Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 20. maja 1938 štev. m. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 1 I Tel. uredništva in uprave 24*55 Izhaja rasen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman r upravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla-»e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.109 JUTRA 99 Sikov V Tokiu so se zganili. Sučov, ki je velike strateške važnosti in ki bi moral po japonskem mnenju že pasti pred najmanj mesecem dni, se še ni udal. Vse to in pa kitajski uspeh pri Taierčvangu kaže, kako zelo je japonsko vojno vodstvo podcenjevalo vojaške sile in sposobnosti Kitajske. Ni kazalo drugače, ko daje posegel v razmere sam predsednik tokijske vlade knez Konoe. Spričo neštetih nasprotstev med japonskim frontnim vodstvom ter vojnim ministrstvom na eni strani ter med poveljstvi kopnih, mornariških m zračnih japonskih sil na drugi strani je knez Konoe smatral kot edini izhod pred nadaljnjimi vojnifni odločitvami, da organizira pod svojim neposrednim vodstvom posebno kitajsko pisarno, ki naj v bodoče odloča o vseh morebitnih nasprotstvih, ki bi se utegnila pojaviti v gornji smeri. Sučov imenujejo kitajski Verdun. To mesto ima svoj strateški pomen, ker je v križišču obeh velikih železniških prog in sicer severno južne proge Pukau-Tien-cin ter zapadnovzhodne lunghajske pro-se. V trenutku, ko bi to mesto padlo v japonske roke, bi se znašel kakor zrelo iaholko v njihovem območju vse ono področje, kjer se nahajajo severne japonske vojske in pa takozvane jangeej-ske vojske. Morebiti bi bi! takšen japonski vojaški uspeh, ki pa še ni prav nič siguren, primerna osnova za eventualno novo fazo v razpletu spornih vprašanj na Daljnjem vzhodu. Kakor pa se zavlačuje španska odločitev radi vedno novega dotoka tujih bor-cer ter orožja in vojnega materiala, tako se zdi, da vznemirja tokijske kroge predvsem okolnost, s katero najbrže niso računali, ko so se odločili za spopad s Kitajci. V tokijskih krogih zatrjujejo, da se bodo radi tega v najkrajšem času odnošaji med Rusijo in Japonsko hudo zostrili. Japonci pravijo namreč, da je dobil maršal Čangkajšek, sposobni vodja kitajskega naroda, tekom tega leta iz Rusije 400 do 500 letal. Sicer pravijo japonska poročila, da je večina teh letal že uničena, vendar pa se merodajni či-nitelji v Tokiju še vedno zelo zanimajo, bo li maršal Čangkajšek dobil iz Rusije še nova letala in da li se v tem pravcu vodijo kakšna pogajanja. Če bi namreč za Čangkajška prispela ta nova letala, potem bi Japonska po informacijah smatrala to kot neke vrste vojaški pakt med čangkajškom in Moskvo za vzajemno pomoč z vojnim materialom in specialisti tehniki. V tem primeru bi morala Japonska zavzeti svoje stališče in ni izključeno, da bi sporočila Moskvi svoj ponovni protest z zahtevo, da se te dobave Čangkajšku takoj ustavijo. Če bi pa Rusija tudi topot odgovorila v negativnem smislu, pričakujejo v dobro poučenih japonskih krogih, da ne bo Japonska v straho radi morebitnega nadaljnjega razpleta vojnih dogodkov mogla več gledati, kako Rusija oborožuje Kitajce, s katerimi se nahaja v vojnem stanju. Baje imajo Japonci v rokah dokumente, ki dokazujejo, da vodijo pogajanja glede dobave raznega vojnega materiala za Kitajsko, zlasti glede letal, službene ruske osebnosti, predvsem ruski poslaniki in konzuli na Daljnjem vzhodu. Najbrže si bo Rusija v primeru ultimativnega japonskega protesta pomagala na ta način, da bo izjavila, da se vodijo ta pogajanja privatno in da se tičejo zasebnih naročil, s katerimi nima moskovska vlada nikakšnih stikov. S komplikacijami v tej smeri pa bi so konfliktni radij raztegnil v nedogled. Angleško italijanski žentl-men tki agreement nima praktičnega smisla brez francosko italijanskega sporazuma Italija bi rada cepila zvezo Pariz — London PARIZ, 20. maja. Vsi današnji jutranji listi se izčrpno pečajo s prelomom v pred-pogajanjih med Francijo in Italijo. Ves tisk na splošno ugotavlja, da je italijanska vlada s tem postopanjem razpršila vse iluzije glede sklenitve francosko-italijan-skega dogovora. Francija in Italija gresta v španskem vprašanju narazen. Kakor zatrjujejo v rimskih merodajnih I ro-gih, so pogajanja s Francijo tako dolgo nemogoča, dokler uživa barcelonska 'M-da podporo s francoske strani s spravljanjem orožja ter vojnega materiala preko Pirenej. V Rimu zatrjujejo, da ne bo grof Ciano več nadaljeval svojih razgovorov z Blondelom. če bi francoski odpravnik poslov v Rimu, Blondel, ponovno prispel v zunanje ministrstvo, mu bodo v smislu informacij sporočili, da zahteva Italija kot predpogoj za nadaljevanje pogajanj takojšnjo prepoved izvoza vojnega materiala v Barcelono. V predlogih, k? jih je predložil Blondel italijanskemu zunanjemu ministru na podlagi navodil francoske vlade, se špansko vprašanje po poročilih pariških listov sploh ne omenja, dočim je itallja postavila špansko vprašanje na prvo mesto. V pariških progih pripisujejo včerajšnji demarši angleškega poslanika lorda Pertha v rimskem zunanjem mini- strstvu velik pomen. V Londonu vidijo v tem koraku rimske vlade poizkus razdražiti Anglijo ter Francijo. V splošnem se presoja položaj tako, da je sedaj vrednost angleško-italijanskega žentlemenske ga agreementa precej padla in da bi ta agreement ne imel nobenega praktičnega smisla, če ne sklene Italija tudi s Francijo, kot sredozemsko silo, sličnega dogovora. V tem je bistvo angleškega opozorila v Rimu. V pariških krogih zatrjujejo, da je Italija spremenila svoje stališče glede predpogajanj s Francijo v tem hipu, ko je Hitler zaključil svoj italijanski obisk. Prevladuje vtis, da ni Italija pripravljena nuditi Franciji večjih koncesij, kakor angleški vladi, ker smatra v političnem oziru iberski polotok kot svojo interesno sfero. V dogovoru z Anglijo, se je Italija odrekla političnim in teritorialnim ciljem v Španiji, dočim zavzema napram Franciji v španskem vprašanju popolnoma drugo stališče. Pariški krogi se ne morejo ubraniti vtisa, da bi v Rimu radi razdvojili Pariz ter London. Tudi smatrajo v tukajšnjih krogih kot verjetno, dr. bo skušal grof Ciano italofilskega angleškega poslanika Pertha pridobiti v tem smislu, da bi angleška vlada izvršila primeren pritisk na Francijo glede Španije. Jeseni službeni obisk italijanske vladarske dvojice v Nemčiji RIM, 20. maja. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo italijanska kraljevska dvojica še to jesen službeno posetila Berlin, da na ta način vrne nedavni Hitlerjev službeni obisk v Italiji. Prvotno je bil predviden obisk italijanske kraljevske dvojice spomladi ali poleti 1939. Ta načrt pa se je sedaj spremenil in obišče italijanska kraljevska dvojica Nemčijo že letos. Predpriprave za ta službeni obisk so se v Nemčiji že pričele. Počastitev italijanske kraljevske dvojice se bo izvršila v čim možnejšem blesku ter naj bi se ob tej priliki ponovno simbolično pričala skupnost političnega osišča Rim-Berlin. Vodja madžarskih narodnih socialistov se umika iz politike BUDIMPEŠTA, 20. maja. »Kis Ujszag« poroča, da je Ferenz Salasy dal ostavko na svoje funkcije v madžarski narodno-sociaiistični stranki. V zadevnem pismu na strankino vodstvo izjavlja, da se - mika iz politike ter da nima nikakšnih po- litičnih načrtov za bodočnost. K temu se je odločil radi tega, ker se njegove ideje napačno tolmačijo in ker ustvarja pokret, ki ga veže na njegovo ime, težak položaj. Kot dober Madžar si želi, da se te težave ne nadaljujejo. Debata o nemških manjšinah v angleški spodnji zbornici LONDON, 20. maja. Nemške manjšine v ČSR in v južnih Tirolah so bile predmet razprave v britanski spodnji zbornici. Kon servativni poslanec Adams je vprašal, če se vlada kaj zanima za to, kako se ■ di nemškim manjšinam v južnih Tirolah. Državni podtajnik Butler jc odvrnil, da ne. Ko je isti poslanec vprašal, da li ne pripadajo tem manjšinam iste pravice kakor sudetskim Nemcem, ni dal državni tajnik nobenega odgovora. Poslanec StrauB pa je opozarjal na češko narodno manjšino v okviru nemške države, ki naj bi bila deležna istih pravic, kakor sudet-sko-nemška manjšina v ČSR. Državni podtajnik Butler ni dal na ta in druga vprašanja nikakšnega odgovora. Anglija posreduje med Parizom in Rimom RIM, 20. maja. Reuter poroča: Britanski poslanik v Rimu, lord Perth, se je sestal z italijanskim zunanjim ministrom Dunajska vremenska napoved: Danes petek popoldne precej padavin. Jutri v soboto najpreje deževno in hladno, nato prehod k spremenljivemu in končno k ustaljenemu vremenu. p, 'n Cianom. Ta sestanek označujejo kot tehnični sestanek, vendar pa prevladuje mnenje, da je ta sestanek v zvezi z napetostjo med Italijo in Francijo. Italijanski tisk pa objavlja med tem ostre kri tike z ozirom na zadržanje Francije ter navaja, da prihaja veliko število ljudi, letal in orožja iz Francije preko meje v Španijo. HUuMoeske lz gozdarske službe. Za gozdarskega višjega pristava v 7. skupini pri banski upravi v Ljubljani je imenovan inž. St. Sotošek, doslej pri tuk. nižji gozdarski šoli. Za gozdarskega višjega pristava 7. skupine je napredoval inž. Rado Zupančič pri sreskem načelstvu v Murski Soboti. Smrtna kosa. V 60. letu svoje dobe je preminil po kratki težki bolezni ugledni hišni posestnik Franc Denk sen. Pokojniku, ki je bil blaga duša, časten spomin. Žalujočim svojcem ob tejki izgubi naše toplo sočutje! K javnemu nastopu Sokola Selnica ob Dravi, ki bo v nedeljo 22. maja z istočasno otvoritvijo letnega telovadišča in proslavo 25 letnice obstoja, sporoča med društveni odbor mariborskih sokolskih društev, da vozi vlak iz Maribora glav. kolodvor ob 13.38 in ne, kakor že sporočeno, ob 14.30. Zdravo! Šola Glasbene matice priredi nocoj ob 20. uri v veliki kazinski dvorani koncert najnadarjenejših učencev višjih letnikov. Slišali bomo dijaški orkester, ki bo pod vodstvom g. Tarasa Poljanca vajal ljubko Mozartovo serenado. Učenci klavirja bodo zaigrali komade slovitih skladateljev Griega, Novaka, Chopena in Liszta, pevci bodo zapeli med drugim pesmi slovenskih skladateljev Ipavica, Pavčiča in Deva. Čelist Škofič bo zaigral Stranskijevo sonato. Violinisti bodo zaigrali poleg drugih skladb serenado od Drdle, Mazurko Wienawskega in Schubertovo Čebelico. Skladbe, ki zahtevajo že precej virtuozne tehnike. Za zaključek nastopi z Mozartovim kvartetom godalni kvartet št. 1. Cenjeno občinstvo naprošamo, da se polnoštevilno udeleži tega koncerta ter s tem podpre in še dvigne vztrajnost in veselje mfadmc za študij glasbe. Ljudska univerza. V petek 20. maja ob 20. uri predvajamo dva zelo lepa kulturna filma: 1. Življenje na otokih Fidži. 2. Avstralija. Uvodno predavanje ima prof. Fr. Baš. V soboto ob 16. uri je mladinska prireditev. S tem se zaključuje letošnje delo. Današnji ribji trg je bil zelo dobro založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Vsega skupaj je bilo na trgu okoli 400 kg. rib. Sardele, ki jih je bilo 250 kg. so prodajali po 11 do 14 din kg, ciple (25 kg) po 18 do 22, škombre (15 kg) po 14, jegulje (3 kg) po 24, palamide (10 kg) po 18, mrene (25 kg) po 15, klene (15 kg) po 12, belice (45 kg) po 10 do 12. Umesten predlog. Neki javni urad v Mariboru je priporočal Proti tuberkulozni h-gi v Mariboru, da bi javni uradi in šoli; obdržali do prihodnjega leta propagandne zastavice, v kolikor jih niso mogli vnovčiti. Protituberkulozna liga je ta umestni predlog radevolje sprejela in prosi radi tega vse javne urade in šole prav lepo, da ravnajo v smislu gornjega priporočila. Javni uradi in šolska vodstva naj predlože ligi obračun za prodane zastavice, neprodane zastavice pa naj obdrže do prihodnjega Protituberkuloz-nega tedna. PjiBidu Cerkvena doklada Iz včerajšnjih »Novosti« povzemamo: Z novim finančnim zakonom je, kakor znano, uvedena cerkvcaa tinkia^ Smejta eteottak Bedna suvtfeafe K/iitJifljziut tmsto —oa—nmBBanpe—■ Iz kronike Sokolskega društva! v Selnici ob Dravi V težkem času, ko se je pomikala slovenska jezikovna meja vedno bliže Dravi, ko je tuji rod menil, še malo in prekoračen bo zid Kobanskega, Drava bo dobila dva naroda, takrat je narodna misel, obraniti rod in našo zemljo, zaživela v rodoljubnih Selničanih in ustanovili so Sokola. Peščica ljudi je sklenila, da hoče posvetiti vse svoje delo in rod buditi iz mlačnosti in zaspanosti. Ravnodušnost in brezbrižje ne sme gospodovati našemu človeku, v mejašu je treba vžgati borbenost in zavednost. S svojimi močmi naj brani to, kar je njegovo! Z isto vnemo so naperili vso borbo proti strupu, dvojezični šoli, ki naj bi skušala omajati vero in upanje v lastno narodno življenje. Dne 1. sept. 1912 je bil ustanovljen odsek mariborskega Sokola v Selnici ob Dravi. Pod njegovim okriljem so bili kmalu tudi Rušani in Št. Lovrenčani. Naš veliki brat, pokojni dr. Ljudevit Pivko, je vodil v imenu Sokola matica vso skrb za sokolsko edini-co Selnica, saj je bila v tej dobi Selnica edini kraj v Podravju, kjer je imel Sokol svoje varno gnezdo. Duša, tajnik, vaditelj in dobrotnik mu je bil br. Zvonko Mesarič. Dvakrat tedensko so bile telovadne vaje. Mnogokrat je Sokola obiskal v večernih urah br. dr. Pivko. Večkrat so v bratskem krogu razmo-trivali važna narodna vprašanja pozno v noč. Treba bo javno pokazati, da smo Sokoli. Pripravljali so za svoj prvi nastop. Osem članov telovadcev si je kupilo telovadni in slavnostni kroj. Kolika zavest in navdušenje. Telovadci so prvič nastopili pri Sv. Ani, zatem v Ljutomeru in slednjič, prva javna telovadba v Selnici. Nastop je bil dne 7. sept. 1913. Veliko je bilo križev in težav, predno je bilo vse urejeno. Za dovoljenje, da se sme nastop vršiti, so bile potrebne tri občinske seje in posebna intervencija na glavarstvu. Širili so govorice, da bodo neredi. Brat dr. Rosina, starosta mariborskega Sokola, je končno uredil zadevo na glavarstvu. Nastop je bil dovoljen. Prvega nastopa so se udeležili Sokoli iz Maribora in Št. Lenarta. Takratni gospodarji so posvetili sokolskemu delovanju veliko pozornost Cesta od ruškega kolodvora in broda do Mesaričevega posestva, kjer se je vršila prireditev, je bila močno zastražena z orožništvom. Sokoli, ki so v lepem redu korakali na telovadni prostor, so takorekoč korakali v senci bajonetov. Sam prostor je stražilo okoli 50 orožnikov. Tega zleta so se udeležili le kremeniti narodni možje. Marsikateri, komur je manjkalo poguma, ni hotel biti tako počaščen, da bi pregledal »vrsto častne straže« in še, ko je mislil na morebitne posledice, je raje čuval domačijo. Nastop je sijajno uspel. Vse je bilo izvršeno v najlepšem redu. Vedenje in disciplina odlična. Beseda je bodrila Sokole, naj ostanejo verni slovenskemu rodu in naj skrbno pazijo na našo grudo, našo last. Telovadci so nastopili pod vodstvom okrožnega načelnika br. Ilicha. Vadili so proste vaje in vaje na orodju. Značilno, fantek Hinko, ki je gledal Sokole, je ateku navdušeno povedal »ko bom velik, bom Sokol in nosil rdečo srajco«. Sokoli so napravili na domačine ugoden vtis. Sokolsko delo se ie nadaljevalo: Prav so pojmovali, sokolska telovadba nam je prvo in z njo združena oro- ki bi se naj pobirala po davčnih obla-stvih in ki bi se naj zato stavila na razpolago cerkvenim občinam. Na zadnji škofovski konferenci v Zagrebu so razpravljali tudi o tej stvari in sicer: Alije primerneje, da pobirajo novo cčrkveno doklado davčna oblastva, kakor predvideva finančni zakon, ali pa cerkvene občine same. Sklenili so, da se prepusti vsaki Škofiji, da sama o tem odloča. Baška škofija pa je n. pr. v dilemi, ali naj sploh uveljavi to novo cerkveno doklado, ker so številne tamošnje župnije bogate, ter obstoja bojazen, da bi uvedba cerkvene doklade delovala neugodno na vernike. Radi tega je za 7. junij sklicana seja vseh svetovalcev baške škofije. Kdor pozna siromašnost, v kakršni žive vojni invalidi, lahko razume, kako težko čakajo vojne žrtve uveljavljenje novega invalidskega zakona, o katerem že obetajo, da pride kmalu v razpravo v skupščini. Novi zakon naj odpravi mnogo krivic, ki jih trpe invalidi, vojne vdove in sirote zaradi določil prejšnjih zakonov. Te krivice so tako hude, da je mnogo vojnih žrtev prisiljeno beračiti. Nekatera določila zdajšnjega invalidskega zakona so pravo zlo, ker omogočajo zlobnim ljudem, ki se hočejo maščevati nad vojnimi invalidi, da jiH lahko ovajajo, češ da žive nenravno. Takšna ovadba pa pomeni, da izgubi ubožec invalidnino. V starem zakonu iz 1. 1925. se glasi določba o nenravnem življenju takole: »... Zlasti se odvzameta za vselej invalidnina in državna pomoč vdovam, zaščitenim s tem zakonom, če se vobče vdado nenravnemu življenju.« V zdajšnjem zakonu, ki je izšel 1. 1929., pa te zapisano, da vdove nimajo več pravice do invalidnine, »če se vdado tatinstvu, pijančevanju, igram na slepo srečo in vobče življenju, ki škoduje ugledu invalidov. Vse to se mora ugotoviti s potrdilom pristojnega oblastva.« Za spoznanje, kaj vse spada pod pojem nenravnega življenja, je treba navesti nekaj primerov. Vdova namreč lahko izgubi invalidnino. če jo kdo ovadi, da ima prijatelja ali zaročenca. Neovržen dokaz, da je nenravna, je pa, če je mati nezakonskega otroka. Toda koliko vdov je postalo žrtev lažnivih ovadb! Ovadili so jih ljudje, ki se naslajajo nad trpljenjem »Jugoslovenski Kurir« piše: Zaradi špekulacij s pšenico je naglo poskočila cena ter dosegla v Bajmoku že 260 din za 100 kg. V tujini je cena moke 125 din, kar pomeni, da je pri nas pšenica za 108% dražja kakor v tujini. Del javnosti je zato razpravljal o potrebi, da se pusti k nam tuja pšenica, in sicer carine prosto, da bi se s tem zbila akcija špekulantov. Špekulanti, ki imajo v svojih rokah velike zaloge pšenice, računajo z vso gotovostjo, da bodo z višjimi cenami »zaradili« 70 milijonov din. Teh 70 milijonov din bi jim morali plačati potrošniki v mestih in naših pasivnih krajih. To »zarado« 70 milijonov din bi zaslužili, če bi prodali samo 10 tisoč vagonov, na kolikor se cenijo njih zaloge. Zaradi visoke cene pšenici so morali Sfunitto Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Za sojenje tekem dne 22. t m. so določeni ss. gg. Bergant, Jančič, Nemec Fr. (vsi po sporazumu) ter sod. kand. gg. Jenko, Murko in Ra-dolič. — Ss. g. Bizjak se opozarja na Sl. štev. 32-7. — Naknadno se še delegira sod. kand. g. Eppinger. — Poverjenik. Motociklistična brzlnska dirka za jugoslovansko medklubsko prvenstvo bo v nedeljo 22. maja na podutiški progi. Dirke se udeležijo tudi mariborski dirkači sveta. Leta 1914 so širili svoje delovanje do Ribnice in Vuhreda. Toda vidovdanski dogodki so odjeknili tudi v Selnici. Vneti Sokoli so morali na trnjevo pot Vsi so bili zaprti, ječali so v ječah v Mariboru, Gradcu in Dunaju. Slovensko učiteljstvo je bilo deležno istih dobrot. Mnogo so trpeli, toda vse je bilo pozabljeno, ko so videli, da borbe naroda niso bile zaman, da so skupno z drugimi pomagali graditi naš dom Jugoslavijo. Pod svobodnim soncem vršimo delo, vse za naš rod in domovino. Ob 251et-nici prvega nastopa v Selnici bo v nedeljo 22. maja 1938 javni nastop, združen z otvoritvijo letnega telovadišča. svojega bližnjega in ki so sami izprijenci. Zig nenravnosti pa vtisnejo vdovi tudi, če je obsojena zaradi grehov svojih otrok. Samo nekaj primerov: Na Gorenjskem je narasla voda odnesla drva. Otroci so lovili plavajoči les. Mati je bila zaradi tega obsojena, izgubila je invalidnino zase in otroke. V ljutomerskem okraju je 12-leten deček ujel divjega zajca. Mati je bila zaradi tega obsojena na tri dni zapora in izgubila je invalidnino. Zdaj živi na stroške občine. Po razsodbi stola sedmorice v Zagrebu lovska tatvina sploh ni zločin iz koristoljubnosti, dokler storilec ne ukrade nekomu divjačine ali ribe neposredno, to se pravi tedaj, ko je divjačina že v njegovi posesti. Invalidi se torej kaj lahko pregreše proti nravnosti. Invalidnine nimajo pravice prejemati niti, če jim je sodišče izbrisalo kazen. Višje invalidsko sodišče je namreč zavzelo stališče, da je kazen obstajala in je treba ravnati z invalidi prav tako kakor z drugimi storilci, ki so zagrešili zločin iz koristoljubnosti. Toda invalidnine ne dobijo tudi invalidi, ki plačujejo nad 170 din neposrednih davkov. Ne gre niti za to, ali davčni zavezanci sploh lahko plačujejo davek, dovolj je že sam davčni predpis, in davkoplačevalec ne prejema invalidnine, čeprav je brez noge ali roke. Mnogi invalidi, ki so mali kmetje, so zadnja leta čisto obubožali, a vendar nimajo pravice do invalidnine. Vsaj zdaj po dvajsetih letih je čas, da se omogoči ubogim žrtvam vsaj skromno preživljanje. pričeti v pasivnih krajih že kupovati koruzo, ker cen za pšenico ne zmorejo več. A tudi cena koruze je že začela rasti. — Zaradi špekulativnega skoka cen pšenice se je podražil kruh v naših glavnih mestih, kakor v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu itd. V Beogradu je od preteklega tedna sem skočila cena črnemu kruhu za 1 din pri kilogramu. Še 9. marca je bila pri nas uradna nakupna cena za pšenico okoli 160 din. 9. marca pa je pritisnila špekulacija in dvignila ceno na trgu na 180 din, danes pa je cena dosegla že 250 in tudi 260 din. To je popolnoma nenaraven skok cen! Ce ne bi bilo zalog v državi, bi se moglo to še nekako razumeti. Toda zaloge v državi so čeprav ne v rokah trgov-oev. Prva dva singia v teniškem tekmovanju za Davisov pokal med Anglijo in Jugoslavijo bosta danes v Zagrebu. Igrajo Buttler:Mitič in Shayes:Punčec. Vprašanje letošnjega prvaka LNP bosta najbrže rešila ISSK Maribor in SK Železničar v nedeljo 22. maja, ko bo na stadionu ob Tržaški cesti mariborski nogometni derby. Finalna tekmovanja za juniorskega prvaka LNP se prično v smishi sklepa LNP v nedeljo 29. maja. Podaljšek prekinjene prvenstvene tekme ISSK Maribor:SK Železničar dne 17. aprila bo v nedeljo 29. maja. Igrali bodo še ostanek 16 minut. Zadnje kolo tekmovanja za državno nogometno prvenstvo bo v nedeljo 5. junija. Tekmovanje za svetovno prvenstvo v sabljanju se je končalo v Pištynih. Zmagala je Italija, nadaljnja mesta so zasedle Francija, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija. Razstava likovne umetnosti v Mariboru V okviru letošnjih proslav dvajsetletnice osvobojenja priredi Umetniški klub v Mariboru ob koncu pomladi v vseli unionskih dvoranah razstavo slovenskega slikarstva in kiparstva, ki bo po obsegu in pomenu največja od dosedanjih ne samo pri nas, ampak v Sloveniji sploh. Na razstavi bodo zbrana dela skoraj brez izjeme vseh slovenskih slikarjev in kiparjev sedanjosti, od impresionistov do najmlajših sirrealistov. Ker bodo dela pregledale posebne žirije strokovnjakov, bo razstava tudi v kvalitetnem oziru prvovrstna. S to razstavo se predstavi Mariboru prvič vse sodobno slikarstvo in kiparstvo Slovenije, zato bo dogodek, ki ne bo privabil samo domačinov, ampak tudi tujce, saj je zaprošeno tudi že za polovično voznino na vseh naših železnicah. Maribor, ki je šele po osvobojenju dobil umetnostne razstave, je videl doslej že dela mnogih naših umetnikov, nikoli pa še ni imel pregleda čez našo umetnost kot celoto. Pa tudi Ljubljana sama zaradi nesoglasij med umetniki doslej še tli mogla organizirati prireditve V tako velikem obsegu in taki popolnosti. Razstava bo slovesno otvorjena v nedeljo, dne 29. t. m. dopoldne. Otvoritve se bodo udeležile tudi razne visoke oseb nosti, dočim so banska uprava, Narodna galerija, ljubljanska občina itd. že sedaj zagotovile znaten odkup del, ki bodo tu razstavljena. Zato pričakujemo z vso upravičenostjo, da se bo tudi mariborsko meščanstvo odzvalo pozivu in si prireditev ogledalo v častnem številu. Pred vsem pa Maribor ne bo smel zaostati za polovico manjšim Celjem, ki je poslalo na zadnjo razstavo ob priliki Celjskega kulturnega tedna skoraj 2000 obiskovalcev. Inozemski kapital v Jugoslaviji. Po statističnih podatkih sta dve tretjini delniškega kapitala 17 največjih privatnih bank v naši državi v rokah inozemcev. ki imajo v naših bankah 271 milijonov din delniškega kapitala ter 534 milijonov din v obliki kreditev. V naši industriji pa imajo inozemcl investiranih 2351 milijonov din. Največ investiranega kapitala je francoskega in sicer 807 milj. din ali 30.85%, Anglija ima investiranih 414 mil. din ali 15.85%, USA 340 milijonov ali 13.01%, Avstrija 184 milij. (7.03%), Češkoslovaška 222 milij. (8.48%), Švica 173 milij. (6.6%), Italija 107 milij, (4.1%), Madžarska 83 miliij. (3.19%), Nemčija 21 milij. (0.82%) itd. Največjo bansko palačo v Jugoslaviji so dogradili v Novem Sadu. Je to palača banske uprave donavske banovine, ki je stala preko 50 milijonov din. Cena pšenici je zadnje dni na vojvodinskem trgu zopet nekoliko popustila, kar je očitno posledica raznih vesti o možnosti državne intervencije. Z vprašanjem zvišanja krušnih cen in naglega naraščanja pšeničnih cen se je bavil ministrski svet. V zvezi s tem je ministrski svet razpravljal tudi o uvozu pšenice iz tujine in je sklenjeno, da naj gospodarsko-finančni odbor ministrov takoj prouči to vprašanje in ministrskemu svetu konkretno predlaga, kako bi sc naraščanje cen ustavilo. Zborovanje gostilniških združenj dravske banovine je bilo v Brežicah. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik zveze g. Ciril Majcen iz Ljubljane. Na zborovanju so se obravnavala vsa pereča vprašanja, tičoča se gostinstva, kar se izraža v obširni resoluciji, ki se bo odposlala vsem merodajnim činiteljem. Gostilničarji zahtevajo prvenstveno uvedbo pavšalne trošarine, priznanje go-stilničarstva kot samostojnega stanu, do ločitev obsega hišnega reda in pogojev za izdajo gostilniških dovolil. Nadalje protestirajo gostilničarji proti načinu po- Kolesarska dirka za državno prvenstvo junlorjev bo 12. junija na progi Celje - Maribor. Start bo ob 9. uri izpred Svetelove gostilne v Celju, cilj pa bo v Mariboru na Tržaški cesti izpred stadio-na SK Železničarja. deljevanja gostilniških dovolil, ki ni v skladu s smotrno turistično politiko. Prihodnji zvezni občni zbor bo v Logatcu. ^^sftffdetske 70 mililonov hotelo zaslutiti pri žitu! V M a r i S o r h, Hne 20. V. 1938. MarffiomK »V e Sem iti« Jotra Sirao'5- 44(d&(isie Premiera »Sreče d. d.M Sinoči je bila v Narodnem gledališču premiera eksotično utopističnega »inter-kontinentalnega spektakla V. Jankovičeve »Sreče d. d.« v štirih dejanjih. Dramatizacija utopističnih ter človeško izboljševalnlh zasnov daje celotnemu dogajanju na odru neko svojevrstno podobo ter ustvarja tudi svojevrstne vtise, ki jih gledalec lahko zbere šele tedaj, ko je tega odrskega »spektakla« že konec. — Prav je, da se naše mariborsko gledališko občinstvo seznanja s sodobno odrsko literaturo tudi s te strani. Stvar spada po svoji temeljni zasnovi v vrsto odrskih del kakor Čapkova odrska robotna zgodba »R. U.R.« in dr. Režiser Milan Kosič je pokazal pri organizaciji prireditve zelo spretno roko. Pri vsakem prizoru se je čutila invenci-ja, ljubezen do odra ter močna ambicija, ki stremi za tem, kako gledališko občinstvo čim prijetneje presenetiti. V svr-ho čim hitrejše ter brezhibnejše vrstit-ve posameznih slik si je režiser M. Košič pomagal z dvodelno opredeljenim odrom, kar se je zelo obneslo, le zagri-njanje in odgrinianje bi se moralo vršiti tišje in hitreje. M. Košič je poskrbel tudi za izredno slikovito, prijetno opremo. Kostumi, obleke, scenske priprave, zagri njala — vse je bilo novo ter okusno postavljeno. Mariborska gledališka uprava je mnogo žrtvovala, da nudi gledališkemu občinstvu čim učinkovitejšo, lepšo predstavo. Tudi priredba svojevrstnih priprav sistemu Astorjevega vzgojnega in oblikovalnega sistema je bila v skladu s prizadevanjem, da je na odru vsaka reč za oko prijetna, mična ter zanimiva. To »interkontinentalno špektaklsko« 'dogajanje na odru so povzdigovali glasbeni vložki z originalnimi bosanskimi sevdalinkami v mojstrski priredbi vojaškega kapelnika kapetana Josipa J i r a-nka. V »Sreči d. d.« je sodeloval skoro ves mariborski gledališki ansambl. Vsakdo je po svojih močeh in sposobnostih sodeloval z vidnim trudom, da svoj lik čim verodostojneje uvrsti v to utopistično špektaklsko odrsko okolje. Odmera posameznih vlog je precej enakomerna, tako da je z izjemo treh, štirih podob, ki izstopajo nekoliko vidneje iz celote, njihov odrski delež precej enakovreden. Vodilni trio Stele B. Rasbergerje-v e ter obeh balkancev R. N a k r s ta ter E. V e r d o n i k a, ki je tudi naštudiral originalni ples v X. sliki, je uspešno stopal skozi panje Astorjeve človeško poboljševalne naselbine »Sreča d. d.«, ki se pa nazadnje ob odporu človeškega svobodoljubja razsuje. V ozadju vseh teh ču dovitih eksperimentov in zasnov je G r o m o v dostojanstveni milijarder Astor. — Značilne like so izdelali tudi J. Košuta kot duševni zdravnik Jang, Danilo Gorinšek kot urednik, Ema Starčeva kot Sanova ljubica, Franjo Blaž kot njen ljubimec, Pavle Kovič kot prerijski krčmar. Milan Košič pa v vlogi detektiva Bila. Razen omenjenih so sodelovali še PaveJ Rasberger kot Astorjev brat, Elvira Kraljeva kot Astorjeva, Anton Harastovič kot notar Kuk, Franjo Blaž kot inž. King, Danilo Turk kot sociolog Vidor, Peter M a 1 e c kot teozof Škrikananda, Stanko Ledinek kot pomožni urednik Hari, Boris B r u n č k o kot reporter Kinz, Ma rica K r i ž a j e v a, Marija V e 1 d i n o v a in Ana To v o r n i k o v a kot stenogra-finije. Krista Lugarič kot I. boy, Danica Trošt kot II. boy, Ljudevit C r n o bori kot mlajši Sanov brat, Peter Ma-1 e c kot Sanov starejši brat, Mileva Z a-krajškova kot Stelina mati, Danilo Turk kot detektivov pomočnik, Ljudevit Crnobori kot 76 C, Lojze Stande-k e r kot svečenik, Elza B a r b i č e v a kot prva gospodična, Franjo Dujec kot prvi gospod ter Pavle Kovič kot kapetan zrakoplova. Prevod, ki je zelo dober, je oskrbel R. Rehar. —V. Mariborski kolesarski podsavcz priredi v nedeljo 29. maja kolesarsko dirko za juijiorsko prvenstvo MKPS in siccr na 66 km dolgi progi Maribor - Ljubija- 1/kAt^iataJtA ut /ibfiPiŠbf JUWU£ Sledovi srednjeveške židovske menjalnice na Glavnem trgu lokalizacije stare cerkve Vseh svetnikov Ko so včeraj dopoldne delavci, ki so zaposleni pri kopanju temeljev za novi avtobusni kolodvor na Glavnem trgu, prišli na mestu nasproti Bergovi oziroma Osetovi palači do globine približno 1 meter 20, se je v zemlji nekaj zasvetilo. Pojavili so se novci, potem razne manjše in velike razbitine steklenic, vaz, svečnikov in drugih predmetov, pa tudi človeške kosti, med drugim tudi' deli zobovja. O tej zanimivi najdbi je bil obveščen takoj arhivar prof. Franjo Baš, Id je odredil kopanje zemlje v smeri proti Dravi. Na mesto najdbe je prispel tudi znani mariborski numizmatik inž. Bautn-gartner. Ugotovilo se je. da izhajajo najdeni srebrni novci, katerih je okoli 300, iz 14. stoletja, iz dobe Friderika Lepega, je pa tudi par novcev oglejskega izvora iz dobe patriarha Gregorja Mon-telonga. Novce so spravili za numizmatično zbirko tuk. mezeja. V isti globini so našli tudi osta.le že omenjene predmete in sicer v precejšnjih količinah. — Prof. Baš je tudi te predmete spravil v več zavtikov za mariborski muzej. Včerajšnje najdbe na mariborskem Gl. trgu so silno važnega pomena. Po dom- nevi prof. Baša gre za sledove kleti stare židovske menjalnice, saj je v tem delu mesta bil v srednjem veku mariborski židovski ghetto. V znanstvenem oziru so te najdbe posebnega pomena, ker je podana istočasnost najdbe novcev in najdbe raznih keramičnih izdelkov, pred vsem iz starega v vseh barvah lesketajočega se stekla. S tem je namreč omogočena ugotovitev pričetkov naše keramike. Doslej je bilo najdenih več keramičnih izdelkov, ki jih pa ni bilo mogoče časovno opredeliti, kar pa je sedaj spričo istočasne najdbe novcev iz 14. stoletja ugotovljeno. Obenem z odkritjem sledov stare mariborske židovske menjalnice pa se je z najdbo nekaterih človeških kosti ugotovilo mesto stare cerkve Vseh svetnikov Iz 16. stoletja s priključenim pokopališčem, katerega prvi sledovi so se sedaj našli. Domnevati je, da bi se z nadaljnjim kopanjem v smeri proti Dravi našli dragoceni predmeti, ki bi pripomogli k natančnejšemu poznavanju naseljenostnc zgodovine Maribora v srednjem veku v tem srednjeveškem židovskem središču Maribora. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročiiU Kosi Ferdinand, pos. sin, in Kocjan Rozalija, pos. hči, iz Ceza-njevc; Šauperl Jožef, tovar. delavec, in Šlik Marija, tov. delavka, Počehova 86; Derenčin Stanislav, ključav. mojster, in Mohorko Karolina, poštna upravnica, Wildenrainerjeva 16; Schmirmaul Rud., čevljarski mojster, in Umavt Frančiška, služkinja, Clril-Metodova 12. Frangež J., trgovski pom., Jan Kollarjeva 7, in Wag-ner Marija, pos., Tezno. Bilo srečno! Nateča] za sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu In Zagreba. Na podlagi čl. 14 in 15 uredbe o višji pedagoški šoli in § 73, točka 3 zakona o uradnikih je prosvetni minister izdal odlok, da se po natečaju sprejme za šolsko leto 1938-39 v prvi letnik višje pedagoške šole v B e o gradu 70 slušateljev v odsek za pripravo meščanskošolskih učiteljev in sicer: za prvi letnik nacionalnih predmetov S slušateljev, za drugi letnik prve skupine, za nacionalne predmete 5 slušateljev, za drugo skupino (tuji jeziki) 5 slušateljev, za tretjo skupino (prirodopis je) 15 slušateljev, za četrto skupino (matematika-fizika) 20 slušateljev, za peto skupino (tehnična) 10 slušateljev, za šesto skupino (gospodarstvo) 15 sluša tejlev, dalje 20 slušateljev v odsek za pripravo učiteljev na šolah za defektne otroke, 20 slušateljev v odsek za pripravo šolskih nadzornikov. V prvi letnik višje pedagoške šole v Zagrebu 70 slušateljev v odsek za pripravo meščanskošolskih učiteljev in sicer: za prvo skupino (nacionalni predmeti) 5 slušateljev, v drugo spupino (tuji jeziki) 5 slušateljev, v tretjo skupino (prirodopisje) 15 slušateljev, v četrto skupino (matematika-fizika) 20 slušateljev, v peto skupino (tehnična) 10 slušateljev in v peto sku pino (gospodarstvo) 15 slušateljev. Pojasnilo o brezplačnem zdravljenju v bolnišnicah. Z ozirom na vprašanje ali imajo oni, ki uživajo osebno ali rodbinsko podporo, pravico na brezplačno zdravljenje v javnih bolnišnicah, je finančno ministrstvo izdalo tole pojasnilo: Za dobivanje osebne ali rodbinske pod- na - Pragersko - Slovenska Bistrica -Maribor. Start bo ob 9. uri izpred stadiona SK Železničarja ob Tržaški cesti, kjer je tudi cilj. Pravico starta imajo vsi ju-niorji, ki so verificirani in včlanjeni v klube Mariborske kolesarske podzveze. Prvih pet plasiranih ima pravico na udeležbo pri državnem jimiorskem prvenstvu dne 12. junija t. 1. Prijave do 26. maja pri tajniku R. Steinbiicherju, delavnica drž. železnic, ali pri predsedniku MKP M. Lešniku. Maribor, Orožnikova ul. 4. pore oni, ki so uživali to podporo, niso izgubili svojstva vlagateljev v podporni fond pomožnega osebja v službi države, pač pa samo za časa uživanja te podeljene podpore niso dolžni vlagati v podporni fond. To je razvidno iz odredbe čl. 34 uredbe o podpornem fondu pomožnega osebja, po katerem ima družina pravico do podpore in sicer za prehrano. Z ozirom na to imajo oni, ki uživajo osebno podporo in njihove držine, kakor tudi tisti, ki uživajo družinsko podporo, pravico na brezplačno zdravljenje v javnih bolnišnicah. Teletina samo danes in jutri po 8 in 10 Din kg v prodajalnah Benko, Glavni trg in Aleksandrova c. Zadnja prilika, da se udeležite nagradnega tekmovanja za Radion bo v nedeljo 22. t. m. Z iaseratom, ki bo izšel na celi strani v sobotni številki našega časopisa, se Vam poslednjič nudi priložnost, da v srečnem slučaju zadenete glavni dobitek 10.000 dinarjev. Skupaj: Din 40.000. — denarnih nagrad. »Mariborski Putnik« sporoča, da vozi z avtokarom v nedeljo 22. t. m. v Celovec in na Vrbsko jezero. Prijavite se za ta lepi izlet čim prej. Tudi opozarja Putnik na majniški izlet z avtokarom v Marijino Celje 28. do 29. maja. Kino Union. Danes dunajska veseloigra »Najsrečnejši zakon sveta« Mariia Andergast, Hans Moser, Leo Slezak. Petek, 20. maja: Zaprto. Sobota, 21. maja, ob 20. uri: *DaHbo>i*. • —• Red D. Nedelja, 22. maja, ob 20. uri: »Nečak«. 1 Znižane cene. Zadnjič. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto se ponovi četrta predstava Smetanove opere »Dalibor«, ki so jo 16. t. m. tudi v »Narodnem divdlu« v Pragi vpri-zorili kot slavnostno predstavo ob velikanskem navdušenju v spomin 70 letnice krstne predstave. — V nedeljo zvečer, zadnjič in ob znižanih cenah zelo vesela in simpatično sprejeta Parmova opereta »Nečak«. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Maribora najstarejši bančni zavod v Sloveniji se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Devizne in valutne transakcije izvršuje najkulantneje ■ , , - - ■*-- Mestno Nalagajte svoje prihranke hranilnico v Mariboru. I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru vabi članstvo kakor vse prijatelje in znance na izlet k Sv. Martinu (Kostanjšek) dne 22. t. m. Odvoz kolesarjev ob 13.30 uri od društvenega lo~ kola Meljska cesta št. 10. Avtobus od Glavnega trga ob 14.30 uri. Članstvo Podpornega društva žel. deL in usl. v Mariboru obveščamo, da se vrši društveni redni letni občni zbor v nedeljo dne 22. t. m. ob 8. uri zjutraj v Mariboru — Slomškov trg (dvorana Ljudske univerze). Otvoritev strelske sezone. Strelsko okrožje in mestna strelska družina Maribor pozivata svoje članstvo k otvoritvi. Zbirališče članstva ob 7. uri na Trgu svo bode, odkoder bo skupen odhod z vojaško godbo na čelu na strelišče v Radvanju. Z ožganimi rokami je treščil z vrha električnega daljnovoda 18 letni mizarski vajenec Franc W. iz Studencev, Nova ulica 8. Trenutek preje se je bil iz neznanega vzroka povzpel na daljnovod, kjer je prišel v dotik z električnim tokom visoke napetosti, ki ga je po obeh rokah ožgal. K sreči je imel W. še toliko moči, da se je od žice odtrgal in telebnil na tla. Mariborski reševalci so ga odpre-mili v tukajšnjo splošno bolnišnico, odkoder so ga oddali v domačo oskrbo. Bela žena v mestni oskrbnišnlci. V .! mestni oskrbnišnici v Slovenski ulici 40 sta umrli 87 letna Helena Valentinčekova in 83 letna Marija Zorkova. Žalujočim naše toplo sožalje. Ne pozabi naročnine! %awatt{ski (ueotHOH, ki fe tuta^d osm dMHaeif,<&afaM2(eiisteofefaaafuiea Zažigal ob .ilmel sem užitek, če sem videi ogenj" nedeljah med 22. in 24. uro Na zatožni klopi pred malim kazenskim^ senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne zagovarjal 23 letni strojni ključavničar Franc Lu-banjšek iz Razvanja, ki se je moral zagovarjati radi obtožbe državnega tožilca, da je lani od meseca januarja pa do 13. septembra 1937 zažgal osmim posestnikom v Razvanju in Bohovi gospodarska poslopja ter povzroči! škodo nad pol milijona dinarjev. Pri razpravi je obtoženi Franc Lubanjšek požige priznal, dejal pa je, da se tie spominja kako je posamezna poslopja zažgal. Na vprašanje predsednika senata s. o. s. dr. T o m-b a k a, zakaj je poslopja zažigal, je Lubanjšek dejal, da je imel veliko veselje in užitek, če je videl ogenj. Nadalje je Lubanjšek izpovedal, da je svojčas služil pri kraljevski gardi, nato pa se vrnil k svoji materi, kjer je opravljal razna dela in čakal, da bo dobil primerno službo. Tu pa tam je zaslužil nekaj denarja, ki ga je pa zapravil po raznih gostilnah. — Značilno je, da je izvršil požige vselej ob nedeljah in sicer med 22. in 24. uro, ko je zapustil gostilne. Po mnenju sodnega zdravnika, ki ga je preiskal, je Lubanjšek piroman, ki je izvršil požige v nekoliko kaljeni zavesti, in je radi tega zmanjšana odgovornost. Franc Lubanjšek je bil obsojen na 2 leti strogega zapora. Senatu je predsedoval s. o. s. d r. T o m b a k, prisednika sta bila s. o. s. Čemer in Lečnik, obtožbo jc zastopal državni tožilec dr. J u It a r t, dočim jc obtoženca branil odvetnik dr. H o j n i k. Polonski diletantje v mariborskem gledališču V nedeljo popoldne so gostovali v tuk, Narodnem gledališču polonski diletantje iz Cirkovc na Ptujskem polju. Je to izrazito kmečka igralska družina, ki se nam je topot predstavila že drugokrat ter s svojim odlično uspelim nastopom še bolj potrdila priljubljenost, ki jo uživa med našimi meščani in okoličani. Mariborčanom so ti naši Polonci ostali nedvomno v živem in prijetnem spominu že izza prve igre, ko je ob častni zasedbi ter s primernim uspehom šla preko mariborskih odrskih desk. Bil je to Koržetov prvorojenec »Miciki je treba moža«, o katerem smo že svojčas obširno poročali. Nedeljsko gosto vanje cirkovških diletantov nas je prijetno iznenadilo z drugim Koržetovim delom, to je učinkovito kmečko komedijo s petjem, godbo in plesom v treh dejanjih »Čigav je grunt« ali »Franček se ženi«. Kljub lepemu popoldnevu in številnim drugim prireditvam v mestu in okolici je bilo gledališče prilično dobro zasedeno. Vsi navzoči so z zanimanjem sledili dogod kom, ki so se v vsej kmečki pristnosti in smiselni povezanosti vrstili drug za drugim v lepo oblikovano celoto kos življenja naših Polomcev. Avtor Vinko Kor že, ki se je izkazal kot dober ter izvrsten opazovalec svoje najbližje soseščine, sredi katere živi, je svojim igram vzel snov iz narodovega življenja v vasi Cirkovce na Dravskem polju. Tu je izbral iz sredine našega preprostega polonskega ljudstva like, ki jih je v vsej svoji pristnosti postavil v okvir odrskega dogajanja. Nič olepšanega, nič izumetničenega, nič preveč, ne premalo, vse tako, kakor je v resnici. Potek dejanja se razvija pred nami v tamkajšnjem narečju, v polonščini, kar daje celotnemu prikazu še krepkejši odraz. Igra »Čigav je grunt« ali »Franček se ženi« je doživela lep uspeh ob svoji krstni predstavi na ptujskem gledališkem odru. Pred nami se razpleta dejanje, kos kmečke vsakdanjosti, ki korenini globoko v narodu. V dejanju nastopajo živi ljudje, ki so očuvali izraz vaške prvobitnosti. Prav je povedal njihov režiser g. Anton D e b e n a k, ki je v svojem pismu, naslovljenem na Mariborčane, povdaril, da to ni dobesedno vzeto kakšno igranje, ampak le zaživetje nekaj takHi dogodkov, ki jih hočejo cirkovški diletantje na odru obnoviti kdajkoli ali kjerkoli. V tem leži ona prednost, radi katere so bili cirkovški diletantje našemu Mariboru doslej in bodo nedvomno tudi v bodoče vsikdar ljubi m dobrodošli gostje. Avtor Korže je zajel v dejanje te svoje uajnovejše komedije tri važne, v kmečkem življenju stalno ponavljajoče se dogodke, ki jih naše podeželsko ljudstvo še prav posebno svečano proslavlja. So to žegnanje, koline in krst. Okrog teh dogod kov se suče vse dejanje. V uvodnem dejanju se znajdemo v vaški krčmi krčmarja Arže, kjer se sreča mlado in staro, kjer sledi pesmi živahna, mestoma celo burna izmenjava besed gostilniških gostov, ki prihajajo pravkar od žegnanja. Do vidnega izraza prihaja tu različnost mnenj stare in mlade, to je doraščajoče generacije, v katere ospredje stopa kmečki Zimetov Franček, postaven polonski fant, znan kot osvajalec ženskih src, čigar srce obvisi končno na Katri, hčerki bogate vdove, gruntarce Gradišnice. Z uvodno polonsko pesmijo »Lepo polje, zeleno je« ob spremljavi vaškega harmonikarja nas avtor priklene na oder, tako da pri zasledovanju odrskega dogajanja sploh pozabimo, da imamo pred seboj oder, temveč živimo zatopljeni v prepričanju, da se je pred nami razgrnila zavesa, za katero uzremo kos kmečkega življenja, prepojenega s polonsko frazelogijo, polno šegavosti in bistrih domislic, di dogajanje izredno poživljajo in mu dajejo svojevrstno barvitost. V drugem dejanju smo na domu vdove Gradišnice, ki je za takratne koline počastila svoje sosede z bogato obloženo mizo, na kateri je vse polno želodčnih dobrin in pijače. Ob tej mizi se razvija pogovor, iz katerega povzamemo, kolika skrb tare staro Gradišnico radi njenega grunta, ko se kar ne more sprijazniti z mislijo, da bo na njenem domu gospodaril odslej njen zet, stasiti in »prešerni« Zimetov Franček. Miren razgovor prehaja mestoma v spor med hčerjo in materjo, se pa spet poleže. Franček in Katra se naposled le vzameta. Polonski pesmi »Pijmo ga vsak en glaž« ter »Veseli čas prihaja« poživljata drugo dejanje. V tretjem, to je zaključnem dejanju, se znajdemo v kaj čudni situaciji. Ob krstu malega Frančka se proslavlja ta izreden dogodek v Gradišnikovi hiši. Mlada Zimetovka, hči Gradišnice, se že vsaja nad možem, kakor je pač le pregosto slučaj v življenju. Vsemu sekundira, naravno, tašča. Na dnevnem redu je vprašanje, čigar je grunt in kdo je prav za prav gospodar v hiši. Prepir razdvaja Gradišničin dom. V trenutku, ko se mož postavi na noge, sledi iztreznjenje. Pesem »Za dežjem sončece sije«, harmonika in ples vodijo v zaključno fazo, ki izzveni v besedah: Kaj ste dočakali mati, nov Zimetov rod ste dočakali, novo komando. Zet pa, vesel nad tako nenadnim preokretom v hiši, vzklikne prešerno: Če ljubimo Poljanci, smo nebeško dobri, če se nam pa dete krivica, smo pa tudi hudobni. Kontakt med odrom m publiko je bil skozi vsa tri dejanja odličen. Celotno izvajanje in njegov uspeh je zasluga vseh skupaj. Vsak igra zase svoj dovršen kmečki tip. Vse, od avtorja pa do poslednjega diletanta, je povezano v harmonično celoto. Iz dejanja izstopajo nekatere vidnejše in krepkejše vloge, kakor na pr.: Zimetov Franček (Koržetov Vinko), Gra-dišnica (Napastova Micka), Katra, njena hči (Ekartova Nežka), Arža, vaški krčmar (Pekov Jože) in Vukova Rozika (Jo- žova Nežika), dočim so ostale več ali manj vidne vloge porazdeljene sledeče: Jera, dekla pri Gradišnici (Medvedova Hanika), Draša, hlapec (Ekartov Frane), Kunigunda, žena vaškega krčmarja (Ekar tova Verona), Mirna, vaška babica (Ekartova Micka), Hrastnikov Tonček (Skokov Franček), Kočarjeva Trezika (Jančičeva Lojzka) Grmov Šima, kmečki fant (Primožev Tone), Žalika, kmečko dekle (Savečeva Mimika, (Lizika) Jožova Ka-trca, (Micika) Lešnikova Nežika, prvi godec, harmonikaš (Jeričev Maksi) in drugi godec, klarinetist (Kolbečov Lojzek). Igra »Čigav je grunt« je zdrav m krepek povdarek sodobnega realizma, ki daje vodilno tendenco Koržetovemu ustvarjanju m ki nam v žarki luči osvetljuje tesno ter neporušno povezanost našega podeželskega ljudstva s svojo grudo, ki prehaja iz rok v roke. Koržetova igra, ki je šla preteklo nedeljo preko mariborskih odrskih desk, zasluži vse priznanje, njeni igralci pa pohvalo z željo, da jih kaj kmalu zopet vidimo v našem Mariboru. —an Naihujši sovražnik rjavih hroščev Kakor vse kaže, letos ne bo hudo leto rjavih hroščev. S temi škodljivci, ki jih pozna pač vsak človek, se mnogo peča nemški učenjak dr. Ohaus. Po desetletnem delu je dr. Ohaus zbral zbirko, ki prekaša s svojimi 4000 različnimi primerki vse podobne zbirke. Iz vseh dežel sveta dobiva učenjak te hrošče. Med njimi so takšni, ki se čudovito lepo !e-skečejo. Dr. Ohaus pa še odkriva med njimi neprestano nove skupine. Kmetijstvo je imelo od njegovega raziskovalnega dela že mnogo koristi in zato pošiljajo iz vseh dežel te hrošče v nemško mesto Mainz, kjer dr. Ohaus deluje. Njegove ugotovitve dajejo podlago za borbo proti škodljivcem. Kdor je že kdaj videl na stotine in celo tisoče ogorcev ob eni sami drevesni korenini, kakor se to dogaja ob posebno hudih letih rjavega hrošča, ali kdor je videl drevesa in grmovje, na katerih je bilo dvakrat toliko rjavih hroščev, kolikor je bilo listov, si lahko nazorno predstavlja, kako postane kroščja nadloga pogubna. Roj rjavih hroščev utegne v najkrajšem času uničiti cele sadovnjake. Najhujši sovražniki rjavih hroščev so škorci, ki prežijo s svojo požrešnostjo nanje. Vsaka izmed teh ptic požre na dan po več ducatov hroščev. Zato ni čudno, da stremijo pametne gozdarske uprave in spoznavni kmetovalci za tem, da bi naselili v svoje okoliše čim več škorcev. Tudi vrane so hude sovražnice rjavih hroščev. Tega, kar lahko storijo koristne ptice same od sebe proti škodljivcem naših gozdov in sadovnjakov, ne morejo storiti ljudje, čeprav se zgodi, da šolski otroci v kakšnem okolišu, ki ga napadejo rjavi hrošči, v enem samem dnevu naberejo po več tisoč kilogramov teh škodljivcev. Vsekakor je to koristno, vendar ne zaleže toliko kakor ugonab-Ijanje po škorcih. Vse za Razno birmo svileno blago, venčki, spodnje perilo, nogavice, rokavice, otroške srajce HALO! Kdor želi pristna viška vina in zveže morske ribe. naj pride danes zvečer v gostilno »Otok Vis«, Sodna ul- 16. 3029 OVČJA VOLNA za madraos kg din 19— pri tvrdki »Obnova«. F. Novak. Jurčičeva 6. 2995 Ali že poznate Tobralco" najboljše angleško pralno blago v dražestnih vzorcih H II Maribor. Gosposka W- prinaša Maribor, Gosposka ul. 14 Prodam RADI SELITVE naprodaj jedilnica, mize, sto-ii, dve moderni postelji, ma-drace, skoraj nov pogrezljiv šivalni stroj, železna postelja, z medenimi okraski. Dr- Ver-stovškova ul. 6-H Gorjup--TO3 Zgubljeno ZAUPANIH DIN 200— je zgubil reven, brezposeln delavec od drž. mosta preko Kralja Petra trga do vojaškega skladišča Ob železnici. Pošten najditelj jih naj vrne proti nagradi v upravi »Veternik;*. 3034 Globoko užaloščeni naznanjamo vam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sopvog, oče, tast in stari oče, gospod Franc Denk;. star. hišni posestnik dne 19. maja 1938 ob Vi 13. uri po kratki, težki bolezni, previden s tolažili sv. vere v 60. letu preminul. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 21. marca 1938 ob 16. uri ir mrtvašnice na magdafensko pokopališče. . Sv. maša zadušmca se bo brala 23. maja 1938 ob 6. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, doc 19. maja 1938. Žalujoči rodbini: Denk — Heraog. Brez posebnega obvestila. širite ^Večernik1 Cenika Odzvonili so z velikim, popoldne je minilo. Točno ob pol eni, kot vedno, so pri Ronbinkovih kosili. Friček je zbežal ven, nekam na vrt; Lenka je s služkinjo pospravila, nato pa sedela v prvi sobi. Nedeljsko popoldne ji je bilo najprijetnejši čas. Medtem, ko so stric, teta in Lotinka sedeli v zadnji sobi, je lahko ona v prvi sobi čas porabila po mili volji. Navadno je potegnila iz skrinje kako knjižico in pri oknu, poleti pa na vrtu, čitala z vso dušo, pogosto se je pri tem zamislila in se vdala premišljevanju in prijetnim spominom. Tu ji je bilo najlaže. Takrat je stric Robinek, ko je slekel »Arona«, užival udobnosti mehkega naslanjača pri mizi. Loti je prinesla očetu že nabasano dolgo sadrovko in ognja in papa je pričel puhati oblake dima. Kadil je samo v nedeljo popoldne po kosilu in zvečer; sicer pa nikoli. In ko se je tobak v beli glavici razkadil v sinjesivi dim, je resno iztrkal pivo, in navadno napisal kako pismo. Drugih dni ni žrtvoval. Ko je navadno Lotinka skočila h kateri izmed prijateljic in je mama blaženo zadremala, je »skladal« gospod aktuar pismo. Vse je dobro, kakor se spodobi, premislil, preden je napisal; zato ni ničesar popravljal in stavki so bili izpiljeni, da je bilo veselje poslušati. Seveda je včasih trajalo tudi nekaj tednov, preden je končal pismo; nikamor se mu ni mudilo in korespondenca gospoda Ronbinka je bila majhna. Kadar je napisal, je zbudil svojo ženo, ki ji je glasno čital svoje periode, resne in težke kakor jekleni vitezi. Tako je bilo sleherno nedeljo. Malo pozneje pa je prišel gospod knjigovodja, sam ali z ženo, in začela se ie »zabava«. Treba je še pripomniti o neki znamenitosti v stanovanju gospoda aktuarja. Na steni nasproti Roubnikovem naslanjaču je visela stara slika v temnem izrezljanem okvirju. To sliko je lastnik štel med najimenitnejše v celem mestu, nekoč pa se je celo tako razvnel, da je izjavil: »Naj le kdo išče podobno! V celem češkem kraljestvu je ne najde?« Pa tudi ni bilo čudno! Na sliki je bil vpodobljen kruti Herodež, ki je dal ne- usmiljeno poklati betlehemske otročiče. Naslikana je bila samo njegova glava, vendar tako spretno, da si lahko ves krvavi dogodek videl na njej. Opazovalec je moral seveda stopiti bliže in tedaj je opazil, da je cela glava umetno zložena iz samih otroških teles, tako da so telesca belili otrok sestavljala čelo in lice, telesca črncev pa so služila za brado in lase. Brez dvoma je bilo v tistem času mnogo zamorčkov v Bette-bemu. Na ta umotvor je bil torej gospod .aktuar zelo ponosen in je ni bHo eene, za katero bi ga prodal. Kadar je kadil v naslanjaču, so mu bile oči obrnjene v sliko in gleda! jo je tudi ako je med tem govoril z ženo. Celo kadar je prišel gospod knjigovodja ali kdo drugi, ni gledal njemu v oči tem-več krutega kralja Herodeža. Morda se je tega že tako navadil ali se pa ni mogel nikdar umetnine nagledati. Sicer pa je treba reči, da je bil gospod Ronbinek za svoj urad zelo bogat človek. Premoženja mu ni prinesla žena, ki jo je vzel iz same naklonjenosti in še bolj radi zdravega modrovanja o menih dobrih lastnostih posebno o njenem gospodarskem talentu. Ne bilo bi namreč prav misliti, da je bil gospod aktuar v mladih letih ognjevit in strasten. Saj se sploh ni spreminjal. Njegovi vrstniki so trdili, da je bil pred leti prav takšen kot je zdaj. Naj bo kar hoče, gotovo je, da je svoje .premoženje podedoval po starem stricu polkovniku, ki si je pridobil svoje bogastvo za Napoleonovih vojn. — Tudi današnje popoldne, ko je gospa Ronbinkova od same negotovosti in radovednosti pozabila mirno zadremati, je pisal mož prav mirno kot navadno pismo, in sicer svojemu prijatelju in tovarišu, gospodu aktuarju na gradu in posestvu ri-hemburškem. Razume se, da je pisal nemški, ne morda zato, da bi zametoval materinščino, ampak zato, ker je bil tako navajen in se je znal v nemščini bolj jedrnato in točno izraziti. Gospod aktuar ni bil neprijatelj svoje narodnosti, pa tudi ne prijatelj. Z eno besedo, bil je uradnik z dušo in telesom, udan milostljivi gosposki, gleda na stari, vkoreninjeni red in sovražil novotarije iz dna duše. (Dalje.) Tiska Mariborska tiskarna d.