva. Gosp. K. N.: Vaš spis «Kdo je sovražnik sreče in blagostanja?« pride v 13. fttev. na vrsto. Prosimo potrpljenja! — Dopisniku iz Go-rij: Prihodnjič. Mesti Iraiilnica v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,395.532 kron 85 vinarjev. — Stanje nipotečnih posojil 1,641.468 kron 88 vinarjev. 4—5 Več omar, postelj modrecev i. (. d. se proda. 39-2 ___V. Omersa v Kranju, 100 ceiitflT traiifia sena ima naprodaj oskrbništvo graščine Brdo pri Kranju. 45—1 Natančneji pogoji se zvedo istotam. Odda se v najem Pleiweissova pristava z njivami (15 mernikov posetve) in pripadajočim kozolcem ter njiva «Malika» (18 mernikov posetve), za pet lot. — Na oddiijo pristave opozarja se posebno trgovce z lesom. Natančneje zve se pri gosp. Ferd. Sajovic-u, trgovcu v Kranju. 51—1 Sobni slikar. Vse sobne slikari je po najnovejših vzorcih in sploh vse, kar spada v to stroko, kakor tudi vsa pleskarska dela prevzame po najnižjih cenah ter se slavnemu občinstvu priporoča. 52—1 Anton Soklič v Kranju (g. Matiašič-a hiša). Brzojavl Cirkus br. N črne ček je došel v Kranj in je postavil svoj cirkus na sejmišču. Družba obstoji iz 18 oseb in 10 izvrstno dresiranih konj. — Predstave obstojajo v umetnem jahanju in v dresuri konj. — Perzijske in japonske igre. I. bnljar>tr>a prcd$tat>a se vrši danes v soboto, 16. t. m., ob 8. uri zvečer. Blagajnica se otvori ob 7. uri. -- Vsako nedeljo in praznik o ve predstavi, prva ob 4. uri popoldne, druga ob 8. uri zvečer. — Cirkus je dobro pokrit in igra ob vsakem vremenu. Vstopnina: Sedeži 50 kr., I. prostor 40 kr., II. prostor 30 kr., galerija 15 kr. Dijaki in vojaki plačajo na galeriji 10 kr. — Vstopnice se morejo d»bivati v cirkusu po dne\u ob vsnkem času, in veljajo sfimo za ti.-,ti dan, ko so kupljene, za drugo dni niso veljavne. Za mnogobrojni poset uljudno vabi ravnateljstvo 60 bratov NEMEČEK iz zlate Prage, Gotovo zanesljivo seme domače detelje, nemške detelje (lucerne), razne trave; velikanske pese, grahore, zgodnjega ovsa, zelo lepe jare rži in ječmena, pravega ribniškega fižola, vsakovrstnih vrtnih zelišč in cvetlic dobiva se najceneje pri 97 48—1 Ivanu Majdiču v Kranju, Isti priporoča tudi svojo zalogo vsakovrstnega žita, pravega dovskega mavca (gipsa), priznano najboljšega koroškega Roman- in Portland-cementa kakor tudi razne špecerijske robe. NB. Deteljno seme je očiščeno od predenice (žide) na nalašč v to svrho nabavljenemu stroju. Kupec dobi pri odjemu večje množine garancijski listek, kateri ga opraviči do brezplačne preskušnje semena pri c. kr. semenski kontrolni postaji na Dunaju. Za napravo travnikov se dobivajo posebno skrbno namešana travna semena, nalašč urejena za mokra in suha tla. ^lJc sobi 3 opraUo \o brsoo $c oddasti takoj. Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo «Gorenjca». 35—4 Loterijska srečka dne 9. marca 1.1. Trst: 33 13 39 23 74 11TC tktlTiH ,pri novi tovarni' v pondeljek dne 11. marca 1.1. v Kranju nasproti špecerijske prodajalnice gosp. Puppo-ta v kateri se bode vsake vrste manufakturnega blaga, in sicer: sukneno in volneno blago za ženske obleke, platno, štrikane kakor tudi bele srajce, kravate, nadalje narejene bluze, spodnja krila in predpasnike, dežnike in solnčnike, kakor tudi razne vrste v to stroko spadajočega blaga po tovarniških cenah prodajalo, zatega-del priporočam to ugodno priliko kolikor mogoče uporabiti. Z odličnim spoštovanjem Friderik Hodschar 46—2 „pri novi tovarni**, Kranj. Javna zahvala. Jaz France Dolhar, posestnik in mlinar v Predosljih h. št. 29, okraj Kranj, izrekam tem potom javno zahvalo c. k Dunav" na Dunaju osobito pa nje glavnem zastopniku, gospodu Rudolfu Kokalju v Kranju, za tako hitro in povoljno oškodovanje moje dne 24. februvarja t. 1. pogorele hiše in poškodovane mlinske oprave. 47—i V Predosljih, dne 4. marca 1901. France Dolhar 1. r. 77 0017 KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 67—51 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. Iluslrovani ceniki na razpolago. Pravo plzensko pivo I bo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—51 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. Šivalni stroji ¥ «J> in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na 7.ahtevanje^| zastonj. 63—50 o za*tičfvi velvhosti in -fiafiovxwti ima po uva-fii ceni ve3no v &a(oai typtBitez c. tiz. ptiv. j.t**ne Lcttanice, £y\if>tyana, 9 una-p ft a §tt$a č>fc. i5. rLJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—49 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočani avoje izvrstne slaiuorezniee in ml a t i 1 n i <• e, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. \\izitnice in kuverte 0 0 r % po zelo nizkih cenah priporoča Jv. ]?r. Sampret v JCranju. na duviajsfoi cesti v £fu(>Cjani ■ •ptipotoča »Cavn^-nvi* o tč In »tu u >oojo pivo -i-n- naj/u*čjo aatoyo vwfi -»tet I -IV J na detcto in dio&no. a naiočita. -točno. — n-ts-lt«-. 72-50 FILIP FAJDIGA Zaloga in lastna izdelovalnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—50 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči so, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROCE na peresih (Fedeimatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih eennh. — V Kranju se dolivajo sloli pri g. I. Anzeljcu oa glavnem trgu. W" 1 M I I I I I I I Slavnemu občinstvu se nljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju*4 v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 62—51 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - GENE NIZKE. - Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna ,,pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 2G gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobfa postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—45 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar. ** ffr i^r- ^1". ¿1'-' MA v+> ftft .'i?. £M ^1% čt\ MA V/- Pri nakupovanju ip. suknenega in man ufak t urnega blaga se opozarja na tvnlko 58—51 _ HUGO IHL |. Špitalske ulice štev. 4 Velika zalo&a suknoiilk ostankov. H! g ■a o Si £ Največja tovarniška zaloga sukna J.Grobelnik 99 Ljubljana, Mestni trg 20 77—52 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga jagerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bomhažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin z alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): CD ¿2 o o P- o p- težkih gld. 5-50 . 260 1 tucat žlic, navadnih gld. 4-40, X „ „ za kavo „ 2-20, J „ nožev ali vilic „ 6"—. ledna velika žlica za mleko gld. —•80, za juho gld. 2*— Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem : 12 parov navadnih od gld. 1'80 do gld. 3- — 12 , boljših ,, , 8-50 „ , 7-50 Svečniki iz alpake, visoki 21 24 261/,_cm 84—51 gld. 2- 230 260 : Adolf Hauptmann ¡ i tovarna 75—52 \a\ Meja v Ljubljani. Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. % G.Tonnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamorezniee in žage. 81-51 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. ' Stcdtiokazija. cčci avoio veCvfio 82—52 i-n Via v to »t-to-Ao »paSajocci di(a. ^tiji-itvam "Uda-fiovt^ttKi &e(at &tata itv ovii-Hata. toona deta (iwonog tatnt). tysa deía se i*utonj raztvarljivim apnenim železom, utešujc kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K VI h, pni tucata 6 K. Drffflllfli 11 ^° v 0 v<>* 'Pr°tinski cvet, G i chtgeist) priporočljiv o je kot boli utetujoce", lajšajoče drgnenje v križu, rokah in *t''kleni( kut novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji a 1 K, šest steklenic 4 K f>0 h. in težkem dela. Tinktura za kurja očesa, preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim Očetom, bradavicam, roženiii, t uljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba I priloženim Sopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K oO h. Ker je ve dna skrb Varstvena znamka. p. 1?. akonOULOV, JJpljedelCGV, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkocsvja 7ivinslri rcdilni prašek ta no-tranio rabo pri kravah, volih in konjih. Ze blizu 60 let I najboljšim uspehom uporabljevan. kadar krave nočejo žreh, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabo 1 K, pot. zavojčkov samo 4 K. Praširii redilni in k r m i 1 n i ptišek. L laailjl Varstveno |n dijetetieno sred- Varstvena znamka. stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolščo. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem. wmmmmmmmmmm Pozor! ##