JUMN PULLUCK l-W-4^ 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. _ LETO XXXI.
EQUALITY
REN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
cleveland, ohio, thursday (ČETRTEK), OCTOBER 21, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 206
Kratke vesti jZ.N. priporočajo velikim silam
in Kanadi, naj se sporazumejo o kontroli atomske energije
argentina ima pogodbe s španijo _ buenos AIRES, 19. okt.— španski zunanji minister Martin Artajo je danes odpotoval v ^adrid, potem ko je podpisal ®tiri pogodbe z argentinsko vla-<^0 Perona.
Pogodbe, ki sta jih sklenili fašistični vladi, se nanašajo imigracijske ugodnosti za Špance, vojaško vežbo, kulturno izmenjavo in priznanje šolskih diplom in šolanja.
NEMCI DEMONSTRIRAJO
^ ameriški zoni
FRANKFURT, 20. okt. — Okrog 80,000 Nemcev se je da-les udeležilo demonstracij proti •^faginji v dveh nemških mestih ^ ameriški okupacijski zoni.
anglija se oborožuje
London, 20. okt.—Angleški ^brambeni minister je danes iz-Javil, da se Anglija mora zoper-stavljati vojni nevarnosti z ja-^anjem oboroženih sil.
Obveščeni krogi pa pravijo, je ' Anglija začela pošiljati <ieželam zapadne Evrope svoja Meteorska "jet" borbena letala.
PARIZ, 20. okt.—Politični odbor Z. N. je danes glasoval, da se spor glede atomske energije izroči štirim velikim silam in Kanadi s priporočilom, naj se poskušajo sporazumeti glede osnovnih principov.
Politični odbor je pred tem^——--
zavrgel z 39 proti 6 glasovom | reči nazaj Zedinjenim državam, sovjetski predlog, po katerem bi j Sovjetski zvezi, Angliji, Kitaj-se istočasno prepovedalo upo-1 ski, Franciji in Kanadi, je gla-rabo atomskega orožja in usta- sovalo 41 držav, proti pa 6. novilo komisijo za kontrolo Glasovanja se ni udeležilo 10 atomske energije.	!,delegatov, eden pa je bil odso
Zavržen je bil tudi indijski ten.
STOLETNIK umrl
MIWAUKEE, 19. okt.—Tu je danes umrl neki John Novak v starosti 107 let. Novak je bil ro-na Poljskem leta 1832, v Ameriko pa je prišel leta 1871.
predlog, da Komisija za atomsko energijo nadaljuje svoje de-Id na osnovi uspehov, ki jih je odobrila večina, zavrgla pa le Rusija.
Sprejeta resolucija temelji na priporočilu Zedinjenih držav glede kontrole atomske energije. Soglasno z njo bi države podpisale sporazum z a ustanovitev mednarodne kontrolne agencije, ki bi bila opolnomočena, da kaznuje kršilce atomske kontrole, da nadzoruje razvoj atomske energije in sploh ima vso moč nad tem razvojem, od sirovin pa do končne produkcije.
Za resolucijo, da se spor iz-
D
omače vesti
kongresa ameriških Žena v SND na St. Clair-ju
^ ponedeljek 25. oktobra bo ^''Sanizacija "Congress of American Women" priredila v ^Venskem narodnem domu na ' Clairju shod, na katerem bo-
sta
govorili znana odvetnica
Yetta Land in Mrs. Ann Ginger.
Na shod, ki se vrši pod ges-om "Women Fight Back Day," Rabljeno tudi naše slovensko ° činstvo. Pričetek shoda bo ob •30 zvečer.
Witt umrl
.^čeraj je umrl dobro znani . ^^elandčan Peter Witt, ki se So let udejstvoval pri borbi P^oti tako zvanim "posebnim in-^''esoni." Witt je imel med ®velandčani veliko prijateljev, ^ tudi veliko sovražnikov.
Il^opravek k apelu na ^^rovalce R-H krvi
Včeraj je bila v apelu na da-j^ovalce "O" "R-H negative type" , iiapačno navedena telefon-V.5 številka Mr. Rudolfa Tom-^ a. Telefonska številka se pra-""0 glasi:,IV 7285.
®8od progresivne
stranke
Jutri, v petek zvečer ob osmih g, ^si shod pod pokrovitelj-ke	Progresivne stran
y 23. vardi, ki deluje za iz-j^^itev Wallace-a za predsedni-^ • Shod se bo vršil v spodnji orani Slov. nar. doma na St. Ave.
programu bo več govor-t kateri bo med drugim ' raztolmačili, kako se bo ''alo označiti glasovnice pri jj^^^'^brskih volitvah, če se ^ hotelo voliti za Wallace-a in kandidate. Podanih bo t v* '^ekaj pevskih in glasbenih in veg dobitkov. Po pro-Va^"^^ bo sledila domača zaba-• Vstopnina je prosta in ce-občinstvo je vabljeno na
Kanadska resolucija bo verjetno odobrena
Na osnovi glasovanja v Političnem odboru se pričakuje, da b o kanadska resolucija dobila dvetretjinsko večino na Generalni skupščini.
Poraženi sovjetski predlog bi pooblastil Varnostni svet in Komisijo za atomsko energijo, da pripravita osnutek sporazuma glede ustanovitve učinkovite mednarodne kontrole atomske energije; ta sporazum bi stopil v veljavo istočasno s sporazumom glede prepovedi uporabe atomske energije za vojne namene.
Wallace pravi, da bo Progresivna stranka postala glavna stranka Zedin jenih držav
WILES-BARRE, Pa., 20. okt.' Predsedniški kandidat Henry A. Wallace je daoes pri zaključnem govoru na svoji 9,500 milj dolgi kampanjski turi izjavil, da bo Progresivna stranka ostala na politični pozornici tudi po volitvah in se razvila "v prvo stranko dežele."
"Mi bomo ponovno prevzeli našo vlado, ki se nahaja v rokah bankirjev in generalov, ter jo izročili nazaj ljudstvu, kateremu tudi pripada," je izjavil Wallace pred množico več kot 5,000 progresivcev, ki so mu navdušeno ploskali.
Kar se tiče predsednika Tru-mana, je Wallace izjavil, da ga malo obžaluje, da pa bo ''poražen kot še nikoli noben demokratični kandidat ni bil."
"Truman je prenehal biti predsednik tistega dneva, ko je začel odslavljati pristaše New Deale-a in sprejemati v svojo vlado predstavnike družb. Lahko se reče, da se je Truman odpovedal predsedništvu."
koriščati tisto, kar smo se naučili pod Rooseveltom, to pomeni zgraditi celo večjo Ameriko kot pa je bila Amerika, o kateri smo tiste dneve sanjali."
Pozneje je Wallace v svojem radio govoru izjavil, da je prejel veliko število pisem, v katerih ljudstvo ponovno in ponovno zagotavlja, da povsem sigurno ne moremo imeti nizke cene, če" pa milijoni ljudi izdelujejo orožja, ki se jih ne more jesti, obleči ali pa v njimi živeti.
"Ljudstvo ve, da vlada, ki se sporazumeva s Francovo Španijo in fašistično Grčijo, s feudal-no Turčijo in reakcionarno Kitajsko, samo zaničuje ljudstvo."
NEVTRALNE DRŽAVE ZOPET POSREDUJEJO V BERLINSKI KRIZI
PARIZ, 20. okt. — Skupina Š3slih drživ, članic Varnostnega sv6ta Z. N., je danes predložila'velikim silam novo formulo za rešitev tako zvane berlinske krize.	j
ObvešSeni kr(|gi pravijo, da bi zapadne sile sprejele nove predloge in da je sovjetski zastopnik ■ zunanjega ministra Andrej Višinski obljubil, da bo predloge poslal v Moskvo. Sam Višinski je baje pogojno odobril resolucijo nevtralnih držav.
Nevtralne države, kot pravijo nepotrjena poročila, predlagajo, naj Sovjetska zveza ukine tako zva-» no "blokado Berlina" v teku 48 ur. Z druge strani pa bi zapadne sile morale takoj pristati na konferenco Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil, na kateri bi se govorilo o vprašanju Berlina in Nemčije kot celote.	'
Baje so nevtralne države apeliral^ na velike sile, naj ne sprejemajo nobenih sklepov, ki bi utegnili povzročiti vojno. Od zapadnih sil pa pričakujejo, da bodo priznale sovjetske okupacij-sme marke za edini veljavni denar v Berlinu.
Nekateri krogi so mnenja, da bi novi načrt utegnil rešiti vprašanje "berlinske krize."
VZELA GA JE, DA BI ČUVAL OTROKA
ATLANTA, 20. okt. — Louis Ferrier, ki je star 62 let, je danes zahteval razporoko od svoje 19 let stare žene, ker da vse, kar je od njega želela, je bilo, da ji "čuva otroka iz prvega za-
MarshalloV načrt je predsed-jkona."
niški kandidat progresivcev| Vročekrvni Ferrier je obtožil označil za največjo tatvino v svojo ženo, da je vedno ostro zgodovini naše dežfele. Načrt in neusmiljeno odbijala, ko ji je upravljajo predstavniki korpo- pristopal kot mož.
racij za interese korporacij. Kot "Pa ne samo to," je pristavil
se vedno dogaja, ko ti ljudje neovirano delujejo, mora ljudstvo trpeti.
"Kakor trpi ljudstvo Evrope, tako trpi tudi ljudstvo Amerike", je izjavil Wallace.
"Dobro, ostane samo,ena reč, ki se jo lahko stori. Iznebimo se predstavnikov družb. Izobčiti je treba bankirje iz vlade in jih poslati nazaj v njihove banke. Oni ne morejo celo reševati svojih lastnih bank pred polomom mi vsi se spominjamo, kaj se je zgodilo leta 1930."
"Prišel je čas, da pometemo ven te nepridiprave. Mi lahko uničimo draginjo, preskrbimo dostojna stanovanja, za katera bo ljudstvo lahko plačalo, in mi lahko odstranimo grožnjo nove vojne."
"Bili snnio na poti k temu cilju pod Franklinom Rooseveltom in mi lahko še vedno v naši življenski dobi dosežemo ta cilj. To pomeni iti naprej in iz-
Louis, "Evelyn je vztrajala, naj na medeni mesec vzamem njenega šest mesecev starega sina iz prejšnjega zakona."
Med ostalim je šestdesetletnik navedel kot primer zakonske nesramnosti, da mu je žena ukazala, naj čuva otroka, sama pa da je baje odšla piti z nekim voja kom.
ATOMSKA BOMBA BILA NAMENJENA JUGOSLAVIJI?
WASHINGTON, 19. okt. Uradniki Državnega oddelka go danes zavrgli obtožbe, da so Ze-dinjene države bile pripravljene, da vržejo atomsko bombo na Jugoslavijo leta 1946.
Ameriko je v gornjem smislu obtožil poljski delegat dr. Julius Katz-Suchy in sicer pred Zdru ženimi narodi.
Uradniki državnega oddelka so izjavili, da so obtožbe "neumne."
TURK PRAVI, DA AMERIKA POŠILJA PREMALO DENARJA
CARIGRAD, 19. okt.—Znani turški vojaški veščak Abidin Daver je danes okrcal Zedinje-ne države, ker da trosijo prema-o dolarjev za tako zvano "obrambo demokracije" v Turčiji.
V svojem članku v časopisu 'Cumhuriyet" Daver pravi, da je zgrešeno misliti, da se lahko Turčijo "kot postojanko v prvih vrstah zapusti." Zahteval je, da se bolj logično in stvarno troši ameriške dolarje namenjene za vojaško pomoč Turčiji.
Daver pravi, da bi se moralo odobriti pomoč predvsem za turško zračno silo in mornarico.
Turški vojaški veščak se pri zahtevah za nadaljno ameriško pomoč sklicuje na dejstvo, da Turčija veliko velja kot "glavna obrambena linija."
Francoska vlada pred večjo krizo radi vala stavk
PARIZ, 20. okt.—Danes se je francoska vlada sestala na nuj-nostnem zasedanju radi resnega pomanjkanja plina, elektrike in vode, ki je posledica 17-dnevne stavke 350,000 premogarjev.
Vlada razmotriva o možni proti-stavkovni meri, vključno nadaljnem zajetju premogovnikov in uporabo čet.
V	bližini St. Etienne čakajo vojaki na ukaz, da vderejo v premogovnik, v katerem se je utrdilo kakih 2,000 premogarjev.
V	severnem mestu Lensu mestna bolnišnica namerava poslati domov nekatere bolnike.
Peki so v Franciji prodajali odjemalcem' moko, ker ne morejo peči kruha.
Nove stavke iz simpatije grozijo.
Francoska Konfederacija dela je naznanila, da je vladno zo-perstavljanje zahtevam premogarjev za povišico, načrt "zunanjih kapitalistov," ki da želijo popolnoma onemogočiti delavske unije. Konfederacija je pozvala vse unije, naj pojačajo svojo podporo premogarjem.
Nove poplave grozijo premogovnikom in mestom v nižinskih predelih, ker postaje za črpanje vode ne delujejo. Čete in varnostne straže so že zajele večino premogovnikov, katerim grozi poplava, toda šele po ogorčenem spopadu s premogarji. Do poplave je prišlo, ko je francoska Konfederacija dela umaknila moštvo, ki je skrbelo za varnost.
VOJAŠKA REVOLTA IZBRUHNILA PROTI VLADI JUŽNE KOREJE
SEOUL, 20. okt.—Notranji minister je danes postavil južno Korejo pod preki sod radi revolte vojakov, za katere vlada pravi, da so pod vplivom komunistov. Vojaki so zasegli dve mesti južne Koreje in sicer Yosu in Sunchon.
Sunchon se nahaja 135 mil^^—-——-
južno od glavnega mesta Seoula,'
Yosu pa je bolj južno na nekem otoku. Obe mesti pa se nahajata 180 milj od meje med ameriško okupacijsko zono in sovjetsko, iz katere je sovjetska vlada začela umikati svoje čete.
Prva poročila o revolti pravijo, da so se uporniki, okrog 2,500 njih, spopadli s policijo,
da pa v spopad niso bili vmešani Američani.
Notranje ministrstvo je izjavilo, da je skupina vojakov v Yosu polovila lokalne policaje in jih zaprla. Uporniki so zatem zavzeli neki vlak in se odpeljali v 12 milj oddaljeno mesto Sunchon, kjer se sedaj razvijajo borbe.
OBRAMBENI TAJNIK SVARI "AGRESORJE"
WASHINGTON, 20. okt.— Obrambeni tajnik James For-restal je danes opozoril "mednarodne napadalce," naj zgrešeno ne tolmačijo "naše potrpljenje za našo šibkost." Rekel je, da je kršitev sporazuma kjer koli na svetu "grožnja naši varnosti."
Forrestal je govoril na radiu ob priliki proslave "Dneva Združenih narodov." V svojem govoru je med ostalim izrazil up, da 30 končno organizacija Združenih narodov dosegla svoj cilj kot najmočnejše svetovno orožje za dosego miru.
MORILCA" BILA UBITA PRED UMpROM POLKA
PRAGA, 19. okt.—Neki predstavnik demokratične grške vlade gen. Markosa Vafiadesa, je danes izjavil, da sta komunista Mauzenides in Vasvanas, katere grška monarhistična vlada obtožuje, da sta umorila ameriškega časnikarja Georgea Polka, bila ubita še predno je bil umorjen Polk.
Predstavnik gen. Markosa, justični minister Perfirogenis, je rekel, da je Mauzenides bil ubit v spopadu z monarhisti 5 aprila, dočim so truplo Polka našli 16. maja. Kar se tiče dru gega obtoženca Vasvanasa, ga je monarhistična policija ubila, ko se je ukvarjal s podtalnim delom.
Iz New Yorka pa poročajo, da bivši šef urada za strategično službo William Donovan ne ver jame, da je dovolj dokazov za trditve monarhistične vlade, ki želi krivdo za umor Polka vreči na komuniste.
VDOVA VOJNEGA ZLOČINCA OBSOJENA
PRAGA, 20. okt. — Češkoslovaška ljudska sodnija je danes obsodila v odsotnosti vdovo bivšega nacističnega "protektorja" Češke Hendricha na dosmrtni zapor, zgubo vseh civilnih pravic in zaplembo njenega premoženja.
Vdova Hendricha je bila obsojena radi zločinov, ki jih je izvršila proti Židom, katere je zverinsko mučila na svoji farmi na Češkem. Njenega moža so češki rodoljubi ubili maja mese ca leta 1942,-nakar so se nacisti kruto maščevali.
Češki časopis "Mlada Fronta" poroča, da je vdova Hendricha po vojni zbežala v Nemčijo in da sedaj živi v popolnem miru v angleški okupacijski zoni.
1,531,881 AMERIČANOV JE SEDAJ POD OROŽJEM
WASHINGTON, 19. okt. -Obrambeni oddelek je danes na znanil, da skupna moč armad-nih, zračnih in mornariških sil znaša 1,531,881 mož.
Ameriške čete se baje ne bodo mešale v revolte
Takoj po izbruhu revolte se je korejska vlada sestala na nujnostnem zasedanju. Nekateri krogi predvidevajo, da se bo vlada obrnila na ameriške oku-jacijske oblasti, da ji pomagajo zatreti revolucijo, ■ katere namen je, kot pravijo vladni kro-:;i, da se zruši sedanja korejska vlada.
Major gen. John Coulter, ameriški vojaški poveljnik na Koreji, pa je izjavil, da je re-volta ''notranja zadeva Koreje" in da se Američani v njo ne bodo vmešavali, i izjemo, da zaščitijo ameriško imovino in življenja.
Za enkrat se ne ve, če je re-volta v kakšni zvezi z umikom sovjetskih čet s severne Koreje. Toda v južni so levičarski elementi že večkrat priredili proti-ameriške demonstracije in zahtevali umik tako sovjetskih kot ameriških čet.
Sovjetska vlada je včeraj naznanila, da je začela umikati svoje čete, toda ameriške obla-si so odgovorile, da bodo še nadalje držale južno Korejo pod okupacijo.
Čiang Kajšek je zopet poražen
PEIPING, 20. okt.—Radio postaja kitajske Ljudske (komunistične) armade poroča, da je zavzela važno mandžurijsko mesto čangčun in ob tej priliki zajela vse nacionalistične vojake in zaplenila ves ameriški material.
"Vse čete Koumintaga v mestu čangčunu, vključno čete ce-' lotne nove sedme armade, ki so jo oborožili Američani, so položile orožje," pravi uradni komu-nikej Ljudske armade.
Tudi sami nacionalisti priznajo poraz. Pravijo, da gen. Tseng Šeng, poveljnik 60. nacionalistične armade, ni ubogal ukaza generalisima Čiang Kajšeka, da izprazni mesto. Šeng je rajši čakal na čete Ljudske armade, kot da bi se umaknil v Mukden, češ da so njegove čete bile preveč sestradane za dolgi marš.
Radio postaja Ljudske armade pravi, da je v čangčunu bilo ubitih ali pa zajetih nad 100,000 Čiang Kajšekovih vojakov.
ZAPADNE SILE ZAVRGLE POGAJANJA Z RUSIJO
PARIZ, 19. okt.—Zafpadne sile so danes v Varnostnem svetu Združenih narodov izjavile, da ne bodo obnovile pogajanja s Sovjetsko zvezo glede vprašanja Nemčije tako dolgo, dokler So-vjeti ne bodo ukinili tako zvano blokado Berlina.
Ameriški delegat dr. Philip C. Jessup je izjavil, da so Rusi oja-čili blokado celo spričo diskusij v Varnostnem svetu.
Zapadni delegati so izjavili, da ne bodo obnovili pogajanja na osnovi sporazuma s Stalinonl 7. dne 30. avgusta.
' f^ov grob
LAKOTNA STAVKA RADI POLOŽAJA OTROK
PARIZ, 19. okt. — Francoz Charles Martin, ki je učitelj na gimnaziji, je danes izjavil, da ne bo jedel, dokler organizacija Združenih narodov ne bo našla zavetje pred vojnimi strahotami za otroke sveta.
Martin je v nekem hotelu v bližini sedeža Združenih narodov začel stavkati pred šestimi dnevi. Po dnevu govori ljudem na ulici, po noči pa spi na blazi-njaku.
JOHN PRINCE
Kot smo včeraj poročali, je v torek zvečer umrl pionir John Prince iz 1003-07 E. 63 St. Pokojni je bil doma iz vasi Brod, eno uro hoda do Žužemberka. V rani mladosti je pričel delati v železnih tovarnah, ko je s 17. letom odšel v svet, da si zasluži boljši obstoj.
Leta 1891 se je pridružil večji skupini naših prvih naseljencev in dospel je v Ameriko, ko mu je bilo 19 let. Ker je bil že iz domovine vajen livarskega dela, se je držal istega tudi v Ameriki. Leta 1893 se je poročil, leta 1897 je postal ameriški državljan. Svoječasno se je aktivno zanimal za društva, katere je pomagal ustanavljati in bil uradnik pri istih. Zadnja leta sta s pokojno soprogo, ki je umrla tri dni pred njim, pretrpela v bolezni, ker oba sta trpela na mrtvoudu.
Pokojni zapušča sina odvetnika John J. Prince, ki je bivši mestni zastopnik 32. varde, dve hčeri Mrs. Mae Bailey in Mrs. Sophie Kime, in vnuke. Brat Joseph mu je umrl pred 11 leti. Pogreb pokojnika i n njegove žene Marije se bo vršil v petek zjutraj ob 10. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
VPRAŠANJE ŠPANIJE NA KONFERENCI MINISTROV
PARIZ, 20. okt.—Zunanji ministri petih zapadno-evropskih držav bodo na sestanku prihodnjega meseca razmotrivali o vprašanju Španije.
Zedinjene države smatrajo, da je Francova Španija važna za "obrambo Evrope," toda angleški uradniki se bojijo, da bi vključitev Španije v tako zvani "obrambeni blok" zapadne Evrope povzročila val protestov sirom Evrope.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
21. oktobra, 1948,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by the american jugoslav printing & publishing co. •231 st. clair avenue	cleveland 3, ohio
henderson 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) —--
For Six Months—(,Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
GEORGE SELDES 0 JUGOSLAVIJI
Uradnik ameriške ambasade priznal,
da je napredek ogromen
Imel sem priliko, da sem v nemščini govoril z mnogimi osebami, z delavci, ki so bili vojni ujetniki, z odvetniki, ki so kritizirali nekatere smernice vlade, z načelniki tovarn in celo s kmeti na poljih. Brez izjeme vsi podpirajo Tita. Tito jih je vodil v zmago v vojni; Tito ustvarja deželo, ki bo v njihovi lastni življenski dobi stala visoko med civiliziranimi in kulturnimi deželami sveta.
Edini, Katere sem našel v Jugoslaviji, da so govorili proti vladi in Titu ter proti pet letnemu načrtu, so bili mnogi diplomatični uradniki vseh držav in večina—toda ne vsi—ameriški časnikarji.
Toda ko je ameriški ambasador Cavendish Cannon priredil vrtni sprejem za diplomate in časnikarje, ki so se udeležili Donavske konference, sem se pogovarjal s političnim atašejem Lenhardtom, in kar je on sodil o Jugoslaviji, je bilo to:
"KaD se tu dogaja je največja stvar, odkar je vojna končala."
Dogovoril sem se z Lenhardtom za sestanek v ambasadi, toda ko sem drugi dan prišel, mi je takoj v začetku rekel: "To je za vašo informacijo, o tem ni treba poročati." Ne morem povedati, kaj mi je rekel, toda strinjam se z njegovim zaključkom: "Kar se dogaja v Jugoslaviji, je v mnogih ozirih najbolj važen dogodek, odkar je vojna končala."
Prava pelezna zavesa
^ I	— ■■ I
Prava "železna zavesa" je danes zatiranje vesti in prostovoljna cenzura s strani ameriškega tiska, kar se tiče dežel vzhodne Evrope.
Vsakemu opazovalcu, ki nima predsodkov in ki ni bil poslan z namenom, da bi napadal ali pa blatil te vzhodnoevropske države, mora postati jasno, da kar se dolga j a v teh državah, je prav tako važno in značilno kot tisto, kar se dogaja kjer koli na svetu.
Že od leta 1945 in 1946 so te nove republike, kakor Jugoslavija, začele izvrševati svoje dve letne, tri-letne ali pa pet letne načrte, katerih cilj je:
1.	Očistiti podrtine in uničenja, ki jih je povzročila vojna.
2.	Obnoviti domove, tovarne in kmetijstvo ter vrniti deželo v predvojni standard.
3.	Prekositi predvojni standard za industrijske delavce in kmete, ki tvorijo večino prebivalstva v vsaki deželi.
Sovražni iisk zatajuje ljudstvu vesti
Gornji so bili materialni cilji, ki so sloneli na takojšnjih potrebah ljudstva, katere je vojna skoro uničila. Da bi se jih doseglo spričo vseh pomanjkanj in ovir, je bilo potrebno izvršiti prave čudeže, o katterih bi vsaj tu in tam mogli nekateri ameriški časopisi objektivno poročati.
Toda dejstvo je, da z malimi izjemami ameriški poročevalci ne skrivajo svojega sovraštva in ne poročajo objektivno ali pa dejansko o novicah v teh deželah. Namesto tega večina njih posveča vse svoje napore napadom in kritikam dežel, v katerih se nahajajo; iščejo in stikajo za nesrečami, napakami, za priznanjem zablod, ki pa so dejansko male in nevažne v luči splošnih uspehov, in ki ustvarjajo popolnoma potvorjeno sliko stvarnih dogodkov. O pomembnosti novih idej ali pa pomembnosti novih načrtov, bodisi da sploh ničesar ne poročajo, ali pa njihova uredništva teh poročil sploh ne priobčajo.
Če simpatizirate ali pa ne s temi deželami, če ste prijatelj, sovražnik ali pa nepristranski opazovalec, dejstvo je, da načrti obstojajo; da ti načrti bodisi delujejo ali pa ne; da vsak korak—naj bo šibek, opotekajoč ali pa celo popolnoma neuspešen—v novo vrsto sveta, predstavlja novico, ki je vredna, da se jo v ameriškem tisku zabeleži vsaj z nekaj vrstic.
Dolgoročni načrt za obnovo dežele in ljudstva
Ko je vojna končala, je Jugoslavija bila skoro popolnoma zravnana z zemljo. Nacisti so uničili 50 do 75 odstotkov vseh tovarn in pokradli približno isto toliko odstotkov živine očitno z namenom, da bi po svojem begu iz dežele zagotovili lakoto in stradanje. Vsi mostovi so bili uničeni, večina lokomotiv, tovornih in potniških vagonov razor-
UREDNIKOVA POSTA
Kokošja večerja kluba "Ljubljana"
Euclid, Ohio — Članom kluba "Ljubljana" se naznanja, da se bo v nedeljo 24. oktobra servira-lo kokošjo večerjo za člane v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Serviralo se bo od 5. do 6. ure zvečer.
Vabi se vse člane, da so navzoči, ker več ko nas bo skupaj, tembolj bo luštno in tudi dobro, ker pripravljenega bo za vse dosti. Po večerji se bo pa pričela domača zabava s plesom in maš-karami, na kateri se nam obeta tudi dosti zabave. Vabljeni so tudi prijatelji kluba "Ljubljana," ker nagrad bomo imeli veliko in sodniki bodo prvovrstni.
Torej, le pridite vsi, vsaj veste, da pri klubu "Ljubljana" je vedno prijetno. Vstopnina je prosta. S pozdravom.
Tajnik.
Koncert "Planine"
v Maple Heightsu
Maple Heights, Ohio—Pevsko društvo "Planina" priredi svoj jesenski koncert v nedeljo 24. oktobra v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. Pričetek bo ob osmih zvečer.
Vspored bo vseboval krasne pesmi. Nastopil bo mešan zbor, moški Zbor, ženski zbor, moški kvartet in bariton solo. "Planina" ima stalne posetnike svojih koncertov, ki jih prireja po dvakrat na leto, ter so vedno pestri in z navdušenjem aplavdirani po navzočih. Tudi na nedeljski koncert se prijazno vabi cenjeno občinstvo, da se ga udeleži v polnem številu, da bo dvorana nabito polna. Po koncertu se razvije lepa domača zabava, in če je velika udeležba, je prav luštno.
Pevovodja zbora je Mr. Frank Vauter, na klavir bo pa spremljala Mrs. Vera Milavec-Slejko. Za ples po koncertu bo igral Teddy Hojerjev orkester. Na veselo svidenje v nedeljo pri "Planini!"	Frank Vrček.
član in članica zglasiti za ček omenjeni dan in ga v 30 dneh izmenjati, da ne bo treba tajniku čakati na vmjenje čekov nadaljnih šest mesecev.
Zato ste prošeni vsi člani in članice, da se držite tega sklepa in pridite po čeke PRVO NEDELJO v mesecu novembru, ne prej in ne kasneje! Za likvidacijski odbor.
Frank A. Turek, tajnik.
Letos na Rabu
članom bivšega društva Srca Jezusovega
(Samostojno)
Cleveland, O. — Članstvu naznanjam, da je odbor, ki ima v rokah likvidacijo tega društva, imel sejo in sklenil, da se razdeli, kar je še denarja, ki smo ga dobili iz zamrznjene The North American Mtg. Co.
Vsak član in članica, ki je prejel prvo izplačilo, bo dobil in dobila tudi sedaj ček in sicer kot končno, to je zadnje izplačilo ter bo s tem likvidacija Samostojnega podpornega društva Srca Jezusovega zaključena.
Odbor bo razdelil te čeke pr-\o nedeljo v mesecu novembru od 9. do 12. ure dopoldne v starem poslopju SND na St. Clair Ave., soba št. 7 (zgoraj). Po sklepu odboja se mora vsak
Letošnjim obiskovalcem otoka Raba v severnem Jadranu bodo najbrže za dalje časa ostali v spominu nešteti lepi in slabi vtisi. Med lepe je v prvi vrsti. treba prišteti naravne lepote tega otoka. Že v predvojni Jugoslaviji je Rab slovel kot čudovito letovišče, toda številni hoteli in vile so tedaj sprejemale le petične letoviščarje iz tako imenovanih "boljših krogov". Danes je ljudska oblast omogočila velik dotok delovnih ljudi, ki si radi izberejo ta mirni in krasni otok za svoj letni odpo-čitek. Poleg lepih kopališč, ki pa žal niso tako urejena, kakor bi morala biti, nudi Rab možnost neštetih izletov po morju in po suhem ali pa sprehode v i borovih gozdičkih in po lepo urejenem parku, (ki ga je pred časom uredil Slovenec Belja, za kar so mu Rabčani še danes hvaležni), obenem pa je zanimivo mesto samo zaradi svoje arhitekture in zgodovinskih spomenikov.
Kar se pa tiče slabih strani letošnjega letovanja na Rabu je treba v prvi vrsti poudariti neverjetno slabo organizacijo razporejanja prostorov. Znano je da uvajamo pri nas planiranje in evidenco. Turistično podjetje "Putnik" si je zadalo nalogo da bo planiralo letoviške sobe in postelje, toda to, kar je ljubljanski "Putnik" napravil iz svojega "planiranja," je vredno posebne graje. Ob vsakem par-niku, ki je pripeljal letoviščarje na Rab, je bilo opaziti nesmiselno tekmo in tekanje od enega urada do drugega, v kateii so uspeli tisti, ki so imeli hitrejše noge, medtem ko so se morali mnogi, ki so že v Ljubljani plačali v naprej pension za teden ali dva tedna, marsikdaj vrnili s popoldanskim parnikom na Reko, ker kratkomalo niso našli najpriprostejšega zavetišča, kjer bi lahko prespali. Res je, da no-|sita za to precejšnjo krivdo tu-I di okrajni ljudski odbor na Ra-I bu in gostinsko podjetje "Ga-. leb", toda mnenja smo, da bi "Putnik" z obema lokalnima ustanovama s prav malo truda lahko uredil vsaj dekadno evidenco (če že ne dnevno) o razpoložljivih prostorih, s čimer bi najprej izpolnil svojo obveznost, ki jo je dolžan delovnemu človeku, ko odhaja na potrebni letni dopust, obenem pa bi odpadlo vse nepotrebno razburjanje in zabavljanje, ki se vedno po-
jena ali pa poškodovana, same želeniške proge pa so bile tudi večinoma uničene in dežela je zgubila več kot 1,750,000 ljudi, kar je v odstotkih več kot so zgubile večina ostalih držav.
Nadomestitev teh materialnih zgub je prvi cilj. Toda ne-materialni cilji so jih celo prekosili. Tu je v zgoščenem pregled^, kaj se je nameravalo in kaj se je doseglo z raznimi državnimi načrti:
1.	Ljudska prosveta—čitanje, pisanje in osnovni predmeti, kakor predodgoj v socialistični smeri.
2.	Usmerjenje produktivne zmogljivosti in energije vsakega državljana v ustvarjalne, koristne in konstruktivne kanale, tako v materialnem kot duhovnem oziru.
3.	"Uničenje vseh ostankov sistema izkoriščanja človeka po človeku," kot se je to izrazil podpredsednik ministrskega sveta Edvard Kardelj, z namenom, da bi se življenjski standard dvignilo na raven zapadnega standarda in potem celo prekosilo ta standard v najkrajšem času.
4.	Ustvaritev socialistične države brez civilne vojne, nasilja in terorizma.
(Dalje prihodnjič)
javlja, ko merodajni organi nepravilno in nerazumsko izvajajo svoje posle. Ako bi poslovanje razdeljevanja prostorov potekalo v redu, bi nedvomno odpadle tudi druge hibe, ki so bodle v oči, za katere pa ni ravno nujno, da jih na tem mestu navajamo.
Drugi slab vtis, ki ga je zapustil Rab in ki je posebno prizadel Slovence, pa je pokopališče žrtev fašističnega terorja ob rabskem koncentracijskem taborišču, ki so ga med vojno postavili Italijani. ItaUjanski okupator je na perfiden način izbral na Rabu kraj med dvema zahvoma, kjer je v barake in šotore natrpal skoraj izključno Slovence, z namenom, da notri vprizori fašistične orgije množičnega uničevanja, nad 4,600 Slovencev je podleglo mukam v tem koncentracijskem taborišču. Italijani so te žrtve zagreb-li v skupne grobove, na katere so postavili po en križ z imenom samo ene žrtve, da bi na ta način zakrili množično umiranje.
S posebnimi občutki se človek nameri mirno taborišča na qbisk tega velikega grobišča žrtev na. rodno-osvobodilne vojne. Žalosten je pogled na razdrto taborišče, toda neskončno mučen je za vsakega rodoljuba pogled na povsem zapuščeno pokopališče, kjer plevel vsevprek prerašča grobove in kjer burja in dež neumorno brišeta skromne na pise nad grobovi. Skoraj vs' Slovenci, pa tudi mnogi ljudje iz drugih predelov Jugoslavije so dan za dnem odhajali na rab-sko pokopališče, da se poklonijo žrtvam, toda niti eden izmed njih ni ostal brez vprašanja: al res ni nikogar, ki bi vsaj malo poskrbel, da bi bilo pokopališče tako urejeno, kakor se nedvom no spodobi za mučenike fašistič nih strahot. Slab je tisti narod ki pozablja na svoje žrtve! Z ne. koliko večjo skrbjo naših množičnih organizacij in z z e 1 c skromnimi sredstvi bi imele številne rabske žrtve lahko primerno urejen svoj poslednji dom!
"Slov. Poročevalec"
$15,000 PONUJENIH ZA UMOK KEIJTHEKJA
DETROIT, 19. okt.—Dva bivša kaznjenca sta danes priznala, da jim je bilo ponujeno $15,000, ako bosta umorila predsednika CIO unije avtnih delavcev Walter ja Reutlierja.
John Miller in John Pantella sta priznala, da jima je Carl Bolton ponudil omenjeno vsoto, da pa sta odklonila.
Bolton, ki je bivši uradnik UAW, se zagovarja proti obtožbam, da je preteklega aprila streljal na Reutherja z namenom, da ga ubije.
PRODAJA SVOJE OKO ZA $3,000
DECATUR, 111., 20. okt.—De-caturski mizar Byron Johnson je danes ponudil naprodaj svoje oko za $3,000. Pravi, da ga pritiskajo upniki in da čuti moralno odgovornost, da jim poplača dolgove.
F. A. Vider, predsednik SANSa:
VAŽNOST PREDSEDNIŠKIH VOLITEV V TEM LETU
Tako važne predsedniške volitve za ameriško ljudstvo kot v tem letu, najbrže še nismo imeli od Lincolnove dobe, zato je dolžnost slehernega volilca, prej ko se odloči komu bo oddal svoj glas, da se temeljito seznani s programom političnih strank.
Danes ravno tako sistematično naši vladarji, kakor so na-ciji v Nemčiji pod Hitlerjevim vodstvom, pripravljali podlago drugi svetovni vojni, tudi oni v tej deželi polagajo priprave za zanetitev tretjega svetovnega požara, kateri je lahko poslednji. Vse, kar slepo ne služi njihovi propagandi in interesom zagovornikov neomejenega izkoriščanja ljudskih mas; ki obsoja kratenje civilnih svobod-ščin ameriškemu ljudstvu, ki kritizira preganjanje tistih državljanov, ki imajo pogum povedati ljudstvu resnico, je postavljeno na javni tribunal in pobarvano s komunističnim strašilom. Ako nisi hlapčevsko ponižen in zadovoljen z vsem, kar servira demokratsko - re-publikans':a koalicija, ter mogočni denarni trgovski interesi, tedaj si smatran z a nevarnega prekucuha, nelojalnega državljana republike. Toda te vrste strašila ne plašijo poštenih in razsodnih državljanov, kar potrjujejo sijajno obiskani Wal-laceovi shodi, za katere je treba tudi plačati vstopnino in končno pa še kaj prispevati v kampanjski sklad. To je najboljši odgovor tistim, ki hočejo z šovinističnim strupom zanetiti v delavskih vrstah sovraštvo in prepir.
Največja tragedija za ameriško delavstvo, posebno pri letošnjih volitvah, je v tem, ker glavni načelniki vodstva strokovno organiziranega delavstva ne služijo delavstvu, ampak tistim, zoper katere se je delavstvo organiziralo v obrambo svojih pravic. Izjem prj glavnih predsednikih unij ni nobenih, pa če tudi je predsednik rudarske unije John Lewis, na konvenciji svoje organizacije udaril po svojih kolegih. Lewis je| udaril tudi po Trumanu na eni j strani, na drugi je pa "kadil" j predsedniškemu kandidatu republikanske stranke, Deweyu, kateri ga je pa odklonil in mu povedal, da je za Taft-Hartley-ev zakon.
Kako naj unijski delavci pri letošnjih volitvah volijo za svoje prijatelje, kot jim priporoča visoko vodstvo, če ne bodo volili kandidate "Progresivne stranke", pove naslednje dejstvo. Pregled, ki je bil uveden, da se ugotovi, koliko izmed 246 kongresnikov, ki so glasovali za Taft-Hartley proti delavski zakon, je bilo ponovno nominira-nih, govori, da nič manj kot! 235 je bilo ponovno izbranih od republikanske, in demokratske stranke. To pomeni, da bodo mnogi delavstvu sovražni kon-gresniki ])onovno izvoljeni po zaslugi zavajalne taktike o d strani vodstva, kar se zna nad
delavstvom samim po volitvah britko maščevati.
Če hočemo na tem kontinCD' tu živeti v miru ter odvrniti p"" novno svetovno klanje; ako s®" za stabilnost cen in plač, za upostavljanje civilnih svobod-ščin, ako hočemo odpraviti de-lavstvu škodljive zakone, če hočemo iztrgati vlado iz rok miH-taristov, vojnih hujskačev, Wal'" streeta, itd., tedaj ne morem" na dan 2. novembra glasovati za drugo h sto kandidatov, kot PROGRESIVNO LISTO.
Kandidati, ki so postavljen' od Progresivne stranke, so kandidati izbrani iz ljudstva in stopniki ljudstva, ne pa zastop-n i k i privilegiranih interesoVi kot jih je postavila demokratska stranka. Boj reakcije novi politični stranki, ni bo] proti Walaceu in Progresivni stranki, ampak boj proti ameriškemu delavnemu ljudstvu o® strani mogočnih finančnih in in-dustrijalnih ter drugih interesov, ki se bojijo, če zmaga nova stranka, da bodo izgubil' kontrolo nad vlado v Washing' tonu.
Bratje, sestre in rojaki! ^e hočete dobro sami sebi in svojim otrokom, kakor ameriškemu narodu vobče, tedaj boste storili svojo dolžnost 2. nove®' bra!
Zahvala
V prav prijetno dolžnost s' š te jeva, da se tem potom iskr®* no zahvaliva vsem dragim P'"'' jateljem za presenečenje (su{' prise party), ki so ga nama pr'" redili na soboto 2. oktobra.
Presenečenje je bilo resničn"' ker sva že prej prejela kras^^ darila od svojih in od prija*-^' Ijev. Niti na misel nama ni Slo, da bo kaj takega sledilo-
Največ so delali za to Mr. Mrs. Anton Strniša, sin Fred i" njegova boljša polovica, Zakrajšek, kakor tudi družin® Louis Stopar iz Deise Ave. ^ peljala sta naju tja pa Mr. Mrs. Frank Stopar iz Ch#k% saw Ave. No, le to bi rada dO' živela, da bi mogla midva tak'' potegniti vaju kot sta naju dva. Midva sva mislila, da dva vaju peljeva na presenec® nje pa sta vidva naju.
Dragi prijatelji! Težko je
fa
ti pravih besed, da bi se va
zadostno zahvalila za vse to. priredba nama bo ostala v lepšem spominu kot eden lepših dni v življenju. V sluc®^ ju enakih priredb bova pa devolje vrnila!	,
Ponovna hvala vsem za vS"' Mr. in Mrs. John Klancih® 15221 Grovewood Ave.
Pursglove, W. Va. —- Dru^ tvo št. 388 SNPJ je zopet bilo zavednega in aktivnega
na. Dne 23. Septembra J® ubit pri delu v premogoro
bil vU
del
George Rubčič. Nanj je pa" strop in ga zmečkal. Donia J bil iz vasi Brinje, okraj Koto^' Hrvatska. Zapušča ženo, hčera in dva sinova.
WE rio«r ros A PEACtrnt, wctta j
Prizor z banketa Četrtega kongrea ameriških Slovanov, ki se je vršil v chicaakein-hotelu "Stevens" in katerega se jo udeležilo nad 1,000 oseb.
21. oktobra, 1918.
ENAKOPRAVNOST
I
STRAN 3
Kulturne razmere v Črni gori
Po vojni je bilo v Črni gori Veliko število nepismenih. To je bila ena najtežjih dediščin preteklosti. Zetska banovina je ime Ja 66.04% nepismenega prebivalstva. Takrat je imela z 32 srezi 782.972 prebivalcev, med '^jimi 561,076 nepismenih in 266,896 pismenih. Po štetju meseca oktobra 1945 je bilo na teritoriju činogorske republike "^5,401 nepismenih, to je 23% Vsega prebivalstva.
Poizkusili smo vse, da bi problem nepismenosti čimprej odstranili. Organizirali in izvedli smo dve kampanji in sedaj smo Pf"! koncu tretje kampanje, ki imela nalogo, da odstrani problem nepismenosti pri prebival-®tvu, mlajšem od 50 let.
V prvi kampanji, ki je traja-^ od januarja do aprila 1946 je naučilo pisati 956 mož in 392 žena, v drugi kampanji od novembra 1946 do aprila 1847 pa 2454 mož in 12.943 žena. Po ^^®tji kampanji, ki je imela za ^®peh že do danes število 16,109 pismenih, je ostalo v črni gori 5,599 nepismenih izpod 50 p. Ko bo zaključeno še ta na-se bomo lahko posvetili '^''Ugim oblikam dela, ki bodo spremenile podobo naše vasi.
Največji del planske aktivnosti na sektorju graditve kul-urno - prosvetnih objektov je posvečen gradnji osnovnih šol. kulturni dvig ljudskih mno-je to najvažnejše. Leta 1947 Sttio obnovili 147 osnovnih šol z ^'^0 učilnicami. Skoraj vse obnovljene šolske zgradbe so po Vaseh.
Na novo smo zgradili 27 osnovnih šol. Ta obnova ima neposreden vpliv n a povečanje stavbne kapacitete naših vasi pomeni razbremenitev držav-proračuna, ker se bodo šo-® lahko izselile iz privatnih po-®^°Pij. S tem se ustvarijo tudi
pogoji za višji življenski standard v naši vasi. Izboljšani pedagoško higienski pogoji pomagajo pri pravilni vzgoji naših šolarjev.
Pred vojno je na sedanjem teritoriju republike Črne gore hodilo v osnovne šole 22,507 moških in 15,113 ženskih učencev. Pod težkimi gospodarskimi in kulturno-prosvetnimi pogoji pa se je število šolarjev znatno povečalo v primerjavi s predvojnim stanjem. Tako se je že v šolskem letu 1947—48 vpisalo 61,373 šolarjev, v primeri s prejšnjim številom 37,620. Vendar je od tega števila ostalo 5% vpisanih šolarjev izven šole, to je 3392. Vkljub naglemu dvigu živijenskih pogojev delovnih družabnih plasti, moramo iskati vzrok temu v ekonomskem momentu. Čeprav je mreža osnovnih šol v črnogorski republiki precej gosta, na 610 prebivalcev je že ena osnovna šola, vendar zaradi razbitega tipa vaških naselij po nekaterih srezih, drugod pa zaradi ostrega podnebja, nekaj otrok ne more hoditi v osnovno šolo. Največji razlog pa je podedovani kulturni primitivizem. To se odraža tudi v dejstvu, da so povečini deklice, ki ne obiskujejo šole. Veliko število deklic pa zapusti osnovno šolo že po končanem prvem ali drugem razredu. Kul-turno-prosvetna zaostalost staršev je glavni razlog, da šoloobvezni otroci ne obiskujejo šole redno.
Likvidacija nepismenosti je neločljivo zvezana s postavljanjem knjižnic; s pravilno razdelitvijo tiska. Če hočemo pismenost našega ljudstva dvigniti na potrebno višino, razširiti, krog njegovega znanja in mu dati možnost, da se seznani z znanostjo in njenimi pridobitvami, moramo storiti vse, da litera-
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA PREDRAGEGA OČETA IN STAREGA OČETA
FRANK MOtlLNIKAR
Svoje blage oči je za vedno zatisnil ^	dne 21. oktobra 1945.
Hladna Te zemlja že leta tri krije,
mirno in sladko v grobu zdaj spiš,
mi pa ne moremo biti veseli,
ker so to žalostni spomini za nas.
Luč naj nebeška Ti sije,
v mislih med nami si vsak čas,
tolaži pa nas zavest, da enkrat združimo se nad zvezdami!
ŽALUJOČI OSTALI
OTROCI, VNUKI IN PRAVNUKI
Cleveland, Ohio, dne 21. oktobra 1948.
tura, ki je ljudstvu namenjena, prodre po široki mreži knjižnic do najbolj oddaljenih krajev črnogorske republike. Sistem knjižnic moramo organizirati tako, da bo dobro knjigo dobil vsak državljan naše domovine. Takih knjig imamo dosti. Dajejo nam jih velike založbe naših kulturnih centrov in seznanjajo bralca z resnico o novih pogledih na svet in življenje, z napredno teorijo, k i temelji n a znanstvenih osnovah marksizma in leninizma. Zato mora vsaka naša vas dobiti knjižnico in če je le mogoče tudi čitalnico. ' V naši republiki smo po osvo-
boditvi ustanovili po vaseh 579 knjižnic, število vasi je 1592, to se pravi, da je 637 vasi brez knjižnic.
Tudi film je odigral pomembno vlogo v kulturni preobrazbi naše vasi. V zadnjem polletju so gledali po vaseh 21 filmov pri 320 predstavah, ki jih je obiskalo 113,558 prebivalcev gledalcev.
Tako se dviga iz predvojnega kulturnega mrtvila podoba naše vasi in novega človeka kot eden važnih momentov za zgradbo socializma.
"Slov. Poročevalec"
•pietete do mrtvih, temveč zara-jdi bojazni'do epidemij tifusa in ! kolere.
j No, vendar pa obstaja še ena 1 Kitajska. Kitajska, v kateri ne gospodarijo angleški trgovci in ' ameriški industrije! ter kuomin-tangovi generali-lastniki javnih
'hiš. To je Kitajska, ki se vedno bolj širi proti Šanghaju in ki je up vseh zatiranih in lačnih.
Šanghajski kuli, delavec v tovarni svile in dijak ve, da v demokratični Kitajski ne obstoji več fevdualizem. Čete demokratične Kitajske niso več daleč od
Šanghaja, te največje Čang Kaj-šekove mrtvašnice. Te čete bodo premagale smrt in pretvorile Šanghaj v cvetoče mesto azijskega kontinenta. V takem Šanghaju bodo umrli samo že mrtvi generali javne hiše, in lakota.
Največja mrtvašnica
Šanghai je s svojimi pet milijoni prebivalcev največje mesto azijskega kontinenta. Šanghaj, v katerem dnevno umre 10,000 ljudi od lakote, bolezni in mraza, je največje mesto umiranja Čang Kajšekove Kitajske. Šanghaj se lahko pohvali z žalostno slavo, da je mesto največjega razkošja in največje bede. Na eni strani prekrasne palače, kjer stanujejo bogati trgovci in industrije! bele rase, na drugi strani pa umazane in majhne kolibe Kitajcev.
Prvih je 700,000, drugih pa 4,930,000. Od teh drugih se je majhen del "gornjih 10,000' naselilo v bližini nebotičnikov, da lahko laže in pod zaščito svojih belih gospodarjev vodijo svoje
posle z javnimi hišami, kadilni-. cami opija itd.
Pod takimi pogoji kolonialnega zatiranja lahko smrt dnevno 'zanje svojo bogato žetev. Vsako ' jutro so žanghajske ulice okrašene s trupli moških, žensk in' otrok, ki jih javno zbirajo in po-; kopavajo. To ne morda zaradi:
PRISTEN MED
DOBITE PRI
JOHN PERPAR
HUBBARD ROAD /	Madison, Ohio
PRODA SE GOSTILNE
Eno z D-2 licenco in stanovanjem s 5 sobami; druga z D-2 in D-3 licencami, in lepo stanovanje s 6 sobami. Proda se radi bolezni in cena ni visoka.	i
Pokličite AC 2471
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave.
KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
POŠILJANJE MOKE m
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po. dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo fa ^|3
V tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13Vž%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW YORK U, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
Dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO S BASEMENT






Oglejte si to fino zbirko elegantnih
Sukenj okrašenih z kožuhovino
čisto volnene Covert za celo leto
Suknje z zip-pddlogo
Velik mspch ... in po tako zmerni ceni' Na sliki sla le dva izmed mnogih stilov v 100% volnenem blagu, olepšani z bogatimi kožuhovi-nastimi okraski. Zadaj so široke, polili rokavi, ramena in z gumbi. V prijetni sivi, zeleni, tejnno rdeči in črni barvi. Mere 10 do 18.
49
.95
(Proste fed. davka)
Vprašajte o našemu primernemu načrlu na obrokel Basement—Suknje
Fino ukrojene suknje za vsako vreme, znanega "Stevens" 100% volnenega covert! *'Zippitt" podloga je vsa volnena in podložena z satenom z pletenimi zapestnicami v enaki barvi. Poleg je tudi čepica, ki se jo pripne! V črni, sivi, zeleni in rdeči barvi. Mere 10 do 20.
45
.00
Basement—Suknje
^ONE SELIŠKAR:
tRZAšKA CESTA
ROMAN
C N adaljevanje )	I
/' ine se je plaho sklonil čez obraz in se je z ustnicami 1 oinaj dotaknil njenih ust. To-9- led je- bil prebit, storil je ne-^.1 prav za prav zelo velikega, ^^cl se je velik, prerastel je de-eta po izkustvu in srce mu je ' ^'0 od zanosa. Ivanka si je ^•^'^rila obraz z dlanmi, rada bi, ^ bi jo poljubil še enkrat in toda želja ni mogla čez Ustnice, preveč so jo uklepale ^^amcžljivost, valovanje in ki-P^ttje srca v tej prvi, prebujeni JUbezni. želj toliko, da jih ni •^ogla pregledati, volja pa vsa Zgnetena pod tem, kar jo preži-Sa in omamlja.
■^aaj moraš pa tudi ti mene f'oljubiti!" je dejal Tine, "potem
je pogodba sklenjena in veljavna!"
"Saj te bom!" je dahnila Ivanka, "samo malo počakaj!" Tiho je ždela na tnalu, zamaknjeno gledala v slo prebujenja; tako ji je bilo v tej samotni drvarnici dobro in lepo, da se ji je. odprlo srce, hotela se je izpovedati nekomu, ki jo res rad pošluša.
"Mati, veš, mi .je vedno pripovedovala," je govorila tiho, kakor sama zase, "da: sreča je samo v srcu. Ne denar ne hiša ne kočija nič ne pomenijo, če je srce žalostno. Sprva se nam je dobro godilo. Oče je imel še nekaj travnikov v Mestnem logu, pa so tako silili vanj, da je končno le prodal vso zemljo. Pričel
je v mestu s tistim denarjem prekupčevati, pa se revež ni znašel; mati je nenadoma umrla. Spajdašil se je potem z drugo žensko, ki je bila dobra z njim pa tudi z nami, dokler je bilo še kaj denarja pri hiši. Potem se je pa vse preobrnilo. Oče se je vdal pijači, z ženo sta se začela prepirati, začela se je znašati tudi nad nami otroki in tako smo zdaj doma bolj lačni kakor siti. Doma je pekel in sedaj, ko je mati umrla, nimam nikogar, da bi ga bila vesela. Če mi boš I ti, Tine, zdaj v resnici prijatelj, j bom zelo vesela in ne bom nikoli I več žalostna. Zdaj te bom pa poljubila!"
Naglo je vstala, položila mu je obe roki na rame, stopila je na prste in ga poljubila, počasi I in nežno, kakor da se ga prav nič ne boji. Uako lepo se mu je smehljala, da je bil Tine srečen, I presrečen.
j "Zdaj pa moram nacepiti drva!" je dejala, kakor da se je
prebudila iz sanj. "Močno se že mudi!"
"To ti bom pa jaz napravil!" je vzkliknil Tine, zgrabil sekiro in jo pričel vihteti, da so treske kar letele na vse strani. Telo ga je hudo bolelo, pa ni maral nič, kmalu je bila košara polna na-cepljenih drv, da jo je Ivanka komaj dvignila. Ko je bil spet sam, je opazil njen robček na tleh. Pobral ga je, zravnal in,si ga vtaknil za srajco. Potisnil je spet late nazaj in stopil ven na dvorišče.
Kakor je bil poprej žalosten in strt, sedaj je bil ves oživljen in sproščen, le bolečina v telesu ga je še spominjala nesreče in sramote. Imel je občutek, da stoji vedno ob njem Kastelčeva Ivanka, lepa, drobna šivilja s temnimi očmi. Ves zasanjan je bil v ta privid, ki mu je napolnil srce z nečim novim, kar ga dviga nad vse težave tega sveta.
Stopil je v delavnico, ko da se ni nič zgodilo, lotil se je svojega dela s toliko vestnostjo, da
ga je mojster na skrivaj občudoval.
"Iz te trte bo dobro grozdje!" si je mislil in je bil vesel, ker pod njegovim vodstvom fant napreduje in mu da lahko vsako delo v roke, prav tako kakor pomočniku.
Ko je po končanem delu in že v temi Tine sam ležal v postelji, je bilo okno odprto in pomladanski južni veter je vel preko streh. Vse tegobe dneva so bile pozabljene, duh po zemlji ga je osvajal, hodil je po doma-ičih njivah in pod železniškim 'nasipom, Ivanki je razlagal svo-■jo mladost. Hodil je z njo po 'samotnih barjanskih stezah, polka/al ji je svoje skrite pašnike, I jarke in jaruge, pokazal svojo ^ Šeko in Čuvaja ter zajčke in peljal jo je na vrh nasipa k tračnicam, vlak pa je pravkar prihajal. Potem so sanje rasle in rasle, Tine je stal na stroju, spodaj pod nasipom pa Ivanka in mu je mahala z roko.
! Srce mu je zapelo prvikrat v
življenju. Kakor je poprej vse privide z ženskami kalila nedokončana sla še ne povsem razvitih želja in se je misel domišljije gnetla le okoli strastnih čutnosti telesnega gledanja v meglo zakritih in skrivljenih pojmov o drugem spolu, tako mu je zdaj vse najlepše proniklilo k srcu. Ljubil je. Ljubil skrivnostno in tipaje po čustvu silne blagosti in nežnosti. K sebi je stiskal robček kakor delček nje same, v sanje mu je stopala tako močno, da jo je čutil poleg sebe^ čeprav si ni želel nič drugega, ko da bi jo imel v srcu zaprto, ga je vendar vsega omamljalo prečudno ganotje te nepojmljive sreče.
Jezik še ni znal govorice ljubimcev, srce pa se je že vnelo in je gorelo. Ni mogel spati, naslonil se je na okno in se zagledal v nebo. Bilo je jasno, zvezde so sijale bleščeče in tiho. Ulica je bila samotna.
Zdelo se mu je, da sliši pod seboj globok, težak vzdih. Na-! gnil se je skoz okno in je opazil
tik spodaj na oknu sloneti gospodinjo. Da, ona je vzdihnila. Tedaj je prišel počasi, skoraj neslišno, po ulici visok mož, ogr-njen v črno pelerino. Nemo je obstal pred njenim oknom in se ji je odkril. Tine je videl še, ka-jko se je gospodinja zravnala, I mu razprostrla obe roki naspro-' ti, on pa se je samo nemo priklonil in spet utonil v temi. Gospodinja pa je spet slonela na oknu in spet je slišal njen otožni, globoki vzdih.
Tine je legel nazaj v posteljo in premišljeval. Uganka te hiše se mu je pričela razgrinjati. Spoznal je, da je med postavami, odredbami, navadami ter običaji vrzel, skoz katero nmogi uhajajo daleč, daleč v neznano. Ali je tam lepše? Ali je tam bolje?
(Dalje prihodnjič)
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. oktobra, 1948.
ll
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Kajpada, da niso kozaki. Kaj, ko bi bili Nemci!? . . . Ne, Rusi so... Glej, rdečo zastavo imajo! . . . Aha, tako torej . . .
Prišel je visok atamanec-ko-zak. Videti je bilo, da ga daje mrzlica: bil je peščeno rumen, kakor bi imel zlatenico, oblečen v kožuh in brezprstne rokavice. Pridvignil je kosmato kučmo in dejal:
—	Vidiš, kakšno zastavo imajo?... Boljševiki.
—	Oni.
Od vrste se je odločilo nekaj jezdecev. V diru so po jezdili proti vasi. Kozaki so se spogledali in se začeli molče razhajati, dekleta in paglavci so pras-
nili raznarazen. Čez pet minut je bila ulica izumrla. Gruča kon-jikov je pridirjala v ulico; priganjali so konje in zajezdili k hrastovim hlodom, na katerih so pred četrt ure se4eli kozaki. Gospodar-kozak je stal pri vratih. Prvi izmed jezdecey, po videzu starešina, na temnorjavem konju, v kubanki in z velikim rdečim svilenim trakom čez vojaško srajco, prepasano z usnjenim jermenom, j e pognal proti vratom:
—	Zdravo, gospodar! Odpri vrata.
Topničarju so pobledele brazgotine na obrazu in snel je čepico.
—	Kakšni ljudje pa ste?
— Odpri vrata! . . . vpil vojak v kubanki.
je za-
M£Hfl949
I
lot^-Priced
PHILCO
RADIO PHONOGRAPH
Glorious tone on both radio and records! Philco Auto matic Record Changer with self-adjusting spindle plays up to 12 records. Philco Super-Silent Reproducer reduces surface hiss and needle noise. Compact modern Georgian walnut cabinet. PhiJco 1600
WE CARRY A COMPLETE LINE OF PHILCO TELEVISION RADIOS
PRICES AS LOW AS 199.50 Easy Monthly Payments
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Ave., cor. Norwood Rd.
JOHN SUSNIK
Temnorjavi konj je hudobno po strani pogledoval, žlevil v spenjenih čeljustih žvale in brcnil s prednjo nogo v ograjo. Kozak je odrinil leso in jezdeci so drug za drugim zajadali na dvorišče.
Tisti, ki je imel kubanko, je lahkotno skočil s konja in z zvrnjenimi nogami udobno zakoračil proti vhodu. Medtem ko so drugi zlezli s konj, je ta sedel pred hišo in že potegnil iz žepa cigaretnico. Prižgal je in ponudil gospodarju. Ta je odklonil.
—	Ne kadiš?
—	Hvala lepa.
—	Pri vas ste staroverci, je-li?
—	Ne, pravoslavni . . . Kdo pa ste neki vi? — je mrko poizvedoval kozak.
—	Mi? Rdečegardisti druge socialistične armade.
Drugi so razjahali in odšli proti vhodu, vodeč konje na povodcih, in jih privezovali k ograji stopnic. Eden izmed njih, otepenec s spuščenimi, visečimi lasmi kakor konjska griva, je spotikovaje se z nogami ob sabljo, stopil na ovčji dvor. Kakor gospodar je razpahnil vratca, zlezel skoznje, se pripognil pod pristrešek hleva in privlekel od tam, držeč za roge, velikega ko-štruna, ovna s težkim repom.
—	Petričenko, pridi pomagat! — je kriknil v rezkem fal-zetu.
K njemu je v teku planil ko-začek v prekratkem avstrij skem plašču. Gospodar-kozak je gladil brado, se oziral kakor na tujem dvorišču.. Nič ni zinil in šele potem je revsnil in odšel v bajto, ko je oven pobrcal s tenkimi nogami, ker mu je sablja prerezala giio.
Za gospodarjem so odšli v hišo vojak v kubanki in še dva: eden — Kitajec, drug — Rus, podoben Kamčadalu.
—	Nikar se ne huduj, gospo dar! — je šaljivo zaklical Ku banec, ko je stopil čez prag. — Dobro bomo plačali!
Poploskal se je po hlačnem žepu, se odsekano zakrohotal, na kratko presekal smeh in se z očmi uprl v gospodinjo. Ta je stiskala zobe in stala pri ognji šču, gledaje vanj s preplašenimi očmi.
Kubanec se je obrnil proti Kitajcu, nemirno poblisnil s pogledi in rekel:
—	Ti, stopi, Malajec, sto^i s temle dedkom, z našim strič kom, — pokazal je s prstom na gospodarja. — Pojdi z njim dal ti bo krme za konje ... Oprosti nam, pojdi. Slišiš? Debelo ti bomo plačali! Pri rdeči gardi ni ropanja. Pojdi, gospodar, no! — v glasu Kubanca so zveneli kovinski glasovi.
Kozak je v spremstvu Kitaj ca in tovariša odšel iz hiše in se ozrl naokoli. Kakor hitro pa je stopil čez prag, je zaslišal jokajoči glas žene. Planil je v hišo in odloputnil vrata. Lahek pah je odletel iz skobe. Kubanec je bil prijel zalo gospodinjo nad lehtjo za golo roko in jo vlekel v somračno izbo. Kozakinja se je upirala in ga suvala v prsi. Hotel jo je ravno pograbiti čez pas, jo dvigniti in odnesti, toda ta trenotek so se vrata odprla s treskom. Kozak je široko zakoračil in stopil pred svojo ženo. Glas mu je bil nizek in tih:
—	Prišel si kot gost v mojo
hišo . . . zakaj mi žališ žensko? Kaj pa si? . . . Pusti jo! Ne bojim se tvojega orožja! Vzemi, kar ti je treba, ropaj, samo ženske nikar ne onečaščaj! Samo čez moje truplo moreš ... Ti pa, Njurka ... — Z drhtečimi nozdrvmi se je obrnil k ženi: — stopi takoj k stricu Dorofeju. Tu nimaš kaj početi!
Kubanec si je popravil usnjene pasove na srajci in se krivo zasmejal:
— Jeziš se, gospodar . . . Niti pošaliti se človek ne sme . . . Vsa četa me pozna kot šaljivca . . . ne veš? . . . Namenoma sem. Daj, sem si mislil, podražil bom žensko, pa je zavrešča-la . . . A sena si dal? Ni krme? Kaj pa pri sosedih, a?
Požvižgovaje je stopil ven in šiloma švrkal z bičem. Kmalu je prišel v vas ves oddelek. V njem je bilo kakih osem sto bodal in sabelj. Rdečegardisti, na tretjino pomešani s Kitajci, Lat-vijci in drugimi inozemci, so se pripravili za prenočevanje za vasjo. Poveljnik edinice očivid-no ni maral prenočiti v vasi, ker se ni zanesel na svoje raz-noplemenske in razuzdane vojake.
Tiraspolski odred druge socialistične armade, ki je bil zde-setkovan v bojih s hajdamaki in čez Ukrajino korakajočimi Nemci, se je v bitkah prebil na Don, potem ko se je iztovoril iz voz na postaji šeptuhovska, ker pa so bili spredaj že Nemci, je odred z namenom, da bi se prebil proti severu v voroneško gu-
eveiyp a human lift
Community C#
NAPRODAJ
Zidan apartment s 4 stanovanji; v dobrem stanju; blizu Fisher Body tovarne. 5 sob z ognjiščem vsako stanovanje, posamezni fornezi. Cena $13,400.
Lota na Rosecliff Rd., južno od bulevarja. Cena $2,200.
Preša, Vz tone, in stiskalnica za grozdje ter vinski sodi. Proda se zelo poceni radi odhoda iz mesta.
Vpraša se po 4. uri popoldne na
1094 E. 146 St.
NAPRODAJ VREČE
OD MOKE IN SLADKORJA
CENA $2.80 DUCAT z dostavo na dom.
Pokličite RAYMOND KLEMENCIC 157*64 Friend Ave.,
Maple Heights, O. Montrose 1853 J
DOBRI NAKUPI
v bližini Euclid Bescha—Hiša za Ive družini; 5-5-1 soba; 2 garaži. Vre nanovo barvano in dekorirano, sploh vse v najboljšem stanju. Spodaj bo stanovanje kmalu prazno. Nobena določena cena za najemnino.
27080 Mallard Ave., blizu E. 260 St__Nova hiša s petimi sobami. Plinska gorkota, "tile" kopalnica. Za dekoriranje si lahko sami izberete. Sil,400 Mi tudi zgradimo hišo, ki bo odgovarjala vašemu okusu in sredstvam.
EDWARD KOVAČ 960 E. 185 St.. KE 5030
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na
L. jPetrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
MOST!
Za fin mošt iz ohijskega ali kalifornijskega grozdja se obrnite na
OHIO GRAPE JUICE
Joe Di Pietro, Mgr. 15741 MANDALAY AVE. ali pokličite GL 1499 ali IV 9824
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
za zanesljivo postrežbo i se priporoča	'
DANIEL STAKICH
agentura 15813 WATERLOO RD. KE 1934
bernijo, v rednih pohodih krenil čez naselbine migulinskega okraja. Rdečegardisti so pustošili ha poti, ker so bili razkroje-ni pod vplivom rudodelskih elementov, ki so močno preplavili edinico. V noči na 17. april, ko so se razmestili za prenočevanje pri vasi Setrakovo, so ne glede na grožnje in prepovedi poveljniškega zbora v gručah krenili v vas, začeli klati ovce, na koncu vasi posilili dve ko-zački, začeli brez razloga streljati na semnju in ranili enega izmed svojih. Ponoči so,.se straže opile (žganje so vozili na vsakem vozu prateža). Medtem pa so trije kozaki na konjih, odposlani iz vasi, že dvignili v okoliških vaseh preplah.
Ponoči so' v temi sedlali kozaki konje, se oboroževali, v na-
glici sestavili edinice iz bojevnikov in starcev in pod vodstvom častnikov, živečih na vasi, pa tudi stražmojstrov, krenili proti Setrakovu, obkolili rde-čegardistični odred in se potuhnili za cestami in vzpetinami. Iz Migulinske, iz Kolodeznega, iz Bogomolova so se ponoči pomikale polustotnije. Dvignili so se Veihnečirci, Napolovci, Kalinov-ci, Jejci, in Kolodezjanci.
Na nebu je dogorevala mlečna cesta, ščetinasti črni kožuh noči se je gulil in skubil. Ob svitanju so se s krikom od vseh strani pognali proti rdečegardi-stom kozaški plazovi. Strojnica je zaropotala in utihnila,- zagorelo in ugasnilo je neurejeno, divje streljanje, tiho so zažvižgale sablje.
V eni uri je bilo delo opravljeno: odred je bil docela uničen, več ko dve sto ljudi posekanih in postreljenih, okrog pet sto zajetih. Dve baterije s po
Spalno sobo v Euclidu
se odda v najem zaposleni ženski. Si lahko tudi kuha. Katera želi naj pokliče KE 2933.
Štirimi topovi, šest in dvajset strojnic, tisoč pušk, velika zaloga streliva je padla v roke kozakom.
C Dalje 'prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte ^'Enakopravnost!"
Stanovanje se odda v najem
odrasli družini treh oseb ali manj. ilorajo biti Slovenci. Pokličite v soboto ali nedeljo.
KE 9935
Larry Tasty Lunch Store
1998 Fulton Rd., blizu Lorain Ave.
Odprto imamo podnevi in ponoči Servlramo vsakovrstna okusna jedila.
Se priporočamo za obisk.
REZILO za zelje, kumare, itd.,
ter dva rezila za repo, se proda. Zglasite se na 19712 MUSKOKA AVE., ali pokličite KE 8421
Mirna poštena dvojica
srednjih let, brez otrok ali živali^ želi dobiti v najem 4 ali 5 sob v Collinwoodu, Nottinghamu ali Eu; clidu. Z garažo. Kdor ima za oddati naj pokliče KE 1470.
SPALNO SOBO
se odda v najem dvema fantoma. Si lahko tudi kuhata. Vpraša se na
14926 Sylvia Ave.
_LI 8670	_
FORNEZI
Novi fornezi na premog, oljG, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5: preinenjarno
stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
1884
1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oce in brat
LOUIS KARIS
Zatisnil je svoje blage oči dne 120. septembra 1948. Pogreb blagopokojnika se je vršil 23. septembra iz Joseph Želetovih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Doma je bil iz Ipave. Rojen je bil 7. avgusta 1884 leta.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Srčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše. ki se bodo brale za mir njegovi duši. ter onim. ki so dali v dobrodelne namene.
Zahvalo izrekamo vsem. ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Naša zahvala naj bo izrečena vsem. ki so se prišli poslovit od njeja. ko je ležal na mrtvaškemu odru. ter vsem. ki so ga spre j mili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Zahvalo naj sprejmejo pogrebci-sobratje društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ, katerega društva je bil član. Najlepša hvala prijateljem in sosedom, ki so nam nudili pomoč v teh težkih urah.
Odšel si, ljubljeni soprog, oče in brat. tja odkoder ni po-vratka. tja. kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo, vsaj si bil vedno dober in skrben.
Počivaj mirno v svobodni ameriški zemlji!
ŽALUJOČI OSTALI:
FRANCES, soproga
LILLIAN poročena PRIJATELJ. ALBINA poročena BITTENC. FRANK in ALBERT, otroci
JOSEPH KARIS. brat
V stari domovini zapušča dva brata—ANTON in JANEZ, in sestro IVANO FONDA
Cleveland-Collinwood, O., 21. oktobra 1948.