83. številka. V Trstu, v soboto 17. oktobra 1891. —J- ogrti Tečaj XVI. „E D r N O S T" izhaja dvakrat na tedeii, -vsako «redo in •ofeoto ob 1. ari popoludn« „Edinost" stane: ta leto gl. «.-; izr«n Avat. 9.— gl. ta pol« leta „ ; • „ 4 • ta ćetrt leta » 1.50; „ ' • 2.25 „ Posamične številke ae dobivajo v pro-dajftlnicah tobaka ▼ TntB po K not., v Gorioi in v AJdoviiinl po « nov. n aro oba trai priloien® naročnin« m ipravaiitTO se oilra. EDINOST in oznanila se račune po 8 nov vr*iica v petitu ; za naslov® * dobolimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Potla&a, javna zahvale, oamrtnlca ftd. se račune po pogodbi. Vai dopisi »o pošiljajo uredniAtvu Piazza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker n«frankovana se ne sprejemajo. Rokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije In inserato prejema upravnlitvo Piazza Caserma it. 2. Odprte reklamacije • n proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V .dlaost j. aoć<, Vabilo na naročbo. Ob začetku zadnjega četrtletja vabimo svoje naročbike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. ĆaBi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi nadeli, stopi hitro v naš krog. Cena lista je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta 1.60 Uredništvo in upravniitvo. V zadnjem trenotku* Nekdo naših prijateljev imel je nedavno priliko, pogovarjati se s neko, vi-sokd gori na lestvici uradniške hierarhije stoječo osebo. Pogovor sukal bo je o sedanjem političkom življenji isterskim v obče in o homatijah v občini potnjanski ter predstoječi dopolnilni volitvi poscbe. Da je bilo menenje visokega gospođa na jedni, Ji ono skromnega našega prijatelja na drugi strani — tega menda ni treba povdarjati. Tekom pogovora doteknila sta se tudi zadnjih pomjanskih volitev in ob tej priliki izjavil se je visoki gospod: „Jaz ne umejem, kako je doli po Istri prišlo do tolike napetosti mej meščani in seljaki. Ne dolgo temu so jeden z drugim ie dobro shajali (leiđlich vertragen), a PODLISTEK. Zdravnikova skrivnost. Prosto prevel po Klerothu Rudolf Doleneo. Snidenje. Palje.) Ko je Just toli dorasel, da je sprevidel obupni s7oj položaj, bil je dan za dnevom boj z mislijo na samomor. Taki Čini ponavljali so se takrat pogosto. Kako se je moral boriti še le mladi mož, ko je spoznal bolezen svojo za neozdravljivo, in ko je uvidel, da se ga je zbrisalo iz družbe človeške. Just bil je krepkega duha in le za upanje v Boga zadržavalo ga je, da se ni usmrtil, da se ni ločil iz solzne te doline, da se ni poslovil od tužne te zomlje. Do trenotka, ko je stopil v miljenke svoje stanovanje, bila ga je sama pobožnost, ura pa, v kateri je zdravnika zopet videl, zdru žila se je vera še z ljubeznijo. V dobi treh let seznanil se je Just pl. RoBeser viere z baronom Lestange-jetn, prišel v hišo njegovo, spoznal Leono in jo ljubil. Kaj ne stori vsega mladi mož za ljubljeno mu bitje P Sveta strast obdajala ga je pri seznanji z devico. Vdobili sta se ti dve sedaj se dogajajo tako čudne in žalostne homatije !* Ne umeje, kako je to prišlo? Čuden vsklik to, tem čudnejši, ako pride is ust visoko.izobraženega moža. In veider.jje značilen ta vsklik, kajti gospod, ki ga je zagrešil, je tip večine tistih gospodov, koji nam režejo politiski in narodni kruh — gospodov, ki so vzlio svoji učenosti in mnogobrojnim svojim skušnjam, vender še toli najivni, da ne pojmijo duha, ki pre-veja vek naš. So-li ta gospdda — vprašali bi po vsej pravici — obdani z visoko kvišku strlečim kitajskim zidom, da ne vidijo in ne slišijo, kaj se je v polupre-teklem Času godilo in se še godi širom po vsem svetu P Se jim morda niti ne sanja o ideji, ki je tekom tega stoletja razburjala vso Evropo, ki je zrušila, stari in provzročila povsem novi red P So-li gospoda prespali dobo zadnjih treh desetletij P Kako da je to prišlo P 1 Dobri Bože, čisto naravno 1 Hočejo-li gospoda še vedno zanikati elementarno silo narodne ideje? Ne vedo-li, da ideja ta ne pozna geografiških mej, obstoječih mej pojedinimi provincijami države naše P Da bi bili toli najivni, ali celćk ignoranti, si vender ne moremo misliti. „Pred leti so ljudje dobro shajali drug z drugim, a sedaj taka * bapetost! Kako je to prišlo P" Moža skoro pomilu-jemo, ki more tako povpraševati po-milujemo tembolj, ako vemo da je Izobra žen mož in je po svojem pokliou navezan vestno motriti vsak pojav v javnem živ ljenji našem. Ali kaj, ko bi se mož na menoma najivnejšega kazal, nego v resnioi je P! Ni-li morda hotel nekako prikrito in indirektno namigniti na tiste toli riazupite in marsikateremu odličnjaku toli nesimpatične „agitatorje*. Ako je kaj tacega name rova!, napisal si je s tem t lapidarnom štilu spričevalo o še garostasnejši najiv nosti, nego je izražena v opetovanom njega vprašanji: kako je to prišlo P Čemu bi tajili: stranka naša ima doli bitji, tako lepi, mladi i čisti ter se v pravem pomenu besede, povsem razumeli. Kar sta Čutili ti dve ljubeči se srci, ostalo ni tudi očetu skrito. Ni se pa protivit temu, marveč blagoslovil je ljubečo se dvojioo, kateremu blagoslovu sledil naj hi še mašnikov i njuno združenje naj bi se tudi pred altarjem kmalu praznovalo. V osemnajstih mesecih, kar je JuBt Leono poznal in jo ljubil, napadla ga je božjast le redko, in še takrat jako lahko, kakor da bi tudi narava hotela ga varati. Trdno pa je upal, da popolnoma ozdravi. V strašnih slučajih, ko je bolezen zanj prešla, zdelo se mu je, da ni več tako osamljen, osiročen, pozabljen, sam svoji bolesti izročen ---ne ! vedel je, da bije zanj srce v največej britkosti. da pričakujejo oči, ki so tako čiste kakor obok nebesni, prihoda njegovega, da se zasvetijo kakor zvezdice božjo pri njegovem vstopu. Upanje v srečo storilo je umetnika tako po-zabljivega, da ni povedal, kako neplemenito ravna, da: ni njej, katero bo neccga dne pozdravil soprogo svojo, in katera bo vendar žalostno skrivnost njegovo prej ali slej zvedela; skrivnost, katera more še tako ljubečo srce uplašiti, odkril. In vendar: kako naj bi on to izustil, ko je na svetu edina še ljubezen, katera vzdržuje "po Istri res svoje agitatorje — ki Be pa mimo nasprotnih odlikujejo s tem, da se pošlužujejo le postavnih, moralnih in do-stojhih sredstev —, kateri so iakreho udani sveti stvari, koji služijo. Ali katera stranka nima agitatorjev P In kateri veliki epohalni ideji niso služili agitatorji P Ali zapomnite si tO : ne agitatorji so vzbudili to novo gibanje — ali kakor rekate vi: te „nemire* — ampak ideja je porodila agitatorje. Ti menite, da je le agi-tatorje smatrati kot „vzrok* ih da so „nemiri* tega vfcroka učinki. To pa ni res : ideja je pravi vzrok, a agitatorji so le temu vzroku čisto naravna posledica. „Pred par leti bilo je vender še tako mirno t* — nam vsklikate. Temu nočemo oporekati, tdda povedati' vam moramo na vsa tista, da kdor je inenil, da ostane Se nadalje takd, je velik ignorant, ki ne sedi v naše stoletje, ker ne razumei duha tega veka. Rekli smo vam že, da duh narodne Ideje — kakor vsake druge epohalne, svet preobrasujoče ideje — ne pozna geografiških mej, koje ločevajo jedno provincijo od druge. Sts-H res menili, da duh narodne ideje, vzbudivii se mej narodom slovenskim, res obtiči kje tam na Kranjskem alf pa moj kršnega Krasa sivim skalovjem P Duh ta se je ]res nekoliko zakasnil na svoji poti doli v našo Istro; a vzlic temu ni 'bilo dvombe, da prej iali slej nastopi triumfalni svoj sprevod po deželi tej. Velevažen ta trenotek prišel je prej, nego smo se mi sami nadejali: duh narodne zavesti prekoračil je orijaškimi koraki meje dežele isterske ter se širi elementarno silo mej nje slovanskim prebivalstvom. Tu imate dovelj jasen odgovor na vaše dokaj čudno vprašanje: kako je to prišlo P Odgovor ta je jasen, ter izražuje istino, kojo premeniti ne morejo vsa zvijanja in zavijanja. Čemu se torej tako zvedavo ogledujete po dozdevnih vzrokih, ko imate vender pravi vzrok pred sabo, Ua dlani P Probujena narodna zavest to življenje. In vendar bi bilo prepotrebno, da bi Just pl. Rošeserviere prečrtal prelepe načrte svoje; v orodje, katero naj to pospeši, je previdnost ustvarila zdravnika Monvoisina. Po obedu se gre zdravnik neopažen sprehajat. „To ženitovanje je nemogoče", govoril je samemu sebi sprehajavši se po drevoredu. „Lestange mi je najdražji prijatelj, naprosil me je, naj izrazim mnenje svoje o njegovem bodočem zotu ; sveta dolžnost mi je torej, da mu ne zamolčim posledic te stveze!* Brez vsacega sveta je letal pod drevesi, ko stoji naenkrat Just pred njim. „Dobro, da VaB tu najdem !u reče mladi mož, zgrabi roko zdavnikovo in ga odpelje v mali letni paviljon, v katerem se je nahajal ovetliČnjak, glasovir in nekaj začetega pletenja; tja je namreč zahajala v lepem poletnem času gospica Leona. Tu sedita molče, zroča drug v dru-zega. Zdravnik pretrga molčanje in pravi gosp. pl. Roše8erviere-ju: „Kakor ste si naialili gospod, tako je prišlo, sešla sva se zopet!a „K mojej nesreči!" zagodrnja mladi mož. je istina katera vas — branite se kolikor hočete — prej ali slej prisili, daje po&tevate; a vse drugo, kar bo vam toli Čudno zdi, je le naravna posledica istini tej. To bi bili torej bolj idejalni, stični motivi sedanjemu gibanju in vrvenju po Istri. Ali stvar ima tudi drugo, dokaj prozajiško in in praktično Btran.^ Kdor se ni po lastni skušnji prepričal, ta izvestno nima niti pojma, kako je po litri gospodovala nasprotna nam italijanska stranka. A kogar-koli je usoda zanosla v siromašno to deželo, prijel se je izvestno za glavo vsklikajoč : za Boga, kako je to mogoče P! Razun cest, vodečih do mnogoštevilnih mestic — o, za te so gosp6da že skrbeli! — ne najdeš pošteno ceste ali poti, kaj poti P niti poštenega kolovoza ne; cerkve po večjem niso mnogo snaŠ-nejše — Bog nam odpusti to primero I — nego na Kranjskem skednji; šol nedostaje povsodi, kajti osnovljati praktično urejene šole, kjer bi se otroci res kaj naučili, italijanski stranki ni bila nikdar „moja maksima*, ker jim je nevedno prebivalstvo veliko bolj ugajalo; glede raci-jonelnega obdelovanja polja je ubogi isterski seljak dobro stoletje nazaj za njegovimi vrstniki drugih deželi, kajti v tem pogledu se za isterskega kmeta slovanske narodnosti ni nikdar prav čisto nič storilo; it kratka: deželna in uprava občin bila je — in je deloma še — tako zanomarjena, kakor nikjer drugod v Avstriji. In vzlic temu neveselomu stanju plačujejo ubogi ljudje po 60, 80 in celo po nekod do 100% občinskih in deželnih doklad. Gospoda, tu imate drugi odgovor na vaše vprašanje: kako je to prišlo? Oa-li razumete P Ugovarjate nam : „Pred par leti še bilo je ljudstvo mirno in zadovoljno*. Zadovoljno ? Ne, zadovoljno ni bilo, ampak — da prav po domače povemo — neumno. Vedelo je sicer, da ga ttilno tiščita, ne eden, ampak oba čevlja, pri tem pa si ni vedelo pomoči. Bolezen je čutilo v svojih „A k sreči vse družine, gospod* odgovori resno zdravnik. „Kaj hočete reči ?u upraša Just drhta-jočim glasom. „Kar ste gotovo že sami uganili: da se to ženitovanje ne more svršiti.* — — „Gorje meni I* vzdihne Just, položi roki na srce i vstane; obraz mu je bled i prepaden. Zdravnik poprime besedo i reče milim glasom: „Vi jo ljubite, kaj ne?" Olajševalne solze pridrle so iz oči mladega moža. „Ah gospod 1 ne vprašajte me, jo-li ljubim; ljubim jo neizrečeno. Zgubljen i brez tolažbe taval sem po tem pustem svetu, zvezan s to strašno boleznijo, prosil sem Boga, naj se me vsmili i naj me k sebi pokliče : zvečer, ko sem zaspal, upal sem, da zaspim za večno. Konečno prikaže se pred mojimi solznimi očmi angelj. Nočem rabiti smešnih fraz---- pa prisežem Vam, gospica Lestange jeva bila mi jo tolažilna sveta devica, angelj, kateri mo je varoval, zvezda, katera mi je svetila i razsvitljevala do sedaj temno moje življonje; aroe moje občutilo jo novo, nikdar poznano srčnost, prepričan sem bil konečno, da jo ljubim, ljubim tako, kakor se le bitje ljubiti more. kosteh, ali vzroka bolezni ni moglo pogoditi. A sedaj jelo je dozorevati: po vzbu-divši se narodni in politiški zavesti prižgala se je velika luč in tako je moglo ljudstvo pričeti motriti tužni svoj gospodarski položaj. Razumete-li sedaj vzroke gibanju, naperjenem proti stranki, ki je dosedaj neomejeno gospodovala po Istri P Apelujemo torej v tem zadnjem tre* notku, ko se je že pričel volilni boj, na kompetentne kroge, da nehajo stikati po nedolžnih „agitatorjih", da se uklonejo pred dogodki, razvijajočimi se naravno in železno doslednostjo, ter nehajo se toli ešofirati za stranko, koja po svoji lastni krivdi danes ali jutri neiz-gibno za večne čase odigra svojo ulogo. Čemu lečiti bolnika, o katerem vemo vsi, da je neozdravljivo bolan ! V tem zadnjem trenotku obračamo se pa tudi še enkrat do volilcev naših, da neustrašeno gredo v volilni boj za idejo, koja jedina jih more privesti iz tmine na svetlo; koja jih mora privesti do prosvete, narodnih pravic in političke svobode. Moralno življenje, odgovarjajoče naukom naše svete vere, prava omika in poli-t i i k a svoboda so pa dandanes prvi in glavni pogoj vspešnemu razvitju na gospodarkem polju. Zato pa stori vsakdo svojo dolžnost v dužni in telesni blagor Hrvatov in Slovencev isterskih ! To je naš opomin v z a d -njem tem trenotku. Iz zapadne Istre. (Izvirni dopis). Volitve volilnih mož ali fiducijarov se že vrže in 30. t. m. bode državnoiborska volitev. Priliko sem imel aližati izjave o teh volitvah. Nekateri pravijo, da treba storiti svojo dolžnost, drugi zopet pravijo: aKaj mi če volitev» naj volijo kogar hočejo !* Ni-li to žalostno? Pravioa volitve je najlepša in najime-nitnesa pravioa za vsacega državljana. Ta pravioa dela nas že-le prave državljane. Zato se razumni možje na vso moč po« tezajo, da bi si pridobili to pravico. Pa ne samo lepa«, temveč tudi imenitna je ta pravica. Pri volitvah gre za najsvetejše reči in najvažnejše koristi: gre sa čast, srečo, premoženje ne samo tega ali onega človeka, temveč oele občine, cele dežele, oele države. Pravica voliti pa ni le pravica, je tndi velika, sveta dolžnost. Naša sv. vera sama nam zapoveduje, svojemu bliž njemu koristiti kolikor le možno: kdor ne stori dobrega, ko bi vender lahko storil, pregreši se proti naukom naše vere. »Ubogi otrok!" reče ganjen zdravnik. „Otrok P da! ta beseda je preresnična. — Jaz sem otrok, ker sem zabil, da se me je vrglo na svet, da trpim, da se ne morem na nikogar opreti, ker sem rojen k svoji i nesreči one, katera bi se imela s menoj združiti, katera mi je vse, vse!" Jokaje izgovori vši Just te besede, pokrije si obraz. „Pomirite se, prijatelj reče milo zdravnik, „Ne vpognite se po tej strašni bolečini, ne pomnožujte si še grenkega čuta kesanja z obupnostjo. Močni ste i to, kar Vas ima zadeti, naj Vas ne najde nepripravljenega !" „Vi govorite tako, da bi srce moje popolnoma razkosili I" zakliče Just i vzdigne svojo lepo, po tolikih bolestih obupano glavo. „O starček ? neusmiljeni starček ! po grabi nož, suni ga v prsa, i ko strgaš moje v obupnosti bijoče srce, takrat se razkroji!" „Mene toži!" zakličo žalostno zdrav nik, roki svoji ječaje proti nebu sklenivši. „Odpuščanja! odpuščanja ! Razum me zapušča, če mislim na razdvojitev te zveze." „In vendar mora se tako zgoditi!" (Konec prih.) More pa li človek storiti večo dobrote občini, deželi in državi, kakor je ta, da pripomore izvoliti pravične, poštene in zvedene odbornike, odnosno poslance P! Dalje pravi sv. evangelje: .Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega!" Volimo toraj prave poslance in tako damo oesarju modre svetovale«, da mu pomagajo težko butaro nositi in dobre poetavf na-rejati za občine, dežele in države. Tako lepa ia imenitna je pravica, tako težka in sveta je dolžnost volitve! In kako nas skušnja uči P Uči nas, da Slovenci to važno pravico vse premalo poznamo in poštevamo. Dosti je še volilcev, ki ob času volitev pravijo : „E kaj bom hodil P Kaj se bom tamkaj pričkal in prepiral P Naj drugi napravijo, kakor hočejo!" Res, da napravijo drugi in brez tebe, ali navadno v njih in tvojo škodo, sramoto in nesrečo. Zastonj je, da se po volitvi praskaš za ušesi; zastonj tožiš in vzdihuje!, zastonj mrmraš zoper nove postave, nove davke in nove butare! Pa bi bil šel k volitvi in morda bi se bilo drugače zasukalo, kajti vedi, da včasih odloči en sam glas! Kakih 60—65 let je temu, ko se je na Francoskem sledeče prigodilo: Nek prost pa pošten kmet se je, akoravno ga je to dokaj težko stalo, vender podal k volitvi. Njegov glas jpa je odločil, da je bil za volilnega moža izvoljen mož bistre glave in pravega srca. Ta glas je pa spet odločil, da je bil izvoljen hvalevreden poslanec. Poslanec ta pa je T zbornici odločil, da je obveljala večina glasov za neko prav koristno in potrebno postavo. Tako je ta edini mož bil na veliko srečo celi državi. s ,, Celo to se včasih primeri, da žene in gospodinje opominjajo nemarne može, da naj nikar ne zanemarjajo svoje pravice in dolžnosti, ampak da jo vrše vestno, kakor se pravim možem spodobi. O' Gonnell je bil po vsem svetu slavnoznan kot goreč katoličan ; ta je neumorno in neprestraieno delal in agitoval, da bi katoličani na Angleftkem zadobili svojo pravico. Povodom pekih volitev pretil je nek fužinar svojim delavcem, da vsak, kdor voli O' Con-nella, pride ob službo in krnh. Nek ubogi delaveo, oče večim malim otrokom, je omahoval in ni hotel na volišče. Njegova Žena, uneta katoličanka, to videča, prime svojega ljubega moža za roko, ter pogledavši pu milo v oči pravi; „Ljubi moj, spominjaj se Boga in domovine, pa pojdi voliti" Šel je in izvoljen je bil 0'Connell. Tudi Vi Hrvati in Slovenci, mili prijatelji naii, zavedite se svoje svete pravice in svete dolžnosti, ne plašite se in pojte volit! Stojte tudi Vi trdni kakor sive skale in glasujte zvesto in enoglasno sa moža, katerega Vam priporoči poštena na&a stranka 1 Verjemite, da je moi, katerega Vam priporoči centralni volilni odbor mož katoliške vere, bistre glave in plemenitega sroa: dober katoličan, bistra glava in goreč domoljub ! Angleški admiral Nelson premagal je dne 22. oktobra 1805. leta pri Trafalgarju francosko-špansko brodovje. Preduo je nasprotnika prijel ter se je bitva pričela, nagovoril je svojo pomorščake nastopno: „Domovina pričakuje od Vas, da vsak nje sin stori svojo dolžnost 1" Spominjajte se teh lepih besedi tudi Vi Hrvati, in Slovenci, ko Vas domovina kliče na volišče. Domovina pričakuje tudi od Vas, da vsak hrvatski in slovenski volileo stori svojo dolžnost Vaša beseda in Vaš klio bodi: „Vse za vero, cesarja in domovino !u Bog daj Brečo t Na delo torej! Prva naša skrb bodi sedaj, da se srečno izvrše volitve volilnih mož ali fiducijarov ; od srečnega izida teh je vbo odvisno. Zavednejšim rodoljubom je pa dolžnost, da poučujejo nezavedneže in da so voliloem ob VBaki priliki na roko. Nadejamo se, da svoje dolžnosti nikdo ne zanemari ! S. D. Politični pregled. Notranja delala. V državnem zboru naiem imeli so zopet svoj — Škandal. Na dnevnem redu bila je volitev jednega Člana v odsek za vinorejo. Kandidat skupnih parlamentarnih skupin je bil nek nemški liberalec. Ali kako so se začudili, ko je bil poslednji izvoljen se samimi štirimi glasovi večine. Ta vspeh je baje antisemit Schneider dosegel s tem, da je svojevoljno korigiral volilne listke, ne da bi dotični poslanci o tem znali in oelo listke štirih poslancev, koji niso bili v zbornici navzoči. Vsled tega nastalo je silno razburjenje osobito mej nemško-liberalnimi poslanci. Predse-nik zbornici je ostro grajal tako nedovoljeno postopanje in so se slično izjavili načelnika klabov grof Hohenwarth in Ple* ner in Javorski v imenu načelnika poljskega kluba. Poslanci Gessmann, Schle-singer in Lueger so zagovarjali Schnei-derja. Slednjič so skoro jednoglasno vspre-jeli predlog poslanca Plenerja, da zbornica izjavi svoje soglasje z izjavo predsednika, v koji se izreka graj« na posto* panji poslanca Schneiderja. V seji dne 15. oktobra utemeljeval je poslaneo Plener nujni predlog, da se skrajia proračunska obravnava. Mladočeški poslanci Kaial, Engl, Herold in Valaty protivili so se temu predlogu. V seji dne 16. oktobra interpelovali so posfsflci Sokol in tovsriii ministra-predsednika radi postopanja praške policije povodom vsprejemanja ptujih gostov, zlasti onih iz Ruske. Poslaneo Yašaty le je pritožil* ker njegovega češkega govora niso vsprejeli v stenografični aapisnik, na kar je predsednik izjavil, da le nemške govore je moči vsprejeti v stenografični zapisnik. Potem so vsprejeli z dvotretjinsko večino predloge proračunskega odseka, ti-čoče se skrajšanje proračunske obravnave. Klub konservativcev si je izbral tiskovni odsek, ki bo imel namen: pošiljati svojim listom poročila ter pobijati kriva poročila o tem klubn. Is slo-vensko-hrvatske zveze so izvoljeni gg. Klnn, Perič in Lupul. „Nova Soča* je pripomnila prav dobrot Klun poroča lahko prav dobro sko hoče. Poljski časopisi javljajo,da je nastala neka napetost mej vlado in poljskimi poslanci, ker je grof Taaffe ivjavil, da za sedaj ne more dati nikake obljube gledć po Poljakih zahtevane decentralizacije uprave državnih želeleznie. Glavni nasprotnik decentralizaciji da je finančni minister dr. Steinbach. „Dziennik Polski" pa poroča, da tej nameri najbolj nasprotuje minister za trgovino Bacqaehem skli cevajoč se na okolnost, da ne bi vojna uprava nikakor privolila v decentralizacijo Vzlic temu da se je zadeva ta za Poljake na ugodno zasukala, vsled česar poda poslednji imenovani minister najbrže svojo ostavko. Poljski poslanci so posebno zato razjarjeni proti ministru za trgovine, ker so ga v marsičem drage volje podpirali. Vnanje države. Ruska carska obitelj bavi se sedaj na DanBkem. V obče se je mislilo, da se car povrne preko Berolina v domovino svojo, da poseti nemškega cesarja. Poročevalec dunajskega „Fremdenblatta" pa je izvedel, da se carska obitelj po morju vrne v domovino, da torej o pohodu v Berolinu ne more biti govora. Carsko obitelj spremljala bodeta morda kralj in kraljica Danska, da prisustvujeta s r e b e r n i poroki, kojo bodeta car in carica praznovala v Livadiji. Državnemu svetu ruskemu, ki se sestane v kratkem, obravnavati bode najprvo o postavi, koja uravnuje odnosaje ruskih Židov. Za udeležbo pri mirovnem kongresu, koji se nastane v Rimu, oglasilo so je vsega skupaj 300 poslancev, mej temi 32 avstrijskih. Razkralja Milana ime čita se zopet po časopisih. Mož ta najel je pri neki ruski banki posojilo dveh milijonov ter v ta namen zastavil rasna posestva, mej temi tudi kraljeva grada v Nišu in Kragujevcu. Ko je serbska javnost doxnala 0 tem novem pojavu Milanove nenasitlji-vosti, nastal je silen vihar po vsej Srbiji. Sploh ni imel Milan pravice zastaviti omenjena posestva ker niso njegova privatna, ampak last krone. O teh poslednjih pa sme odločevati samo skupština. To je že od sile : spomladi mu je regentstvo izplačalo dva milijona, da zapusti Srbijo in sedaj je že zopet najel toli velikansko posojilo. Radovedni smo, kaj poreče skupščina o tej zapravljiv osti. V Erfurtu zboruje sedaj nemška socijalna demokracija. Boj nemških časnikov proti najnovejšemu ruskemu posojilu ostal je brezuspešen, kajti podpisali so sedem- 1 n p o I k r a t svoto, koja se je imola najeti in sicer: na Frapcoskem 7,180.000, na Ruskem 218.000, v Londonu 12.000, v Amsterdamu 57.000 in v Kodanju 6000 obligacij. DOPISI. Z Razdrtega pod Nanosom 16. oktobra. [Izv. dop.] Lep, spomina vreden dan praznovala je naša vasica dne 14. t. a. Dogodek je toli znamenitejši, ker se ja vriil tako nenadoma, da skoro nikdo ni ničesar prej vedel o njem. Blsgodušna in domoljubna gg. Anton in Alojzij Krajno ia Trsta pripeljala sta s seboj in tukajšnji cerkvi podarila krasno cerkveno zastavo. Po dolgi vrsti let prišla sta m svojo materjo v mili rojstni kraj, v prijazno podnanoško „mesto* in poklonila domaČi cerkvi dragocen spomin. Na gg. da-rilcev lastno fteljo se je zastava tudi takoj blsgoslovila. Marsikomu se je moralo zdeti čudno, ko je slišal vabiti v cerkev ob )$2 popo-ludne. Takoj je dobila vas praznično lioe. Ljudje so se jeli zbirati v cerkvi, kjer jo imel č. gosp. župnik A. Puc z asistenco č. g. kapelana J. Sovkupa pete litanije. Potem je blagoslovil zastavo in po blagoslovu govoril je krasen govor o pomenu cerkvenih zastav, o skrbi za lepoto hiie božje, o lepem in posnemanja vrednem vzgledu gg. dariloev, ki v tujem mestu nista pozabila domače cerkve, ne domačega kraja in ne domačega slovenskega jezika. Svoj govor je dovršil z zahvalno pesnijo. Za sklep so pevoi zapeli še pesem „o presv. Trojici", ker je ta podoba na zastavi in na velikem oltarju. Zastava ja sares dragocena. Sama težka rdeča svila obrobljena z zlatimi oembi in resami. Vredna je nad 300 gld. Zares velikodušen dar naših rojakov, katerim je sreča mila i v tujem kraju. Zato pa ne zabijo vodnih tal. Po dovršeni cerkveni slovesnosti zbrali smo se v gostilni g. T. Kavčiča, kamor sta gg. darovatelja povabila tudi pevce, in pri kupioi rujnega Vipavca smo se velikodušnima gospodoma opetovano zahvalili za dragoceno darilo. Naši slavci so nam kratili čas z lepimi pevskimi komadi, -in le prerano nam je potekel čas skupne zabave, le prerano so nas zapustili dragi rojaki. Še jedenkrat bo zagrmeli topiči, še jedenkrat smo si prijateljsko segli v roke, pevoi so zapeli ljubko skladbo „Nočni mirtt in kočija je oddrdrala z našimi dobrotniki proti Trstu. Kar naB je ostalo, veselili smo se pozno v noč želeč Častiti rodbini Krajn-čevi: Bog plati! Upamo, da ota gospoda zapustila rodno vas z najboljšimi spomini. Kolikor je bilo mogoče v naglici, toliko smo storili, da se je redka slovesnost povzdignila. Upamo pa tudi, da nas veledušna gg. rojaka i v bodoče ne zabita. To je pač naj- lepii dokaz, da kedo rea ljubi svojo domovino, če je tudi v dnevih sreče in dnevih slave v tujini ne zabi, marveč podpira. Če Lah in Nemec čislata in ljubita svojo domovino, bodi že taka ali taka, kako da je ne bi Slovenec. Mari ni tudi nas Bog ustvaril, ni tudi nam podelil cesar ustavnih pravie P Razdrtci smemo biti res ponosni, da imamo taka dva rojaka. Bog ju živi ie mnogo mnogo let. Bog jima povrni stotero, kar sta nam podarila gg. Anton in Alojzij Krajne. V obilnosti vsega gotovo ne posabita svojih slovenskih rojakov pod „sivim" Nanosom. Živela! Različne vesti. Odbor političnega druitva „Edinost" ima jutri ob 10. uri predpoludne jako važno sejo. Gg. odborniki so naprošeni, da se je gotovo udeleži. Interpelacija poal. Bartoli-a in tova-rliev. Interpelacijo samo ožigosali smo primerno že v zadnjem listu. Danes nam je ie spregovoriti o nje motivaciji. Gosp6da trde, da je bil umirovljeni polkovnik Deikovič — v vojaški uniformi z redovi in vojno medaljo na prsih — mej vsem volilnim aktom v volilni dvorani. To ni res, kajti DeŠkovica sploh ni bilo v volilni dvorani mej vso štiridnevno volilno bitvo; ampak prišel je Še le sadnji tre-notek, malo pred zaključkom, da protestikje ' proti kričečemu postopanju volilne komisije, proti kateremu postopanju je prote-stoval tudi vladni zastopnik. — Druga neresnica je ta, da bi bili naSi vo-liloi žugali, da bode po Pomjanu kri tekla; razburjeni so bili res in so imeli v to dovelj vzroka. — Tretja neresnica je ta, da bi bili naši ljudje z rokami pretili „Članu volilne komisije* dru. Piju Gam-biniju. kajti Gambini niti n,i bil več č|an volilni komisiji, ko je nastala rabuka — to je bilo četrti in poslednji dan volilnega akta — ker je že prvi dan volitve izstopil is volilne komisije. Hotel je pa zadnji dan zopet vstopiti v komisijo, & je vladni komisar odločno protestoval proti temu, ker bi bilo uepoBtavno. — četrta neresnica je ta, da so se mladi hrvatski strankarji podili po ulicah pomjanskih, hoteči ubiti rečenega gospoda. „ Mladi Hrvatje* žo zato niio mogli pretiti gosp. Gambiniju, ker v občini pomjanski niti Hrvatov ni. ampak sami Slovenci. — Peta neresnica bi bila ta, da se je vladni komisar Rebek stranskarski vel na korist ,hrvat-ske stranke", ampak protestoval je proti očevidnim nezakonitostim, izvršenim po volilni komisiji, kar je bila njega sveta dolžnost. — O dogodku v Kopru dne 1. oktobra, kojega tudi omenjajo gospodje interpelantje, molčimo, dokler se ne izvrši sodna preiskava: potem pa čemo govoriti. Sploh pa vprašamo, v kaki zvezi je dogodek v Kopru, pri kojem so bili deležni vojaški novino i, z občinsko volit-vijo v Pomjanu P — Na denunoijaoijo proti učiteljem in duhovuikom odgovorili smo v zadnji številki. Častno 0b6anstV0. Že čestokrati se je grajalo — in to po vsej pravioi, — da Lso naše slovenske občine od sile neprevidne glede imenovanja častnih občanov. Komaj nastopi, recimo kak okrajni glavar, svojo novo službo ter pokaže temu ali 6nemu županu ali kakemu drugemu odlič-njaku nekoliko prijaznejše lice, hajd, že nimajo nujnešega posla, nego da ga brž imenujejo častnim občanom. Prepegosto-krati se britko maščuje tako neprevidno postopanje. OaBtno občanstvo moralo bi se podeljevati le takim možem, ki imajo resnične, izredne zasluge za dotični kraj — nikdar pa temu ali onemu gospodu na ljubo, — ako hočemo da temu činu ohranimo oni izredni pomen, kojega v resnici ima, ali bi ga moral imeti. Zato smo se čudom čudili 6nim notranjskim občinam, ki so svoječasno kar hitale, da postavijo bivšega okrajnega glavarja postonjskegs, viteza Schwarza, na častno mesto mej svojimi občani. In res niso zlepa poznejši dogodki tako kruto bili po zobeh onim, ki so taka imenovanja z nekakim fanatizmom pospeševali. Po mnogih čudnih dogodkih — s katerimi še je bavil cel6 državni zbor na Dunaji — zapustiti je moral g. vitez Schwarz svoje mesto v Postojini -ter se preseliti v Novomesto. Ali tudi oa svojem novem mestu ostal js gospod vitez Schwarz sam sebi svest, na-daljevaje tudi tu z jekleno doslednostjo „blagonosno* svoje delovanje. Mož je kmalu pritiral odnošaje novomeške tako daleč, da celd miroljubni večletni tamoinji župan ni mogel več vatrajati na svojem mestu ter se je odpovedal županstvu, Pred par dnevi ao pa prinesli ljubljanski listi uprav senzačno vest, da so poslanci Šuklje, Klun in P o v i e — prosimo, da si zapomnite ta imena 1 — grofu Taaffe-ju razložili novomeške razmere zahtevajoč, da se odstrani „provzročitelj ondotnega nemira* — Ta korak naših poslancev gotovo ni posebno ugodno spričevalo gospodu vitezu Schwarsu. Ali vprašati moramo uprav imenovane poslanoe: katera je bila tista stranka, na kojo se je g. Schwarz za časa svojega bivanja v Postojini osobito opiral; katera stranka je prouzroče-vala imenovanja g. Sohwarza častnim občanom po raznih občinah P Dogodki v Novemmestu bodijo občinam in — političnim strankam v svarilo, da ni smeti častnega občanstva komur sibodi kar na vrat obstati. Svoji k tvojimi Pod tem naslovom se nam piše: Čeatokrat povprašujejo naši ljudje, kje so dobe poštne tiskovine se slovenskim tekstom ter jadikujejo, da jih ni mdči nikjer dobiti. Pisec teh vrstio je že često-krat nagovarjal razne lastnike tobakarn, da bi si preskrbeli dotične tiskovine, ali vselej bresvspeino. Dobil je navadno odgovor, da je stvar težavna, da se na poiti ne dobe ter da je ni kdo ne s a h -t e v a. Prva dva izgovora ne veljata kajti pri c. k. pošti se dobe nastopne tiskovine se slovenskim tekstom, ako je le tobakarnarji zahtevajo: dopisnice, za lepke in nakasnioe. Sčasoma bi se dobile tudi druge take tiskovine, da bi le hoteli po njih poupraševati. Poslednji iz govor, da namreč naše občinstvo ne povprašuje po taoih tiskovinah, je pa, žal, resničen. Poživljamo torej tržaške Slovence, da se zavedo svojih pravic tudi v tempogledu ter zahtevajo, kar smejo zahtevah. Da je tiskovine se slovenskim tekstoto možno dobiti, priča vam vrli naš Anton P očka j, ki ima svoji tabakarni v ulicah via Ceoilia in via Ghega, bližu kavarne „F a b r i s". K njemu hodite kupovat, pa vam bode ustreženo! Manevri organov naše mestne oblasti pri okoličanskih ljudskih šolah so že cad vse izvrstni. — Omenjali smo že, da niso hoteli vpisati v Barkovljah nekega otroka v tamošnjo ljudsko šolo, češ, da je ta prepolna, — in svetovali vpis v italijanski razred, kar je pa dotični oče odločno odbil. Iz gotovega vira pa nam je znano še o druzih enacih dogodkih. Reklo se je n. pr. drugim starišem, da so njih otroci za slovenske razrede premajhni — a „vpiše ae jih lahko v italijanske razrede* ! — Slovenski razredi so istinito prenapolnjeni na imenovani šoli — v klopeh italijanskih razredov pa sedč po 1—2 otroka. Vprašamo toraj nadvladujoči tržaški magistrat: čemu se snujejo po okolici italijanski razredi — in za to trošijo tisočaki — ko niso tamošnje šole dovolj prostorne in preskrbljene niti za vsprejemanje domačih otročičev — želečih ustupiti v slovenske razrede P — Tudi v Rojanu se je vpisalo v prvi italijanski razred le 18 otrok! A gospoda ne gleda na vbo to; njej je glavno geslo: „poitalijančevanje okolice". Zanimivo pa je, da se nahaja v Rojanu le III. sloven- ski razred — med tem ko je tam IV. italijanaki. Storjeno je to edino iz namena, da so slovenski atariii, želeči veče izobrazbe svojih otrok, prisiljeni vpisati svoje otroke v IV. italijanaki razred, kor dotičnoga slovenskega nimajo! Pisec teh vrstic bi svetoval domačim veljakom, naj vsled tega in z jasnimi dokazi v rokah pri tukajšnjem namestništvu odločno protestujejo. — Nasprotniki naši pa bodo že morali telegrafirati — doli v Masavo — po četo otrok, kateri naj bi polnili italijanske raarede v Barkovljah — in v Rojanu. Iz Gorice se nam piie: Kakor nam naznanja „Corriere di Gorisia* it. 128, snuje se v bližnjem Ločniku podružnica „Lege" in so se pravila odposlala že v potrjsnje. Nam je dobro znano, kak namen je temu italijanskemu iol. društvu: ustanavljati otroika sabaviiča in iole laikim učnim jezikom med Slovenci. Na razne načine: s prigovarjanjem, z denarjem in s pretenjem zvabljajo naše otroke svoje zavode, kjer jim izrujejo iz srca ljubezen de slovenskega jezika in ljubezen do Boga, tako da otroci, ki pridejo is teh zavodov, so pbdobni nekedanjim janičarjem. Italijani in Furlani so pri nas prav dobro preskrbljeni s šolami, še celo v Podgori ima kakih Sest družin, priseliviih se k nam iz Italije, za 24 otrok svojo lastno iolo. Njim toraj pri nas nikakor ni treba šolskega druitva za lastne otroke, a kakor rečeno, namen njihovega druitva je: ustanavljati laike iole v slovenskih krajih. AH moremo mi Slovenci mirno gledati, kako nim Nasprotniki vedno dalje v našo semljo silijo, vas aa vasjo od eaŠe domačije trgajo! Nekdaj in tQ pred nedavnim časom, se je govorilo slovenski v Korminu, v Dolenjah, Rutarjih, Ločniku it<|>» a sedaj imajo že v PodgOri laško iole t Nekdaj propovedalo se je v Ločniku le v slovenskem jesiku, a dandanes se komaj ea krat v letu slifti božja beseda v slovenskem jeziku v ločniiki cerkvi, dasi prebita v ločniiki župniji okoli 600 slov. duš. Nekdaj se nam bile vsaj cerkven« oblastnije pravične, a dandanas ni je tu več pravice in sloveničina se povsod, kjer je le mogoče, izriva tudi is hii božjih. Ali je tako učil Kristus P Jeli to božja volja P Kam pripelje naš narod tako postopanje cerkvenih oblastev? Pastirji, velika odgovornost vas Čaka! Posnemajte posvetno oblastnijo, vis. e. k. dež. iol. svet, kateri je sposnal potrebo, da se odpre v Ločniku za slovensko mladino slovanska Šola 1 Ali cerkvena oblastnija ne spozna potrebe, za slovenske svoje ovčioe odpreti cerkve, kjer bi se jim raslagala božja beseda v domačem jeziku P de celo v Italiji, kjer je pomanjkanje alovenskih duhovnikov, skuša se po mogočnosti ustreči tem potrebam. V Prapotnem (blizu Dolenj) v Italiji pase ovčioe italijansk župnik. Ta blagi gospod spoznal je potrebo, da se mor« narod učiti le v njemu razumljivem jeziku. Potrudil se je, da se nauči slovenščini in dandanes oznanuje svojim župljanom božjo besede vsaj vsako drugo nedeljo v slovenskem jeziku, čast in slava tacemu duhovniku 1 Gospodje, to je v Italiji! In pri nas n. pr. v bližnjem Ločniku, pod Goriškim knezonadškofom, kako se nam godi P Kako lahko bi se ustreglo tamkajšnjemu slov. ljudstvu, ker vsi trije tamkajinji duhovniki so Slovenci! Kompetentna oblaet-nija naj bi Btvar dobro prevdarila in popravila, kar se je zakrivilo zadnja leta. Ako nima druzega dokaza za potrebo slovenski propovedi v Ločniku, zadostuje naj jej to, da je tam slovenska šola, toraj mora biti tudi precej slovenskega življa. Sedaj pa imam še eno željo in prošnjo izraziti do vas, okoličani goriškega mesta. Ako se snuje v Ločniku italijansko šolsko društvo, katerega Lahom prav nič ni treba, koliko več bi morali vi se potruditi, da ustanovite v vaših vaseh podružnice sv. Cirila in Metoda! Vašim otročičem hočejo Lahi odvzeti vero in narodnost, ali vi to privolite P Morda poreče eden ali drugi : saj pri nas je slov. šola in Lahi ae ne upajo k nam. Počasi prijatelj ! Kdo bi si bil pred dvajsetimi, desetimi leti domišlje-val, da se v Podgori odpre 1. 1891. talijanska iolaP Glej, ravno tako se godi v kratkem tudi pri tebi, v tvoji domači vasi, v Pevmi, Solkanu, Šenpetru, Štand režu itd. Delaj, dok je čas, zidaj jez, da te nesreča ne prehiti! Kako lahko bi si osnovali svoje podružnice v Solkanu, Podgori, v Št. Petru itd. Kakor vsem dobro znano, imamo dosti narodnega davka glede naših šol v mestu in baš zato je potrebno, da vsak po svoji moči daruje, Če dosti ne more, pa malo. Sliši se, da snujejo Lahi otroško zabavišče v Ločniku, koliko več bi bilo potrebno za slovenske otroke! Laikih otrok se izvestno nobeden ne posloveni, a slovenski otroci se poprimejo furlanšČine v par mesecih, posebno še, če se v družini zanemarja materinščina. Ločnik bi bila lahko dandanes popolnoma slovenska vas, ako bi si bili Slovenci ohranili svoj jezik, a žal, da je drugače! Toraj vrli okoličani goriškega mesta, vzbudite se na delo! Posnemajte Ločničane, ki pač ne žive v boljših razmerah, nego vi žrtvujte za Zrno do zrna narod vsak po svoji moči! pogača*. „Slovansko pevsko druitvo" v Trstu ima jutri dne 18. t. m. svoj občni zbor, h kateremu so uljudno vabljeni vb! udje tega društva. Zborovanje se bode vršilo v prostorih „Delalskega podpornega druitva* ob 3. uri popoludne, po sledečem reda : 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnica; 3. Poročilo denarničarja; 4. Poročilo pregledovalcev računov; 6. Poročilo arhivarja; 6. Posamezni nasveti; 7. Volitev novega odbora. Iz ŽlfOV se nam piie: Ni mi sicer znano, koliko časa že romaš draga „Edinost* v našo Žirovsko dolino; mislim, da se ne motim, ako rečem, da si že v svojih detinskih ,letih naila pot do nas. Tođa poročila nisi prinesla še nikakega iz naše prijasne doline; nadejam se torej, da sprejibefc te kratke vrstice v svoje predale; Mej najnovejšimi društvi na Kranjskem je gotovo naše gasilno druitvo, ki je ravno dobilo potrjena pravila od o. kr. deželne vlade. Že davno smo pogrešali tako društvo, ki je gotovo v veliko obrambo imetja in življenja človeškega. Povsem je hvale vredno, da se je v poslednjih letih v tem oziru mnogo storilo. Kakor je raz-vidno, so člani takih društev večinoma nepremož&i možje, iz delavskih ali roko* delskih krogov. Želiti bi bild, da bi k takim, v obče koristnim društvom mnogobrojno pristopali tudi premožniši kmetovalci, meščani in trgovci, Če ne z delavno pa s gmotno pomočjo, ker so ta društva ustanovljena njim v varstvo. To zahteva ljubezen do bližnjega, to veli krščanska ljubezen, da na pomoč prihitimo svojemu bližnjemu. V prvi vrsti gre tedaj čast in hvala neimovitim gasilcem, ki so vselej na prVem mestu, ko v tihi noči zazveni glas gasilnega roga. Tesno je gotovo pri srcu vsakemu, ko začuje tožne vsklik e, da „gori" in le brezčuten človek mogel bi ob takem dogodku ostati na domu. Tako ae je godilo pri nas dne 19. preteč, m. ob 4. uri pop., ko je začelo goreti v Stari vasi. Ogenj je nastal pri A. Demšarju na neznan način; pogoreli so trije gospodarji in je ogenj pokončal And. Demšarju 11 prešičev, Ant. Selaku 7 goved in Ji Oblaku 4 tednostaro telico. Zavarovani so bili vsi trije; Škoda je cenjena nad 6600 gld. Takrat smo se prepričali, kaj zamore storiti „požarna bramba". Kor so poslopja blizu skup, je bilo že vse v ognju, ko je došlo še le novorojeno gasilno društvo, pa je vendar delovalo tako vspešno, da je hitro omejilo požar in vgasilo sosedna poslopja, ki so že gorela ter je potem še vso noč stražilo in gasilo pri pogorelih poslopjih, ker nikakor ni bilo mogoče v ga ni ti tleče mrve in druzih, med zidanimi deli gorečih tvarin. — Hvala tedaj gaMilncmu društvu, ki si jo v začetku ■▼ojega obstanka pridobilo dobro ime. Zato smerno pričakovati, da bode se lepše napredovalo, ko se še bolj izuri in si dobi dovolj potrebnega orodja in gmotne podpore. Tzvestno bode delovalo v korist vse občine. T to nam pomozi Bog! —č. Prvega občnega zbora „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva" udeležilo se je okolu 50 oseb. Načelnik gosp. Josip Ferluga otvori zborovanje s trikratnim živioklicem na presv. cesarja in govori o potrebi društev v obče in kon-sumnih društev posebej. Pojasnijo se na to nekatere točke pravil, po katerih postane zadružnik lehko vsak pošten mož ali ženska, ako vplača 2 gld. pristopnine in vsaj jeden zadružni delež 30 gld. Zadnji se lehko vplačuje v obrokih po 2 gld. na mesec ali po 30 kr. na teden. Namen zadruge je ustanovljati prodajalnice raznega konsumnega blaga in gostilnice ter dajati svojim udom posojila do dvakratne svote vplačanih deležev. Društvo začne delovanje pred vsem z gostilno, kojo prevzame na svoje ime in odpre že prihodnjo nedeljo. Dosedaj šteje društvo kacih 70 članov, katero število je pa še premajhno, da bi moglo uspešno delovati te^ doseči svoj namen. Vabijo se torej rodoljubi iz mesta in okolice, da obilno pristopijo k tej zadrugi. Poročilo tajnika gosp. Bremica in poročilo blagajnika se je jednoglasne odobrilo. Določilo se je slednjič, da bode odstotek obresti od posojil, danih zadružnikom, znašal k. večjemu 7%> kar sme predstojništvo v posebnih slučajih tudi znižati. Konoem se je prešlo k volitvam ter so bili izvoljeni: načelnikom gosp. J. Piščanec; v predstojništvo: gg. J. Ferluga, A Bremic, And. Skabar, Ant. Škabar, Drag. Martelanc, Fr. Dolenc, A. Žnidaršič, Ant. Piščanec; v nadzorništvo: gg. Fr. Mikelič, J. Pertot, J. Cjak, J. Požar, I. Palčič, J. Katalan; v razsodišče: gg. M. Mandič, J. Turk, I. Gregorič, Fr. Žitko, J. Mankoč, I. Caharija. — Mi priporočamo osobito slovenskim delavcem in obrtnikom, da obilno pristopajo k društvu. Novi udje in vplačila se sprejemajo vsako nedeljo in praznik v zadružni gostilni v Rojanu pred cerkvijo od 9—10 ure zjutraj in od 4—5 ure popoldne. v Plesna vaje v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu" začnejo se jutri, v nedeljo dne 18. t. m. od 4. do 8. ure zvečer in se bodo nadaljevale vsako sledečo nedeljo in praznik. Pristop ,k istim imajo le društveni člani in po istim povabljeni aečlani, katerim pa je prosto tudi vpisati se kot člani podpornega ali bralnega oddelka. . u, , Bralno sobo vredilo je „Tržaško podporno in bralno društvo." V istej so na razpolago raznovrstni časopisi in r veliko jtevilo knjig, katere se tudi na dom izpo-sojujejo. Bralna soba je odprta vsaki dan od 9. ure sjutraj do 10. ure zvečer. Razun društvenikov imajo pristop v isto tudi nečlani proti mali mesečni odškodnini in kdor bi se hotel vpisati kot bralni član, naj se prijavi v društvenih prostorih (via Valdirivo štev. 19. I. nadstr.) Bralni člani imajo pristop tudi k plesnim vajam. Iz Liberce na Češkem došle so zopet jako zanimive vesti, katere nekako popol-njujejo železniški atentat povodom cesarjevega potovanja. Mej traverzami nekega mostu pri Rochlitzu našli so zaboj napolnjen z dinamitnimi patronami in jedno bombo. V obče ae misli, da so dotičniki še le sedaj te stvari na tem mestu poskrili iz Btrahu pred vr&ečimi se hišnimi preiskavami. Naročnikom „Brivca" naznanjamo, da je list ta že pred dvemi meseci prenehal izhajati. Izjaviti pa moramo zajedno, da naš list ni bil v nikaki zvezi z rečenim listom, in da torej nikakor ne moremo ustreči onim gospodom, koji se obračajo do na*, želeči pojasnil. T r i n o poročilo. Cene ue razuma, kakor se prodaje na debelo blago za goto t denar). C«»» od for. do far Kav« Mocca . . . . Ki o biaer jako lina . Java „ , „ „ . Santos tina..... * srednja . . ; -i Guateraala..... PortArieco . : . . . ban J ago de (Juba . , „ —.— — Ceylon plant. fina . . „ 124.— 126.-Java Malang. zelena . „ 100.— 104.— Campinaa 100 K. 127,— 128,— 95— , 110.— —.— „ 88,— 90.— 82,— 83.-95,— 98.— 1»).— 13«.- Rio oprana - lina . . lOfi — 110.-88.— 90.-88.— 89,— Oaaaia lignc ▼ zabojih . . K fcs.- 380.— _ Kaoliov ovtt...... » ' 390 Ingtr Bengal « » . . A-tl 32. Papar Singapore ..... » 48.— 49 ■ Penang . . . i". . n 38.— 89 tiatavia .' w . i . u *In ■ smalta. Pisalni stroj različnih sistemov. Priprave sa kopiranje, in hcl^ografl-30» 14 f čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. Fran Iv. Kwizda ■> 1 ) '•-, ■■ ■;. • • I »-»O ^ u o, in, kr. ftvatrijaki in kralj, rnmunaki dvorni oddajatolj. ? in najatarejSi zavod v Avstriji za vetsrinerne izdelkeNfe Odlikovan z 12 medalje m i, 6 častnimi diplomi in priznanji. \ * KWIZDIN C. kr. priv. fluid proti kostobolu vod!e Za vmivanje leonj. Rabi so že 30 let z najboljim vtpehom po htevih raznih dvorov po vefilih hlevih civilnih gospo-' dov in vojaščine za okrepoanje pr^0 hudimi napori JIn zopetno okrepianje po naporih; vsposoblja _ konja 7.a posebna dela pri veibanju konj (Training). Ateltlenloa »lane 1 gld. iO nov. "Ml Kwizde rudefcl bHster 1 lonček 2 gl. Kwizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50. Kwizde kopitno iepiio 1 evalk 80 kr. Kwizde kopitni Svetilni prah 1 paket 70 kr. A , " Kwlzde kopitni vaselim I pušica gl. 1.25. Kwlzde kreeolin balzam 1 ikatlj. g). 1.10. Kwlzde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld. 1. kvvjzde mito za sedlo 1 škatlj. gld. TT Kwlzde pralno milo za domače žival k gld. 1.60, 80 kr. 40 kr. Kvvizde desirif. prašek zab. gl. 1.40. 2.40 Pravo I« z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na < i debelo v. vseh drogerijah. Vsak dan razpošilja glavna zaloga Kreisapotheke Korneuburg pri DUNAJU. JAKOB KLEMENC trgovec Via 8. A n t o n I o. 4-10 Odprava proste loke z laj šal a je mnogo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Naravni nasledek temu je, da dežele začetijajo nakupovati v Trstu, kjer se nahaja velik izbor predmetov mdd. manifak-ture, perila itd. Oazivljajoč sc tej potrebi, vsojam se naznanjati slavnemu občinstvo, daje inoja trgovina v Trstu, Via č?t. Antonio št. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknsm za gospe, črnim kašmirjem, vojnicam iz čiste volne, preprostim podstavom, belim in barvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baže volničastimi ogrinjačami, velikimi in malimi, lanenimi, vezanimi robci, nadglavnimi vezanimi robci, spodnjimi oblačili iz bombaža in iz volne, srajcami J&ger, tricoti ta goBpe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi z svilo ter z velikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil. Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, med katerimi tudi naše narodne trobojnice v vseh velikostih. NaroČila omenjenih predmetov izvršujem z vso natančnotjo In vestnostjo. Na zahteva-nje po&i^jam prosto vseh stroškov popolen uzorec z dotičnimi cenami. Tinktura za želodec, j i, .i i i 8 i ifl 0 3I 1 n i r n katero iz kineške rabarbare korblikov-covoga lubja In svo'ifh pomernnfnih olupkov prirej* (i. PICCOLI, lekar npri angeljn" v LJubljani, je moliko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi po»peSi|Je telenno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in voč steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 1'80, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. Btokloničico razprodajajo se v vsih lekarnah v Tratu, Istri in na Goriškem. 26 —15 > Ulica Barriera br. 4 Trat prodavaju b« za najniže ciene vienci za pogrebe, odjola za andjeliće, 15-95 mrtvački lieaovi, vošćarm aveće, umjetno ovieće, predmeti mrtvački za djoou i odrasle itd. itd. Pokorni Montanelli. Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo! Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje eena, konjske grablje, tiskalnice za seuo, mla-tilnice, strojeve za vucitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, Btrojeve za trebljenje kuruze, Httckseovel strojeve za rezanje krme« mlinove za drobnu melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalnice za voće, strojeve za tiskanje grozdja i vinske tiskalnice, tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenjo voća i povrtja, vinske sisaljke, spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za pOBudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sva izvrstno izvedeno. Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva Ig. Heller, Beč Pr»*terstrasse br. 78. II. Bogato iluBtrovane, od 144 stranica, cionike u njemačom, talijanakom i slavenskom jeziku šalje se na zahtjev bndava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će se poavud. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LIN1E" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Philađelfijo konnesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarju točno : kon-cesijonovani zastop 44—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Wcyringergas80 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Stuatsbabnen in Innsbruck. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.