Slev. Bi
F LlDUOam, v peiex one I4. rama mi Posamezna steuiiRa stane i "50 Din. LelO LB.
Naročnina
ia državo SHS:
na mesec......Din 20
m pol leta ..... . 1M v« celo leto .... .340
m inozemstvo: mesečno.......Din И
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 4«
v inozemstvu.
60
Cene Inserafom:
Enostolpnu petitna vr<» mali oglasi po Din 150 in Dih 2 —. večjt oglasi nnct 45 mm višine po Din 2'50, ' veliki po Din V- In oglasi v uredniškem dele vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan IzvzernSI ponedeljku in dneva pn prazniku ob 4. uri zjutraj
Pošinina уШм v ooiovini
UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6 111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre* jemajo. Uredništvo telefon 30. upravništva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.344 (za inserute) Sarajevo 7.565. Zagreb 39 011. Pruga in Dunaj 24.797.
Streli v hrbet.
Medtem ko »Jutro« dan na dan kleveta Jugoslovanski klub, da je v »tajni zvezi z radikali«, ne da bi doprineslo za to kakršnokoli senco dokaza, ee je v narodni skupščini ob priliki volitve v odbor za konvencije s tujimi državami jasno pokazalo, da Pribičevi-eevo krilo demokratskega kluba uganja napram svojemu načelstvu pasivno re-zistenco. Petina demokratskega kluba, in sicer sami Pribičevičevi pristaši, se je vzdržala volitev. Davidovičev organ »Odjek« pa nam odkriva vzrok tega pojava, pišoč o tajnih intrigah, katere na eni strani plete Pašič, na drugi pa Pribičevič, tla bi sc padec režima preprečil in omogočila druga izdaja zloglasne koalicije med radikali in demokrati, oziroma njihovim centralističnim krilom.
Sedaj je za vsakega popolnoma razumljivo, zakaj glasilo ljubljanskih demokratov vodi ves čas strupeno kampanjo proti SLS in samo proti njej. S tem, če zasejejo nesoglasje med skupine opozicionalnega bloka, oslabe njegovo akcijsko moč in olajšajo Pašiću ter Pribiče-viču njun zahrbtni posel. Demokrati v Sloveniji streljajo torej opozic!onalne-mu bloku v hrbet. Kajti prečanskim demokratom se kar jezijo lasje na glavi, če samo pomislijo na možnost, da bi se kdaj uresničila avtonomija iri da se Slovenija in Hrvatska politično ter gospodarsko osamosvojita, ker bi potem demokratje v prečanskih deželah ne mogli izrabljati več centrale v svoje strankarske koristi. Zato je umevno, da bodo poizkusili do zadnjega vse, da z zahrbtno akcijo onemogočijo prizadevanja Davidoviča in podpro Pašičev režim.
V svojem včerajšnjem zagovoru se »Jutro« skuša tega očitka otresti na svoj stari način, podtikajoč drugim, kar dela samo. Zanimivo pa je, kako si ta list izbira našo stranko za to, da preko nje pošilja signale svojemu šefu. Го je najnovejša, čeprav sama nasebi zelo nerodna metoda »Jutrovcev«. Oni zopet opozarjajo gospoda Davidoviča, na katerega mislijo, ko se obračajo do nas, da »je opozicijski blok brez nas prečanskih demokratov nemogoč«. To trditev podkrepljejo sedaj še s tem, da slikajo to kot neko strašno žrtev od svoje strani in zahtevajo zato, da se blok nato vedno primerno ozira. To se pravi, obstoj bloka je popolnoma od njih odvisen in mora zaradi njih takorekoč hoditi po jajcih, da se mu ne pripeti kakšna nesreča. To je čisto jasen memento gospodu Davidoviću, kajti nas se ta stvar čisto nič ne tiče.
SLS se je spustila z ostalimi opozicijskimi strankami v pogajanja za opozicijski blok s popolnoma odkritimi in poštenimi nameni, kakor je to pri njej samo p o sebi razumljivo. Neobhodni predpogoj je ustvarila demokratska stranka sama, ko je sprejela Marinkovi-čev načrt o samoupravah. Le pod tem pogojem, ki naravno predpostavlja pre-orientacijo demokratske stranke iz centralizma v smeri proti avtonomizmu, je sploh mogoče sedanje sodelovanje opozicijskih strank v bloku. Dokler bo demokratska etranka postopala v tem duhu in se ravnala po tej smeri, bomo lahko hodili skupaj. Ker smo torej že od samega začetka gledali na ves razvoj opozcionalnoga bloka s tega edino stvarnega vidika, se nimamo ozirati na nič drugega, kakor na to, najmenj pa na gospode prečanske demokrate in na njihove centralistične instinkte. To naj opravijo oni s svojo lastno stranko, oziroma stranka z njimi. Če bi jim pa uspelo blok razbiti, še predno je formel-no ustanovljen, naj vedo, da borba za politično in gospodarsko samovlado Slovenije s tom ne preneha — nasprotno da bi se s tem le okrepila in da bi zmaga bila, dasi težja, pa tem popolnejša !
Mi torej gledamo na intrige Pribičeviča—Žerjava veliko mirnejše, nego gledata ta dva moža na akcijo bloka, ki se ne sklada s strankarskimi interesi prečanske demo-hankokracije. Ta mir izvira iz naše trdne in neomajljive na-
Slab dan za radikalno vlada.
OBRAČUN POSLANCA ŽEBOTA Z RADIKALNO VLADO RADI VARANJA ŽELEZNIČARJEV JUŽNE ŽELEZNICE. — BORBA ZA JANKOVICEV PROGLAS NA NAMEŠČENCE JUŽNE ŽELEZNICE.
Belgrad, 13. marca, (Izv.) Danes se je vršila v skupščinski seji zelo živahna debata o interpelaci ji poslanca A g a t o n o -v i č a , ki je zahteval, da naj vlada izplača železničarjem one vsote, ki jim jih dolguje izza okupacije. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec Že bo t. Govornik je naglašal:
Železničarjem v Sloveniji in Hrvatski se godi večja krivica nego onim v Srbiji. Vlada ni varala samo v Srbiji železniških delavcev, temveč posebno v Mariboru, v Ljubl jani, Sarajevu, Zagrebu in drugih prečanskih kra'ih. Sedanji režim vara železničarje na veliko. Tako plačuje vlada železničarje, ki so od prevrata izvrševali naravnost junaške čine za rešitev naše domovine. Kakor v Nišu, tako so tudi v Mariboru in drugih krajih Slovenije pred volitvami Pašićevi agenti obetali, da bo radikalna vlada zvišala penzijo in doklade in je celo za nazaj obljubila nagrado in cenejša živila in podpore, a so vse Skupaj samo grde prevare.
ZGODBA 0 KONZUMU V STUDENCIH.
Minister P e 1 e š je povedal, da je poslal nekemu konzumu v Studencih 75 tisoč Din. Poslanec Ž e b o t pravi, da ta zadruga ne obstoja, ampak jo je predstavljal N a h t i g a 1, ki jo bil nemčur, komunist, socialist, demokrat in sedaj radikal. Dr. J a n k o v i ć je 13. junija 1023 poslal brzojavko, da bo s 1. oktobrom 1923 vlada zvišala plače železničarjem. Govornik pokaže original telegrama. Tri prevare za slovensko železničarje so ta razglas vlade in Jan-kovičeva obljuba ob prevzemu Južne železnice. V lom razglasu (govornik ga poliže ministru) je ministrski svet in dr. Janković posebej, obljubila plače po novem zakonu in ohranitev vseh starih pravic. Pa zopet sama prevare. (Medklic Vesenjaka: Dr. Jan-ković jo mislil na zboljšanje svoje plače). Vlada ni držala ne ene obljube, ampak je oropala železničarje še slarih pravic. Minister Kojić je v zadnji seji finančnega odbora trdil, da ne more plačevati Južnih
železničarjev po novem, ker ni zakonite podlage. To ne drži, v veljavi je še vedno zakonit dogovor med državo in Južno železnico, da se morajo avtomatično zvišati plače Južnim železničarjem, kadar se iste zvišajo državnim. A vlada se ne drži niti svojih oficielnih obljub, niti zakona, niti dogovorov. Že tri predujme dolguje država Južnim železničarjem. Radi teh prevar in radi neznosne bede, r katero je zabredlo želszničarstvo, nima prav nobenega zaupanja do vlade g. Pašiča. Med govorom poslanca Žebota se je dvorana napolnila. Dokazi govornika so vplivali kot mrzli curki na vlad i novce.
.TANKOVICEV PLAKAT.
Po govoru poslanca Žebota je minister dr. Ko j i 6 skušal odgovoriti poslancu. Ko je skušal na točne očitke odgovorili iri je v imenu vlade odklonil očitek, da ,|e vlada varala, je nastal silen hrup v dvorani. Poslanci Jugoslovanskega kluba so klicali ministru: Varali ste ubogo železničarje, osleparili ste jih za stare pravice in za nove. Porlanec Žebot razvije veliki J a n k o v i ć o v proglas na slovensko železničarje z dne 31. avgusta 1923. Okoli klopi Jugoslovanskega kluba je nastala velika gneča. Radikali so hoteli Žebotu iztrgati plakat. Ž o b o t, Vesenjak, K u -1 o v e c in ostali poslanci opozici je so končno potisnili vladne poslance v stran. Že-t> o t in Vesonjak kličeta: To je jasen dokaz, da Pašićeva vlada vara in ta proglas je dokaz, kako ste ogoljufali uboge železničarje. Oglejte si ga! Minister ohmolkne, ne more govoriti naprej. Ministru in radikalom mc ijo poslanci pod nos Jankovičev lažniv proglas. Poslanci vseh strank se zbirajo in opozicija kliče vladi: Evo vam dokaza, kako ste postopali. Veliki plakat roma po dvorani. Dr. Jankovi*' si je od daleč ogledoval borbo, ni pa upel ziniti niti he-sodice. Zginil jo iz dvorane. Po govoru poslanca Žebota je predlagal minister Kojič prost prehod na dnevni red.
Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne.
MANDATI RADIČEVIH POSLANCEV VERIFICIRANI.
Belgrad, 13. marca. (Izv.) Prva točka dnevnega reda današnje seje narodne skupščine jc bila razprava o poročilu verifikacijekoga odbora glede Radičevih mandatov. To poročilo je bilo brez debate in soglasno sprejeto. Na ta način jo verificiranih 20 poslanskih mandatov HESS, čijih poverilnice so bile izročene.
RADIČ ODLOČI O ODHODU POSLANCEV HRSS V BELGRAD.
Zagreb, 13. marca. (Izv.) Vesti o takojšnjem odhodu Radičevih poslancev v Belgrad, ki. so se v tukajšnji javnosti pojavile, so še prezgodnje. Nocoj bo odpotoval na Dunaj podpredsednik HRSS g. Predavec, da poroča Radiču o svojem delu v Belgradu in sploh o javnih dogodkih. G. Predavec se bo vrnil v soboto zjutraj in prinesel seboj nadaljna navodila od Radiča za predsedstvo HRSS, zato jo izključeno, da bi poslanci HRSS pred vrnitvijo g. Predavca odšli v Belgrad. Trdi se dalje, da pred vrnitvijo g. Predavca ne bodo izročili nadaljnjih 30 poverilnic, marveč da jih bo v soboto g. Predavec osebno nesel v Belgrad.
GIBANJE HPS.
Zagreb, 13. marca. (Izv.) Včeraj »'n odpotovala v Hercegovino predsednik vatske pučke stranke B a r i č in podpredsednik dr. Janko Š i m r a k. Prihodnjo ne-
čelne orientacije, ki vidi pred seboj samo en cilj: politično in gospodarsko avtonomijo Slovenije, ki se bo dosegla na ta ali drugi način. Лко bi se demokratje premislili, oziroma uplašili ljubljanskih fanatikov, bodo to storili samo v svojo škodo. Z zmagovite poti samoodločbe in samovlade Slovencev in Hrvatov bo prejalislej pomedena vsaka ovira-
deljo sc bo namreč vršila v Mostarju seja pokrajinskega vodstva HPS za Hercegovino. Po seji vodstva bosla imela več sestankov po Hercegovini, nakar bosta šla v Dalmacijo, kjer sc bo istotako vršilo več sestankov.
Odbor za proučevanje konvencij.
Poslanec dr. Hohnjec za odškodnino štajerskim posojilnicam. — Minister dr.
Ninčič o razmerju do Bolgarije.
Belgrad, 13. marca. (Izv.) Odbor za. proučavanje bolgarske konvencije in diplomatskih zgradb bivše avstroogrske monarhije je imel danes nvojo prvo sejo. Najprej se je razpravljalo o protokolu, s' katerim se rešuje vprašanje pripadnosti oziroma lastnine poslaništev in konzulatov v Srbiji in Čini gori. Pri tej priliki je dr. Hohnjec kritiziral razne konvencije, ki so bile sklenjene med našo in avstrijsko vlado ter pripomnil, da so nekatere določbe posameznih konvencij zlasti o naših denarnih zahtevah v Avstriji našemu ljudstvu napravile veliko škodo. To zlasti z premoženjsko relacijo inod avstrijskimi predvojnimi kronami in sedanjim dinarjem, namreč .100 : 8, s čemur je bila slovenskim posojilnicam napravljena ogromna škoda. V raša vlado, ali bo skrbela za to, da se bo škoda od strani naše vlade popravila. Nadalje govori o donavskem paro-brodnem društvu (Ponaudampfschif -fahrtgeBellschafft). Doč'm sta si sedanja Avstrija in Mažarska znali pravočasno s j>ogodbami zagotovili pristanišča z vsemi pritiklinami, se to ni zgodilo od strani nnš<> države. V senžerinenski pogodbi v to svrho predvidene konvencijo še vedno niso sklenjene. Zastopnik mini stra zunanjih zadev poslanik dr. Ry-b a f je odgovoril na to pritožbo, češ da je dunajska uarobrodna družba Doobla-
stila svojega ravnatelja v Zemunu za t,r razgovore. Ko je prišel na sejo dr. Nin čič je dr. Hohnjec zopet stavil vprašanje, ali !k> vlada kmalu izpolnila svojo obljubo, ki je bila parlamentu dana od strani vlade s sprejemom resolucije o odškodnini, ki jo bo država dala posojilnicam. Minister je izjavil, da je vlada še vedno na stališču svoje dane obljube odnosno s sprejemom resolucije sprejete dolžnosti. Ministrski svet bo v posameznih slučajih, ko bodo posojilnice predložilo vladi svoja poročila in zahteve, sklepal o načinu in višini odškodnine. Nato jo bilo sprejeto, da se predloženi protokol glede diplomatskih zgradb pošlje pred narodno skupščino v obliki zakonskega predloga.
Nato se je prešlo na konvencije z Bolgarijo. Minister Ninčič je izjavil, da se je naša vlada sporazumela z bolgarsko vlado o vsoti, načinu in rokih plačevanja. Prične naj se s 1. aprilom tega leta. Bolgarija bo plačevala v gotovih novcih in obveznicah, ostalo v na turi: v žitu in premogli. Vlada še ni predložilo odboru besedila sporazuma, zato se o njih ne razpravlja. Vendar je posl. Vesenjak v imenu Jugoslovanskega kluba uporabil priliko in zahteval pojasnila o odnošajih med našo in bolgarsko državo. Označil je Macedonijo kot bolno točko, ki ovira normalni razvoj in še bolj zaželjene prijateljske odnošaje. Krivda je v naši upravi, njeni korupnosti in nesposobnosti, ki ustvarja nesigurnost oseb in imetja. Vzrok pa so tudi čete makedonstvu-jiiščih in mi zahtevamo, da jih Bolgarija ne podpira, in tudi hočemo, da se to vprašanje prijateljsko reši, da ti večni spori vendar enkrat prenehajo. Vpraša nadalje ministra, ali jo resnica, da makedonstvujnšči pripravljajo napad v prvi polovici aprila, da li obstoje zanesljiva poročila ali samo domneve, in kakšne korake je podvzel, da se to mirnim potom prepreči. Dr. Ninčič jo obširno odgovarjal, obljubil pa je podrobni ekspoze o tem vprašanju in o drugih zunanjih političnih problemih pri obravnavi njegovega proračuna, ki prido na dnevni red v parlamentu.
V kolikor smo zvedeli, je minister bi« stveno izvajal, da gre vladina politika v principu za to, da ustvari normalne odnošaje in da obstoja enako mišljenje pri veliki večini bolgarskega naroda, k jer se zelo pojavlja težnja pri velikem delu tamkajšnja javnosti, ua bi prišlo do prijateljskih in prisrčnih odnošajev med obema narodoma. Izjavlja, da makedonstvujnšči delajo obširne priprave, kakor lani, toda akutne nevarnosti in zapletljajev ne pričakuje, ker so velesile tozadevno posredovale v Sofiji, in ker je naša vlada resno opozorila bolgarsko vlado. Končno je naša vlada na našem ozemlju ukrenila vse potrebno za vso even-tualnosti. Zapletljaji bi mogli nastopiti v slučaju, če bi se makedonslvujušči uveljavili v Makedoniji in povzročili stanje, ki ga mi ne bi mogli trpeti. Apelira na poslanco, raj nc vztrajajo na obširnem ekspozeju, ker isti kmalu sledi. Nato je bila seja zaključena.
Komunike o trgovskih pogaja
Belgrad, 13. marca. (Izv.) O današnji seji za trgovinsko pogodbo z Italijo je bil izdan sledeč komunike: >Četrta seja prve sekcije jc nadaljevala debato o vloženih naših protipredlogih. Nekatere so sprejeli, nekatere so pa prepuščene, da jih še pro-uče in d,-, se o njih razpravlja v plenumu«. Na seji se jo tudi danes ponovno razpravljalo o tranzitnem blagu. Pri razpravi o tem, katero blago je smatrati kot tranzitno in katerega nc, sc je pojavila precejšnja diferenca, ker so Italijani glede proglasitve tranzitnega blaga zavzemali precej eksklu-zivno stališče. Ker je bilo treba utrditi tudi različne postavke, ki so ostale nerešene, in ki se rešujejo v tretji prometni sekciji, sc bo to rešilo, v koliko in kako bodo posamezne točko rešene s prometno konvencijo in konvencijo o tranzitnem prometu. Razprava o naših naknadnih spremlnjevalnih predlogih se vrši istočasno. Sicer pa vlada pre-ccj optimistično razpoloženje in to v krogih naše delegacije, kakor v krogih italijanske, iii so zelo zanima za potek političnih dogodkov in sedanjo krizo, katere razplet bo imel vpliv na končno rešitev vseh tekočih
SLOVENKO, Hn« 14. marca 1924.
Ster. 62.
vprašanj, katere rešuje delegacijo. Zanimivo je zabeležiti, da je italijanska delegacija precej v skrbeh in se zdi, da je od režimo g Pašiča precej okrepljena v svojih agresivnih namenih.
VLADNA SEJ
Belgrad, 13. marca. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je vlada razpravljala o tekočih poslih in o političnem položaju. Poslanik Hakić, ki je danes prišel iz Sol i je, je kralko poročal o razmerah v Bolgariji.
PRELOŽITEV VOJAŠKIH VFOKLICEV.
Belgrad, 13. marca. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba Bed j a n i Č je danes interveniral pri ministru za vojsko proti odredbi, da bi morali rekruti nastopiti vojno službo ravno na veliki petek, torej neposredno pred veliko nočjo. Zahteval je, da naj se nastop vojne službe tem rekrutom preloži na poznejši čas. Vojni minister jo z ozirom na lo intervencijo ukrenil takoj, da se rekruti vpokličejo 11a vojno dolžnost šele 25. aprila.
INVALIDSKI ZAKON.
Belgrad. 13. marca. (Izv.) Danes je minister za socialno politiko dr. Dušan Peleš sprejel časnikarje in jiin dal zelo obširen ekspoze o načrtu invalidskega zakona, ki je predložen narodni skupščini. O načrtu so izprogovorimo.
STANOVANJSKI ZAKON.
Belgrad, 13. marca, (izv.) Minister za socialno politiko dr. Peleš je danes izjavil časnikarjem, da bo stanovanjski zakon, čigar veljavnost poteče z 31. decembrom 1У24, podaljšan še za 3 mesece. Med tem časom bo ministrstvo za socialno politiko skušalo najti kako drugo novo rešitev stanovanjskega vprašanja.
DEMENTI SPORAZUMA MED VATIKANOM iN ITALIJO.
London, 13. uiarca. (Izv.) Reutcr poroča, da v angleških vladnih krogih nič ne vedo o kakem sporazumu med italijansko vlado in Vatikanom. (Za poznavalca odnošajev med Vatikanom in Kvirinulom je povsem jasno, da kakega njunega sporazuma v najbližjem, nionia celo v tlogledneui času ni pričakovati. Zato objavljamo gornji demanti le, ker je »Slov. Narod« objavil sedaj demontirano napoved o tem sporazumu. Op. tj red.)
PORAZ ANGLEŠKE VLADE.
London, 13. marca. (Izv.) Pri debati o vojnem proračunu je bil predlog vlade, naj se seja nadaljuje do 11. ure ponoči, s 235 glasovi proti 207 odklonjen. Konservativci so vzklikali: Demisijoni-rati- Vendar pa vlada temu porazu ne pripisuje vitalnega pomena in ne bo demisijonirala.
NOV TIP ZRAČNEGA BRODOVJA.
London, 13. marca. (Izv.) Državni pori tajnik za zračno brodovje je izjavil v parlamentu, da bo Anglija začela graditi letala nekega novega tipa, kjer bodo vsi leseni deli nadomeščeni s kovina-stimi. Nove vrste letala bodo mogla uspešno sodelovati z mornarico.
DOLARSKO POSOJILO FRANCIJI.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Morganov sindikat je dovolil francoski državni banki 50 miljonov dolarjev posojila.
RAZPUST NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Berlin, 13. marca. (Izv.) Danes se je prebral v državnem zboru dekret pred-
sednika o razpustu. Desnica je ploskala.
Nato jo predsednik zasedanje zaključil.
POLJSKI OBISK NA DUNAJU.
Dunaj, 13. marca. Včeraj sta prišla na Dunaj poljski minister za trgovino
Kiedron in poljski poštni generalni ravnatelj v družin jtečjega števila poljskih veleiudustrijalcev, da vrneta nedavni obisk avstrijskega ministra 7.1 trgovino dr. Schiirffa v Varšavi. Pri loj priliki bodo nadaljevali pogajanja za neke carinske olajšave, ki močno otežujejo izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov na Poljsko.
RUSIJA NAJ ZAPUSTI MONGOLIJO.
Peking, 13. marca. (Izv.) Kitajska
vlada je sporočila ruski vladi, da jo prizna pod pogojem, da Rusija zapusti Mongolijo.
NOV KALIF.
London, 13. marca. (Izv.) Iz Jeruzalema poročajo, da je kralj Hussein sprejel kalifsko čast.
VELIKA RUDNIŠKA NESREČA.
Salt-Lake-City, 13. marca. (Izv.) Iz rudnika so potegnili še 13 rudarjev. Bojazen obstoji, da so prišli vsi v rudniku zaposleni delavci ob življenje.
POBEGLI BANKIR.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Za bankirjem Simonom, ki je pobegnil z 20 iniljo-ni frankov dolga, je policija izdala tiralico. V njegovih blagajnah v Parizu niso našli niti vinarja.
BANKIR OBSOJEN RADI ŠPIONAŽE.
Bruselj, 13. marca. (Izv.) Zaradi špijonaže je sodišče obsodilo bankirja Kira na 12 let ječe.
VELIK VIHAR V AMERIKI.
Newyork, 13. marca. (Izv.) Ob oba-lih državo Maine divja velik vihar. Do-zdaj je poginilo 200 ljudi.
Mednarodni položaj.
Med Francijo in Anglijo se za kulisami pletejo važna pogajanja. Zdi se, da sla s t* Anglija in Amerika obvezali, da pomagata sedanji gospodarski krizi v Franciji z dovolitvijo večjega posojila, ako Poincare odneha v nekaterih vprašanjih mednarodno politike. Da je francoska vlada res odnehala, na to kažejo mnoga znamenja. Celo »Tempe«, ki navadno podaja mnenje zunanjega urad«, graja politiko, katera je stremela za tem, da se meje Francije pomaknejo do Rena. Zdaj gre samo za to, kakšne politične garancije hoče Anglija Franciji nuditi, da bo varna pred bodočim eventuelnim dvigom Nemčije. Sicer pa izgleda, da se bo reparacijsko vprašanje vendar enkrat pomaknilo z mrtve točke.
Aktualno postaja tudi vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov. Francija temu načeloma nič več ne nasprotuje; gre zgolj za izvestne predpogoje. Pač pa je zelo dvomljivo, ali vstopi v Društvo narodov Rusija, ki hoče, da se preje poravnajo z njo vsa sporna vprašanja tako politične kakor gospodarske narave.
Zaenkrat je kurs francoske politike Rusiji zelo nasproten. To dokazuje tudi po francoskem parlamentu izvršena ratifikacija pogodbe z Romunijo, po kateri se Besarabija priznava kot del romunskega kraljestva. To bo v Rusiji zbudilo veliko ogorčenje in sicer po pravici.
Združen! napredniaki in Kmetijska družba.
»Kmetijski liste z dne 12. t. ra. ee silno boji, da bi prešla Kmetijska družba iz rok njonih strankarskih oblastnikov v oblast slovenskega kmeta. Na dolgo in široko poziva svoje pristaše na boj. Posebno štajerske svoje somišljenike navdušuje, da morajo »vsi na delo in na plane. Do 31. marca, piše, »je še čas, da vpišemo toliko novih članov, da bomo imeli med Štajerci večino. Vsi morajo storiti svojo dolžnost in uspeh je zagotovljen«. Naše pristaše zmerja s »kulukarji«, kakor so to storili samostojneži že tudi v svojih okrožnicah, ki so jih razpošiljali v zadevi Kmetijske družbe. Povzpne se končno celo do mogočne besede: »Kmetijska družba mora ostati v rokah slovenskega kmeta.« Ta odlomek slovenskih kmetov ali bolje kmetskih magnatov in bivših kmetskih oderuhov hoče igrati naenkrat — slovenskega kmeta. Tisoči in tisoči kmet-skega ljudstva so jim glasno in končnove-ljavno povedali pri zadnjih volitvah, da ne marajo s temi centralističnimi izdajniki slovenskih koristi imeti nobenega stika več, pa se ti predrznost postavi v pozo — reševalca slovenskega kmeta. Kaj mislite, da je naša javnost pozabila, da vas, ki danes pravite, da ste slovenski kmetje, niti toliko ni, da bi bili rešili s količnikom svojega voditelja, ampak je moral dobiti šele po milosti volilnega ostanka svoj mandat? Pravi slovenski kmet bo pomedel, bedite prepričani, s temi laži-kmeti tudi pri Kmetijski družbi. Tu ne bo pomagalo nobono kričanje in ne zmerjanje, v katerem ste rav-notako veliki kakor v dobri upravi majhni. Časi razbijanja občnih zborov so enkral za vselej minili!
Poziv »Kmetijskega lista« našim poslancem, da bi na njegove izmišljotine odgovarjali, je velika naivnost, katero pač moreio prenesti samo bralci, ki povsod vidijo samo »klerikalizem«. Predno hočete kakega odgovora, bi vendar morali povedati, kateri poslanec je v kaki pritožbi navajal kako neresnico!
Tega doslej še nismo slišali. 1'ravtako na lažnivo modrovanje o Gospodarski zvezi in njenih bivših uradnikih resen človek ne more pričakovali odgovora. Kako bedasto, : spravljati Gospodarsko zvezo z volitvami v i Kmetijsko družbo, vidi javnost lahko najbolje iz izmišljotine »Kmetijskega lista«, da gospodari v Gospodarski zvezi profesor Jarc, dočim ni tam niti član načelstva niti nadzorstva. Kdo naj še vzame take vpijate za pametne?
Boj za Kmetijsko družbo, ki ga sedaj vodijo liberalni listi proti ogromni večini slovenskega kmetskega ljudstva, ki stoji v naših vrstah, nam najbolje odkriva, da vsa njihova borba ni borba za koristi slovenskega kraeta, ampak borba za moč slovenskega svobodomiselstva. Ni zgolj slučaj; da je isti dan, ko so razpošiljali »Kmetijski listt tudi njegov večji brat »Jutro« stopil na okope, da brani »napredno seljaštvo«. To priliko uporablja dr. Žerjav, da končno-veljavno prisili takoimenovano »samostoj-neže«, da se odpovedo tudi svoji navidezni samostojnosti in v interesu naprednosti vidno uklonijo svoj tilnik pred demokrati. Skupen boj proti resničnim interesom slovenskega kmeta je združil slovenske centra-lisie kakor jih je združil 29. junija 1921, ko so skupno glasovali za centralistično ustavo v Belgradu. »Jutro« priobčuje del neke okrožnice, da s tem opozarja svoje bralce na »klerikalno«: nevarnost, ki preti skupni interesni točki obeh naprednih skupin. Mi bi želeli, da priobči dobesedno tudi prvi del. Ta bi pokazal, da ве prav nič ne
Anton Lajovlc:
Slovanska glasba v Zagrebu.
Dočim Hrvatje po svojih političnih predstavnikih bijejo boj, ki je karakterizirau po abstinenci in pasivnosti napram onim državnim potrebam, ki kulminirajo v vprašanju, v kaki formi naj je organizirana naša država, je zanimivo videti, kako isti hrvaški narod po svojih umetniških predstaviteljib gre neko svojo posebno pot. Instinktivno zanemarjajoč menjajoče se fa/.e dnevne politike, se drži neke mirne, daleč vnaprej segajoče linijo, ustvarjajoč in ubirajoč uovo pot duševnega zbližanja duševnih individualitet Slovencev, Srbov in Hrvatov. Za to smer so prav značilni programi zagrebških koncertov, ki vselej, kadar prinašajo jugoslovensko glasbo, z jednako ljubeznijo objemljejo slovenske, srbske in hrvaške stvari. Tako se je meni samemu pripetilo, da so v koncertu pevskega društva >Li-einskega« nekatere moje pesmi doživele svoje sploh prvo izvajanje. Tudi druga pevska društva se držijo brez izjeme iste smernice. Ko je »Kolo« praznovalo 60 letnico svojega pevskega obstanka, se je dičilo s programom, obse-gajočim hrvaške, rsbske in slovenske pesmi.
Hrvaški »Glasbeni zavod« prireja letos že IV. sezono svoje lakozvane »Intimne večere«, to so komorne prireditve, ki se vrše vsak petek in katere nudijo zagrebškemu občinstvu za jako inal denar najrazličnejših glasbenih užitkov. Seveda tudi »Glasbeni zavod« propagira v prvi vrsti jugoslovansko glasbo. Kar razen
tega njegove programe karakterizira, je princip modernosti. Zagrebčani so v teh koncertih imeli priliko slišati najnovejšo muziko angleško, špansko, francosko, laško in nemško, zastopano po imenih, ki so pri nas lahko rečem povsem neznana. Seveda je »Glasbeni zavod« pred vsemi temi kulturami še z večjim po-vdarkom gojil slovansko glasbo, zlasti pa našo domačo. Naravno je torej bilo, da je v tej dolgi vrsti znamenitih prireditev prišel na vrsto dne 7 .marca 1924 večer, ki je prinesel 3 jugoslovanske nove kvartete, in sicer kvartet Antona Dobroniča: »Pesem sorodnih duš«, dalje kvartet našega Lucijana M. Skerjanca in pa končno kvartet Kazimlrja Krencdiča.
Imajoč neke glasbene posle v Zagrebu, nisem hotel zamuditi te prijetne prilike in šel sem h koncertu v prepričanju, da najdem vse polno publike, radostno vzhičene nad mlade-niškim razmahom naše glasbe. Glede mlade-niškega razmaha se nisem zmolil, — toda — publike je bilo pri koncertu le prav malo. — Obstojala je skoro edino iz glasbene kolonije zagrebške in bila torej tem odličnejša.
Stališče zagrobške široko publike napram domači umetnosti je pač tako, kakor povsod drugod. Njegova karakteristika je nezaupanje v domačo produkcijo in pa neorijentiranost v umetniških stvareh. Občinstvo želi avtoritativne sodbe in se samo na taki bazi brezskrbno udaja užitkom. Zato je rada predvsem navdušena takrat, kadar dobi predse umetnino ali umetnika, priznanega že drugod, zlasti v tujih kulturnih ceutrih. Stoječ na stulišču inter-nacijonalizma, rada meri vso domačo produk-
cijo na delih mojstrov iz tujih že priznanih kultur in je v tem popolnoma konsekventna, če zre na produkcijo mladega naroda z iro nični mnasmeškom in najmanj pa z desinte-resiranostjo.
Seveda v očigled temu nikakor ni treba, da bi domači tvorci izgubljali svoj optimizem, ker ni dvoma, da se da taka apatija občinstva polagoma le izlečiti, kakor hitro je diagnoza bolezni pravilna.
V tem koncertu se je kvartet našega mladega Skerjanca prav lepo prezentiral, občinstvo ga je sprejelo jako prisrčno in lahko rečem, da je Skerjanc s svojim delom stopil kot vreden tovariš v krog obeh Isti večer izvajanih hrvaških skladateljev Dobroniča in Krenedl-ča. Kot v Ljubljani je zlasti močan vtis napravil škerjančev II. stavek. Po koncertu se mi je neki zagrebški niuzik izjavil o Škerjancu tako nenavadno laskavo, da sta bila s to izjavo Dobronič in Kreuedič skoraj v senco postavljena.
Krenedič in zlasti Dobronič sta gotovo znamenita pojava v naši glasbi in z veseljem lahko konslatiram, da je bil nivo ce»cga večera v kompozitoričnem pogledu jako razveseljiv ln najlepši razvoj v bodočnosti obetajoč.
Dobrouičev kvartet bomo v aprilovem koncertu Filharmonične družbe ljubljanske Imeli priliko slišati. Poskue Filharmonične družbe poživiti duševno komunikacijo m^d Zagrebom in Ljubljano, upam, da bo vedel do prav plo-donosnih rezultatov.
Boljševiška revolucija jo za zuaten del luškega naroda, zlasti za velik del niegove iut*
motimo, kje bo prave koristi kmetskega ljudstva.
Komaj majhen drobec predstavljajo na. sprotniki med slovenskim kmetom, zato mora bili njihovega bahaštva konec. Res so bolj agresivni, ker eo bili navajeni, da jim je priprost kmet služil in nosil svoje borno l.fujcurjo v njihove gostilno, prodajalne in mesarije; res imajo za seboj močno časopisje, ki obdelava slovensko javnost v njihovem smislu; res imajo močno zaslombo v razdelitvi podružnic, ki služi njihovim namenom, toda vedo naj, da jo naše ljudstvo toliko zavedno, da se ho ob tej zavednosti našega kmeta razbil vsak odpor »naprednega bloka«.
Naši somišljeniki na deželi naj svoje delo ob teh napadih, lažeh in zavijanjih nasprotnikov podveje.
Od oblasti pa pričakujemo da bo objektivna. Več nismo nikdar zahtevali. Nikakor pa ne gre, da oblast mirno gleda, da njen zastopnik pri Kmetijski družbi igra pokrovitelja SKS istočasno, ko »Kmetijski list«, glasilo SKS, vpijo in laže, »da so klerikalni tigri delali z radikali politično kupčijo« s Kmetijsko družbo. To vpitje nasprotnega časopisja je prav sumljivo in nas spominja na pregovor: držite tatu!
Be!e?ke.
Prv.i stran — hokuspokus — tretja stran. Na prvi strani piše včerajšnji »Slov. Narod«: »Avtonomizem klerikalne stranke je najboljši dokaz za tisto politično resnico, da često stranke rodijo programe in ideje«. Po tej teoriji je torej rodila avtonomizem SLS, ki jo menda misli z označbo »klerikalna stranka«. Sedaj pa pride majhen hokuspokus, list se obrne in bralci ostrme, ko berejo na tretji strani: »Prvo leto po ujedi-njenju smo opažali tudi pri nas že močan pokret k preorijentaciji (v velesrb etvo). — In ta proces bi se bil naravno razvijal v pravilni smeri, ako bi ne bila nanj s surovo roko posegla slaba državna uprava, ki je s svojo naravnost feno-menalno nesposobnostjo in nerodnostjo v najkrajšem času uničila to, kar so zgradili... redki spoznavalci in ozna-njevalci jugoslovensko misli.« — Zdaj pa ne vemo, kdo je tedaj rodil avtonomijo: Ali »klerikalci«, da bi zavladali v deželi, ali »fenomenalno nesposobna in slaba državna uprava? S hokuspokusom se na to vprašanje ne da odgovoriti. To zna samo »Narod«.
»Long is the way« (Daleč je pot...) se začenja neka angleška vojaška pesem in »Narodov« član kar od 14. t. m. jo navaja, češ, dolga je še pot do avtonomije. Mi pa pravimo, da je še dolga pot, preden bo »Narod« srečala pamet. Kajti razlogi radikalov, ki jih zopet navaja zoper avtonomijo, so jako nespametni. Pravi, da avtonomija da absolutno premoč SLS v Sloveniji. Čuden argument. Ali ne bo tudi v avtonomno urejeni državi vsaki stranki svobodno potegovati se za mandate ljudstva t Ce torej demokrati mislijo, da jih avtonomija ubije, potem je to le dokaz, da brez pomoči srbskega režima sploh ne morejo obstojati, ker niso vkoreninjeni v slovenskem ljudstvu. Demokratski politični člankarji ne pomislijo, kakšno spričevalo ubožnosti dajo s tjikim priznanjem sami sebi. »Narod« piše dalje, da bi avtonomija ubila narodno gospodarstvo. Ce se spomnimo, kako je taisti list priobče-val še nedavno članke gospodarskih strokovnjakov, ki dokazujejo ravno nasprotno, se moramo pač vprašati, ali ni »Narod« že sploh ob vsako pamet? To je vendar čudno, da ravno avtonomistič-
ligence, pomenila silno krut udarec in ga pognala v emigracijo. Ruska inteligenca se je razkropila po celem svetu in poplavila zlasti zapadno Evropo. Toda kakor je emigracija bila za rusko inteligenco bridka, tako je bila velikega pomena za duševni razvoj onih narodov, zlasti slovanskih, ined katerimi se je naselila emigrirana ruska Inteligenca. Ta je namreč prinesla s seboj ono veliko rusko kulturo, ki je bila dotlej zapadnira narodom skoraj povsem nepoznana. Vpliv ruske glasbe, ki jo je emigracija prinesla s seboj, je zlasti videti v obeh državnih gledališčih naših v Belgradu in Zagrebu ln precej tudi pri nas v Ljubljani. V Belgradu tvorijo jedro opernega solističnega personala skoro le Rusi in v Zagrebu se vpliv ruske emigracije pozna zlasti v repertoarju.* Zagrebška opera je tekom zadnjih let na izredno dovršen način predstavila svoji publiki najznamenitejša ruska operna dela, ki so bila pod bivšo Avstrijo vsled tedanje nemške kulturne politike pri nas popolnoma neznana. Do tedaj so se v Zagrebu kot tudi pri nas izmed ruskih oper izvajale samo opere Cajkov-skega, katerega je bil aprobiral Dunaj, kot tačas za nas in za Zagreb merodajni kulturni center. Dajale so se tačas Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin« in »Pikova dama«. Sole prevrat in ruska emigracija nam je prinesla pristnih ruskih glasbenih del. Zakaj Čajkovski je sicer močna glasbena osebnost, vendar
• Tako so boljaeviki s kruto in trdo roko, raz-bivši rusko inteligenco, po isU inteligenci razsejali seme ruske kulture pr vsej sapadni Evropi in jo blagoslovili z njun. Skrivnostna funkcija revolucije!
uo ali federalistično urejene države, kakor so ftvica ali Amerika ali Anglija tako sijajno gospodarsko napredujejo. Po »Narodovi« logiki bi morale že davnej propasti. »Narod« straši tudi s tem, da bi v avtonomistični Sloveniji postala ljubljanska univerza katoliška kakor ona v Lilleu!« Mož še no ve, da obstoja katoliška univerza v Lovanju. Sicer pa demokratom kaj mnlo pristoja jemati v »zaščito« ljubljansko univerzo, zoper katero so od samega začetka rovali in še rujejo, ker je njihovim posrbljeval-nim, protislovenskim in robskim namenom napoti. Imenitna £a je tudi najnovejša »Narodova« iznajdba, da namreč »avtonomija pomeni samoumor slovenskih manjšin v inozemstvu!« Menda v Braziliji ali na Kavkazu! Je res zabaven ta »Narod«, zlasti kadar so trudi za vsako ceno, da rešuje kot demokratsko glasilo radikalski režim.
»Slovenski Narod« — separatist! V svoji današnji številki piše »Narod« v uvodniku o slovenskih na rodni h manjšinah v naši državi, ki da bi bile v svojem narodnem obstoju ogrožene, če se v Sloveniji izvede avtonomija. Piše za Slovence na Hrvatskem, seveda pa velja to tudi za one, ki živijo v Srbiji. »Narod« torej, ki je do danes tajil vsako posebno slovensko narodnost v naši državi, se je zdaj naenkrat postavil na stališče »avtonomislov«, »fe-fleralistov« in »separatistov«, da obstoja poseben slovenski narod v naši državi in celo slovenske narodne manjšine! Kaj bo rekel Pašić ali pa dr. Ninčič, ki je pojem kakšne narodne manjšine v okviru »jugoslovenstva« nedavno v skupščini tako ogorčeno odklanjal? Kaj bo reklo »Jutro«, kaj demokrati sploh? »Narod« piše o slovenskih narodnih manjšinah, ki jih ogrožajo Hrvati ali pa (smiselno) Srbi! To je vendar revolucija v »Narodovem« uredništvu, to je državno-pravni prevrat v »Narodovih« možganih, to je — izdajstvo jugoslovenstva! — Pri »Narodu« je pač vsak dan mogoč kak politični saltomortale, največji pa, če hoče braniti centralizem, jugosloven-stvo in Pašičev režim s lezo, ki jo vsak dan pobija.
»J utrov« dokaz. Na naš poziv, naj »Jutro« doprinese en sam dokaz, da sveta stolica rned svetovno vojno ni bila nevtralna, je to glasilo slovenskega fra-masonstva najprej navedlo nekaj stavkov iz Masarykove vojno-propagandi-stične knjigo »Nova Evropa«. Ker pa Masarjkove proste trditve niso noben dokaz, je moralo poseči zdaj po drugem. Navaja nek shod dunajskih krščanskih socialcev, na katerem je grof Rescquier govoril za vojsko proti Srbiji. To jc dokaz za to, da Vatikan ni bil nevtralen? Ali je bil papež leta 1914. grof Rese-
Juicr? Ali se kurija nahaja morebiti na »unaju? Ali so avstrijski krščanski so-cialci katoliška cerkev? Pa tudi katoličanom sploh se ne more naprtiti odgovornost za svetovno vojsko. Odgovorni so zanjo protestantovsjd Viljem, stari liberalec Franc Jožef, pravoslavni samodržec Nikolaj, framnson Poincare, anglikanec Asquith in, če hočete, šo ameriški protestantski ali metodistični ali kvekerski državniki. Saj vemo, kako malo ali nič je imelo ljudstvo odločevati in kako da se je svetovna vojska zasnovala zgolj v tajnih kabinetih brezbožnih zastopnikov internacionalnega veloka-
fitala in protikatoliškega imperializma, apež Pij X. pa je prvi dan vojne glas-
pa se v njem na skrivnosten način mešata ruska nota in zapadnjaški d t'h, kateri v nekaterih delih Cajkovskega celo prednjači. — Po prevratu je zagrebška opera prinesla »Snegii-ročko« od Rimskega-Korzakova, pravljično opero, prežeto ruskega narodnega duha, daljo »Kneza lgora« od Borodina in kot posebno znamenitost balet »Petruška«, od najslavnejšega sedaj živečega ruskega skladatelja Igora Stavinskega in pa balet »Tamaro« od M. Ba-lakireva.
Slednji dve deli sem imel priliko slišati v zagrebški operi kot sledeči večer po zgoraj opisanem jugoslovanskem komoruem večeru. Moram reči, da sem dobil od »Petruške« Stra-vlnskega prav mogočen vtis. Tega ruskega mojstra po pravici štejejo za enega izmed največjih sodobnih svetovnih skladateljev. Zanimivo je, da je zlasti v premnogih ljudskih scenah baleta »Pelruške« melodika Slravinskega pristno ruska, primitivna in silno sugestivna. Njegova harmonična in orkestralna tehnika je prav svoje vrste, čisto njegova, individueJna in izredno živa ter barvita. Inscenacijn >Pe-truškec in »Tamare« je naravnost blesteča. Baletni personal, na čelu brat in sestra Fro-manova ter režija prvovrstna. Ta večer jo pomenil zame tak užitek, kot je človeku dan le malokdaj v življenju.
Sledeči dan, nedelja, je biln posvečena Smetanovi' proslavi, opoldne je bila matineja zagrebške Filharmonije, ki je imela na programu ciklus »Ma vlast« in zvečer pa je bila v operi slavnostna predstava »Prodane neveste*. Toda v nedeljo se mi je bilo že vrnili in tako Smetanovih krasot nisem bil več deležen.
no protestiral in zaklical, da no blago- . slavlia vojne, ampak mir. Kaj je papežu mar kakšen grof Kesequier, ki ni govoril takrat kot pravi sin katoliško cerkve, ampak kot nemški nacionalist in habs-burgovec. Sicer pa je Vatikan vso take shode in izjave posameznikov in posameznih strank dosledno doeavuiral. »Jutro« to dobro ve, kljub temu laže, ker je laž vrhovno načelo »slovenskih« demokratov. Ni-li dejstvo, da moramo še danes odbijati tako abotnosti, ki jih objavlja »Jutro« kot zgodovinsko dogodke, dokaz, na kakšnem nizkem nivoju, da so nahaja demokratska žurnalistika-
—	Pokojninski zavod in organisti. Veliko nepriliko dela zlaetim ubožnim cerkvam zavarovanje organistov. In takih cerkva je dosti, ker so imelo večinoma vse premoženje v avstrijskih obligacijah, zdaj pa ne prejemajo nobenih obresti. Mnoge cerkve se vzdržujejo le po radodarnosti župljanov in po dohodkih Stole. In zdaj morajo plačevati še visoke vsote za zavarovanje organistov. Nismo proti zavarovanju organistov. Smo pa za to, da se pokojninski zavod ozira na »prijave* župnik uradov in organistov. A pokojninski zavod se na te »prijave« no ozira. Zavod pošilja vprašanja na okrajna glavarstva, koliko prejmejo organisti plače. Ta pošljejo orožnike, da poizvedujejo, koliko organist zasluži. Orožniki seveda nastavijo tudi cene raznim živilom in vrstam žita. Orožuiki navadno kupujejo žito, za to računajo kupovalna ccne, morali bi pa računati prodajne, ker organuti prodajajo zrnje. Lani so orežnild računali pšenico po 4 Din kg, organisti so jo prodajali pa po S Din 25 par, ajdo so računali po 3 Din 25 par, organisti so jo prodajali po 2.25 in 2.50 Din kg. Enako jo z drugimi vrstami žita. Vidi se, da je pokojninskemu zavodu glavna stvar to, da prejme dosti prispevkov. L. 1922. je bilo veliko vina, a vino je bilo slabo in pokojninski zavod je zaračunil nekemu organistu liter kolek-lurnega vina po 8 Din 75 par, med tem ko se je dobilo pri kmetih boljše vino po 4 do 5 Din liter, kolikor je kdo hotel. Tako dela pokojninski zavod pri eni in drugi reči. Glavno je, da spravi skupaj dosli denarja. Letos meseca januarja smo spet delali nove »prijave«. Nič niso naznanili, kako so kako stvar zaračunali. Napravili so nove razrede, povišali prispevke in zadnjo tedne smo prejeli obvestilo o pro-vedbi novele 1924, kjer so župnim uradom nalaga, da za naprej redno plačujejo nove visoke prispevke. Tako vlada pri zavodu popoln absolutizem in naše »prijave« ne veljajo nič.
—	Liška železnica in Zader. V splitski »Novi Dobi« opozarja inž. D. Matošič na nevarne italijanske nakane na liško železnico. Povodom trgovinskih pogajanj med našo državo in Italijo se od italijanske strr.ni trajno na-glaša zahteva, da se zveži Zader z liško železnico. Ako naša vlada privoli tudi v to žrtev, potem smo liško žcloznico gradili sploh za Italijo in naša država postane enostavno italijanska kolonija. Od postaje Pag-jcne, kjer naj bi se odcepila proga proti Zadru, bi znašala oddaljenost do Splita 116 km, do Zadra pa samo 100 km. Pri tem je treba v po? te vati še izredno prikladnost zadrske luke, ld je vrhu tega svobodna luka. Zader bi potegnil nase ves promet, zveza s Šibenikom in Splitom oi postala odveč. Naši Izhodi na morje bi bili potem Trst, Reka in Zador ter grški Solun.
—	Strojarske šole. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo potrebne kredito za ustanovitev strokovnih strojarskih šol v Visokem in Travniku v Bosni.
—	Schulveroin. Pred kratkim se je vršil v Linzu občni zbor nomškega Schulvereina. Njegovo delovanje postaja zopet čimdalje bolj živahno in intenzivno. Dohodkov je imel mi-nolo loto 262 milijonov, izdatkov pa 160 milijonov. Večjidel izdatkov jo Šlo za Koroško. Šolska stavba na Ljubelju je stala 87 milijonov, šolska stavbr. v Podrosčici pa bo stala celo 80C milijouov kron. Razen teg? ima Schulveroin v načrtu še 7 šolskih stavb, ir sicer o na Koroškem in 2 na Štajerskem. »Koroški
'Slovenec« vprašuje spričo tega: »Kje pa so naši branitelji ?«
—	Policijski pes. Pred hišo visokega državnega dostojanstvenika v Belgradu stojita ua straži dva žandarja. Poleg njih leži policijski pes. Znanec vpraša: »Na koga boste pa tega naščuvali?« — »Na lopove«, se odreže žan-dar. — »Potem ga pa kar v hišo spustite I« — je pripomnil znanec.
—	Društvo organistov in glasbenikov ra Slovenijo s Prekmnrjcm ima svoj redni občni zbor po Veliki noči. Dan i:i spored se pravočasno objavita. Člani društva imnjo pravico do polovično vožnjo. Obenem se vrši tudi 25lct-nica obstanka orglarske šolo v Celju (1899 — 1924). ('g. gojenci tega zavoda ro na to opozarjajo, da se gotovo vsi udeleže to slavnosti, kjer se bomo po dolgih letih zopet sošli.
—	Smrt zaslužnega šolnika. Umrl jo v Zagrebu 69 letni srednješolski profesor Pctor Nenin, ki jo spisal mnogo učnih knjig o matematiki in geometriji za hrvatske srednjo šole, ki so šo danes v rabi.
—	Za povzdigo Uleinja. Vlada jo potrdila društvo »Ulcinjc, ki hoče v Ulcinju nn Jadranu zgraditi moderno kopališče in hotele ter urediti nasade.
—	Stanovanja za železničarje v Zagrebu. Zagrebški železničarji so si izvolili odbor za
zgradbo »Zelezmčarskega doma«, ki bi obstojal iz celo naselbino. Dne 16. marca bo ustanovni občni zbor. Ustanovila so jo posebna zadruga, ki si jo že zagotovila potrebna etavbi-šča. Zadruga bo železničarjem omogočila gradbo hiš in jim preskrbela krodite. Ministrstvo za promet jo obljubilo 2 milijona dinarjev podpore. 500 kvadratnih metrov obsegajočo stnv-biščo bo veljalo 6—7000 Din. Zndrugar bo moral vložiti 1000 Din pristopnine in plačati bo moral takoj tretjino cene za stavbišče. Hišico bodo veljalo po 30—60 tisoč dinarjev. En dol cene borlo mogli zadrtigarji ali pa njihovi družinski člani tudi odslužiti z delom.
—	Nesreča na kolodvoru v Zagrebu. V bližini znane želer.ničarske kolonijo v Zagrebu se je zgodila zopet nesreča. »Vagonar« Dobrolin-šek iz Gaberja pri Celju je zapustil ponoči svoje »stanovanje« d i gre v gostilno, lokomotiva pa ga je nenadoma povozila. Obležal je na mostu mrtev.
—	Brezposelnost ali lenoba? Zagrebška mestna občina je sklenila letos mnogo zidati, da odpomore po svojih močeh brezposelnosti, razven teg'i pa Izdaja brezposelnim dnevno 1*J0 nakaznic na hrano. Občina stori torej za brezposelne, kar je v treni moči. Zagrebški mestni očetje pa so bili prav iznenadenl, ko ^o na zadnji ssji slišali poročilo eociab"	> ka, da delavci pač tožijo nad hrezposek-obijo, da pa dola nočejo iskati in težjega dela tudi ne sprejemajo. Ko jo občinski gospodarski urad v Zagrebu n. pr. Iskal delavce za odvažanje snega, se Jc javilo na prvi poziv 7, na drugi poziv pa samo 3 delavci! — Tudi v Ljubljani bo treba paziti na razliko med brezposelnostjo in lenobo.
—- K svarilu glede denarnih pošiljatov v pismih, ki smo je objavili včeraj, smo j>rejeli sledeči dopis: Naši novinci vojaki pri 30. peš-polku v Prizrenu, katerim pišemo iz Ljubljane, no dobivajo absolutno nobene pošte? Ce pa oni nam pišejo, pa dobimo vse. Kaj je temu vzrok, r,li na pošti ali kje drugje?
—	Tele z dvema glavama ni mogla poroditi krava posestnika Jakoba Presetnika v Savljah, vsled čosar so jo morali v veliko nesrečo posestnika zaklati. Obenem je poginilo tudi telo, katero se je nahajalo še živo v materinem telesu.
—	Ameriknnska pisma. V Horjulu so zaprli poštnega plsmonošo V. K., ker si je bajo prilaščal amerikanska pisma, v katerih je slutil dolarje. K sreči je bil tako nepreviden, da je eno priporočeno pičmo zgubil — seveda broz dolarjev — in to ga je izdalo. Nadaljna preiskava je v teku.
—	Bivša moxikanska ccsarica Chnrlotta, žena Franc Jožefovega brata Maksimilijana, jo v Bruslju nenaJoma nevarno obolela.
—	Razne nesrečo. Na lesnem skladišču Franjo Žagarja v Podcerkvi pri Starem trgu jo delavcu Zgoncu Pelru padel z voza hldu na desno nogo in mu Jo zlomil. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. — V topilnici sviuca in srebra v Celju je deluvec Hojnik Franc pri razkladanju premoga padel tako nesrečno z vagona, da si je zlomil desno nogo, levo jia izpahnil. Oddan je bil v bolnico v Celju. — V delniški pivovarni v Laškem se je delavka Flis Roza pri pomivanju stsklenic močno obrezala na prslih desne roke. — Milavec Mariji, služkinji pri Ludoviku Kalčiču v Novem mestu, je padel težak kamen na desno nogo in jo jo težko poškodoval. — Pri mizarju Avsecu Fr. v Raki na Dolenjskem ве je vajenec Miliolič Franc težko u rezal z dletom na levi roki. — V Horjulu jo ključavničarju Marlučiču Viktorju tračnica zmečkala desno roko. — Pri gradnji železnice v Ormožu si jo delavec Zupannič Mate pri nakladanju železniških pragov zmečkal prste deene roke. Odclan je bil v bolnico v Ormožu.
—	Javna zahvala. Prijetna dolžnost me veže, da tem potom Izrekam zavarovalni zadrugi »Croatia« v Zagrebu svojo najtoplejšo zahvalo za takojšnjo in polno izplačilo zavarovane glavnico od Din 40.000 po smrti mojega soproga, katerega jo —■ po vplačilu prve letne premije — ugrabila nenadna smrt iz sredine njegove razžaloščeno obitelji. Prav gotovo Jc to najboljše priporočilo našega najstarejšega domačega zavoda. — V Dalju, dne 20. februarja 1924. — Marija vdova Weber.	Д416
KOI 8J*mB BflOv'CfJa
k Občni zbor Slovensko krščansko socialno zvese za Koroško. Dne 21. februarja se je vršil v Celovcu v Mohorjevi hiši dobro obiskan občni zbor SKSZ za Koroško. Iz predsednikovega poročila o Zvezinem delovanju .posnemamo: V minolem poslovnem letu je Zvez a priredila dva dvodnevna Izobraževalna tečaja, in sicer v St. Jakobu iu v Št. Janžu v Rožu. V 21 slučajih je poslala društvom govornike na shode in sestanke. O počitnicah so po društvih požrtvovalno delovali visokošolcl in bogoslovcl. Osmerim društvom je Zveza oskrbela knjige. Zvezino delo so lani oviralo volitve, šo sedaj pa jo tlači pomanjkanje stalno nameščenega tajnika v centrali, ki ga ni mogoče dobiti. Da bi so Zveza razbremenila in društveno delo poglobilo, so lani ustanovili prosvetna okrožja, in sicer ;-.n spodnjo Podjuno v Pliberku, za zgornjo v Doberli vasi, in za spodnji Rož v St. Janžu. Za zgornji Rož in za Žilo se lo dosedaj ni posrečilo. Delovalo je Irmi približno 35 posameznih društev; posebno so so odlikovala društva v Bilčovsu, Selnb, Globasnici, St. Jakobu, Smihelu, Pliberku in Vogrčah. Nanovo so ee ustanovila društva v Podlrobelju ln Slov.
Plajberku. Po poročilu so je razvila daljša razprava. Končno so izvolili nov odbor, ki mu jo predsednik župnik Ivan Sokol.
k Iz velikovškogu vilajeta. Velikovški okr. glavar so v svoji nemškonacionalni vneini tako izpozablja, da predpisuje župnim uradom, kako smejo uradovati in lcnko ue. Kakor daj bi bili župniki podrejeni organi okrajnih gla-i varjov! V svojem forinanu, ki ga je nedavno poslal nekemu župnomu uradu, ukazuje veli. kovški okrajni glavar: Za župni urad se sme rabiti samo nemško iine, pečat mora biti samo nemški, tako tudi tiskovine, ovitki, pečatne znamke. Uradni napis mora biti samo nemški. Samo nemško mora biti dopisovanje z občinami in samo nemško dopisovanje z zasebniki. Krajevna imena so smojo pisali samo nemško in samo nemško so smejo pisati krstna imena. Družinska imena naj se pišejo po »koi rosehko«, kar se je prej pisalo v matrikah slo< vensko, se sme zdaj izpisovati samo nemško in so ne sme dostavili opazka, da je prevod.
V	krstnih in drugih matričnih knjigah se mora vse, kar je slovenskega prelepiti in nemško prepisati. Vsak prestopek teli ukazov so bo kaznoval po odloku od 20. aprila 1854.! Najbolj smešno na celi stvari jo pa to, da je ta ferman prejel župnik na Rudi, ki Je rojeu Nemec, a bo je naučil blovenskega jezika, ker so njegovi župljani Slovenci. Ukor vehkovškega okrajnega glavarja si je nakopal s tem, da je izdal krstni list z dvojezičnim pečatom. — Drug slučaj: Stebenjski župnik sc je na nekem župnijskem aktu podpisal z: Župnik X. Y. Akt je prišel z okrajnega glavarstva v Velikovcu nazaj z rdečo črto preko besede »župnik« in z nemško opombo: »Zupnemu uradu v Stebnu, da dostavi nemško označbo uradnega voditelja. Uradni vodja: Friedl.« — Isti župnik v Stebnu — Anton Kaplan — je bil lani m velikov-škem okrajnem glavarstvu zaradi neupoštevanja jezikovnih fermanov okrajnega glavarja pri vodstvu matrik v dveh slučajih obsojen na glol>o, in sicer vsakokrat na 400.000 K. Ker je do konca leta plačal sp.mo eno globo, n.u je okrajni glavar naznanil, da mu bo ostalih 400 tisoč kron s 1. februarjem 1924 odtegnil od kongruc. — Na te slučaje opozarjamo našo vlado, da jih primerno uporabi.
k Industrija na Obirskem. »Koroški Slo-, venec« poroča: Predor skozi Kozainurnikov hrib so po enem letu dela srečno prodrli. Obir-ski potok kmalu ne bo šumel več skozi ro-mnntično sotesko pod hribom. Napeljan bo skozi predor, odkoder bo padal na veliko električno centralo, katera bo gnala stroje pod Obirjem. Živahno bo postalo na tihem Obirskem. Bleiberška unija imn za izkopavanje svinca v Obirju velike načrte. — Na 01ilrju.se je smrtno ponesrečil Viljem Lesnik, sin znanega celovškega trgovca Franca Lesnika.
štajerske novice,
e Shod obrtnikov za gornji del Štajerske se vrši na Jožcfovo, dne 19. marca v Mariboru v dvorani gostilne Orošič, Govorita poslanca
V	e s e n j a k in Ž e b o t.
š Celje »Naša kri«, ljudsko igro v štirih dejanjih vprizori celjska orlovska srenja. K tej lepi in zanimivi igri vabimo vse prijatelje našega gibanja. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo.
š V samostanu šolskih sester v Maribora jo bilo to dni preoblečenih 15 novink. Slovesen obred je opravil g. škof dr. Kurlin.
š Sreča v nesreči. V noči od 6. na 7. mar« ca je zgorela v bližini Črne na Koroškem dr-varska koča, v kateri so drvarji spali. Ko je plamen obiel že celo poslopje, se jo prebudil drvar Zavrotnik ter spravil k zavesti tovariše, da so še v zadnjem trenutku srečno rešili življenje. Požara ni bilo mogoče pogasiti in koča je pogorela do tai.
š V smrt vsled bede. Dne 11. t. m. se jo obesila v gozdu na hribu Kalvarija poleg Maribora neka Marija Zunko. V smrt jo je tirula beda in pomanjkanje.
Gospodarstvo.
Oi
Janko J o v a n :
Trgovska psgorlba z Stalijo.
0 PRAVICI PRISTAJANJA V OBOJESTRAN-SKIH PRISTANIŠČIH.
Ker je s trgovinsko pogodbo med kralje« vino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo sporazumno priznano podanikom obeh držav načelo svobodnega potovanja in svobodne trgovino, daje vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ladjam, parobro-dom in drugim vozilom, ki pripadajo podanikom kraljevine Italije, pravico svobodnega pristajanja v vsa pristanišča na naši morski obali, n vlnda kraljevino Italije daje pnrobrodorn, ladjam in drugim vozilom, ki pripadajo podanikom kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven-cov pravico svobodnega pristajanja v italijanskih pristaniščih.
Pristajanje v pristanišča se nanaša na poU niški in blagovni promet. Na podlagi tega smejo tudi pristati ladje ene države v vseh pristaniščih, bilo v svrho izkrcavanja potnikov, bilo da iztovorijo blago, katero so pripeljalo s seboj. Ravnotako morejo ladje v naših pristaniščih tovoriti blago in sprejemati potnike. v kolikor to ne nasprotuje načolom o obalni plovbi. Naša država so obvezuje, da ne bo delala italijanskim ladjam in pristajanju v
naša pristanišča nobenih težkoč razen izpolnjevanja formalnih predpisov, ki veljajo tndt ca naše ladje; ravnotako se obvezuje Italija, da ne bo v svojih pristaniščih delala našim ladjam nobenih težkoč razen Izpolnjevanja formalnosti, ki so predpisane tudi za italijanske ladja.
Ladjfc, ki pristajajo v pristaniščih, imajo Vse pravice uporabljanja potrebnih signalov, žarometov itd., na isti način, kakor se morejo teh sredstev posluževati ladje dotične države, v katere teritoriju se nahaja pristanišče. Za taporabo vseh teh sredstev ladje ene države v dragi pogodbeni državi ne plačajo nikakih drugih pristojbin, itd., kakor so to dolžni poda-daniki dotične države same. Če bi ena pogodbena država v tem oziru katerilcoli tretji državi dovolila kake večjo ugodnosti, stopijo tedaj te ugodnosti v veljavo tudi za drugo državo.
Z blagom, katero pripeljejo s seboj ladje ene države v pristanišče druge pogodbeno države, se imn postopati kot z blagom, katerega izkrcujejo ladje odnosne države. Pri rnnžira-nju imajo ladje in parobrodl ene države v pristaniščih druge pogodbene države iste pravice kakor ladje dotično države same.
Predpisi za izkrcanje potnikov in iztovor-Jenje blaga, ki veljajo v dotični državi sami, veljajo tudi za ladje druge države. Vskladi-ščenje in odprava blaga, katero so ladje ene države izkrcale v pristanišču druge pogodbene države, se mora izvršiti na Isti način in pod istimi pogoji, kakor je to predpisano za vskla-dfščenje in odpravo blaga za ladje dotične države same. Vse predpravice, ki bi jih v tem eziru priznala ena pogodbena država katerikoli tretji, se nanašajo tudi na drago pogodbeno državo. Blago, katero so pripeljale italijanske ladje v naša pristanišča, ee ho ocarinilo ua isti način in po iptih predpisih, ki veljajo za ocarinjenje blaga, ki ga pripeljejo naše ladje t pristanišča. Če bi ena od pogodbenih držav katerikoli tretji sili v pogledu carine po tudi katerekoli ugodnosti priznala, se bodo nanašale te ugodnosti tudi na drugo pogodbeno državo.	(Dalje eledi.)
g Živinski sejem v Ljubljani se namesto 19. marca 1924 (praznik sv. Jožefa) vrši že v lorek 18. t. m.
g Mariborski sejem. Na zadnji sejem je bflo prignanih: 20 konj, 3 biki, 172 volov, 288 krav in 8 telet, skupaj 491 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12.75 do 13.75 Din, poldebeli voli 11.50—12.25, plemenski voli 8.05—11.50, biki za klanje 10.75, debele klavne kravo 10.75—14.25 Din, plemenske krave 9.25—10J50 Din, krave klobasa-rice 7—9 Din, molzne krave 9—10.25 Din, bre-le krave 9—Д0.25, mlada živina 10.50—13.50 Pin.
g Mesne cene v Maribora. Volovsko meso t vrste 1 kg 25-27 Din, П. vrste 22—24 Din, meso od bikov, krav in telic 19—20 Din, telečje meso I. vrste 30 Din, II. vrste 26 Din, sveže svinjsko meso 30—40 Din.
g živinski eejm v Zagrebu. Najboljši voli po 16 Din, voli I. vrste 14—15 (prejšnji teden 15—15.50), II. vrste 13—13.50 (13—14.25), Ш. vrste 11-12 (11.50-12.50). — Krave: I. vrste 18—14 (neizpremenjeno), II. vrste 11—13 (11.25—12.50). - Bosanski voli: L vrste 18 do 13.50, II. vrste 11—12, IIL vrste 10—11 Din. — Teleta 16—17.50 (16—18.50). — Težki konji 17—20.000 dinarjev par, lahki konji 15 do 18.000 par. — Debele svinje po 26—26.25, nepitane 20—25 (20-23.7S), pujski 18—25, nad 1 leto stari po 20—23 Din.
g Velesejm v Frankfiirtu. Pomladanski mednarodni velesejm v Frankfurtu se vrši od 6. do 12. aprila, jesenski pa od 21. do 27. septembra. Podrobnejše informacije o velesejmu dobijo interesenti brezplačno pri glavnem zastopstvu »Hamburg—Amerika—Linijes v Zagrebu.
g Vzorčni semenj v Milanu. V Milanu se Trsi mednarodni vzorčni semenj od 12. do 27. aprila. Prospekt za semenj je interesentom v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice med ttradnimi nrami na vpogled.
BORZA.
Zagreb, 18. marca 1924. Devize: Italija 3.4870 Ио 3.4670, London 849—352, Newyork 80.00—81.90, Pariz 3.43—3.48, Praga 2.8475—2.3775, Dunaj 0.1145 do 11.65, Curih 14.05—14.10. Valute: lire 3.40 do 8.48, dolarji 79.625—80.625. — Jako malo posla in interesa, robe malo.
Čarih, 18 marca 1924. Devize: Pešta 0.0085, Berlin 0.1285--©.180, Italija 24.60, London 24.845, Newyork 57850, Pariz 24.755—25, Ргпда 16G75, Dunaj 0.008175. BukareSt 3.80 Sofija 4.15, Bolgrad 725.
UuMtanske novice.
lj Pogreb vladnega svetnika Ivana Nabira.
Včoraj popoldne ob 3. so jo vršil pogreb nenadno pruminulega vladnega svetnika Ivana S u b i c a. Pogreb je bil zelo veličasten, Prod domom so je poslovil v imenn strokovnega Šolstva od pokojnika profesor in obMn^ i r valec dr. R o 211, ki je poodnrjal pred vsem njegove zasluge za ustanovitev in razširjenje naše obrtne šole. Moški zbor »Glasbene Matice« pa mu je zepel Pavčičovo »Narodno nagrob-nicoc. — Sprevoda, katerega je otvorila dolga vrsta učencev raznih šol, so so udeležili zastopniki raznih uradov, oblasti in korporacij ter številno občinstvo. Na Gosposvetski cesti jo zapel n.oški zbor Glasbeno Matice poslovilno »Vigred se povrne«, nakar so odpeljali pokojnikova truplo v spremstvu sorodnikov in ožjih prijateljev na gorenjski kolodvor. Danes se vrši pogveh pokojnega v njegovem rojstnem kraju v Škofji Loki.
IJ člani Slovenskega lovskega društva se korporativno udelcžo pogreba umrlega Ivana Florjančiča izpred hiše žaiostl Trnovska ulica 15—29 dne 14. mnrca 1.1. ob tričetrt na 4. pop.
lj Mesto cvcfllc na krsto g. Henr. Ošaben daruje ga. Antonija Štor 100 Din za revne dijake.
lj Pojasnilo. G. Hiršman Jakob, preglednik finančne kontrole v p. so nahaja od 8. t. m. popolnoma normalen na evojem domu, Poljanski nasip 48.
lj Poneurcčoni ženin. Polletja Jo prijela brezposelnega mehaničnega vajenca Otmarja Hnbeta. ko je prodajal avtomegnet tipa >Ditie«. Pri preiskavi se ugotovili, da je dečko že delj časa brez posla, vendar Je posečal v Ljubljani rasne boljše restavracije in hotele — zašel je večkrat ta kavalir tudi v bar — in to v družbi raznih venelih spremljevalk. Z njimi so je dobro zabaval ln plačeval težko cehe. Policija ga je končno prijela v neki kavarni v spremstvu svoje >zaročenk<51, katero je nameraval v kratkem »razdotiti«. — Pri zasliševanju je podjeten dečko priznal, da Jo ukradel magnet in signalno trobento na nekem vojaškem avtomobilu še v času prevrata. Pri nJem eo našli tudi domovnico, v katori je popravil svoj poklic iz mehairfkarja v dijaka. Zagovarjal se je fant, da je napravil to samo radi tegn, da je dobil s pomočjo te domo\nice dijaško vstopnico za gledišče m za drsališče. Kljub spretnemu zagovoru je prišel dečko mesto pred altar in na drsališče v sodne zapore.
Jj Policijsko ovadbe. Včeraj so bile vložene sledeče policijske evađl>e: 1 radi tatvine, 1 radi kaljenja nočnega miru, 3 radi prestopka policijskega reda, 7 radi prestopka pasjega kontumaca, 1 radi prepovedanega nošenja orožja in 1 radi poŠKodbo tuje lastnine. — Pri prihodu osebnega vlaka lz Maribora v Ljubljano je bil aretiran brezposelni šofer Nikola 6ir-celj, ki js bil obtožen in zasledovan radi tatvine.
lj Sumljiva potnica. Pri prihodu dolenjskega vlaka predvčer jšnjim popoldne je nenadoma obolela 19 letna Jožefa Staričeva. Odnesli so jo iz vlaka in so jo pripeljali z rešilnim vezom v bolnico. Po pismih, ki eo jih dobili pri njej ni izključeno, da jo poskusilo dekle samomor, vendar pa do sedaj zadeva še ni ugotovljena.
lj Tat r podstrešju. Iz podstrešja stanovanja gospe Drage Čudnove v Sodni ulici št. 6 je bilo ukradeno služkinji Mlciki Stravsovi več kosov raznega perila in opranega blaga za razne obleke v skupni vrednosti do 3000 Din. Stanoval 1 so pač opazili nekaj sumljivih tujih oseb, ld so pohajale po hiši, vendar do sedaj še niso izsledili tatu.
tj Akademik išče sobo s zajtrkom pri boljSi katoliški drnžtm. Cenjene ponudbe naj se naslovijo na upravo >Siovenest na naelov sAfcademik«.
Naznanila.
V Afeadea^kem dom« bo danes zvečer kratko predavanje dr A. Ušenlfnika in diskusija o obrestih (tečaj Prosvetne zveze).
Pri mlsdtaski akademiji v Ljndekom domu v nedelje 16. moro nastopi moški in ženski orlov-
ski naraščaj iz Ljubljane in okolice. Poleg govora in treh deklamacij je na sporedu 12 lepih telovadnih točk. Prijatelji mladino, ne zamudite prireditve! Vstopnico v prodprodajl v trgovini NiČmnn. Istotam tudi spored.
Rokodelski dom. Pevski zbor ima danes ob 7. uri zvečor vajo za petji' pri sv. maši, ki bo na praznik sv. Jožefa v križanski cerkvi ob 7. uri zjutraj — Dramatični odsek ima skušnjo dano c.b 8. uri za igro > Pod varstvom Matere božje c, ki jo bode uprizoril na praznik Marijinega oznanjenja, dno 25. marca.
Predavanje v društvu >Soča?. V soboto 15. t. m. bo podal v salonu pri Levu vladni svetnik g. dr. Rudolf AndrejVji zanimive turistovske in kra-jeplsne črtico pod naslovom: sV kraljestvu Rati-tovca.c Ratitovec (1069 m) jo gora ne daloč od gorPke moje ter je znuna po svojem krasnem razgledu in po svoji prelepi flori. Na njem gradi fodružnica SPD Krekovo kočo, ki s« otvori letos. CInni, prijatelji in ljubitelji gora udeležite eo pol-aošlevilno tega lepega in društvu ;So5a« prvega planinskega predavanja. Pričctek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost.
Obrtna ivoza v Radovljici ima svoj občni zbor v nedeljo dne 16. marca ob pol 2. uri popoldne v prostorih Kmetijske zadruge. Po občnem zboru igra »Stric v Toplicah«.
Ježlra pri Ljubljani. V nedeljo, 16. t. m. bo v Društvenem domu predaval g. dr. Mohorič o denarnih zavodih. Pričetek ob 3 .popoldne. Vptop vsem prost.
Prosveta.
pr I. dol III. simfoničnega koncerta godbe dravske divizijske oblasti, ld so vrši v pondeljek, dne 17. marca ob 8. zvečer v Unionski dvorani, jo posvečen spominu nesmrtnega Smetane. V tem delu svojega koncerta izvaja dr. Čerin predigro k znani Smetanovi slavnostni operi »Libuša«. Ouvertura je kaj primerna za razne slavnostne prilike in dobro znane so fanfare iz te ouverture, katere je čuti pri vsaki slavnostni priliki na Češkem. Kot II. točka tvori simfonična pesem »Valenštajnov tabor«. Ta kompozicija je nastala v letih 1858—1861 in sicer takrat, ko je deloval Smetana v GOten-burgu na Švedskem. V tej pesnitvi nam slika skladatelj življenje in vrvenje Valenštajnove-ga tabora. Na koncertu sodelujeta tudi Zdenka Zikova, ki poje Smetanove večerne pesmi in Nikola Cvejič, ki poje kraljevi nagovor iz opore ? Daliborc, oba ob klavirskem spremljevanju kapelnika Balatke. Predproduja vstopnic v Matični knjigarni.
pr Cerkven koncert, ki ga je 12. t. m. v stolnici priredilo Cocilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani, je bil častno izpričevalo za umetniško stremljenje stolnega kora pod vodstvom prof. Premrla in kan. dr. Fr. Ki-movca. Koncert nam je sicer v skromnem številu, toda povsem izrazito in točno pokazal sedanjo slovensko cerkveno pesem. In priznati ji moramo: v polni meri drži korak s svojo svetno sestro. Zna se prav tako moderno izražati, zraven pa vendar v neki sveti umerje-nosli, da toliko globlje posega v našo notra-njosL Peli so se samo naši moderni cerKveni skladatelji, ne sicer v svojih najtežjih, a vendar najizrazitejših skladbah: Premrl, Kimovec, Klemenčič, Hochreiter in najmlajši Mav, katerim se je pridružil s svojim a capella zborom tudi Pavčič. Najizrazitejši, najbolj samonikel in sam v sebi dopolnjen jo brez dvoma Premrl. Ena njegovih največjih umetniških posebnosti in vrlin je, da zna skoro naivno, preprosto ljudsko čustvovanje odeti v najmodernejšo umetniško obliko. Njegova Uspavanka božjemu Detetu, ki je brez dvoma naredila izmed vseh pevskih točk, najgloblji vtis, je naravnost šolski zgled tega načina njegovega umetniškega stremljenja. Tako pristno slovenski in ljudski ni noben cerkven skladatelj kot je Premrl. Kimovec je najbolje predstavil svojo pesem v : Premili Materi Zveličarjevi«. V hanmoniji in melodiji svež, barven, srčen in no hodi rad po izhojenih potih. Hochreiterjeva posem je močna in lepa v modulaciji. Mav po Premrlovi >Uspavanki« ni prišel do veljave.
Zbor ni močan, toda glasovi so lepo zliti v zaokroženo celoto, le alt se zdi, da hoče biti včasih prisiljeno stisnjen. Prednašanje je bilo v vsakem oziru dovršeno, interpretacija izčrpna in diskretna. Če se prav spominjamo na prejšnji koncert, moramo ugotoviti, da je stolni zbor zelo napredoval in moramo le želeti, da ostane na tej višini.
Med pevskimi točkami je izvajal g. prof. Premrl orgelske skladbo najboljših svetovnih orgelskih mojstrov. Pevsko točke je spremljal na orgijah g. II. Svetel.
Udeležba je bila kljub mrazu v cerkvi zelo dobra ter kaže vedno večji smisel ljubljanske javnosti za umetniško nabožno pesem. a.
pr Pevski zbor Glasbeno Matice ii Maribora koncertira v pondeljek, dno 24. L m. ob 8. zvečer v Ljubljani iu izvaja pod vodstvom svojega dirigenta ravnatelja g. Topiča celo vrsto moških in ženskih zborov. Zbor, ld šteje preko 80 članic in članov je prvovrsten ter se odlikuje po izvrstnem pevskem materijalu. — Koncert se vrši v Unionski dvorani in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni od petka dalje.
Prosvetna zveza v Ljubljani.
Vestnik Prosvetne iveze št, 3 bo vsled tehničnih ovir v tiskarni izšel en teden pozneje.
Prosvetna zveza je založila enotne poslovne knjige (zvezke 20 krat 24 cm) za vse dru Štvene potrebe: seznam članov, opravilnik zapisnik, zapisnik sej in občnih zborov, kroniko, dopisno knjigo, inventarno polo, blagajniško knjigo, inventarni in posebej izposojilni imenik knjig, izposojevalni zvezek in lične ku-vertne mape za shranjevanje dopisov. Poslovnik je v tisku. Vso te tiskovine, ki bodo omogočile enotno poslovanje, so zelo lične, praktično (vsaka je črtana in ima nadpise rubrik na vsaki strani), enako velike in bodo zelo poceni. V kratkem jih dobe društva pri svoji Prosvetni zvezi v Ljubljani in v Mariboru.
Iz nekaterih okrajev še nima zveza spo^ ročil o ustanovitvi okrajnega odbora. Držite se termina!
Naročajte društvene potrebščine pri zvezi? Tako dobite hitreje, bolje, navadno tudi ce-neje!
Kjer želite predavatelja, sporočite vsaj 14 dni preje!
Javna knjižnica Prosveio posluje vsak de« lavni k od 9 do 12, od 2 do 5, v pondeljkih in četrtkih do 7. Zadnji čas je dobila večje število novih knjig. Je najcenejša javna knjižnica.	Tajništvo Prosvetne.
Dijaški vestnik.
d Odbor jug. akad. društva Danicam za letni semester 1924: Predsednik: Tratnik Vatroslav, cand. iur.; podpredsednik Vilhar Albin, phil.; tajnik Lesar Jože, cand. iur.; blagajnik Marinovič Pero, med.; gospodar Prček JoSe, med.
Orlovski vestnik.
Ljabljaiisko orlovsko okrožje ima Se neka} »Vprašanj in odgovorov« za srenjske organizato. rieuo tekme v zalogi. Tvarina bo aktualna tudi prihodnje leto. Naročajo se pri Ljubljanskem orlovskem okrožju. Ljudski dom v Ljubljani
Turistika in sporL
Slovensko planinsko društvo naznanja, d.4 se vrši 16. t. m. ustanovni občni zbor za podružnico na Jesenicah. Začetek ob 3. popoldne v gostilni Klinar.
Poizvedovanja.
Zamenjan dežnik. Dne 7. t. m. jc neka os* bo pri zobozdravniku dr. Schweifjerju v Prešernovi ulici zamenjala svoj navadni dežnik za napo! svilenega. Prosi se, da prinese dežnik na Poljansko cesto 5, I. nadstropje, kjer dobi nazaj svojega.
Zdravje In moč bivata v Človeku, KI pa redi „JUHA IV"
Mefeoroiogično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. vti.
Normalna barometereka višina 736 mm.
MEDIČARSKI
POMOČNIK
trezen in pošten, dobro iz-vežban, ae takoj sprejme. — Plača in drugo po dogovoru. Maslov pri upravi pod 1422.
' OTROŠKI VOZIČEK
Ikaprodaj za 490 Din v Kolodvorski ulici 34-П. desno.
PRODAJALKA
mešane stroke, prvovrstna moč i. večletno prakso ISCa mesta takoj. Gre tudi na de-žeto. Naslov pove uprava lista pod številko 1394.
MLADA KRAVA s teletom, dobra molznica, naprodaj. — VUmerje M. 33, p. St Vid nad Ljubljano.	1399
©©<9©0©©<900<9©©©©0(90
Krompir
'debel, zdrav, prebran, bel in rožnat, KUPUJEM za dobavo takoj. Reflektiram na takojšnje utovarjonjc in •alidne c ase. — PREDOJEVIČ, Hotel .Slon«, Ljubljane.
PRODAJALKA
izveibana v meš. stroki, dobra moč, želi mesta. Pripravljena je pomagati tudi pri gospodhijskora delu ter pri Šivanju. Nastop takoj. Naslov pri upravi pod št. 139S.
~UČENCA 1
za Čevljarsko obrt sprejme JANEZ KALAM, čevljarski mojster, CEGELNTCA, p. Nakle pri Krorjn. 1368
IZJAVA 1
Podpisani izjavljam, dn »Isem plačnik za dolgove, ki bi jtk kdorkoli naplavil na moje imet brez mojega pooblastila nima nihčv prnviec prevzemati nobenih plačil. . FRANC TROBEVSEK, lesni trgovec, Vrbpolje - Kamnik-.
Za tvoridco blizu DOMŽAL ISĆEM INTELIGENTNEGA ia energičnega
OROŽNIKA ▼ pokoju
ki bi poleg splošnega nadzorstva opravljal tudi lažja pisarniška dela. Neožcnjeni in vdovci brez otrok imajo prednost. Lastnoročno pisana ponudbe z navedbo starosti in zmožnosti pod šifro
^TVORNICA DOMŽALE« na nrrnvo »Slovenca«
MCE SE PRVOVRSTNI
POLIR
re betonska In žclezobeton-чка dela pri visokih in talnih gradboh za takoj. — »OBNOVA«, gradbena dr. z omej. гат., LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Sprejmem s takojšnjim ali z nastopom 1. aprila treznega, zanesljivega, neoženjenega in dobro izvežbanega
KOČMAŽA
k plemerilnemu žrebcu in diikaSkim konjem. Prednost imajo ponudniki z dolgotrajnimi izpričevali in odsluženi irebčarski vojaki. Ponudbe nasloviti na: EM. SUPANC, Rogatec-	1388
V najem dam NJIVO
k. o. sv. Petra pro imestje. Ponudbe na upravo lista pod
tE. H. Dediči«.	1423
———————————
ŠIVALNI STROJ
prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1431.
laa opisovan -a	Um 0-metei v mm	lurtno* mate) v L	C*»lur»li 'htereno* v O	Nol>o, v.trov	fttiavis« v mra
12.3. 21 h	<42 9	1-8	0-8	d. jas. s. z.	
13 3 7 h	744-5	- 2-9	03	Jasno j. v.	—
13. 8. 4 h	743 5	2-5	18	Jasno	
PISALNI STROJ
in elegant. PISALNA MIZA naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod štev. 1376,
PRODAM HIŠO
z VRTOM in takojšnjim stanovanjem za 140.000 K. — Poizve *e v trgovini KUŠAR v Dravijah pri Ljnbljanl.
DVOKOLESA
otroški vozički, ee sprejmejo v popolno popravo z& cmajliranjc in poniklanje. — Istotam je velika zaloga pneumatike za dvokolesa In otroške vozičke — poceni. »TRIBUNA« F. B. U Ljub« Ijana, Karlovska cesta 4. — ' Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	1185
lafeto koasocdi >3lev«aca«.
Učni
za Izdelovanje domskih hlobukof
Sprejemam dame in gospodične v praktičen pouk, v svrho priučenja si za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne modne klobuke. — Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. ure popoldne. MODNI SALON ZA DAMSKF. KLOBUKE
fliojziia Vivod ie i. Mozetič
LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 21, П. nadstr.
Odiovurui tireduik; t*iaa« kremtnr v Ljubljani,
Jugoslovanska tiakaioa s Uubliaji&