Politični pluralizem za socializem
V osnovnih organizacijah ZKS ta čas poteka razprava o predlogu stališč predsedstva CK ZKS o političnem piuralizmu. V razpravo so se na svoji 26. seji 27. februarja vključili tudi člani občinskega komiteja ZKS Ljubljana Moste-Poije s svojimi prispevki in videnji ter ocenili prve odmeve iz osnovnih organizacij.
Miha Juhart, izvršni sekretar P OK ZKS za politični sistem, je v uvodu med drugim dejal, da je glede insiitucionalnih okvirov po-litičnega plualizma v političnem prostoru moč zaslediti dve, v os-novi izključujoči si viziji. Prva vi-
zija, ki jo zagovarjajo predstav-niki novo oblikovanih političnih subjektov in zveza socialistične mladine, je klasična parlamen-tarna vizija, ki temelji na konku-renci in boju političnih subjektov znotraj predstavniškega telesa kot vrhovne oblastvene institucije v družbi.
Na drugi strani je vizija pred-sedstva CK ZKS, vizija nestran-karskega polničnega pluralizma znotraj socialistične zveze delov-nega ljudstva kot političnega par-lamenta ustavnega loka, ki je od-prta za vse oblike demokratičnih pobud in organiziranja, temelje-čih na ustavi in temeljih družbe-nih načelih.
Pluralizem nestrankarskega tipa zahteva preobrazbo sociali-stične zveze. Nujno je njeno preo-blikovanje v institucionalno obliko, ki bo omogočala artikula-cijo boja programov in idej. Nova socialistična zveza ne more več temeljiti na monopolnem polo-žaju krajevnih in občinskih upravno-poliučnih forumov pri sprejemanju temeljnih političnih odločitev.
Ta in še druga temeljna vpraša-
nja morajo vsekakor rešiti aman> maji k slovenski ustavi in na nj temelječ zakon o združevanju. Zatem so se člani komiteja sezn nili s potekom razprave o politi nem pluralizmu. Ocenili so, < razprava že poteka v večini osno nih organizcij v krajevnih sku nostih in nekoliko manj v združ nem delu.
V dosedanji razpravi se ni; nikjer pojavila oziroma izoblik vala ,popolnoma odklonilna st lišča. V večini OO ZK so pr& loge stališč o političnem plur lizmu podprli, je pa še veliko n jasnosii, bojazni in dvomov. Iz> blikovala so se že nekatera o novna izhodišča, in sicer; da politični pluralizem potreben nujen, vendar le nestrankars pluralizem znotraj SZDL, ne \ klasičen večstrankarski sister Za izvedbo pro/ekta političnej pluralizma je treba zagotoviti iw nekatere osnove, kot so temelji teoretična obdelava osnovnih el meniov političnega pluralizm doseči pripravljenost in usposol ljenost; pridobiti demokratičr javnosi za nestrankarski tip pol tičnega pluralizma; zagotovi, spoštovanje demokratičnih prav¦' ravnanja ter uveljavitev poUtiči kulture dialoga. Ob tem se treba zavedati, da se odločan o projektu političnega pluralizr
(nadaljevanje na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
v času težke družbene in gospo-darske krize, ko je marsikateremu občanu temeljno vprašanje preži-vetje.
Ali na kratko, kot so rekli v eni od osnovnih organizacij: »Smo za demokracijo v socializmu, ne pa za demokracijo za boj proti soci-alizmu!«
V zvezi z novo nastajajočimi ribanji in zvezami so bila izražena idi mnenja, da je različno poli-čno mišljcnje ljudi nujnost, da
pa ljudje nimajo vedno za svoj končni cilj uveljavljanja svojih programov, temveč oblikovanje političnih strank, kar pomeni ne-posreden boj za prerazporeditev moči, oblasti in kapitala.
Občinski komite je predlog sta-lišč predsedstva CK ZKS podprl in pozval vse osnovne organiza-cije, ki te razprave še niso opra-vile, da jo opravijo do konca marca 1989 ter zadolžil svoje predsedstvo, da razpravo sprem-lia.
Na seji so člani občinskega ko-
miteja sprejeli še program dela za letošnje leto in rokovnik za iz-vedbo programsko-volilnih sej os-novnih organizacij ZK in seje ob-činske konference ZK. Po tem rokovniku bo zaradi predčasnega kongresa ZKJ, ki naj bi bil konec leta, treba v osnovnih organizaci-jah izvesti programsko-volilne seje do konca junija, sejo občin-ske konference pa do konca sep^ tembra, kar pomeni, da bo seda-nji mandat skrajšan za pol leta.
STANE BREZOVAR