Štajerski TEDNIK Gospodarstvo Slovenija z Gradbeništvo ujeto v spiralo podražitev petek, 29. 4. 2022  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 33 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj, petek, k 29 29. aprila il 2022 28. APRIL 2022 št. 17 Od 29. 4. stran 1 Politika Destrnik z Franc Pukšič se s funkcije župana začasno umika  Stran 2 Vrača se TARČA »Smo na sledi zelo zanimivi zgodbi« COLOR CMYK Spodnje Podravje z Na mejnih prehodih brez omejitev, ne pa tudi brez zastojev Na MMP Gruškovje se promet močno povečuje SPORED ORED D d TV-spore do 5. 5. 2022 Na cestah proti turističnim središčem in na mejnih prehodih je te dni zaradi praznikov pričakovati povečan promet in zastoje. Tudi na Mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Gruškovje so temu primerno že organizirali delo in glede na ROK LUNAČEK (FLIRRT) kadrovske ter infrastrukturne možnosti okrepili vrste. Več na strani 3. Boljši je koncert, manj je posnetkov WILLIAM IN HARRY: To je krivo, da se brata že leta grdo gledata Podravje Ptuj z Mesto bo dobilo 60 novih stanovanj  Stran 4 Politika Sp. Podravje z Kaj so povedali v regiji izvoljeni poslanci  Stran 5 Kmetijstvo Ormož z Zahtevna birokracija za namakalne sisteme  Stran 8 Izobraževanje Podravje z Gimnazije so še vedno top izbira petkova izdaja  Stran 9 Foto: ČG Ptuj z V središču z Občina in muzej iščeta najemnike za gostinske lokale Za projekt SOS bi lahko iztržili več  Strani 2 in 3  Stran 7 Najstniki in spolnost: tabu tema, o kateri se premalo govori z Eksperimentiranje s spolnostjo se za mladostnike lahko konča v zaporu  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 29. aprila 2022 Podravje, Slovenija z Gradbeništvo ujeto v spiralo podražitev Umirjanja rasti cen ni na vidiku Korona je svet dobesedno postavila na glavo. Med drugim je prinesla val podražitev, ki je občuten na vseh področjih življenja in potrošnje. Ena od panog, ki beleži strmo rast cen, je gradbeništvo. Betonsko železo se je v obdobju zadnjega leta dni podražilo za 245 odstotkov, bitumenski proizvodi do 140, opečni in keramični izdelki za 70, polimerni izdelki pa med 50 in 75 odstotkov. Trge in proizvodnjo je najprej pretresala korona, potem je v Ukrajini izbruhnila še vojna. Po besedah direktorja zbornice gradbeništva pri GZS Gregorja Ficka cene določenih gradbenih materialov in surovin, kot so armaturno železo, cementni, opečni, bitumenski in polimerni izdelki, vodovodne in kanalizacijske cevi ter energenti, izrazito naraščajo. „Vzroki podražitev so vezani na globalno, ne samo na lokalno okolje. Kot dodatni problem se je pojavilo izrazito pomanjkanje surovin tako na slovenskem trgu kot tudi na trgu EU. Ključni vzroki za nastalo situacijo so vezani na rast cen osnovnih naravnih surovin, kot sta npr. železo in naftni derivati, do katerih prihaja zaradi zmanjšane proizvodnje zaradi epidemije covida-19 ter načrtno zmanjšanega črpanja nafte v okviru organizacije OPEC na eni strani ter povečanega povpraševanja zaradi ekspanzije investicijskih naložb, predvsem na azijskih (Kitajska) in ameriških trgih (ZDA, Kanada), delno pa tudi na evropskem trgu. Dodatni problem v zadnjih tednih povzroča vojna, ki je nekatere cenovne parametre gradbenih materialov in energentov povečala tudi za več kot 150 %. Analitiki GZS so v svojih zadnjih ocenah dokazali, da se je dolarska cena posameznih energentov v primerjavi z lanskim letom dvignila za več kot 100 %, neenergetskih surovin pa za 60 %, od tega kovin in drugih naravnih rudnin za več kot 100 %. Plin se je v zadnjem letu podražil za več kot 700 % in odveč je poudarjati, kakšne težave imajo s tem proizva- Gradbenih projektov ne bo zmanjkalo „Slovensko gradbeništvo prenese do 2,5 milijarde gradbenih del na leto. Lahko se zgodi, da bo ta vrednost letos višja, vendar se bo to zgodilo zaradi višjih cen, ne zaradi pospešene dinamike razvoja ali količine grajenih projektov. Potrebujemo vzdržen dolgoročni investicijski načrt, ki ga bomo tudi izvedli. Zaradi potreb slovenskega prebivalstva, ne zaradi gradbincev. Ceste, železnice, kolesarske poti, bolnišnice, elektrarne, DSO-ji, šole, ambulante in še kaj potrebujemo ljudje, ki tu živimo. Nekateri projekti, ki so šele sedaj v gradnji, bi morali biti končani že pred desetimi leti ali več, pa žal niso, ker zato nikoli ni bilo dovolj posluha in (politične) volje. Zato gradbenih projektov ne bo zmanjkalo,“ je prepričan Gregor Ficko. jalci asfaltov. Prav tako se zaradi vse višjih cen energentov dražijo pridobivanje osnovnih kamnitih agregatov, proizvodnja polimernih izdelkov, bitumna, cementa, da o armaturnem jeklu niti ne govorim. Vse te podražitve, želeli ali ne, višajo materialne stroške in dražijo gradbena dela,“ je pojasnil Ficko in poudaril, da so to podatki, ki terjajo razmislek tudi na strani naročnikov gradbenih storitev. Foto: ČG Glede na to, da se izteka aktualna evropska finančna perspektiva in so se zagnali številni infrastrukturni projekti, imajo gradbinci ta čas veliko dela. Gregor Ficko je prepričan, da slovenska gradbena podjetja delo obvladujejo in zmorejo. Foto: ČG Po podatkih GZS se je stanovanjska gradnja od lanskega januarja do danes podražila za okoli 30 odstotkov. Kaj s cenami za že sklenjene pogodbe „Dejstvo namreč je, da trenutna pogodbena cenovna razmerja za gradbene izvajalce postajajo nevzdržna. Izvajalci opozarjajo na težave pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti, ki so jih prevzeli še pred nastankom cenovne in dobavne krize, tako iz vidika prevzetih cen kot tudi iz vidika prevzetih terminskih zavez, ki so jih dali ob podpisu pogodbe. Podjetja upravičeno skrbi, da jim bodo nepredvideni stroški, ki jim nastajajo zaradi tega, lahko resno ogrozili poslovanje, vprašljiv je obstoj velikega števila predvsem manjših in srednje velikih gradbenih podjetij, celo velikih. Verjetnost izgube delovnih mest je vse večja, ponovni številni stečaji pa povsem mogoči. Omenjeno bi lahko zaustavilo dela na pogodbeno oddanih projektih. Zato se bodo investitorji in izvajalci na osnovi medsebojno sklenjenih pogodb morali o zahtevkih za obračun razlik v ceni pogovarjati za vsak projekt posebej, verjamem, da med enimi in drugimi obstaja dovolj modrosti, da bo do teh razgovorov prišlo. Ne pričakujem, da bo politika posegala v pogodbene odnose, bo pa morala po vzoru nekaterih drugih držav pripraviti regulatorna izhodišča za reševanje teh problemov. Sicer zaznavamo, da je stanje najbolj pereče pri lokalni samoupravi, kjer občine čakajo, kaj bo naredila država,“ opozarja sogovornik. Bi bili rešitev alternativni trgi „Umiritve cen trenutno ni videti, odvisna je sedaj predvsem od umiritve ukrajinske krize, ki je povzročila tako rast cen energentov kot tudi tistih gradbenih materialov in izdelkov, ki smo jih uvažali iz ruskih, beloruskih in ukrajinskih trgov. Res pa je, da teh težav nimajo le slovenska, ampak tudi dru- ga evropska gradbena podjetja. Obstajajo pa tudi alternativni trgi na območju nekdanje Jugoslavije in širšem Balkanu, na primer uvoz iz Turčije in Bolgarije, vendar bo treba čimprej urediti certificiranje teh izdelkov za slovensko tržišče.“ So mar skladišča polna, podražitve pa špekulativne? „Upam in verjamem, da proizvajalci, predvsem pa prodajalci gradbenih materialov, svojih proizvodnih količin ne zadržujejo v skladiščih in špekulativno čakajo na višje cene. To se je že dogajalo pred 40 leti, ko so trgovci materiale skladiščili, namesto da bi jih prodajali. Potem pa smo se čudili, ker smo po cement hodili v Avstrijo, čeprav smo imeli v Sloveniji dve cementarni,“ razmišlja prvi mož Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Mojca Zemljarič Ptuj z Javne službe opuščajo gostinsko dejavnost Občina z razpisom do novega najemnika Dejstvo, da je gostinsko dejavnost na ptujski tržnici izvajalo občinsko podjetje Javne službe Ptuj, je med občani pogosto sprožalo dvome o smiselnosti in upravičenosti. A to ni bil ključni razlog, ki je pretehtal, da so se na občini odločili za spremembo. Najpomembnejši povod, da bodo lokal, ki so ga pred kratkim povečali in obnovili, ponudili na javnem razpisu novemu najemniku, je želja, da se na tej lokaciji ponudi bolj kakvostna ponudba. »Da, predvideno je, da prenehamo upravljati kavarno. Manjše poslovne enote z majhnim številom zaposlenih so za naše podjetje težko obvladljive, težave nastajajo pri zagotavljanju nadomeščanj, ka- dra ipd. Verjamemo, da bo nekdo, ki mu je gostinstvo primarna dejavnost, te težave reševal lažje, s tem pa bo tudi kakovost gostinske ponudbe na tržnici boljša. Kdaj bo to, je odvisno od izvedbe javnega razpisa, ki ga bo izpeljala Mestna občina Ptuj,« je na poizvedovanje o informacijah, ki so se pojavile v javnosti, odgovoril Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj. Kako so zadovoljni s poslovanjem Škrnicla v Prešernovi Odločitev za zaprtje poslovalnice Škrnicla na tržnici in nato selitev iz naselja Bratje Reš v Prešernovo ulico je sprožila številne dileme. Hodnik priznava, da bo potrebno še nekaj časa, da bo ta poslovalnica zaživela po načrtih, saj se še prilagajajo novi lokaciji. Največji izziv ostaja parkiranje: »Marsikdo ne upošteva kratkotrajnosti označenih parkirišč. Poslovanje se postopoma izboljšuje. S selitvijo smo izgubili nekaj kupcev, nekaj pa tudi pridobili. Glede na povratne informacije naših strank bomo v prihodnjih mesecih prilagodili ponudbo. Uvedli bomo več cenovno dostopnejših izdelkov, nekatere izdelke, ki so bili slabo prodajani, pa iz prodaje umaknili. Vabimo tako obstoječe stranke kot nove, da nas obiščejo na Prešernovi ulici in tudi sami prispevajo k oživljanju starega mestnega jedra.« Najemnina za lokal v občinski lasti v Prešernovi je sicer krepko nižja od tiste, ki so jo plačevali v Volkmerjevi ulici. Zdaj plačujejo 360 evrov, prej je ta strošek znašal 1.200 evrov mesečno. Foto: ČG Kmalu naj bi upravljanje lokala na tržnici prevzel nekdo drug. Po dveh letih bodo gostinsko dejavnost opustili ... Občinsko podjetje je lokal na ptujski tržnici odprlo junija 2020. Koronakriza in dejstvo, da je bila notranjost prostora na tržnici zelo majhna, sta pomembno vplivali na poslovanje. Jeseni lani so se odločili za širitev gostinskega lokala. Po selitvi Škrnicla se je namreč sprostil dodatni prostor, ki so ga s pridom izkoristili. Od decembra naprej, ko je bilo postavljeno ptujsko drsališče, je bila Ptujska kavarna konstanto polna. Z njenim odprtjem pred dvema letoma je tržnica dejansko dobila prepotrebno in pomembno vsebino, a tudi kritik ni bilo malo. Te naj bi bile pomemben razlog, da so se na občini odločili za spremembo. Za Ptujsko kavarno bodo že v kratkem skušali najti novega najemnika. Kdaj bo objavljen razpis in kakšna bo najemnina, še ni znano. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Aktualno petek z 29. aprila 2022 3 Spodnje Podravje z Na MMP Gruškovje se promet močno povečuje Destrnik z Občinska politika Na mejah brez omejitev, ne pa tudi brez zastojev Pukšič se začasno umika Pred nami so prvomajski prazniki, ki jih bo veliko ljudi izkoristilo za obisk sorodnikov in prijateljev, oddih na morju, v gorah ali kje drugje po Sloveniji in tujini. Na cestah proti turističnim središčem in na mejnih prehodih je pričakovati povečan promet in zastoje. Tudi na Mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Gruškovje so temu primerno že organizirali delo in glede na kadrovske ter infrastrukturne možnosti okrepili vrste. Lani je ob tem času še veljal poseben režim prehajanja državnih meja zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa. Preverjanje ustrezne dokumentacije je bilo dokaj zamudno, zato so bile na MMP Gruškovje, kljub manjšemu številu potnikov v primerjavi s preteklimi leti, dolge kolone. Dobra novica je ta, da letos tako pri vstopu v Slovenijo kot Hrvaško ni več omejitev zaradi covida-19. To pomeni, da za vstop v državo ni potreben pogoj PCT (prebolevnost, cepljenost, testiranje) in na meji tudi ni več napotitve v karanteno na domu. Se pa po drugi strani zaradi sproščanja ukrepov močno povečuje število vozil, ki dnevno prečkajo mejo. Na Gruškovju lahko za promet odprejo največ štiri pasove Kot je izpostavil Jani Polič, načelnik Postaje mejne policije (PMP) Gruškovje, zastoji tudi letos ne bodo nič manjši. »Naš mejni prehod v času turistične sezone prečka enormno število vozil oz. potnikov, zato je skoraj nemogoče pričakovati, da bi promet ves čas potekal tekoče, čeprav se trudimo za to,« je izpostavil Polič. Ena izmed težav je povezana Foto: ČG Med prvomajskimi prazniki je pričakovati zastoje tudi na MMP Gruškovje. tudi s številom pasov, na slovenski strani so samo štirje, na hrvaški pa sedem. To posledično vpliva tudi na dodatne zastoje. Policisti imajo sicer v skladu z zakonodajo možnost, da odstopijo od temeljite mejne kontrole, kar pa zelo redko storijo. »Mi si seveda želimo čim večjo pretočnost prometa in zadovoljne potnike, hkrati pa moramo opravljati svoje delo. Zavedati se je treba tudi tega, da so policisti izpostavljeni nenormalnim obremenitvam tako okolja kot ljudi. Vsekakor sta prijaznost in strpnost na obeh straneh tisti, ki nas bosta Število osebnih vozil se povečuje Lani je MMP Gruškovje prečkalo 2,4 milijona osebnih vozil, kar je za 38 odstotkov več kot v letu 2020 (1,7 milijona). Tudi število vseh potnikov se je s 4,7 milijona v letu 2020 povečalo na 6,2 milijona (31 odstotkov več). Letos se nadaljuje trend povečanja prometa, vendar še vedno ni na takšni ravni kot pred epidemijo. Številke se močno povečujejo tudi na manjših mejnih prehodih, saj se vozniki želijo izogniti gneči v Gruškovju. Prodajalno za e-vinjete bodo prestavili šele prihodnje leto Potniki, ki vstopajo v Slovenijo, lahko koristijo sanitarije oz. kupijo e-vinjeto nekaj deset metrov od MMP Gruškovje. Prodajalna in manjši toaletni prostori so urejeni v kontejnerju, ki ga upravlja Dars. Zaradi gneče se tam že vrsto let pojavljajo težave, saj ni dovolj prostora za varno ustavljanje vozil. Letos pa nameravajo na tem območju zgraditi 15 parkirnih mest. Kot so sporočili z Darsa, je trenutno v teku postopek sklenitve pogodbe z izbranim izvajalcem, CVP, d. o. o., iz Ljubljane. Vrednost naložbe je okoli 400.000 evrov. Dela naj bi stekla najpozneje v prvi polovici prihodnjega meseca. Žal pa ne bodo zaključena do začetka glavne turistične sezone, saj je pogodbeni rok 120 dni od uvedbe izvajalca v delo. »Razpis smo morali ponoviti, saj na prejšnjega nismo prejeli nobene ponudbe, tako da smo šele sedaj prišli do pravnomočno zaključenega postopka javnega naročanja,« so zapisali na Darsu. Hkrati pa že načrtujejo drugo fazo investicije – prestavitev prodajalne na rob zgornje ceste (nekaj deset metrov od obstoječe lokacije) in izgradnjo še dodatnih 15 parkirnih mest za osebna vozila. Če ne bo nepredvidenih zapletov, bi gradbena dela lahko začeli v prihodnjem letu. 2019 9.004.775 637.029 1.409.502 987.607 1.886.254 2020 4.748.605 367.996 802.832 521.598 1.205.047 Verjetno je marsikoga presenetilo, ko aktualnega destrniškega župana Franca Pukšiča ni našel med kandidati za poslanca na nedavnih parlamentarnih volitvah. Dalj časa je namreč veljalo za dejstvo, da bo kandidiral za mesto v državnem zboru, in sicer na listi Povežimo Slovenijo, česar ni skrival, a se to na koncu ni zgodilo. Destrniški župan zdaj razkriva, da se je kandidaturi pravzaprav odpovedal že lani, kot razlog navedel zdravstvene težave. »Da ne bom kandiFoto: SD diral, sem se odločil minulo Franc Pukšič se je kandidaturi na jesen, po temeljitem premiparlamentarnih volitvah odrekel, iz sleku in glede na rezultate zdravstvenih razlogov se za nekaj časa zdravniških preiskav. Spre- umika tudi kot župan Destrnika. jeti odločitev, da v tej tekmi ne nastopam več, je bila ena težjih v mojem življenju. Moje 25-letno udejstvovanje v politiki, tako na državnem kot lokalnem nivoju, je bilo aktivno, zahtevno in tudi zelo stresno. Zadnji županski mandat mi je prinesel veliko dodatnih obremenitev, stresnih položajev in skrbi. Posledice so očitne. Žal je tako, da se večina umiri in odpočije šele takrat, ko jim to naroči telo. Tudi meni je,« je v zapisu nagovoril občane in napovedal, da je prišel čas, da se posveti sebi in svojemu zdravju. Bo Lovrec novi podžupan? Ali njegova izjava pomeni dokončno ali začasno slovo od politike, državne in lokalne, za zdaj še ni jasno, zagotovo pa ga v lokalni ne bo naslednja dva, tri mesece, saj namerava na majski seji občinskega sveta za ta čas vodenje prepustiti novemu podžupanu. Kot je znano, Destrnik od konca letošnjega februarja nima več podžupana, saj je Pukšič dotedanjemu Robertu Simoniču odvzel vsa pooblastila, potem ko mu je ta obrnil hrbet in se pridružil opoziciji. Novi podžupan naj bi postal Marjan Lovrec. Pukšič upokojitev zamaknil Franc Pukšič je lani sredi leta sicer izpolnil pogoje za upokojitev in napovedal, da bo občino odtlej vodil kot neprofesionalni župan, a si je nato »zaradi številnih velikih in še nedokončanih projektov«, kot je sam dejal, premislil in upokojitev prestavil. Senka Dreu Ptuj z Oddaja gostinskih lokalov Razpisa neuspešna Tudi po končanem drugem razpisu tako lokal v Ljudskem vrtu kot na ptujskem gradu do nadaljnjega ostajata brez najemnikov. Eden izmed razlogov gotovo tiči v dejstvu, da se gostinci srečujejo z velikimi kadrovskimi težavami. Število vseh potnikov, ki so prestopili mejo Mejni prehod/Leto Gruškovje Zg. Leskovec Rogatec Ormož Zavrč stran 3 2021 6.202.356 557.189 797.976 542.413 1.451.394 Foto: ČG Vir: PU Maribor Število vseh vozil Mejni prehod/Leto Gruškovje Zg. Leskovec Rogatec Ormož Zavrč 2019 3.861.401 317.933 705.589 493.754 961.601 2020 2.279.493 184.260 402.238 260.823 672.732 2021 2.973.291 280.115 402.099 271.352 750.634 Vir: PU Maribor na morje pripeljali dobre volje,« je povedal Polič, ki voznikom svetuje, naj še pred začetkom vožnje temeljito preverijo stanje na cestah in mejnih prehodih. Prav tako priporoča uporabo manj obremenjenih prehodov (Zg. Leskovec, Rogatec) in vnaprejšnjo pripravo vseh dokumentov, saj se s tem skrajšajo Foto: ČG Letos se na MMP Gruškovje močno povečuje število vozil. postopki na meji in posledično tudi čakalne dobe. Foto: ČG Najbolj »napaden« madžarski žig Občina bo nov razpis objavila v kratkem, najbrž bo enako storil tudi muzej. Področje dela policije na državni meji je veliko širše od tega, kar je običajno najbolj vidno, to je preverjanja dokumentov na mejnih prehodih in odkrivanja ponarejenih listin. Med drugim preprečujejo oz. odkrivajo nedovoljene migracije. Lani so odkrili 95 takih primerov (266 oseb), v letu pred tem pa 82 (329 oseb). Tudi letos se je nekaj oseb skušalo izogniti mejni kontroli, največkrat se skrivajo v vozilih podvozja ali med tovorom. Na področju čezmejne kriminalitete je najpogostejša zloraba listin – trenutno je najbolj »napadena« listina madžarski žig mejne kontrole, s katerim si poskušajo tujci podaljšati bivanje v EU. Estera Korošec Tudi na drugem razpisu sta bila ptujska občina, ki išče najemnika za nov lokal v Ljudskem vrtu, in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) kot upravitelj grajske kavarne, neuspešna. Oboji so že znižali ceno, seveda z namenom, da bo oba strateško pomembna lokala čim prej začela obratovati. Pa vendar neuspešno. Občina je sicer imela tudi nekaj birokratskih težav, zato upajo, da bodo stvari kmalu urejene. Na razpis za oddajo je bila oddana ena vloga, a nepopolna, so povedali in dodali: »Vlogo smo morali zavrniti. Podjetnik je za najem prostora še vedno zainteresiran, zato bomo razpis v enaki obliki v najkrajšem možnem času ponovili. V obojestranskem interesu pa je, da ostalih podatkov iz vloge podjetnika ne objavljamo.« Medtem ko je za najem lokala v parku Ljudski vrt, kjer so najemnino s prvotno pričakovanih 1.320 evrov znižali na 950 evrov, bil izkazan vsaj interes, za grajsko kavarno doslej te sreče niso imeli. Izhodiščna najemnina za to lokacijo znaša 412 evrov. Ker so jo s soglasjem ministrstva enkrat že znižali, s prvotnih 588 evrov, direktor PMPO Aleksander Lorenčič pravi, da dodatnega nižanja ni pričakovati, saj jim zakonodaja tega ne dopušča. Opcijo 30 % nižanja so že porabili. Lorenčič pravi, da so prejeli tudi predloge za oddajo v brezplačni najem, a to zakonsko ni možno. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 petek z 29. aprila 2022 Ptuj z Prenova gostilne Ribič Ptuj z Stanovanjski objekt na Potrčevi Odprtje terase 6. maja Skupaj 60 novih stanovanj Gostilna Ribič je od lani lasti skupine Talum. Z objektom na eni najelitnejših ptujskih lokacij imajo velike načrte. Prenovljena terasa že dobiva novo, bistveno lepšo in sodobnejšo podobo. Odprli jo bodo naslednji konec tedna. Foto: DK Skupina Talum zaključuje prenovo letne terase. »V gostilni Ribič zaključujemo prenovo terase, ki predstavlja prvi korak v naših načrtih osvežitve podobe gostilne. Uradno odprtje prenovljene terase sicer načrtujemo za 6. maj. Gostilna ves čas normalno obratuje in naše goste razveseljuje z lokalnimi in sezonskimi dobrotami,« o terminskih planih pravijo v skupini Talum. Projekti za nadaljevanje uresničevanja njihove vizije so v pripravi. Nameravajo kandidirati tudi za razpoložljiva evropska in nacionalna sredstva za to dejavnost. Novi lastniki namreč želijo tej renomirani gostilni dati vsebino in podobo, kot si jo tudi zasluži. Prenovi zunanjosti bo v prihodnje sledila še sanacija notranjih prostorov, v mansardi pa želijo urediti prenočišča. Vital, d. o. o., kot del skupine Talum je za kulinarično ponudbo na tej lokaciji sicer zadolžen že od leta 2017, do lanskega leta kot najemnik. Njihovi kuharski mojstri so navdušili mnoge že tako zahtevne goste. Stavba, v kateri deluje Ribič, je tudi lokacijsko izjemno pomembna, saj predstavlja pomemben košček ptujske vedute. Da nameravajo poskrbeti tudi za to, da bo ta primerno vzdrževan in urejen, dokazujejo prvi, hitri koraki, ki so jih izvedli takoj po prevzemu lastništva. Njihovo vodilo ostaja zadovoljiti še tako zahtevnega gosta. S smiselno in premišljeno prenovo zunanjosti in notranjosti objekta bo to na tej eminentni lokaciji ob reki Dravi še lažje. Dženana Kmetec Podjetje Voh, ki je v 12-letnem delovanju na Ptujskem zgradilo okrog 30 hiš, še enkrat toliko stanovanj in nekaj poslovnih prostorov, je začelo nove investicije. Na Potrčevi cesti gradijo večstanovanjski objekt. Prodaje še niso začeli, povpraševanje pa je že veliko. Tik ob tej stavbi bo Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmalu začel graditi še oskrbovana stanovanja. Pripravljeno gradbišče na Potrčevi cesti, ob Tuševi trgovini, nasproti Policijske postaje Ptuj, je nakazovalo, da se na tem območju obeta obsežna gradnja. Kljub dvigu cen in težavam, s katerimi se srečujejo gradbeniki, so se lastniki tega zemljišča odločili, da se investicije lotijo po predvidenem terminskem planu. Začeli so pred nekaj dnevi, zaključili pa naj bi do konca naslednjega leta. »Zgrajeno bo skupno 30 stanovanj (dvo- in trosobna) ter 32 parkirnih mest v garaži. Dodatna parkirna mesta bodo pred objektom in varovana z zapornicami. Cene stanovanj še trenutno niso znane zaradi nenehnega višanja cen materialov in storitev, bodo pa ob dokončanju primerljive s tržnimi cenami novogradenj na Ptuju in v okolici. Stanovanj še ne prodajamo, tudi rezervacij za zdaj še ne sprejemamo,« pravi Branko Černesl, direktor podjetja Voh. Njihove dosedanje izkušnje s prodajo nepremičnin na Ptuju so dobre. Naš sogovornik ugotavlja, da se gradi še relativno malo, glede na povpraševanje, ob tem pa opozarja: »Opažamo vedno več gradnje za trg, ki jo opravljajo fizične osebe. Še nedolgo nazaj nam inšpekcijske službe tega niso do- Foto: ČG Začela se je gradnja večstanovanjskega objekta na Potrčevi cesti na Ptuju. voljevale, sedaj pa to očitno marsikomu spregledajo.« Cene stanovanj bodo nekoliko višje Podražitve in težka dostopnost materialov bodo močno vplivali tudi na prodajne cene stanovanj. O tem Černesl pravi: »Nimamo toliko dodane vrednosti oz. manevrskega prostora za oblikovanje končne cene kot nekje v središču države ali na Primorskem, kjer cene dosegajo trikratnik ali pa še več naših prodajnih cen. Gradnja, projekti, komunalni prispevek itd. pa znese- jo tu in tam približno enako, razlika je samo v ceni zemljišča.« Podjetje Voh je na področju gradenj eden večjih igralcev na našem območju. Zraven gradnje na Potrčevi imajo še nekaj drugih planov, a jih za zdaj še ne razkrivajo. Gradnja možna od leta 2020, ko je bil sprejet občinski podrobni prostorski načrt Gradnja novih objektov na tem območju je sicer možna od leta 2020, ko je bil sprejet občinski Benedikt z Nova čistilna naprava Za dobrih 700 tisočakov Benediški svetniki so dvignili roko za izgradnjo nove občinske čistilne naprave (ČN). Foto: ČG V tem delu Nepremičninski sklad RS načrtuje gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj. Foto: SD Zaradi povečanega priseljevanja v Benediktu potrebujejo zmogljivejšo čistilno napravo. Sedanja čistilna naprava je namreč tik pred preobremenitvijo, njen sistem čiščenja vode pa potrebuje za dosego cilja višjo porabo energije, kot bi jo potrebovala kakšna večja ČN drugačne tehnološke zasnove. Zaradi večanja števila prebivalstva v naselju Benedikt bo ČN vedno bolj biološko obremenjena, a je zaradi njenega ustroja ni mogoče povečati. »Zato je potrebna popolna rekonstrukcija ČN, in sicer tako, da bomo staro v celoti odstranili in ohranili zgolj njen primarni usedalnik, ki ga bomo preuredili v sekundarnega. Nova čistilna naprava bo tako zmogljivejša, tudi tehnologija bo druga,« je svetnikom pojasnil župan Milan Repič. Investicijski program je pripravila Razvojna agencija Slovenske gorice, za občino izjemno pomemben projekt, ki ga želijo realizirati do konca leta 2024, pa je ocenjen na nekaj manj kot 766.000 evrov, pri čemer računajo na finančno pomoč države oziroma EU. Januarja letos je bil v okviru Zelenega prehoda – Komponenta Čisto in varno okolje objavljen razpis za sofinanciranje investicij v energetsko učinkovite sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah. Delež sofinanciranja je 50-odstoten, ker pa davek na dodano vrednost ne predstavlja stroška investicije, saj si ga bo Občina Benedikt kasneje v celoti povrnila v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost, bo njen delež nekoliko večji od polovice investicije, in sicer bo znašal slabih 420.000 evrov, medtem ko iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) pričakujejo dobrih 347.000 evrov. SD stran 4 podrobni prostorski načrt za del med Potrčevo in Osojnikovo. Zajel je kar 3,3 hektarja površine. Po OPPN je dovoljena gradnja kar sedmih stolpičev. Eno izmed zemljišč – parkirišče Mercatorjeve trgovine – je Mestna občina Ptuj z željo po izgradnji varovanih stanovanj prodala julija lani. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je prejšnji teden potrdil, da bodo tudi oni kmalu začeli gradnjo. Na parceli površine 1.896 m² bo postavljen večstanovanjski objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji, prilagojen starejšim. Primerna bodo za bivanje ene ali dveh oseb, starejših od 65 let, ki jim zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje. Vseljiva bodo predvidoma v letu 2024. Oddajali jih bodo šele po zaključku del, in sicer na podlagi razpisa. Prijav še ne sprejemajo. S tema investicijama, eno zasebno in eno v izvedbi Nepremičninskega sklada, bo Ptuj v naslednjih letih dobil 60 prepotrebnih novih stanovanj. Še 43 jih bo za avtobusno postajo gradil Stanovanjski sklad RS. Glede na veliko pomanjkanje bi jih potrebovali še vsaj enkrat toliko. Dženana Kmetec Hajdina z 20. redna seja občinskega sveta Moteč hrup zaradi avtoceste Seja hajdinskega občinskega sveta se skoraj prej konča kot začne. Z osmimi točkami dnevnega reda so svetniki minuli petek opravili v 25 minutah. Župan Stanislav Glažar je predstavil realizacijo lanskoletnega zaključnega računa proračuna, ki ga je svetniški zbor brez pripomb potrdil. Proračun so potrdili junija 2020 in ga v letu 2021 z rebalansom trikrat spreminjali. Gospodarili so s 4,6 milijona evri, dodatnega zadolževanja ni bilo. Realizacija prihodkov je bila 92- in realizacija odhodkov 86-odstotna. Najpomembnejši projekti so gradnja kanalizacije in kolesarskih stez (oboje sofinancirani z državnimi in evropskimi sredstvi), izvedli so energetsko sanacijo šole in vrtca, uredili dodatne funkcionalne prostore v mansardi šole, na pokopališču prostor za žarne pokope, ob- navljali so prometno, komunalno in športno infrastrukturo. „Večino zastavljenih ciljev smo uresničili, razen projektov, ki so bili vezani na črpanje evropskih in državnih sredstev. A tudi te smo začeli,“ je pojasnil župan Glažar in omenil, da skupaj z občinama Starše in Foto: MZ Seja sveta občine Hajdina je minila brez posebnosti. Kidričevo nadaljujejo aktivnosti za vzpostavitev namakalnega sistema. Župan je v nadaljevanju seje povedal, da se z Direkcijo RS za infrastrukturo dogovarjajo o obnovi glavne ceste Hajdina–Apače in krožišču pri gasilskem domu na Hajdini. Predstavniki občine so se srečali tudi s sodelavci DARS, in sicer zaradi hrupa na Zgornji Hajdini, pri čemer naj bi DARS obljubil možnost izvedbe nekaterih ukrepov, ki bi ublažili negativni vpliv avtoceste na okolico. Brez pripomb so hajdinski svetniki potrdili ustanovitvena odloka za OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj. MZ Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 29. aprila 2022 5 Spodnje Podravje z Kdo so izvoljeni poslanci ptujsko-ormoškega območja Ptujska obvoznica še vedno med prioritetnimi temami Ptujsko-ormoško območje bo imelo v novi sestavi državnega zbora štiri poslance. Trije so predstavniki stranke SDS, en je član Gibanja Svoboda. Dva med njimi, Suzana Lep Šimenko z videmskega konca in Jožef Lenart iz Žabjaka pri Ptuju, sta poslansko funkcijo izkusila že v preteklosti. Druga dva sta novinca: Andrej Kosi iz Senešcev v občini Ormož in Dejan Zavec, boksarski šampion, rojen v haloškem koncu, ki danes z družino živi v Slovenskih goricah. Komentar o rezultatu volitev Jožef Lenart, SDS: „Razlike med prvo- in drugouvrščeno stranko niso nič presenetljivega, če štejemo, da se v rezultatu t. i. 'svobode' odziva volja volivcev prejšnjih parlamentarnih strank SAB, LMŠ, Desus-a in deloma Levice. Zato je torej odgovor, zakaj je v parlamentu le pet strank, na dlani. Za dobro in tekoče delo v DZ je to dobrodošlo, za državljane pa morda ne bo tako dobro.“ Suzana Lep Šimenko, SDS: „Rezultat, da je v DZ manj strank, pozdravljam, saj bo to olajšalo delo parlamenta. Z rezultatom volitev smo kot stranka zadovoljni, saj smo glede na pretekle volitve pridobili dva dodatna mandata. Veseli me tudi višja volilna udeležba, saj je volja ljudi potem dejansko izražena oziroma izkazana.“ Andrej Kosi, SDS: „Rezultat je izraz volje ljudi, ki ga je treba spoštovati in je po mojem dokaz, da si ljudje želijo sprememb. Razlika med prvo- in drugouvrščeno stranko me je presenetila, tako velike razlike nisem pričakoval. Nekoliko me je tudi presenetilo število strank, ki so se uvrstile v DZ. Vsekakor pa je majhno številko strank v DZ posledica velikega števila glasov za Gibanje Svoboda.“ Dejan Zavec, Svoboda: „Dobili smo to, kar smo si Slovenci želeli in zaslužili. Rezultat je jasno sporočilo, da si ljudje želijo sprememb, odprte družbe, dialoga ter stika s politiko, ne pa biti vzor gledanja, da moramo vladati ljudstvu z represivo in ustrahovanjem. Potrebujemo močno pravno državo, kjer smo pred zakoni vsi enaki.“ Foto: ČG Foto: osebni arhiv Jožef Lenart, Suzana Lep Šimenko, Andrej Kosi in Dejan Zavec Lenart med poslanci, ki so prejeli največ glasov Ptujčan Jožef Lenart na funkciji poslanca začenja drugi mandat. Izvoljen je bil v volilnem okraju, ki vključuje občine spodnjega Ptujskega polja in Slovenskih goric ter del mestne občine Ptuj. Njegovo ime je na volilnem lističu obkrožilo skoraj 5.000 volivcev, prejel je približno 1.500 glasov več kot na volitvah pred štirimi leti. Uspelo mu je zbrati tretje najvišje število glasov med izvoljenimi poslanci stranke SDS. „Zame je ta rezultat pomemben in je spodbuda za delo vnaprej,“ je poudaril poslanec Lenart, ki volilni uspeh pripisuje dobrim rezultatom dela v iztekajočem se mandatu ter odličnemu volilnemu štabu. In kaj kaže pogled v prihodnost, novo štiriletno obdobje? Sogovornik upa, da bodo začeti in načrtovani projekti v regiji Spodnje Podravje ostali v proračunih in nacionalnem razvojnem programu. „Moja težnja je, da se nadaljuje enakomerno in razpršeno investiranje po vsej Sloveniji, kar je bila nova in dobra pot prejšnje vlade. Zavzemal se bom za dostojno življenje ljudi v celotni državi, še posebej za to, da se bosta Spodnje Podravje in vzhodni del države enakomerno razvijala v primerjavi z drugimi pokrajinami. Večino vsega, kar se bo zgradilo in udejanjilo, pa bo predlagala nova vladna koalicija.“ Lep Šimenkova z rezultatom zelo zadovoljna Tudi Suzana Lep Šimenko, poslanka, ki zastopa območje Haloz in Dravskega polja, je svoj volilni rezultat v primerjavi z volitvami 2014 izboljšala. Zbrala je okoli tisoč glasov več. „Sem izredno vesela, da sem bila na volitvah deležna tako visokega zaupanja volivcev in pridobila dodatnih več kot tisoč glasov, skupaj 4.294, kar me med kandidati SDS v VE 8 uvršča najvišje. Rezultat zagotovo pomeni, da so volivci prepoznali moje dobro delo. Ga pa seveda jemljem z veliko mero odgovornosti za v prihodnje,“ je navedla Lep Šimenkova. Dodala je, da si želi, da se vsi začeti projekti na območju, ki ga zastopa, uspešno končajo. „V prihodnje se bom zavzemala, da v Kidričevo dobimo intermodalni center, da se več ukrepov nameni obmejnim območjem, kamor spadajo Haloze, da se več sredstev nameni za obstoj kmetij na strmih haloških pobočjih, izvede še drugi del sanacije gradu Borl, več sredstev namenja občinam, da se sproti sanirajo plazovi in uredi ustrezna internetna infrastruktura. Vse, kar je dobro za razvoj Haloz, Dravskega polja in Spodnjega Podravja, bom podpirala in naredila vse, kar je v moji moči, da bo prišlo tudi do realizacije zastavljenega.“ Kosi za podporo gospodarstvu Zavec: „Nisem človek, ki bi samo kimal“ Novi ormoški poslanec Andrej Kosi je novinec v državnozborski politiki. Zaposlen je na področju gradbeništva, ukvarja se s projektiranjem in urbanizmom. „Sodelujem pri izdelavi urbanističnega dela dokumentacije za gradbena dovoljenja, ukvarjam se tudi s svetovanjem in inženiringom pridobitve gradbenega dovoljenja. Moje delo je predvsem usmerjeno v pomoč strankam pri postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja in reševanju težav, ki se pojavljajo na tem področju. Pri svojem delu sem si nabral veliko izkušenj, predvsem na področju pomoči strankam pri reševanju številnih težav, kjer je za njihovo rešitev treba vložiti veliko truda in vztrajnosti. Vztrajnost in nepopustljivost sta vrlini, ki sta zelo pomembni tudi za opravljanje poslanske funkcije.“ Kosi je povedal, da bo njegovo delo v državnem zboru usmerjeno v prizadevanja za uresničitev projektov, ki jih bodo občine pripravile za razvoj svojega kraja. „Prizadeval si bom, da bo prihodnja vlada namenila pozornost lokalnemu okolju, saj si to okolje glede na nekoliko slabšo gospodarsko razvitost, zasluži posebno pozornost. Še vedno bodo potrebna prizadevanja za gradnjo ceste Ormož–podravska avtocesta, pa tudi za razvoj turizma, kmetijstva in gospodarstva.“ Ptujčani so poslanski mandat zaupali Dejanu Zavcu. Za marsikoga je bila njegova kandidatura veliko presenečenje, številni so se spraševali, ali mu je politike res treba. „Dobil sem občutek, da je čas za ta korak in da me družba potrebuje. Ljudem je treba dati dokaz in občutek, da je slišan vsak človek,“ je pojasnil odločitev za nastop na državnozborskih volitvah. Povedal je, da je z vstopom v politiko iskal odgovor na vprašanje, ali ga Slovenci potrebujejo. „Z izvolitvijo so mi to potrdili.“ Dodaja, da bo tudi v prihodnje ostal Dejan, kot so ga javnost in navijači poznali doslej. „Kot poslanec bom točno takšen, kot me poznate.“ Nekdanjega vrhunskega športnika sta do uspehov v svetovnem merilu med drugim pripeljala vztrajnost in odločnost. „Vztrajnost in odločnost mi je dal šport, res je. Življenje pa je poskrbelo še za vse ostalo, kar danes sem in ostajam: skromen, pošten, prijazen, povezovalen in jasen, nikakor pa ne ponižen, kot nekdo, ki bi le kimal.“ Dejan Zavec med prioritetne projekte Ptuja in okolice uvršča gradnjo urgentnega centra ter obvoznice, posodabljanje športne infrastrukture, zavzemal se bo, da se šport približa socialno ogroženim skupinam in osebam s posebnimi potrebami. Mojca Zemljarič Ptuj z Ob dnevu upora proti okupatorju »Svoboda ni kar tako samoumevna« Na osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju sta povabili MO Ptuj in Zveza združenj borcev za vrednote NOB Ptuj v sodelovanju s Klubom brigadirjev Ptuj, Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Društvom generala Maistra Ptuj in policijskim veteranskim združenjem Sever Maribor. Slavnostna govornica je bila članica predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak. „Ob visokem jubileju OF se spominjamo na tisoče partizanov, aktivistov OF, taboriščnikov, izgnancev, kurirjev in drugih žrtev vojnega nasilja ter civilnega prebivalstva, ki je doživelo najhujšo morijo na našem ozemlju v zgodovini. Pridobitve OF so zgodovinskega pomena za slovenski narod. Fašizem in nacizem sta bila tudi za Slovence največje zlo vseh časov. Zato v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije obsojamo novodobne pojave tega zla ali njegovo relativiziranje. Naše ključno sporočilo je: zavzemati se za mir, saj se zlo vojne več ne bi smelo ponoviti. Žal ni tako. V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije smo leto 2022 razglasili za Kajuhovo leto ob stoti obletnici njegovega rojstva. Na dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem bomo letos posebej izpostavili 80. obletnico padca Slovenjegoriške Lackove čete v Mostju ter okrutne usmrtitve heroja Jožeta Lacka v ptujskih zaporih. Želeli smo pripraviti tudi spominsko slovesnost na gradu Borl, a bomo tokrat lahko samo položili cvetje.« Položili so vencem k spominskim obeležjem, kulturni program pa posvetili 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha in spominu na dogajanje na gradu Borl, ki ga je okupator spremenil v mučilnico zavednih Slovencev z območja Štajerske. Nastopili so Pihalni orkester Ptuj, MoPZ KD Grajena, Moški komorni zbor Ptuj, recitatorji Teatra III DPD Svoboda Ptuj, Vokalna šola Arsana in raper Mišel Ristov – Amo socialec. Ob zaključku slovesnosti so povabili na ogled spominske zbirke v celicah nekdanjih zaporov. Že po tradiciji se je praznovanje držav- Foto: Črtomir Goznik Govornica je bila Branka Bezeljak, članica predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. nega praznika dneva upora proti okupatorju nadaljevalo v Kicarju z brigadirskim praznovanjem. Ob tej priložnosti je nastopil MoPZ KUD Rogoznica. Udeleženci so spomine na preteklost, bogato brigadirsko izročilo, obujali na priložnostnem tovariškem srečanju, ki je sledilo. MG Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK petek z 29. aprila 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z Najstniki in spolnost: tabu tema, o kateri se premalo govori Eksperimentiranje s spolnostjo se za mladostnike lahko konča Časovna meja pri otrocih, ko vstopajo v svet spolnosti, je danes v primerjavi z nekaj desetletji nazaj nedvomno nižja, kažejo izkušnje socialnih delavcev. Analitično pridobljenega statističnega podatka, kdaj, pri katerem letu starosti se večina otrok prvič sreča s spolnim odnosom, v Sloveniji nimamo. Nekateri mladostniki spolnost izkusijo zelo zgodaj, že v obdobju osnovne šole. Med mlajšimi velja prepričanje, da je spolnost v dijaških letih nekaj povsem običajnega, ocenjujejo na Centru za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje. Igranje s spolnostjo, četudi gre za povsem nedolžno najstniško zaljubljenost, ni tako enostavno. Do 15. leta starosti velja v Sloveniji zakon spolne nedotakljivosti, zato se lahko odnos obravnava kot kaznivo dejanje, za katerega je s kazenskim zakonikom predpisana zaporna kazen od treh do osmih let zapora. Kaznivo dejanje se obravnava kot spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Lani so slovenski policisti imeli v postopku 121 tovrstnih primerov, skupno v zadnjih petih letih pa nekaj manj kot 600. V 90 odstotkih obravnavanih primerov so oškodovanke deklice. Če pogledamo podatke za lansko leto, je bilo med osumljenimi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, 11 še ne polnoletnih mladeničev, 19 moških v starostni skupni od 44 do 54 let, 24 jih je bilo starejših od 54 let, od tega celo polovica starejših od 64 let. Podatki nazorno kažejo, da je v Sloveniji precej pedofilije. Med žrtvami spolnih zlorab so tudi dečki, osumljene kaznivega dejanja pa ženske različnih starosti, od nepolnoletnih do starejših od 64 let (tovrstni primer je bil obravnavan v letu 2020). Spolni napadi na osebo, mlajšo od 15 let Leto Primeri 2017 114 2018 96 2019 145 2020 100 2021 121 Vir: GPU Številke o spolnem nasilju relativno visoke Slovenska družba ni imuna na različne oblike spolnih deliktov. Policisti so lani obravnavali 55 posilstev, 13 žrtev je bilo mladoletnih, od tega 12 deklet in en fant. Obravnavanih primerov spolnega nasilja je bilo 43, 21 primerov spolnih zlorab slabotne osebe, 121 primerov spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let (tudi pedofilija), zabeležena sta dva primera pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene (na primer prostitucijo, fotografiranje …). Gre za uradno število zabeleženih in obravnavanih primerov. Dejansko število deliktov, o katerih se ne govori, ne prijavi in obravnava, je nedvomno bistveno večje. Včeraj najstniška zaljubljenost, jutri kaznivo dejanje Četudi mlade v spolni odnos vleče zaljubljenost, se lahko prakticiranje spolnosti pred dopolnjenim 15. letom starosti konča zelo neprijetno. Znani so primeri, ko so fantje zaradi občevanja z dekleti, Mlad fant, star nekaj čez 20 let, danes prestaja zaporno kazen zaradi odnosov z deklico osnovnošolske starosti. Punca je zanosila in splavila, fant se je znašel pod lupo organov pregona. Sodišče ga je pravnomočno obsodilo na leto in pol zaporne kazni. Mladenič svoje dejanje obžaluje, a pravi, da je imel punco zares rad. „Veliko sva bila skupaj, saj takrat nisem imel službe. Jaz sem imel rad njo, ona mene, bila je ljubezen, nič ni bilo na silo, bila sva par skoraj leto dni in nisem niti razmišljal, kam naju lahko ljubezen pripelje, zakoni mi niso šli po glavi. Žal tudi nisem bil previden, da bi se med odnosom zaščitil. To je bila huda napaka. Bil sem tako zaljubljen, da mi drugo, razen nje, ni šlo po glavi,“ nam je zaupal mladenič, ki se je s kaznijo, kot mu jo je naložilo sodišče, sprijaznil in jo že tudi prestaja. Želi si, da bi bilo to obdobje čim prej za njim. Povedal je, naj bo njegova zgodba v poduk najstnikom, ki preveč lahkomiselno vstopajo v „svet odraslosti“. „Naj pazijo na takšne zadeve. To ni neka igrica, ni kar tako, ampak lahko ima resne posledice.“ ki niso bila stara 15 let, končali za rešetkami. Dejansko se situacija zelo zaplete, če deklica zanosi in se (razumljivo zaradi starosti) odloči za splav. Odnos, ki je bil še včeraj samo mladostniška zaljubljenost, je lahko jutri kaznivo dejanje. Deklica je žrtev oziroma oškodovanka, fant pa osumljen kaznivega dejanja spolnega napada. Če pride primer pred sodišče, se lahko zgodi, da mladostnik konča za zapahi. O spolnosti med mladoletnimi se v slovenski družbi veliko ne govori. Nasploh je občutek, da je spolnost kljub življenju v 21. stoletju še vedno tabu tema. Ne samo v družinah, tudi v javnem in medijskem prostoru se ji namenja premalo pozornosti, predvsem v smislu osveščanja. Čeprav so o številu spolnih napadov na otroke, mlajše od 15 let, visoke že uradne številke, je po mnenju socialnih delavcev tovrstnih deliktov še več, a niso odkriti oziroma prijavljeni. „To je tema, ki je nekje v ozadju, odkrito se o tem ne govori, težko je priti do informacij in nudenja psihosocialne pomoči,“ pravijo na regijskem CSD Spodnje Podravje. Foto: Profimedia/M24 Nemalokrat dekleta s svojim izgledom partnerja zavedejo. Najstnica pri 14 letih z urejeno pričesko in ličili zlahka izgleda najmanj kot 17-letnica. Če se fant spusti z njo v spolni odnos, lahko pride do zelo bridkih posledic, tudi zaporne kazni. Foto: Dreamstime/M24 Med osumljenimi spolnega napada na mladoletno osebo so v večini moški različnih starostnih skupin, od najstnikov do mladeničev srednjih let in starejših moških, kažejo podatki policije. Iščejo potrditev, bližino, Število porodov pri mladostnicah nežnost, sprejetost, Leto Do 15 in 15 let Skupaj do 19 let 2016 6 183 razumevanje … Zakaj se danes mladi že v osnovnošolski dobi vedno več in pogosteje ozirajo za spolnostjo? „Telo se v najstniških letih prebuja, razvija. Mladi se hitro zaljubijo, raziskujejo, iščejo potrditev, bližino, nežnost, sprejetost, razumevanje, spoznavajo sebe, svoje telo, iščejo odgovore o svoji identiteti. Po eni strani gre za hrepenenje, po drugi za radovednost, dokazovanje pred vrstniki. Mladi si spolnost predstavljajo kot vstop v svet odraslih, čutijo se dorasle temu. Vsekakor so starši tisti, ki imajo pri vzgoji temeljno vlogo, so pravi naslov za pogovor na temo spolnosti in ustvarjanje varnega zaupnega prostora. Otrokom je pomembno dati informacije, primerne njihovi starostni dobi, in informacije, ki 2017 2018 2019 2020 8 9 9 8 178 169 203 193 Vir: NIJZ Število splavov pri mladostnicah Leto 2016 2017 2018 2019 2020 Do 15 in 15 let 14 9 18 9 12 Skupaj do 19 let 219 177 213 190 171 Vir: NIJZ jih zanimajo. Treba jim je podati informacijo, da je do spolnosti in svojega telesa potrebno graditi pozitiven in odgovoren odnos. Pomembno je, da si mladostnika zaupata, gojita odnos, ne pa da se zbli- žata izključno zaradi spolnosti,“ so pojasnile Nika Petek, Renata Kozel in Melita Emeršič, sodelavke CSD Spodnje Podravje, ki se ukvarjajo z vprašanji in izzivi mladostnikov ter družin. Naj fant pri osnovnošolki prespi ali ne? Nikakor ni nedolžna situacija, če fant zahaja na obisk k deklici osnovnošolki in pri njej prespi – četudi se njeni starši s tem strinjajo. „Mogoče starši zaupajo in ocenijo, da je boljše, če fant prihaja k dekletu domov in ju imajo pod kontrolo. Starši morajo biti odkriti do sebe, ali je njihov nadzor ustrezen. Zavedati se morajo, da otrok odrašča, spolno dozoreva in je v času zaljubljenosti še posebej radoveden, vedoželjen ter hkrati ranljiv. Zaljubljenost Foto: ČG pri 14 letih ni nič napačnega. Nika Petek iz ptujske enote CSD Spodnje Podravje je prepričana, da Verjamemo, da mladostnike vle- imajo ključno vlogo pri otrocih, ko gre za vprašanja varne spolnosti, če v spolnost in se počutijo dovolj starši. Bistvenega pomena sta pogovor in detabuizacija teme. stari zanjo, treba pa je razumeti tudi tveganje in zakon. Za povrh lahko imajo dekleta s prvim spolnim odnosom zelo neprijetno izkušnjo, ki jih zaznamuje za vse življenje. V uvidu moramo imeti, da bodo mladi našli način in pot za srečevanje, druženje in priložnosti za spolnost, zato je bistven odnos med starši in otroki, zaupanje in pogovor o tem, kaj je spolnost, kakšne so lahko posledice (prehitrih) spolnih odnosov, kdaj je primeren čas za prvi spolni odnos, o zaščiti in varni spolnosti nasploh. Naj staršev ne bo sram s svojim otrokom govoriti o spolnosti. Pogovor naj bo kontinuiran, prilagojen otrokovemu razvojnemu obdobju in ne enkraten dogodek. Na tak način obstaja tudi možnost, da bo otrok do starša imel večje zaupanje,“ menijo sogovornice na CSD Spodnje Podravje. Štajerski TEDNIK petek z 29. aprila 2022 COLOR CMYK petek, 29. 4. 2022 stran 7 V središču 7 Podravje z Za projekt Socialna oskrba starejših bi lahko iztržili več v zaporu Kar nekaj evropskega denarja bo ostalo neporabljenega Na Ptuju pri mladoletnicah v petih letih 10 splavov Čisto nedolžna najstniška zaljubljenost v osnovnošolskih letih se lahko zelo zaplete, če otroka prestopita mejo in se zbližata s spolnim odnosom. Deklica lahko zanosi, fant pa zaradi tega konča v zaporu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji v minulih petih letih zanosilo 20 deklet, mlajših od 15 let. 12 jih je rodilo, osem jih je šlo na splav. Seveda ni nujno, da so bili očetje v vseh primerih vrstniki deklet, lahko so tudi starejši (najstniki ali odrasli moški). V Splošni bolnišnici (SB) Ptuj so v minulih petih letih (2017–2021) pri mladoletnicah opravili 10 splavov in šest pri 18-letnicah. Najmlajša pacientka je bila stara 13 let, druga najmlajša 15. Splav so opravili pri eni 16-letnici, sedmih 17-letnicah in šestih 18-letnicah. Mladoletne porodnice v SB Ptuj v minulem petletnem obdobju niso imeli. Najmlajši porodnici sta bili 18-letnici, obe sta rodili v 2019. Po opažanju strokovnjakov na centrih za socialno delo se najstniki v osnovnošolskih letih praviloma zelo hitro zaljubijo. „Nekdo ti da občutek bližine, ugodja, prijetno ti je v njegovi družbi. Res je tudi, da so punce v osmem, devetem razredu, torej pri 13, 14 letih, videti starejše, kot so dejansko. Vrstniki so jim za partnerski odnos običajno nezanimivi, zato praviloma izbirajo starejše fante, vsaj leto, dve starejše. So tudi primeri, ko punce, ki odraščajo brez očetov, iščejo odnos s starejšimi moškimi.“ Prijava policiji Če CSD zazna ali ugotovi spolni odnos pri osebi, mlajši od 15 let, je to dolžan prijaviti policiji, ne glede na to, ali je šlo za prostovoljni odnos ali odnos pod prisilo. O nadaljnjih ukrepih nato presojata policija in tožilstvo. Sicer ni nujno, da vsak obravnavani primer konča na sodišču. Če pa pride do obsodbe, kazni sploh niso milostne. Tako se lahko nedolžna najstniška zaljubljenost, iskanje bližine, topline ali eksperimentiranje sprevrže v tragedijo. Pomembno vlogo pri obravnavi tovrstnih primerov igra presoja razvojne dozorelosti, so izpostavile sogovornice. „Če se ugotovijo nesorazmerja, da je denimo fant čustveno zrel, dekle pa zaradi svoje starosti in neizkušenosti še ne, se to nedvomno tretira za zlorabo. Enako je v primeru, da je fant polnoleten, dekle pa mlajše od 15 let. Za polnoletno osebo se predvideva, da zna razmišljati bolj zrelo, se zaveda posledic.“ Mojca Zemljarič Iz dveletnega projekta Sodobna oskrba starejših (SOS) bi štirje spodnjepodravski zavodi lahko počrpali 2,6 milijona evrov. Trenutna realizacija je precej nižja, kljub temu da so financirali 27 plač in kupili kar nekaj opreme, ki jim bo ostala tudi po zaključku projekta, med drugim kar sedem vozil, tablične računalnike, telefone, pohištvo ... A po izteku projekta junija letos tega denarja ne bo možno več črpati. Na eni strani bo tako ostal neporabljen evropski denar, na drugi pa veliko ostarelih, ki bodo ostali brez pomoči na domu. Dom upokojencev Ptuj kot vodilni partner v projektu SOS bi lahko počrpal nekaj več kot 1,5 milijona evrov, trenutna realizacija znaša dober milijon, do junija bodo sicer prejeli povrnjenih še nekaj upravičenih stroškov, a zastavljenega plana – kljub temu da se mu bodo zelo približali – ne bodo dosegli. Realizacija Zdravstvenega doma Ptuj je še nižja. Skupaj bi lahko iz evropskih sredstev za omenjeni projekt prejeli sofinanciranje v višini skoraj 900.000 evrov, dosedanja realizacija je polovico nižja. Z bistveno manjšimi zneski sta v sklopu tega projekta operirala preostala partnerja, Center za socialno delo Spodnje Podravje in Lekarne Ptuj. Upravičeni stroški Lekarn do začetka aprila znašajo okrog 31.000 evrov, CSD okrog 75.000 evrov. Vsi skupaj so torej v nekaj manj kot dveh letih iz tega naslova prejeli dober milijon evrov in pol povrnjenih upravičenih stroškov. Del sredstev bodo črpali še do junija, a vsega, kar bi lahko dobili, jim zagotovo ne bo uspelo porabiti. »Seveda si vsi želimo, da bi vsi partnerji v projektu dobili ves razpoložljivi denar, a je bilo to nemogoče. Med drugim nam ni uspelo dobiti zdravnika, ki bi ga zaposlili na projektu, čeprav je bil razpis objavljen. Kar se tiče nakupa opreme, so točno določeni kriteriji in smo denar res lahko namenili zgolj za upravičene stroške. Pri tem so zelo striktni. Pomembno je na črpanje sredstev vplivala situacija COVID, ki je trajala skorajda dve leti in zaradi katere so bile nekatere storitve okrnjene, tudi sam pričetek izvajanja projekta se je zaradi objektivnih razlogov zamaknil za pol leta. Ob tem bi radi poudarili še dejstvo, da smo s sredstvi karseda gospodarno ravnali, saj gre v vsakem primeru za javni denar, ki po našem mnenju ni namenjen samo čim višjemu črpanju za implementacijo različnih projektov,« pojasnjujeta Andreja Potočnik, strokovna vodja projekta SOS, in Vesna Šiplič Horvat, direktorica DU Ptuj. Nefleksibilnost Ministrstva za zdravje: denarja je bilo dovolj, da bi lahko oskrbeli še več ljudi Precej denarja so prejeli za nabavo tabličnih računalnikov, ki so jih namestili po Domu upokojencev Ptuj. Ti se nahajajo pred sobami in nanje beležijo oskrbo, zdravila in ostale dejavnosti, opravljene v posamezni sobi. Za avtomobile, pripomočke, tablične računalnike ipd. so v Domu upravičeno porabili 200.000 evrov. »Zahteve ministrstva za kaj smemo porabiti denar, so bile jasne in striktne. Tu ni bilo nikakršne fleksibilnosti. Mi bi z veseljem ta denar porabili za dodatne zaposlitve in omogočili oskrbo še komu, za kar smo tudi zaprosili, a nismo dobili soglasja,« pojasnjuje Potočnikova. Ministrstvo za zdravje je tisto, ki je pripravilo jasne smernice, kako in zakaj se kolikšen del sredstev iz tega projekta lahko porabi. Foto: ČG Andreja Potočnik, vodja projekta SOS Za kaj in kako so posamezni partnerji porabljali sredstva Dom upokojencev Ptuj je za potrebe tega projekta zaposlil 17 delavcev, Zdravstveni dom osem, lekarne enega za polovični delovni čas in Center za socialno delo Spodnje Podravje prav tako enega. Velik del skupnih stroškov so predstavljale plače. Zavodi so imeli različno usposobljen kader in temu primerno razvrščene plačilne razrede. Zdravstveni dom Ptuj je doslej za plače izkazal stroške v višini 340.000 evrov, Dom upokojencev 614.000 evrov. Realizacija pri preostalih dveh partnerjih je bistveno nižja. Zraven tega pa so si partnerji zagotovili tudi precej opreme, ki jim bo ostala po zaključku projekta. Pa naj župani povedo, koliko so občine prihranile? Ker se projekt SOS junija izteka, je vodstvo Doma upokojencev Ptuj županom na zadnjem kolegiju skušalo predstaviti eno izmed možnih variant za nadaljevanje projekta, po kateri naj bi stroške v prihodnje financirale občine. A predlog, da bi vseh 16 občin prispevalo enak delež je razburil žetalskega župana, ki je njihov predlog označil celo kot protizakonit. Na očitke Potočnikova odgovarja, da so zelo podrobno Foto: ČG Projekt SOS se bo iztekel junija letos. Kaj bo ostalo potem? Župan Butolen: »Predstavitev s protizakonitimi idejami ni bila vredna debate!« Predlog, da bi vseh 16 občin prispevalo enak delež, je župana občine Žetale Antona Butolena upravičeno razburil. Predstavitev je označil kot »šalabajzersko«. Kot pravi, se zato, ker ni bila vredna debate, na kolegiju ni niti odzval: »Po liniji najmanjšega napora so predlagatelji potreben znesek za nadaljevanje projekta, ki naj bi znašal med 155.000 in 160.000 evrov, razdelili na 16 občin in bi vsaka prispevala 10.000 evrov, kar je neumnost in povrh še protizakonito. V projekt je bilo vključenih 157 uporabnikov, vendar iz posameznih občin različno število uporabnikov: nič iz občine Zavrč, en iz občine Juršinci, dva iz občine Žetale in na drugi strani 14 iz občine Videm, 17 iz občine Kidričevo in kar 69 iz občine Ptuj. Nesmiselno in v neskladju z zakonodajo je, da bi naša občina financirala oskrbo občanov drugih občin. Za kaj bi recimo občina Zavrč plačala 10.000 evrov, če ni v programu niti enega njihovega občana? Če predlagatelji ne znajo razdeliti 160.000 evrov na 157 delov in potem tega zneska pomnožiti s številom uporabnikov po posameznih občinah, naj se obrnejo po pomoč na kakšnega osnovnošolca, ki bo to storil peš, s kalkulatorjem, bolj verjetno pa z računalniškim programom. Nagrado za takšnega »strokovnega sodelavca« smo v celoti pripravljeni plačati v občini Žetale, tudi če bo iz občine Ptuj.“ Butolen pravi, da so v občini Žetale sicer pripravljeni zagotoviti sredstva za nadaljevanje projekta in plačati vse stroške, a le za svoje občane. Kupili sedem vozil Dom upokojencev Ptuj je za potrebe projekta SOS dobil povrnjene stroške za nakup štirih vozil, tri avtomobile znamke Renault, dva clia, enega vana express in enega znamke Dacia duster. »Iskali smo vozilo 4x4, saj so bili nekateri tereni pozimi za naše izvajalke zelo težko dostopni,« pravi Potočnikova. Zdravstveni dom Ptuj si je zagotovil dve vozili, Center za socialno delo Spodnje Podravje enega. Potočnikova pravi, da bodo vso opremo namenili nadaljevanju projekta, če bo seveda zagotovljeno financiranje, sicer bo to last zavodov za službene namene. predstavitev pripravili na lokalnem projektnem svetu, ki se ga je udeležilo samo pet predstavnikov občin (od tega samo dva župana): »Tam smo jim bili pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja. Na samem kolegiju so nas omejili na pet minut govora, na lokalnem projektnem svetu pa na eno uro. Na lokalnem projektnem svetu smo predstavili tudi podrobno finančno analizo, koliko so naši uporabniki (občani teh občin) v tem času prihranili in koliko bi sicer morali prispevati za naše storitve. Mesečno bi se strošek gibal od najmanj 118 evrov (kar je pol ure na teden), pa vse do 743 evrov (dnevna nega in enkrat na teden fizioterapija). Sprejeli smo 220 uporabnikov.« Potočnikova županom vrača žogico in pravi, da jo zanima, ali imajo občine morda finančno analizo, koliko so na račun tega projekta prihranili zaradi dejstva, da so številni starostniki lahko ostali doma in niso potrebovali domske oskrbe: »Pa četudi gre samo za enega ali dva občana. In seveda me zanima tudi, kaj je občina kupila s tem prihrankom.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 8 petek z 29. aprila 2022 Slovenija z Meddržavno sodelovanje vrtnarij Ormož z Namakalni sistemi smiselni, a s preveč birokracije Od semena do sadike Za dovoljenja in soglasja tudi več let V teh dneh je verjetno skoraj vsak od nas obiskal katero izmed naših vrtnarij, da bi dokupil sadiko ali dve ali pa se »oborožil« s primernimi vrtnarskimi pripomočki in sredstvi za varstvo ter prehrano rastlin. Pa ste se kdaj, medtem ko se »pasete« med policami vrtnarij, vprašali, od kod pride vseh teh tisoč in tisoč najrazličnejših sadik? Zgodba od semena do končne sadike, ki pristane na naši gredici, je navadno zelo pestra in premišljeno poslovna. Vanjo pa so pogosto vključena tudi italijanska podjetja. stran 8 V občini Ormož imajo enega največjih namakalnih sistemov v državi. Pod namakanjem je blizu 870 ha kmetijskih površin, pripravljajo se na gradnjo sistema na dodatnih 157 ha. Medtem ko zadostna podpora med kmeti ne predstavlja več težav, pa le-to (še vedno) predstavlja birokracija, zapleteno in dolgotrajno pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj. Nazadnje so zanje potrebovali štiri leta, sam sistem pa zgradili v zgolj enem letu. Res je, da imamo tudi v Sloveniji nekaj vrtnarij, ki čisto same »proizvajajo« sadike in jih nato prodajajo končnim kupcem, a si naše vrtnarije večinoma pomagajo tudi z nabavo sadik, ki jih pridelajo v večjih vrtnarijah v tujini. Eden izmed naših pomembnih partnerjev so Italijani, ki slovijo po kakovosti, pestrosti ponudbe in hkrati tudi cenovni dostopnosti. Na dogodku Agencije ICE, ki v Sloveniji deluje kot oddelek za gospodarsko promocijo pri Veleposlaništvu Italije, se je predstavilo devet italijanskih podjetij, ki so bila kot predstavnice italijanske odličnosti izbrana za nosilne predstavnike na sejmu Flomart. Ta je eden največjih mednarodnih hortikulturnih sejmov, dogajal pa se bo v Padovi od 21. do 23. septembra 2022. Po zahtevnih kvalifikacijah so za to prestižno izpostavitev izbrali naslednja italijanska podjetja oziroma vrtnarije: Gruppo Padana, Vivai Maistrello, La Romiti Vivai, Glionna Vivai Piante, Vivai Capitanio, Vivai Haka, Vivai Lazzaro, Vivai Aumenta Antonio in Vsassociati. Foto: zasebni arhiv Primerjava rasti pšenice z namakanjem in brez njega; fotografiji sta bili posneti marca letos. Foto: Vivai Vivai Capitanio ima več kot 30 let staro tradicijo pridelovanja sadik. V tem času jim je uspelo svojo ponudbo razširiti na več kot 500 različnih vrst rastlin, ki jih pridelujejo na več kot 50 hektarjih zemlje. Pri prav vseh devetih izbranih italijanskih podjetjih je bila v ospredju družinska tradicija. Znanje in strast do gojenja rastlin prehajata iz generacije v generacijo, vse to pa širi proizvodnjo, krepi razvoj in s tem bogati ponudbo. Večina predstavljenih podjetij sadike prideluje iz semena, nato pa poskrbi, da imajo mlade rastlinice najboljše pogoje za rast, in s tem doseže, da so sadike, ko pridejo v roke končnih kupcev zares utrjene, kakovostne in zdrave. Velik poudarek je tudi na prilagajanju rastlin na nove klimatske razmere. Ker so temperature povsod po svetu vse višje, voda pa je dragocen naravni vir, s katerim moramo varčevati, predstavljena podjetja veliko truda vlagajo tudi v razvoj novih sort in vrst, ki bodo bolj odporne proti suši in bodo zahtevale manj zalivanja. S tem pristopom večina teh družinskih podjetij dosega, da njihovi odjemalci niso omejeni le na evropski trg, ampak svoje sadike prodajajo vrtnarijam po vsem svetu, med drugim tudi na Bližnji vzhod. Njihove sorte so celo tako trpežne, da jih lahko uporabljajo za zasaditev prestižnih zasebnih vrtov v sicer puščavskem Dubaju. Namen dogodka, na katerem se je predstavilo teh devet podjetij, je bil, da najboljšo italijansko ponudbo rastlin spoznajo tudi slovenske vrtnarije. Večina sicer z italijanskimi vrtnarijami že sodeluje, Agencija ICE pa se trudi, da to sodelovanje še okrepi in se tudi slovenskim kupcem zagotovijo najbolj kakovostne italijanske sadike. Ko boste naslednjič izbirali med rastlinami na policah domačih vrtnarij, bodite pozorni na njihovo poreklo. Če prihajajo iz Italije, je velika verjetnost, da so v ozadju dolga tradicija znanja, veliko prizadevanja in moderna tehnologija, ki podpira visoko kakovost. Prepričana pa tudi sem, da se naše vrtnarije trudijo izbrati najboljše partnerje in bodo tako priložnost, ki se jim je ponudila, znale dobro izkoristiti. Š. K. K. Namakalni sistem v ormoški občini je zgleden primer postavitve in dobrega (so)delovanja, interesa občine in kmetijskega svetovalca na eni ter kmetov na drugi strani. Z njim je od skupno 5.000 ha opremljenih 867 ha kmetijskih površin, sistem je bil zgrajen v štirih fazah. Priprave na izgradnjo prve faze, ki je zajemala okoli 220 ha zemljišč v Osluševcih, so začeli že leta 1995, dokončana je bila 2004. Druga in tretja faza, ki sta obsegali skupno približno 450 ha zemljišč v Veliki Nedelji, sta bili zgrajeni leta 2012. Lani pa so zagnali še nov namakalni sistem v velikosti 147 hektarjev na območju Cvetkovcev in Trgovišča. Skupna vrednost zadnje investicije je bila okoli 467.000 evrov, pokrita je bila s sredstvi državnega proračuna in evropskega kmetijskega sklada v vrednosti okoli 445.000 evrov, preostalo so pokrili z lastnim denarjem. Dolgotrajni in zahtevni postopki V tem trenutku se pripravljajo na izgradnjo že pete faze, s čimer se bo namakalni sistem razširil za dodatnih 157 ha na skupno kar 1.024 ha, kar predstavlja petino vseh kmetijskih površin v občini. Po besedah kmetijskega svetovalca Mirana Klinca jim največ dela povzroča dolgotrajna birokracija. Ob predhodnih pogojih (komasacija, ustrezen vir namakanja) je namreč treba pridobiti številna dovoljenja in soglasja. Najprej je treba doseči podporo dveh tretjin lastnikov zemljišč, kar po besedah sogovornika ni težko. Pred gradnjo prve faze med kmeti ni bilo posebnega navdušenja, po dolgoletnih pozitivnih rezultatih in izkušnjah sedaj razmišljajo drugače in vidijo koristi namakanja. Potem sledi pridobivanje vseh ostalih do- Za eno namakanje hektarja površine 108 evrov, pridelek višji za 40 % Potrebe po namakanju se sicer razlikujejo po letih. V spreminjajočih se klimatskih razmerah je namakanje ukrep, ki stabilizira proizvodnjo. Pridelave hrane, zlasti na prodnatih tleh, si brez namakanja skorajda ne moremo več zamisliti, zagotovo pa ne intenzivne tržne pridelave zelenjave, pravi Klinc. Zato bi bilo ob Dravi s potencialom vode 12 kubičnih metrov pretoka na sekundo smiselno v največji možni meri to tudi izkoristiti. Na 52 ha namakalnih površin je lani rasel krompir, na 66 ha vrtnine (čebula, česen, hren, solata, zelje …), na 48 hmelj, na 10 ha trsnice, na preostalih površinah pa poljščine. Kmetje so lani za kubični meter dobavljene vode plačali 0,13 evra (z ddv). Za eno namakanje hektarja površine poljščine zadostuje 200 kubičnih metrov vode, kar znese 26 evrov. K temu je po besedah sogovornika treba prišteti fiksni letni prispevek v višini 30 evrov na hektar. Izračuni kmetov kažejo, da se namakanje splača praktično na vseh kulturah, od vrtnine do pšenice in koruze. Dvome o namakanju razbijajo številni primeri, med njimi pridelava koruze. Brez namakanja je na hektarju zraslo 7.500 kg pridelka, z namakanjem (ob enakem obdelovanju in površini) pa je ta narasel na 12.000 kilogramov, torej 4.500 kg več, kar ob prodajni ceni 160 evrov za tono znese dodatnih 720 evrov. Stroški namakanja trikratnega dovajanja vode so bili v višini 108 evrov. Kmetu je tako namakanje omogočilo 612 evrov zaslužka, konkreten primer ponudi Klinc: »Pričakovati je, da bodo letos koruza in ostale poljščine dražje. Za večji pridelek so tako nekateri že namakali pšenico in oljno ogrščico. Kmetje vidijo, da se splača namakati tudi poljščine.« Foto: MH Občina Ormož je z 870 hektarji namakalnih površin zgleden primer dobre prakse. Na fotografiji svetovalec za kmetijstvo na občini Ormož Miran Klinc. kumentov (projektna dokumentacija) ter soglasij državnih institucij; vodnega dovoljenja, presoje vplivov na okolje, okoljevarstvenega soglasja in za konec še gradbeno dovoljenje. Sogovornik poudarja, da so ti postopki nedvomno predolgi in prezahtevni. »Priprave na peto fazo smo začeli leta 2020. Lani avgusta smo oddali vlogo na okoljsko ministrstvo, toda presoje vplivov na okolje še danes nismo prejeli,« nadaljuje Klinc in doda, da je naložba ocenjena na okoli 1,3 milijona evrov (vsi zneski so brez DDV), končna vrednost investicije pa bo zaradi podražitve materialov najbrž višja. Pomembno je pravilno namakanje Pri tem pa ima pomembno vlogo tudi pravilno namakanje, ob pravem času in s primerno količino vode. »Pri vsaki kulture je drugače. Pri pšenici je pomembno, da se namaka v prvi fazi razraščanja in kolenčenja, medtem ko namakanje v kasnejši fazi lahko povzroči razvoj bolezni. Medtem ko je koruzo najbolj smiselno namakati v fazi cvetenja. Z namakanjem lahko kmet doseže tudi dva pridelka na njivi, na primer ozimni ječmen, po žetvi poseje sojo in tako dobi ene do dve toni naknadnega pridelka na strnišču.« Edino težavo Klinc vidi v slabi povezanosti kmetov, ki ovira usklajeno nastopanje na trgu: »Osnovni problem je slaba povezanost kmetov. Produkti, ki se proizvajajo, morajo biti ustrezno dodelani, skladiščeni in pripravljeni na trg. Tukaj šepamo. Nekaj je sicer močnih kmetij, ki imajo lastna skladišča in pakirne centre, toda pri tem še vedno zaostajamo za primerljivo evropsko konkurenco.« Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 29. aprila 2022 9 Spodnje Podravje z Gimnazije so še vedno top izbira Na kupu preveč šol z istimi programi Letošnji podatki za vpis v srednje šole za šolsko leto 2022/2023 kažejo velik naval na gimnazije. Tudi na ptujsko-ormoškem območju ni nič drugače. Jeseni bodo tako prvi letniki na gimnazijah večinoma polno zasedeni. Nekoliko presenetljivo se je zmanjšalo število prijavljenih na ormoški gimnaziji, smer Zdravstvena nega. Na Gimnaziji Ptuj so za novince razpisali 158 mest na štirih različnih programih. Trenutno je število prijavljenih za 49 kandidatov večje kot lani ob istem času. Kar na tri programe (splošna, športna, likovna smer) se je prijavilo več bodočih gimnazijcev, kot je na voljo prostih mest. Umetniški program, ki so ga prvič razpisali pred tremi leti, je glede na povečano število prijav vse bolj prepoznaven in privlačen. »Prvo generacijo dijakov smo vpisali v času izbruha epidemije koronavirusa. Novemu programu epidemiološke razmere in negotovost niso bile v prid. V tem letu pa je bilo več priložnosti za predstavitev tako programa kot tudi prvih produkcij dijakov, kar je zagotovo povečalo interes med mladimi. S številkami prijavljenih se tako približujemo tistim, ki smo jih pridobili, ko smo pripravljali elaborat. Takrat smo med osnovnošolci zadnje triade raziskovali interes za vpis v umetniško gimnazijo,« je pojasnil ravnatelj Boštjan Šeruga in dodal, Foto: ČG Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, je z letošnjim vpisom zelo zadovoljen. da so s trenutnim vpisom več kot zadovoljni. Po zaključenem obdobju prenosa prijavnic bodo MIZŠ zaprosili za oblikovanje oddelkov na zgornji normativni meji. Če bo število prijavljenih ostalo enako, bodo najverjetneje morali pripraviti predlog omejitve vpisa, ki ga nato potrdi svet šole. Šolsko ministrstvo bo konec maja pripravilo seznam šol, kjer bo omejitev vpisa. Gimnazija Ptuj Program Splošna smer Športna smer Likovna smer Gledališče in film Skupaj: Število mest 2022/23 112 18 14 14 158 Število prijav 2022/23 127 26 18 11 182 Manjše zanimanje za smer Zdravstvena nega Na ormoški gimnaziji je manj zanimanja za smer Zdravstvena nega. Podobnih težav pa ne bodo imeli na Gimnaziji Ormož, kjer omejitve vpisa prav gotovo ne bo. Na vseh treh programih je namreč prijavljenih nekaj manj devetošolcev, kot je na voljo prostih mest. Vpis je sicer na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Nekoliko se je zmanjšalo zanimanje za smer Zdra- vstvena nega, in sicer se je prijavilo 18 kandidatov, kar je za šest manj kot v lanskem letu. Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer bodo v novem šolskem letu izvajali štiri različne programe. Skupno je v šolskem letu 2022/23 v prvih letnikih na voljo 168 prostih mest, od tega jih bo predvidoma Foto: ČG Gimnazija Ormož Program Gimnazija Predšolska vzgoja Zdravstvena nega Skupaj: Število mest 2022/23 28 28 28 84 Vir: MIZŠ (april 2022) Število prijav 2022/23 23 25 18 66 zasedenih 127. »Z letošnjim vpisom nismo zadovoljni, saj imamo to ‚srečo‘, da se programi, ki jih mi že izvajamo, odpirajo v neposredni bližini. Program Predšolske vzgoje se bo na primer v novem šolskem letu po novem izvajal še v Lendavi,« je po- jasnil ravnatelj Zvonko Kustec. Na razdalji nekaj deset kilometrov so tako kar tri šole, kjer se lahko izobražujejo bodoče pomočnice vzgojiteljic. Posledica je seveda manjše število prijav na omenjenih šolah. Estera Korošec Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Program Gimnazija Medijski tehnik Predšolska vzgoja Število mest 2022/23 84 28 28 Število prijav 2022/23 72 19 14 Umetniška vzgoja – smer gledališče in film 28 22 Skupaj: 168 Vir: MIZŠ (april 2022) 127 Vir: MIZŠ (april 2022) Ptuj z Digitalna strategija v politični javni razpravi 20.000 evrov za strategijo, svetniki je (še) niso želeli potrditi Mestna občina Ptuj bo kmalu imela še eno strategijo več, tokrat namenjeno področju digitalizacije. Zanjo so odšteli nekaj manj kot 20.000 evrov. Županja Nuška Gajšek vztraja, da jo nujno potrebujejo, saj je pogost pogoj za prijave na evropske razpise, eden izmed svetnikov pa, da je strategija pripravljena površno, da je del gradiva kopiran iz drugih dokumentov in ne ponuja konkretnih ukrepov. Zaradi vseh teh pomislekov mestni svet ptujske občine tokrat ni potrdil že izdelanega dokumenta, pač pa je izglasoval 30-dnevno javno razpravo. „Pri tej zadevi smo le dobili gradivo na mize, nihče ni bil s tem seznanjen. Moti me, da je v strate- giji ogromno stvari, ki niso vezane na območje Mestne občine Ptuj in so splošne. Ti pripravljavci, ki so to spisali, naj bi imeli izkušnje s pripravo, a le v manjših občinah. Specifika mestnih občin je pov- Kako digitalno in pametno mesto je Ptuj Štefan Čelan je potrdil, da je bila ZRS Bistra na enem izmed delovnih srečanj s pripravljavci strategije, kjer naj bi izpostavili dilemo, ali izdelovati parcialni dokument, torej strategijo, ali se lotiti listine, ki bi zaobjela širše področje z vzpostavitvijo tako imenovane Pametne občine: »Prepričan sem, da bomo tudi ta dokument nujno potrebovali, če bomo želeli uporabiti vse ukrepe, ki jih Evropa načrtuje na področju pametnih mest. Zgolj strategija ne bo zadostovala, da bi lahko koristili vse možne vire.« Direktor občinske uprave Alen Jevtović je odgovoril, da je digitalna strategija prvi korak in da že razmišljajo tudi o nadgradnji. Opozoril pa je, da bo za pripravo naslednjega v vrsti dokumentov treba zagotoviti še več sredstev. Glede na planiran izkupiček naj bi se to vseeno izplačalo. Foto: DK Svetniki so izglasovali 30-dnevno razpravo, v tem času bodo pregledali strategijo in nanjo dali pripombe. Foto: Profimedia/M24 sem drugačna. Ogromno stvari je kopiranih, prepisanih iz strategije in vizije MO Ptuj. Pričakoval sem, da bodo sodelovali tudi naši javni zavodi, da bodo v pripravo bolj vpeti,“ je bil kritičen svetnik Milan Klemenc. Meni, da je preveč posploševanj, premalo konkretnih ukrepov, analizo je ocenil kot površno: „Kopirali so neke stvari in izstavili račun. Tako slikanico bi lahko prodajali v Mladinski knjigi.“ Spraševal se je tudi, ali so dokumenti, ki se prip- ravljajo, sami sebi namen. Županja je to ovrgla in zatrdila, da je ključni razlog priprave strategije dejstvo, da je pogosto pogoj za pridobivanje evropskih sredstev: „Ker je Mestna občina Ptuj imela sprejeto prometno strategijo, lahko zdaj delamo kolesarke. Tudi druge občine so se nam priključile. Brez tega ne bi izpolnjevali pogojev.“ Digitalna strategija naj bi bila osrednji dokument, na podlagi katerega namerava občina v sodelovanju z javnimi ustanovami, zaseb- nimi podjetji, civilnodružbenimi organizacijami in ostalimi deležniki voditi proces digitalnega in tehnološkega razvoja v tem desetletju. „O tem, kako dobro je zaobjela vsa področja ali jih morda ni, bo možno ugotoviti v 30-dnevni javni razpravi, ki so jo izglasovali svetniki. Lahko bodo podali pripombe in dopolnila, pri tem tudi pričakujemo njihov angažma. Nato bomo zadeve ponovno predebatirali,“ je sklenila ptujska županja. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Kultura in izobraževanje 10 stran 10 petek z 29. aprila 2022 Ptuj z Na ŠETK izjemno uspešna učna podjetja Knjigarnica Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja Letos je bila želja mnogih s področja literature, da bi leto 2022 razglasili po pesniku Karlu Destovniku (1922–1944) za Kajuhovo leto, a so poklicani z ministrstva to zavrnili. In bilo mi je krivo. Kajti spomnila sem se – zelo živo – na moje gimnazijske dni in na recitale, ki smo jih tudi pripravljali v dramskem krožku pod vodstvom profesorice Branke Bezeljak. Še zdaj vidim in slišim gimnazijca, robustne postave, visokega, širokoplečega in glasu donečega, a nekoliko zadržanega, kako je recitiral tisto znano in polno čustev, ki so zaobjela naša tedaj mlada srca: Bosa pojdiva, dekle, obsorej Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče. Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so talcev grobovi. Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so padli za našo svobodo. Bosa pojdiva, dekle obsorej, bosa pojdiva med bele cvetove, na krilo nalomiva češnjevih vej, da jih poneseš na talcev grobove. In spomnim se, kako je bila beseda obsorej nam, gimnazijcem, neznana. Karla Destovnika Kajuha najdemo tudi v knjigi Šolski album slovenskih književnikov (2007), kjer piše med drugim, da je pesnik, jezikoslovec, prevajalec in narodni heroj 22. februarja 1944 šel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko, ko je ob nenadnem napadu nemške patrulje padel v bližini svojega rojstnega kraja, pri Žlebniku v Šentvidu pri Zavodnju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji, a je objavljal pod psevdonimom in njegova edina zbirka Pesmi je izšla 18. novembra 1943 v osemintridesetih izvodih. V vzajemni knjižnični bazi je najti z avtorstvom Karla Destovnika kar 166 naslovov, za odrasle je označenih 81 naslovov, dva pa sta za mlade bralce, seveda gre tudi za pesniške izbore, ponatise in nove izbrane izdaje (Markacije, 1942; Pesmi, 1943; Kajuhove pesmi, 1949; Zbrano, 1966, Pesmi, 1974, 1987, Zbrano delo, 1978; Moja pesem, 1981, 1985; Slovenska pesem, 1994 …), med katerimi mi je najbolj ljuba ta Mladinske knjige iz leta 2012 v Jubilejni zbirki, kjer je izbor pesmi in spremno besedo pripravil Matjaž Kmecl, dokumentarno biografijo pa Mihael Glavan. Prvi je naslovil svoj prispevek z Intimna in družbena usoda pesnika Kajuha (str. 33), drugi pa je izbral citat pesnika »Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo« (str. 59). Tudi ta, meni zelo ljuba pesem je v tej izbrani zbirki: Ekonomski tehniki osvajajo svet Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj že vrsto let spodbujajo inovativno učenje, dijake pa si prizadevajo opremiti z različnimi veščinami in kompetencami. In prav temu so namenjena učna podjetja, kjer gre za simulacijo poslovanja pravega podjetja. Dijaki se v okviru učnega podjetja udeležujejo različnih sejmov in tudi tekmovanj. Letos se je učnemu podjetju Tineri Romani uspelo uvrstiti med 20 odstotkov najboljših učnih podjetij v mednarodnem merilu, kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu učnemu podjetju, pa jih je v Centrali učnih podjetij Slovenije registriranih že okoli 100. Po besedah mentorice Patricije Koler gre res za izjemen uspeh, ki sta ga za učno podjetje Tineri Romani osvojila dijaka Rikardo in David. S svojim minutnim govorom (Elevator Pitch) sta navdušila strokovno komisijo in ptujski ŠETK prisvojila tako pomembno priznanje. »Zaradi epidemije smo začeli iskati nove priložnosti za učenje in ena izmed njih je prav gotovo udeležba na mednarodnih sejmih. Prej si nekako nismo upali sodelovati, sedaj pa nam udeležba na takih dogodkih predstavlja velik izziv. Naši dijaki so dobro pripravljeni, imajo veliko podjetniškega znanja, treba pa je obvladovati tudi poslovno angleščino,« je pojasnila Kolerjeva. V svetu je registriranih več kot 7.500 učnih podjetij, ptujski ekonomski tehniki tako sodelujejo z dijaki z vsega sveta (ZDA, Singapur, Kitajska …). Na sejmih, ki potekajo virtualno, ima vsako učno podjetje svojo stojnico, kjer dijaki predsta- Foto: ČG Učno podjetje Goldendreams je na festivalu Več znanja za več turizma prejelo srebrno priznanje in prvo mesto v kvizu o turizmu. vljajo svoje produkte, hkrati pa imajo možnost obiskati tudi druge ponudnike. »Dijaki, ki sodelujejo v učnih podjetjih, so kreativni, komunikativni, naučijo se odgovornosti, natančnosti, samoiniciativnosti in sodelovanja. Najpomembnejše pa je to, da pri vsem tem neizmerno uživajo,« je še dejala sogovornica. Poslovanje v učnem podjetju poteka na enak način kot v pravem podjetju (izplačujejo plače, izdajajo naročila, račune …). Edina razlika je ta, da dijaki poslujejo s fiktivnim denarjem. »Zelo spodbujamo prodajo in nakupe med različnimi učnimi podjetji, saj na tak način dijaki trenirajo svoje podjetniško znanje.« Drobna pesem Srebrno priznanje za učno podjetje Goldendreams Učno podjetje Goldendreams je na festivalu Več znanja za več turizma, ki je potekal v okviru sejma Alpe Adria v Ljubljani, prejelo srebrno priznanje in prvo mesto v kvizu o turizmu. »Direktorica« Kaja Vajda je izpostavila, da jim je skupaj z ostalimi »sodelavci« v učnem podjetju uspelo razviti dober turistični produkt (Eldorado ob reki Dravi), ki bi ga lahko zares prodajali obiskovalcem mesta Ptuj. Njihova ideja temelji na zlatokopih reke Drave, ki so jih vključili v po- Foto: ČG Dijaki učnega podjetja Tineri Romani pripovedujejo zanimive zgodbe o ptujski rimski zgodovini na Instagramu. Jaz sem droben, droben list, ki drevo mu daje hrano. To drevo iz zemlje rase, zemlja pa je vir življenja, in življenje vir človeštva, in človeštvo, to je hrast, ki človeku daje rast. nudbo. Med drugim je povedala, da je njena naloga precej odgovorna, saj mora poskrbeti za razvijanje ideje, timsko delo, red in disciplino ter dobro počutje vseh sodelujočih. Marketing in trženje je prevzela Sanja Ilešič, ki se je v učnem podjetju naučila veliko novega. Je zelo komunikativna in vedoželjna dijakinja, ki svojo funkcijo opravlja z veliko mero odgovornosti: »Vizualni izgled našega podjetja je zelo pomemben, prav tako dnevna objava zanimivosti na socialnih omrežjih. Tudi promocijsko gradivo je treba skrbno pripraviti.« V tajništvu je zaposlena Špela Emeršič, ki redno spremlja vso elektronsko pošto, naročila, račune in piše zapisnike. Mentorica Sonja Mlinarič je izpostavila, da je mlade ideja o zlatokopih zelo prevzela, saj velika večina o tem ni veliko vedela. Na festivalu turizma so se nato več kot uspešno predstavili, predvsem pa inovativno – obiskovalci so lahko na primer v pravem pesku iskali zrnca zlata. Učno podjetje Mladi Poetovio kooperativo je bilo prepoznano kot primer dobre prakse v okviru mednarodnega projekta Sociolab. Estera Korošec Ptuj z Kar tako – za dobro voljo Petju posveča vso energijo in prosti čas Pesmi Karla Destovnika Kajuha so prevedene v srbščino, hrvaščino, angleščino, nemščino, španščino, bolgarščino, madžarski in ruski jezik, njegovo delo pa je predmet mnogih raziskovanj. V bližnji knjižnici so na voljo tudi knjige: Kajuh v prozi (2021), Kajuh: dopisovanja (2022), Kajuh v glasbi (2021), Kajuh: izbrane pesmi (2020). Na strani 28 knjige današnje Knjigarnice je ta mila pesem: Samo en cvet, en češnjev cvet Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, draga moja! Ne bom ga za klobuk pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi draga! jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej … In glej, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled … Pesmi Karla Destovnika Kajuha so kot nalašč za prihajajoče PRVOMAJSKE PRAZNIKE! Živeli! Tudi s knjigami. Liljana Klemenčič V Domu krajanov Turnišče je 20. aprila potekalo nevsakdanje srečanje Kar tako – za dobro voljo, ki ga je organizirala pevka ljudskih pesmi in mentorica skupin ljudskih pevcev Silva Kajtezovič. Resnično je bilo veliko dobre volje, veselja ob ponovnem srečanju v živo, predvsem pa lepe slovenske pesmi in glasbe. Vabilu so se odzvale vse skupine, v katerih je Silva Kajtezovič nekoč pela ali pa je bila njihova mentorica. Nekatere med njimi, ki niso več aktivne, so nastopile v okrnjeni zasedbi. Slovenske ljudske pesmi so prepevali: Gmajnarice iz Hajdoš, moški pevci s Hajdine, ljudski pevci DU Turnišče, pevke Jezero, pevci iz Vidma, pevski prijatelji s Ptuja, pevke DU Kidričevo, pevke Leskovčanke in pevci Dobrinček iz Žetal. Ljudski pesmi se je gostiteljica srečanja Silva Kajtezovič, nastopajoče je tudi pogostila v lastni režiji, zapisala leta 1995. To jo je tako prevzelo, da še danes vso energijo in svoj prosti čas posveča ljudskemu petju. „Za organizacijo tega srečanja pa me je predvsem navdihnilo priznanje OI JSKD Ptuj, ki sem ga prejela v letu 2021 za vsa svoja predana leta zborovskemu in ljudske- Foto: Silvestra Brodnjak Pevke in pevci skupin, v katerih je Silva Kajtezovič pela ali bila njihova mentorica. mu petju. Želela pa sem tudi, da zapojem skupaj z vsemi skupinami, v katerih sem pela ali sem bila njihova mentorica. Ta želja se mi je tudi uresničila. Zahvaljujem se vsem pevkam in pevcem, ki so se srečanja udeležili. Prepričana sem, da nas bo pesem družila še veliko let,“ je o odločitvi za organizacijo srečanja povedala Silva. Za svojo predanost ljudski pesmi je poleg priznanja OI JSKD prejela tudi zla- to Gallusovo in Maroltovo značko, plaketo ZKD Ptuj in več društvenih priznanj. Trenutno je mentorica in vodja skupine ljudskih pevcev DU Turnišče. MG Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 29. aprila 2022 Središče ob Dravi z Slovesno ob častitljivem jubileju 11 /a ŝŶ EE WZKsE^ Šola povezuje že 130 let Središka osnovna šola je pred kratkim obeležila častitljiv jubilej, 130 let šolske zgradbe. Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ Foto: MH Ob visoki obletnici so tudi plesali … Otroci so navdušili. »Ob 130-letnici šolske zgradbe pravzaprav praznujemo življenje in delo v njenih prostorih. Zidovi brez vsebine namreč niso nič. Vsebino so šoli dajale in še vedno dajejo mnoge generacije učencev in zaposlenih. Tukaj so svojo šolsko pot začeli ali pa poučevali mnogi uspešni ali ugledni rojaki, kot so bili na primer Anton Kosi, Martin Kojc, Karel Ozvald, Dušan Moškon. Sledili so še mnogi drugi in prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje,« je na slovesnosti ob visokem jubileju šolske zgradbe v Središču ob Dravi, ki bi jo sicer morali praznovati novembra lani, a jim je epidemija to preprečila, lepo število zbranih v nabito polni dvorana Sokolana nagovorila nekdanja učenka in se- danja ravnateljica Jasna Munda. Orisala je začetke nove sodobne šole v kraju, poudarila njeno povezovalno vlogo ter se zahvalila občini, ministrstvu za izobraževanje ter zavodu za šolstvo za vso podporo. Besede čestitke in zahvale za uspešno delo in trud sta sedanjemu vodstvu šole, učiteljskemu zboru in predhodnikom izrekla predstavnica mariborske enote Zavoda RS za šolstvo Leonida Novak ter župan Jurij Borko, ki je ob tem še spomnil na občinska vlaganja v šolsko stavbo ter zagotovil, da se bodo tudi v prihodnje trudili zagotavljati ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje. Čestitke ob visokem jubileju je posredoval tudi državni sekretar ministrstva za izo- braževanje, znanost in šport Damir Orehovec. V kulturnem programu so prepevali, plesali in igrali ter predstavili zgodovino središkega šolstva. Kot je bilo slišati, začetki segajo v 17. stoletje, leta 1813 so slovesno odprli šolo na Grabah, nova šola v Središču, na sedanjem mestu, imenovanem Pod čapljami, pa je bila zgrajena in namenu predana 13. novembra 1891. Program so popestrili še s skeči, nastalimi na podlagi resničnih prigod, ki se jih spominjajo učitelji. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik z naslovom Šola nas povezuje, ki je pravzaprav nadaljevanje glasila, izdanega ob 110-letnici šolske zgradbe. Monika Horvat MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG Podravje z Kam za prvi maj? Po dveh letih se vračajo prvomajske proslave Kres, mlaj, budnice, pohodi … Prvi (in drugi) maj, praznik dela, je pred vrati in po dolgem času bodo po vsej Sloveniji ponovno potekala kresovanja ter prvomajske proslave. Tudi v Podravju. Foto: Planinski dom na Boču Slabega tisočaka visoki Boč je eden najbolj dominantnih vrhov pri nas. Njegov vrh, na katerem stojita oddajnik in razgledni stolp, pa je mogoče videti daleč naokoli. Po dveh letih se vračajo tudi proslave Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V Spodnjem Podravju bo prireditev v soboto, 30. aprila, na Panorami pod ptujskim gradom, slavnostni govornik bo Andrej Zorko. 1. maja pa ZSSS organizira druženje na Snežnem stadionu pod Mariborskim Pohorjem, kjer bo zbrane nagovorila Majda Marolt. Številni pa se za praznik dela raje odpravijo na bližnji hrib. Tradicionalno je dobro obiskan Jeruzalem, kamor se pohodniki podajo iz ljutomerske ali ormoške strani, mnoge pa bo tudi tokrat planinska pot vodila na zahodni vrh Donačke gore, kjer sta postavljena kamniti križ in slovenska zastava. Danica, ki ima Rudijev dom na Donački gori v najemu že 13 let in ki se z letošnjim letom poslavlja, bo za prvi maj pohodnike pričakala z gostinsko ponudbo, glasbena skupina Haloški črički pa je napovedala usvajanje vrha z inštrumenti, k temu pa vabi tudi druge muzikante. Drugi vrh, ki vabi pohodnike in ki je dobro viden z Donačke gore in praktično celotnega Podravja, je Boč, ki je bil pred leti za mnoge prva izbira za praznovanje praznika delavcev in delavstva. Na travniku pod vrhom se je v devetdesetih letih trlo avtomobilov, šotorov in seveda ljudi. S prepovedjo vožnje v času prvomajskih prazni- kov pred dvema desetletjema se je ta navada (ki je za sabo pustila tudi goro smeti) izkoreninila, praznovanje praznika delavcev pa se je na Boču spremenilo, kljub temu pa ostaja. Pred slabima dvema letoma je upravljanje Planinskega doma na Boču prevzel Oliver Čobec, po letu dni delovanja to ocenjujejo kot dobro, za prvi maj pa napoveduje glasbene nastope, igrala za otroke in gostinsko ponudbo. »Na Boču se po dogajalo! Upamo, da bo ravno prav obiskovalcev, ne preveč in ne premalo, in da bodo obiskovalci na Boč prišli peš ali s kolesom,« je še dodal. Mojca Vtič CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK petek z 29. aprila 2022 Črna kronika 12 Sp. Podravje z Zakaj požari na elektro napeljavah stran 12 Podlehnik z Varnostne razmere nekoliko slabše Več družinskega nasilja in poskusov samomora Gorel leseni drog, elektro omarice ... V samo treh tednih so gasilci v Spodnjem Podravju najmanj štirikrat posredovali zaradi požarov na elektro napravah oziroma napeljavah. Dvakrat je gorelo v elektro omaricah, v enem primeru se je vžgal elektro drog, v drugem so se iskrile žice. Na območju Policijske postaje (PP) Podlehnik je v porastu družinsko nasilje. Lani so namreč v primerjavi s preteklimi leti izdali več ukrepov prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju (v letu 2021 enajst in v letu 2020 šest). Številke so nekoliko višje od povprečja zadnjih desetih let. Precej skrb vzbujajoče je dejstvo, da pri nekaterih družinah posredujejo tudi večkrat na leto; največkrat gre za nasilje partnerja nad partnerko. V takih primerih se skušajo z nasilnežem pogovoriti, povežejo se tudi s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje. Če je potrebno, oškodovanko skupaj z otroki namestijo v Varno hišo. Po besedah Boštjana Hliša, pomočnika načelnika PP Podlehnik, se žal velikokrat zgodi, da se žrtve vedno znova vračajo domov, o nadaljnjem nasilju pa policije niti več ne obveščajo. V večini primerov je glavni razlog za nasilje v družini alkoholizem. To pa niso edine oblike nasilja, ki so jim bili priča v zadnjem času. Iz ene izmed osnovnih šol so jih namreč obvestili o kar dveh primerih nasilja med vr- stniki. »V takih primerih iščemo elemente kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje. Skupaj s šolo, Centrom za socialno delo in starši skušamo najti vzroke za nasilno obnašanje otroka. Nasilno vedenje bi namreč lahko bilo tudi posledica, kadar starši zanemarjajo otroka. Če nič od tega ne odkrijemo, zadevo zaključimo s poročilom, saj otrok do 14. leta ni kazensko odgovoren,« je pojasnil Hliš. Zadnji dve leti izstopata tudi po največjem številu samomorov (3) in poskusov samomora (15) v zadnjih desetih letih. To pripisujejo predvsem epidemiji koronavirusa. Foto: ČG Foto: GT/M24 Dvakrat v kratkem času so zagorele tudi elektro omarice. Boštjan Hliš, pomočnik načelnika PP Podlehnik Pri regijskem elektrodistributerju Elektro Maribor, ki vzdržuje elektro omrežje, smo preverjali, kaj so razlogi za pogostost požarov. Je to morebiti tudi dotrajanost omrežja? Dokaj nenavadno se sliši, da bi tako pogosto in v časovno zgoščenem sosledju tolikokrat „zagorela“ elektrika. Dva dogodka sta bila v Kidričevem, po en pa na Ptuju in v Ormožu. 21. marca je zagorelo v elektro omarici NK Aluminij v Kidričevem, ki služi vklopu razsvetljave na igrišču. Dan kasneje je prišlo do naslednjega požara, goreti je začelo v elektro omarici za sončno elektrarno nakupovalnega centra v Ormožu. V podjetju Elektro Maribor so povedali, da elektro omarice niso v njihovem upravljanju, temveč so del hišne oziroma interne inštalacije objekta. Manj vlomov v stanovanjske hiše Foto: Sašo Švigelj/M24 Štirje požari na energetski infrastrukturi in opremi so se zgodili v hitrem sosledju. Medtem ko hišne elektro omarice torej niso v domeni vzdrževanja Elektro Maribor, pa drogovi in vodniki (žice) nedvomno sodijo v njihovo pristojnost, kjer sta se prav tako zgodila dva požara. Zadnji dan marca je ob Tovarniški cesti zagorel drog električne napeljave, ko je brez oskrbe z elektriko ostalo 163 odjemalcev. Požar so pogasili gasilci, zaradi nevarnosti, da bi drog zgorel in se podrl, je bila zaprta tudi cesta. V družbi Elektro Maribor so povedali, da je bil razlog za požar na drogu preboj srednje napetostnega izolatorja: „Na izolatorju je prišlo do razpoke, ki s tal ob zadnjem rednem pregledu DV ni bilo mogoče opaziti.“ Samo nekaj dni za tem, ko je v Kidričevem gorel leseni elektro drog, se je močno iskrilo iz napeljave daljnovoda na Dornavski cesti na Ptuju. „Prišlo je do iskrenja na ločilnem stikalu na 20 kV daljnovodu zaradi slabega stika med elementi stikala in povezavami. Iskrenje je bilo odpravljeno z začasnim izklopom stikala, v najkrajšem možnem času pa bo podrobno pregledano in najverjetneje tudi zamenjano,“ so razložili v mariborskem elektrodistribucijskem podjetju in navedli, da požari na omrežju po njihovi oceni sicer niso posledica dotrajanosti le-tega. Dejstvo pa je, da bodo letošnja vlaganja v elektrodistribucijski sistem zaradi oprostitve plačevanja omrežnin še dodatno zdesetkana. „V 10-letnem planu investicij oziroma tako imenovanem Razvojem načrtu družbe imamo predvideno redno vzdrževanje obstoječega omrežja in njegovo posodobitev ter seveda izgradnjo novih elektro energetskih objektov, ki bodo omogočali priključitev novih odjemalcev in proizvodnih objektov (sončne elektrarne, hranilnike el. energije …). Zaradi trenutno manjših prihodkov zaradi trimesečnega moratorija na omrežnine smo bili primorani nekatere investicije časovno zamakniti in bodo realizirane nekoliko kasneje, kot je bilo to sprva načrtovano,“ so še pojasnili v podjetju Elektro Maribor. Mojca Zemljarič Foto: ČG Na območju PP Podlehnik se je na avtocesti lani zgodila ena prometna nesreča s smrtnim izidom, v naselju pa štiri. Prometna varnost se je poslabšala Tudi na področju prometne varnosti statistika ni najugodnejša. Lani se je zgodilo 122 prometnih nesreč, kar je 23 več kot v letu pred tem. Stanje prometne varnosti je bilo v lani še posebej neugodno, saj je življenje na cesti izgubilo pet ljudi (dva voznika osebnega avtomobila, dva motorista in pešec), kar je največ v obdobju zadnjih desetih let. Nekoliko bolj je spodbuden podatek, da se je zgodilo manj prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Najpogostejši vzrok je nepravilen premik z vozilom, sledi neprilagojena hitrost. Prav tako pa beležijo porast alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Trend poslabšanja prometne varnosti se v letošnjem letu nadaljuje, saj se je v prvih trem mesecih zgodilo 21 prometnih nesreč, od tega so bile štiri z lahko telesno poškodbo, 16 z materialno škodo in ena s smrtnim izidom. Na področju kriminalitete je število kaznivih dejanj v primerjavi s preteklimi leti v močnem upadu. Lani so skupno obravnavali 34 kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete (največ tatvin), v letu 2020 je bila ta številka za več kot dvakrat višja (87). Še pred dvema leta so obravnavali 37 vlomov v stanovanjske hiše, lani pa samo štiri. Izboljšala se je tudi preiskanost premoženjske kriminalitete (47,1 %). Letos so evidentirali že pet vlomov v stanovanjske hiše. Vedno večje skupine nezakonitih prebežnikov Podlehniški policisti skrbijo za varnost na 24 kilometrov dolgi državni meji s sosednjo Hrvaško. Slednja večinoma poteka po gozdnatem območju Maceljskega hribovja in Brezove Gore. Kot je pojasnil Hliš, gibanje oseb na in ob Število ilegalnih prehodov Leto 2020 2021 2022* Št. ilegalnih prehodov Št. oseb, ki so nezakonito prestopile državno mejo 38 34 259 198 37 Narodnost Bangladeš (80), Pakistan (64), Afganistan (69) Bangladeš (74), Pakistan (41), Afganistan (39) Pakistan (9), Afganistan (8), Bangladeš (5) Vir: PP Podlehnik *Zajeti so podatki za januar, februar in marec 2022. Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje. Število prometnih nesreč na območju PP Podlehnik Leto 2020 2021 Št. prometnih nesreč 99 122 Vir: PP Podlehnik državni meji kontrolirajo s patruljami, zasedami, opazovanji in drugimi oblikami policijskega delovanja. V skladu s protokolom je obmejna patrulja v sestavi enega slovenskega in enega hrvaškega policista/policistke. Pri varovanju južne meje si pomagajo tudi z različnimi tehničnimi sredstvi (daljnogledi, naprave za nočno opazovanje, ročne termovizije za nočno opazovanje, naprstne kamere, droni …). Lažje prehodna mesta so zavarovana z zaščitnimi ograjami. Med drugim sodelujejo s predstavniki slovenske vojske, pomožno policijo, konjeniki in vodniki službenih psov. Lani jim je uspelo ugotoviti 34 ilegalnih prehodov, v katerih je skupaj ilegalno državno mejo prestopilo 198 oseb. Največja skupina je štela 52 oseb. To je sicer nekaj manj kot v letu 2020. Po narodnosti so izstopali državljani Bangladeša, Pakistana in Afganistana. Podobno kot na območju PP Gorišnica se tudi v Podlehniku že pojavljajo državljani iz afriških držav. Letos so obravnavali 37 oseb pri ilegalnem prehodu državne meje. Estera Korošec Danes bo pretežno jasno, pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 22 °C. OBETI: V soboto bo pretežno jasno, ponekod bo še pihal šibak veter vzhodnih smeri. V nedeljo bo spremenljivo oblačno, sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Futsal Čujec naredil odločilno razliko Stran 14 Boks Ptujski boks z naslovom in številnimi medaljami Stran 14 stran 13 Atletika Zimska sezona dobra osnova za poletno Stran 15 Namizni tenis Mlada Cirkovčana osvojila vse, kar se je osvojiti dalo Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL Celjani čez Kidričevo kot hitri vlak, Pevnik napovedal spremembe Aluminij – Celje 0:6 (0:4) STRELCI: 0:1 Morozov (9.), 0:2 Zec (21.), 0:3 Nene (31.), 0:4 Kuzmanović (35.), 0:5 Zec (54.), 0:6 Jakobsen (90.). ALUMINIJ: Janžekovič, Azemović, Petek, Schaubach, Musa (od 66. Ploj), Marinšek, Prša (od 38. Bolha), Matjašič (od 38. Nkama), Brest (od 80. Turčin), Šroler (od 66. Kmetec), Špehar. Trener: Robert Pevnik. CELJE: Rozman, Brecl, Flis, Nene (od 62. Čop), Kuzmanović (od 71. Begić), Medved (od 77. Jakobsen), Morozov (od 62. Lartey), Šporn, Svetlin, Vrbanec (od 71. Rorič), Zec. Trener: Simon Rožman. V začetku tedna so šumarji doživeli enega največjih porazov v sezoni (z enakim izidom so klonili tudi proti Olimpiji v 25. krogu), z bledo predstavo so znova razočarali navijače. Celjani, ki so nekaj dni pred tem izpadli iz pokalnega tekmovanja (Koper jih je ugnal 1:0, op. a.), so jim nasuli pol ducata zadetkov. »V tem srečanju so igralci pokazali, da jim je mar za dres Celja, za ekipo, predvsem pa smo sami sebi dokazali, da smo na pravi poti. Vsako tekmo do konca sezone bomo poskušali izkoristiti za izboljšave, obenem pa že narediti dodatno selekcijo pred naslednjo sezono,« je dejal trener Celja Simon Rožman. Pri Celjanih se je med strelce vpisalo pet igralcev (Zec je dosegel dva), kljub temu pa je bil igralec tekme Matic Vrbanec. Nekdanji dolgoletni kapetan Aluminija je sodeloval praktično pri vseh nevarnih akcijah svoje ekipe in pri tem vpisal tudi tri asistence. Na lestvici asistentov je skočil na vrh, skupaj z Mitjem Lotričem (Mura) sta jih zbrala po sedem. Trener Aluminija Robert Pevnik po tekmi ni skrival slabe volje. »Najprej se opravičujem vsem navijačem in vsem tistim, ki delajo v klubu, to je bilo sramotno. Pokazalo se je, da nekateri fantje živijo za to, da igrajo za Aluminij, drugi pa so nedisciplinirani. Sem tisti, ki za to odgovarjam, nekaterim sem predolgo zaupal. Treba bo narediti korenite spremembe v igralskem kadru in narediti red ter dati priložnost tistim, ki si to res želijo. Ne sme se zgoditi, da štiri gole prejmemo iz prekinitev, da premalo tečemo, da izgubljamo dvoboje, da si premalo želimo zmage … Takšne tekme za obstanek se ne igrajo velikokrat, in ko se na takšni tekmi nekateri posamezniki ne borijo za grb kluba, potem si res ne zaslužijo biti del ekipe,« je dejal Pevnik in dodal zanimiv detajl: »Na treningih v tem tednu so vsi fenomenalno oddelali svoje delo, nič ni kazalo na takšen polom. A tekma je tisti pravi kazalnik, tam se pokažejo junaki.« 1. SNL, 33. krog: Domžale – Aluminij, v nedeljo ob 17.30 v Domžalah. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Celja (na fotografiji Matic Vrbanec) so šumarjem odčitali pravo malo nogometno lekcijo. »Nisem še obupal« Naslednjo tekmo bodo šumarji igrali v nedeljo v Domžalah. »Matematika še vedno kaže, da imamo možnosti za obstanek, čeprav priložnosti za to, da bi sami odločali o svoji usodi, nismo izkoristili. Sedaj tako nismo več odvisni samo od sebe, ampak tudi od izkupička Tabora. Žalostno je, da moram paziti na to, koga lahko dam v postavo in na koga se lahko zanesem in na koga se ne morem. Verjamem, da imam recept tudi za to, nisem še obupal. Bo pa potreben odkrit pogovor z igralci,« je dejal Pevnik. Nogomet z Matjaž Rozman, Celje Vse oči slovenske nogometne javnosti bodo v soboto uprte v Ljudski vrt, kjer se bosta v neposrednem obračunu za vrh lestvice pomerila Maribor (63) in Koper (62). V majhni prednosti so trenutno Mariborčani, ne gre pa zanemariti dejstva, da so v boljši rezultatski seriji Koprčani, ki so na zadnjih osmih tekmah kar šestkrat zmagali (nazadnje petkrat zapored) in dvakrat remizirali. Pri tem so prejeli le tri zadetke. trenerjev podpis, ima veliko znanja in je velik analitik, naštudirano ima celotno tekmo, vsakemu posamezniku natančno določi naloge. Kljub temu se vsi v ekipi zavedamo, da imamo še veliko rezerv.« V prvem delu sezone Rozman pod vodstvom trenerjev Agrona Šalje in Simona Sešlarja ni bil prvi izbor na mestu vratarja Celja, kasneje pa si je pridobil zaupanje trenerja Simona Rožmana. Sedaj je celo kapetan ekipe! »Tisto je bilo zame težko obdobje, nekaj časa sem bil celo tretji vratar in kot tak nisem mogel pomagati soigralcem na igrišču, saj sem tekme spremljal s tribune. Vmes se mi je zgodilo tudi to, da me je novinar poslal v 'penzijo' (smeh). Sam sem se zaradi tega želel še bolj dokazati in zame so prišli boljši časi. Trener Rožman me spoštuje in mi zaupa, zato je posledično tudi meni lažje na igrišču. Sam se trudim, da to zaupanje upravičim. Na igrišču se dobro počutim, zato verjamem, da lahko ekipi še precej pomagam,« se je na sezono ozrl Matjaž. Iz penzije do kapetanskega traka »V Kidričevem sem preživel celo otroštvo, igral sem za vse selekcije Aluminija, od najmlajših do članov, zato se je sem vedno lepo vračati. Vesel sem tudi podpore družine in prijateljev, ki so tudi prišli,« je po tekmi Aluminij – Celje povedal 35-letni Matjaž Rozman iz Gerečje vasi, ki je vratar Celja že šesto zaporedno sezono. V šumi se je njegova ekipa predstavila v odlični luči, čeprav popotnica – poraz v polfinalu pokala proti Kopru – ni bila dobra. »Tekma s Koprom je bila za nas tekma sezone, na njej pa smo bili poraženi z golom iz penala v zadnji minuti, kar je bil najslabši možni scenarij. Prav zaradi tega smo morali na srečanju z Aluminijem pokazati karakter, kar nam je tudi uspelo. Aluminij je sicer imel eno priložnost pri izidu 0:1 (strel Matjašiča z glavo iz bližine je Rozman ubranil, op. a.), vse ostalo pa smo imeli pod popolno kontrolo,« je dejal Matjaž in izpostavil vlogo trenerja Simona Rožmana: »Na naši igri se vidi Bo odločitev padla v soboto? »Matic je naš glavni igralec« Foto: Črtomir Goznik Matjaž Rozman se v 1. slovenski ligi približuje 300. nastopu (doslej jih je zbral natančno 294), k temu pa je treba dodati še 29 nastopov v Pokalu Slovenije in 36 v 2. slovenski ligi. V ekipi Celja je treba omeniti še enega nekdanjega člana Aluminija, Matica Vrbanca, ki prav tako kaže odlično formo. »Iz Aluminija smo v Celju trije, ob naju z Maticem še Žan Medved – med vožnjo v Kidričevo smo se ravno pogovarjali o tem. Če Kljub temu so privrženci vijoličastih optimistični in pričakujejo, da bodo njihovi ljubljenci že v soboto odločili letošnje prvenstvo. Z zmago bi namreč prednost povišali na štiri točke, kar bi bila za zadnje tri kroge (Bravo, Aluminij, Mura) res izdatna prednost (Koper čakajo še tekme s Taborom, Kalcerjem in Bravom). Bi se pa situacija nekoliko spremenila, če se tekma konča z remijem oz. zmago Kopra. Takrat bi psihološka prednost prešla na stran zasledovalcev, sploh zaradi tekme zadnjega kroga, ko Mariborčani gostujejo na vedno nepredvidljivi Fazaneriji ... Jože Mohorič govorimo o Maticu, potem je res treba izpostaviti, da je odigral fantastično tekmo. V zadnjem obdobju bi celo rekel, da je naš glavni igralec, razigrava ekipo in asistira kot po tekočem traku,« je soigralca pohvalil Rozman, ki se je pred dvema sezonama s Celjem veselil tudi naslova državnih prvakov. Visoke ambicije bo imel klub iz knežjega mesta tudi v naslednji sezoni. »Moram povedati, da je Celje že sedaj zelo organiziran klub, morda je uprava v letošnji sezoni celo 'prehitela' naše rezultate. Letos imamo res samo še teoretične možnosti za odhod v Evropo, kljub temu pa želimo v teh zadnjih tekmah do konca sezone pokazati, da smo močna ekipa. Vsi igralci se želimo dokazovati iz tekme v tekmo in prepričati trenerja in druge v klubu, da smo sposobni uresničiti visoke ambicije kluba v prihodnosti. Letos nam jih ni uspelo, bodo pa zato pričakovanja toliko večja v naslednji sezoni,« je zaključil Matjaž. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 petek z 29. aprila 2022 Futsal z 1. SFL, končnica, polfinale Čujec naredil odločilno razliko FK Dobovec – FC Hiša daril Ptuj 5:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Čujec (9.), 2:0 Čujec (12.), 2:1 Debeljak (16.), 3:1 Čujec (22.), 4:1 Turk (22.), 5:1 Turk (28.), 5:2 Pasariček (37.). FK DOBOVEC: Puškar, Peček; Mordej, Kotnik, Čujec, Turk, Novak, Matošević, Gorinšek, Cesarec, Da Rosa. Trener: Kujtim Morina. FC HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Zdovc; Badrov, Senekovič, Debeljak, Pihler, Fleten, Andrijašević, Jelić, Pasariček, Kneževič. Trener: Robert Grdović. RDEČI KARTON: Andrijašević (38., Ptuj). Ptujska ekipa se je na tretjo polfinalno tekmo končnice v Rogaško Slatino podala brez dveh pomembnih stebrov obrambe, Roka Rednaka in Boruta Ručne. Kljub vrnitvi Vlada Andrijaševića v postavo se je to izkazalo za prevelik primanjkljaj. 1. SFL, polfinale, 3. tekma: FC Litija – Siliko Vrhnika 9:10 (2:2, 6:6) – 2:1 v zmagah FK Dobovec – FC Hiša daril Ptuj 5:2 (2:1) – 2:1 v zmagah 4. tekma: FC Hiša daril Ptuj – FK Dobovec, v petek, ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt Gostujoča obramba je zdržala do 9. minute, ko se je Kristjan Čujec s kakovostnim preigravanjem otresel čuvaja in zadel s šestih metrov – 1:0. Isti igralec je svojo individualno kakovost pokazal tri minute kasneje, ko je ob dveh igralcih Ptuja zadel s stranske črte – 2:0. Upanje je gostom po akciji iz kota vrnil Timotej Debeljak, ki je mimo številnih nog našel pot žogi v mrežo – 2:1. Odločitev o zmagovalcu ja padla na začetku drugega dela tekme, ko je Čujec dokončal svoj hat-trick, še v isti minuti pa je Teo Turk s fan- tastičnim strelom od daleč povišal vodstvo svoje ekipe na 4:1. Za goste je tekma v zaključku dobila še dodatno negativen epilog, saj sta sodnika povsem nepotrebno pokazala rumena kartona Denisu Kneževiću (»mali« prekršek) in Vladu Andrijaševiću (domnevno oviranje izvedbe podaje s strani). Povsem naključno bosta oba manjkala na petkovi tekmi. »Sodniki se pač vedno raje družijo z velikimi«, je pred kratkim zapisal novinarski kolega v eni povsem drugačni, a vendar podobni situaciji v drugem športu … »Tekma je bila odprta, smo pa podarili preveč žog domačinu. Največ težav je bilo s Kristjanom Čujcem, ki je spretno izkoriščal naša darila. Serija se zdaj seli na Ptuj, žal pa smo ostali brez dveh igralcev, ki sta prejela kartone,« je po tekmi povedal trener Ptujčanov Robert Grdović. »Cela ekipa je igrala dobro, čez celotno tekmo smo dominirali. Iskali smo gol, do zadetkov pa smo prihajali precej lažje kot sicer. Povedli smo 2:1 v seriji, a ta tekma je že v arhivu, v petek se polfinale nadaljuje,« je dodal Kujtim Morina, trener Dobovca. Foto: Črtomir Goznik Veteran Kristjan Čujec (Dobovec) je na tretji polfinalni tekmi lastnoročno potopil ptujsko barko. »Upamo na peto tekmo« Iz ptujskega tabora je oceno tekme v Rogaški Slatini in pričakovanja pred petkovim obračunom Boks z Državno prvenstvo Ptujski boks z naslovoma in številnimi medaljami Boksarska zveza Slovenije je Železničarskemu boksarskemu klubu Maribor zaupala organizacijo državnega prvenstva posameznikov. To tekmovanje se je odvilo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja, skupno je bilo prijavljenih kar 156 boksark in boksarjev iz vseh težnostnih in starostnih kategorij. Predsednik Boksarske zveze Slovenije Robert Reher je o državnem prvenstvu povedal: »Državno prvenstvo je bilo odlično organizirano. S člani klubov smo se družili, izmenjevali izkušnje in se še bolj povezali. Kar se tiče samih borb, sem izredno zadovoljen: vsak dvoboj sem gledal z užitkom, saj so resnično pokazali kakovost, borbenost, srčnost in sodelovanje. S tem so dokazali, da naša pot in zadani cilji resnično vodijo v pravo smer. Zame so zmagovalci prav vsi in ob tem jim izrekam iskrene čestitke. Prav tako se zahvaljujem vsem trenerjem, ki svoje varovance učijo teh vrednot, ter vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri organizaciji tega vrhunskega dogodka, o katerem se bo še nekaj časa govorilo.« Govori se tudi o uspehih in nastopih predstavnikov treh ptujskih boksarskih klubov: BK Dejan Zavec Boxing, BK Ring Ptuj in BK Ptuj. tom ukvarja šele kratek čas, najprej premagal Saša Kovačiča (Legionar) in nato še Jureta Šmajgla (ŽBK Maribor). V finalu ga je čakal David Forster (DBG). Slednji ima v ringu bistveno več izkušenj in jih je tudi hitro unovčil, saj je prišel do predčasne zmage. Kljub temu je Klemenčič z drugim mestom dosegel svoj največji uspeh. Povratnik v ring Tomi Lorenčič je v kategoriji do 75 kg v četrtfinalu pokazal svojo kakovost proti Denisu Volgemutu (Ring Ptuj), ki se mu je srčno upiral, a zmago je s soglasno sodniško odločitvijo zabeležil Lorenčič. Na žalost se je v tem dvoboju ponovno poškodoval, tako da je moral polfinalni dvoboj predati brez boja in je tako osvojil 3. mesto. Prav tako 3. mesto je med člani osvojil Miha Hribovšek (DZ Boxing), ki je v kategoriji do 86 kg v polfinalu naletel na izkušenega Gregorja Starašiniča (Tivoli), ki je dvoboj predčasno zaključil. venstvo poslati enajst tekmovalcev, a predvsem izkušenejši so morali zaradi različnih obveznosti odpovedati svoje nastope v Mariboru – tako je BK Ring na koncu zastopalo osem tekmovalcev. Do naslovov državnih prvakov sta brez boja prišla Ema Dokl v kadetski kategoriji do 66 kg in Valentino Pavlič med pionirji do 38 kg. Dva ringovca sta izgubila finalna dvoboja. Med school boysi je v kategoriji do 75 kg Anej Jelen najprej dobil s 3:2 izenačen polfinalni dvoboj s Taijem Lamprehtom (ŽBK), medtem ko se je v finalu hrabro boril in z 1:4 izgubil proti Luki Rožiču (Ring Velenje). Drugi finalist Jan Lenart je dobro nastopil med mladinci do 75 kg in se je v svojem tretjem uradnem dvoboju solidno upiral Niku Stropniku (FLC). Do tretjih mest sta prišla Shpetim Caraku in Florijan Brojaj, medtem ko sta v četrtfinalu izpadla Denis Volgemut in Neo Ciglar. Ringovci do medalj v mlajših kategorijah BK Ptuj s tremi medaljami BK Ring Ptuj se je v zadnjem obdobju osredotočil na vzgojo številnih mladih boksarjev in boksark. Ti pridno delajo in napredujejo pod vodstvom trenerja Ivana Pučka mlajšega, ki je imel v načrtu na državno pr- BK Ptuj je imel na državnem prvenstvu prijavljene štiri boksarje, to so bili Sašo Malovič, Simon Soršak Šenveter, Andrej Rimele in Bojan Ljubec. Prvi trije niso nastopili, brez borb sta Malovič (med člani do 63,5 Pozitivno presenetil David Klemenčič na Ptuju podal še vratar Kevin Caf. »V prvih dveh tekmah polfinala je bil rezultat bolj izenačen, v naši ekipi je bila prisotna tudi večja želja in borba. Tokrat enostavno ni šlo, tudi sreča ni bila na naši strani, saj so se vse odbite žoge znašle v nogah tekmecev. V obrambi se je poznala odsotnost Ručne in Rednaka, veliko je bilo lukenj, posledično smo prejeli kar pet golov. Omenil pa bi Čujca pri domačinih, ki je tokrat resnično dal od sebe maksimum in pokazal, zakaj je najboljši 'sidraš' v Sloveniji in eden najboljših v Evropi. Nismo daleč od resnice, če rečemo, da je tokrat sam premagal našo ekipo,« je tekmo s svojimi besedami opisal Kevin Caf. Nina do letošnjih prvih treh zaporednih zmag Leon Lovrec in Bojan Ljubec (BK Ptuj) kg) in Šenveter (med člani nad 92 kg) osvojila 2. oz. 3. mesto. V ring pa je stopil 32-letni Bojan Ljubec, ki je prvič v boksarsko dvorano stopil leta 2021 s 117 kg, letos pa je pod vodstvom trenerja Leona Lovreca na državnem prvenstvu nastopil v kategoriji do 92 kg. Proti aktualnemu državnemu prvaku in udeležencu svetovnega prvenstva Aljažu Banu je pokazal dobro borbenost, a so na koncu prevagale izkušnje in kakovost Bana. David Breznik Nina Potočnik (364. na WTA) v tem tednu nastopa na močnem ITF-turnirju v Zagrebu, kjer se igralke potegujejo za 60.000 dolarjev nagradnega sklada. Prva nosilka je bila domačinka Donna Vekić (108.), status 5. nosilke pa je imela Mariborčanka Polona Hercog (164.). 25-letna Ptujčanka je morala nastope začeti v kvalifikacijah, ki jih je z dvema zmagama uspešno opravila. Pri tem je preskočila 20-letno Japonko Mano Kawamuro (566.) in 35-letno Turkinjo Pemro Özgen (325.). V master tie-breaku proti slednji je Nina že vodila 9:7, a je Turkinja uspela izničiti obe zaključni žogici. Tretje pri izidu 10:9 je ni uspelo … V prvem krogu glavnega turnirja je Potočnikovi nasproti stala leto mlajša Hanna Chang (218.). Tukaj se je naša igralka v drugem nizu znašla v zaostanku in je bila pri rezultatu 4:5 soočena z žogico za izenačenje v nizih. Ubranila jo je in nato izkoristila psihološko prednost ter niz zmagala z rezultatom 7:5. V drugem krogu jo je čakala 3. nosilka, Reca Luca Jani (139.). 30-letna Madžarka se je v obeh nizih Dobitniki pokalov za najboljše boksarje (po kategorijah): Člani ekipe BK Ring Ptuj Jože Mohorič Tenis z ITF-turnir v Zagrebu Pod okriljem Dejana Zavca so nastopili trije boksarji, ki so tekmovali v članski konkurenci. Malo presenetljivo, a popolnoma zasluženo je najdlje prišel David Klemenčič. V kategoriji do 80 kg je boksar, ki se s tem špor- pionirji: Elis Lutolli (BK Intercom Celje), kadeti: Mark Šepic (BK Legionar), juniorji: Toni Kohek (BK Portorož), mladinci: Luka Rašić (ŽBK Maribor), člani: Nejc Petrič (Golden Gloves Gym). Vratar ptujske ekipe se je dotaknil naslednje tekme, ki bo odigrana v petek na Ptuju: »Na žalost smo za to tekmo ostali brez pomembnih členov, Kneževića in Andrijaševića. Verjetno je šlo za veliko željo in borbenost, v tem pa se napake dogajajo. Prepričan sem, da bi bili z njima enakovredni Dobovcu. A tudi na prvih dveh tekmah smo bili brez številnih igralcev, pa nam je uspelo odigrati dobri srečanji. Na nekaj podobnega upamo tudi tokrat, v dvoboj nikakor ne gremo z belo zastavo, ampak jih bomo z borbeno predstavo poskušali presenetiti. Naj se na igrišču vidi, kdo je močnejši, mi upamo na peto tekmo.« Nina Potočnik ITF-turnir v Zagrebu (60.000 dolarjev nagradnega sklada), rezultati, kvalifikacije: 1. krog: Potočnik (12.) – Kawamura (Japonska) 6:4, 6:2; 2. krog: Potočnik (12.) – Ozgen (Turčija, 4.) 2:6, 6:1, 11:9. Glavni žreb: 1. krog: Potočnik – Chang (ZDA) 6:2, 7:5; 2. krog: Potočnik – Jani (Madžarska, 3.) 6:7(6), 4:6. znašla v zaostanku (3:5 v prvem, 2:4 v drugem), a je z bogatejšimi izkušnjami uspela preobrniti izid v svojo korist. Nina je imela na dvoboju večje število break priložnosti, a slabši izkoristek: 3/16, Janijeva 4/6. O izenačenosti dvoboja priča podatek, da je končno število osvojenih točk izenačeno – 84:84. Tri zaporedne zmage so pokazatelj, da Nina počasi prihaja v formo in da lahko v poletni sezoni svojo igro in rezultate še nadgradi. Nina v Zagrebu nastopa tudi v konkurenci dvojic, njena soigralka je Veronika Erjavec. JM Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih petek z 29. aprila 2022 stran 15 15 Atletika z AK Ptuj Zimska sezona dobra osnova za poletno Atleti Atletskega kluba Ptuj so že močno zakorakali proti sezoni nastopov na prostem, kljub temu pa nam je trener Gorazd Rajher podal oceno nastopov v zimski sezoni. Ta je bila precej uspešna … »Po omejitvah v preteklih dveh letih je bila letošnja zimska sezona kar 'normalna'. Člani našega kluba so se v različnih kategorijah, od U-10 do članov, udeležili približno 20 tekmovanj v Sloveniji in tudi v tujini. Splošna ocena je zelo dobra, čeprav si sam želim več atletov v mladinskem pogonu, izmed katerih bi potem gradili člansko sestavo. Pri mladincih imamo dobre posameznike, a posamezne lastovke še ne prinesejo pomladi; želimo si jato lastovk, ki bi Izstopajoči rezultati članov AK Ptuj v zimski sezoni: Kristjan Čeh - državni prvak med člani in zmaga na EP v zimskih metih na Portugalskem; Anej Čurin Prapotnik: - naslov državnega prvaka med mladinci in člani ter dosežen državni rekord za starejše mladince 6,78 s; - naslov balkanskega prvaka v kategoriji U-20 (6,79 s). Andraž Rajher - naslov državnega prvaka med mlajšimi mladinci v metu kladiva in diska; - 2. mesto v suvanju krogle med mlajšimi mladinci; - 2. mesto v metu kladiva med sta- pomenile interno konkurenco in lažji napredek. Pri metalnih disciplinah to ne pomeni velike težave, saj se vsak bori s svojim orodjem, pri tekih pa je treniranje z ramo ob rami lažje in učinkovitejše. To je splošen problem v atletiki, da mladi po pionirskem staležu niso pripravljeni na nadaljnje garanje – zato pride do upada članstva. V ekipnih športih je lažje, saj se posameznik lahko včasih 'skrije' v kolektivu,« je uvodni pogled podal Rajher. Cilj je nastop na mladinskem SP Med posamezniki je v mlajših kategorijah izstopal Anej Čurin Prarejšimi mladinci: - izpolnjena norma za EP za mlajše mladince (66,81 m s 5-kg kladivom). Ostali naslovi: - Veronika Domjan - državna prvakinja v suvanju krogle med članicami; - Taja Pučko – državna prvakinja v skoku v daljino med pionirkami; - Maja Bedrač – 2. mesto v skoku v daljino med članicami; - Zoja Sluga – 2. mesto pri mlajših mladinkah v skoku v daljino; - Ana Čurin Prapotnik – državna prvakinja v teku na 60 m v kategoriji U-14; - odličen nastop na troboju članskih reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije, kjer so nastopili Maja Bedrač (1. mesto), Anej Čurin Prapotnik (2.) in Veroniko Domjan (2.). potnik v šprintu na 60 metrov. »Njegovi letošnji izstopajoči izidi so plod dela zadnjih treh let in pol. Poudaril bi, da je v letošnji sezoni odrastel. V naš klub je prišel z določenim potencialom, smo pa veseli, da smo mu pomagali napredovati do tega, da je letos zrušil 24 let star državni mladinski rekord. Tek na 60 metrov ni samo tek, ima svoje zakonitosti. S konstantnimi teki pod 6,80 je sebi odprl odlične možnosti za dober prestop med člane. Tam ta izid ne bo dovolj, potrebno ga bo izboljšati na 6,60, za kar pa ima Anej vse možnosti. Letos je v načrtu nastop na avgustovskem svetovnem mladinskem prvenstvu v Kolumbiji, za kar bo potrebno na 100 metrov odteči normo, ki znaša 10,60 s. Zimska sezona in rezultat pod 6,80 s na 60 metrov je dobra podlaga (gre za rezultat, ki Aneja uvršča v TOP 20 izidov sezone v tej starostni kategoriji), sedaj pa že izkoriščamo njegov odločnost in dobre pogoje za treniranje, da mu pomagamo še višje. Nastop na SP bi bil za Aneja in naš mali klub veliko priznanje, treba pa je vzeti v zakup tudi to, da Aneja letos čaka matura, ki bo seveda tudi krojila treninge in nastope. Prav iz tega vidika je bil aprilski odhod na priprave v Istro prava poteza, da smo sedaj lahko mirnejši,« je dejal Rajher. Zelo dobre izide je nizal tudi mlajši mladinec Andraž Rajher. »Na tekmovanju na Ptuju s kladivom še ni presegel znamke 60 metrov, nekaj tednov kasneje na Hrvaškem pa mu Foto: Črtomir Goznik Anej Čurin Prapotnik je to uspelo brez težav. Presegel je celo mejo 66 metrov, kar je med 15 najboljšimi izidi v sezoni na svetu in 10 v Evropi. Njegov glavni letošnji nastop bo mladinsko evropsko prvenstvo, ki je v začetku julija v Izraelu,« je dodal Gorazd Rajher. zgodbi s Kristjanom se nisem takoj odločil, saj sem se želel posvetiti delu z mladimi. Po premisleku in dodatnih pogovorih sva vendarle našla skupne poglede in interese. Zame je to zahtevna naloga, saj je Sara izdelana tekmovalka. Njeni rezultati so bili po mojih merilih plod dokaj 'grobega' treninga v mladosti, ki so pustili posledice v obliki določenih poškodb. Sedaj delava skupaj šest mesecev, kaj pa bo to prineslo, je za zdaj še težko reči. Do prvega tekmovanja – konec maja v Ostravi – želiva narediti čim boljšo pripravo. Zimska in poletna sezona sta za metalce kopja kot dan in noč, zato je še veliko neznank,« je o tem povedal Rajher. Izpostavljeni rezultati pa niso edini, člani AK Ptuj so dosegli še ve- liko 2. in 3. mest ter veliko osebnih rekordov v vseh kategorijah, še posebej v kategoriji U-16, kjer so mladi osvajali medalje v metih, skokih in tudi šprintih. Zimska sezona se tako na podlagi vsega lahko oceni kot zelo uspešna in samo čakamo lahko, kaj lahko prinese poletna. V tej so na sporedu številna velika tekmovanja, svetovno in evropsko prvenstvo za člane, SP za starejše mladince, EP za mlajše mladince, pa še Evropski festival za mlade (Andraž Rajher se je tja že uvrstil) in še kar nekaj nastopov na mednarodnem prizorišču. Na omenjenih lahko pričakujemo nastope kar nekaj članov AK Ptuj in že to je kazalnik, da se v ptujskem atletskem kolektivu dobro dela. skupini (zmaga in dva poraza), Sara pa je gladko napredovala z dvema zmagama. Pravo mojstrstvo je Erhatičeva pokazala v izločilnih bojih, kjer se je po dveh zmagah v polfinalu pomerila z 2. nosilko Nežo Gazvoda (ŠD SU). Izjemno izenačen dvoboj je odločila v svoj prid v odločilnem petem nizu, končni rezultat je bil 3:2 (11:8, 11:8, 10:12, 11:13, 11:8). Izjemno psihično moč je še enkrat demonstrirala v finalu, kjer se je merila z Nežino sestro dvojčico Nejo Gazvoda (2009). Dekleti sta tudi v tem primeru prikazali maraton, znova pa so se veselili v štajerskem taboru – 3:2 (13:11, 6:11, 11:7, 7:11, 11:7). Med dvojicami je Erhatičeva zaigrala skupaj z Nežo Horvat (Interdiskont). Kot prvi nosilki sta osvojili nov državni naslov, v finalu sta ugnali Nežo in Nejo Gazvoda z rezultatom 3:1 (11:4, 5:11, 11:6, 12:10). „Ta dan se bo klubsko v zgodovino zapisal kot najuspešnejši v našem 11-letnem obstoju kluba. Neverjetno je, koliko čustev in solz sreče je bilo prisotnih na tem najpomembnejšem DP za mlajše kadete, uvrstitve tekmovalcev NTK Cirkovce: Sodelovanje s hrvaško olimpijsko prvakinjo Zanimiva je še ena zgodba, ki jo Gorazd Rajher piše s 26-letno hrvaško metalko kopja Saro Kolak. Gre za olimpijsko prvakinjo iz leta 2016 v Riu, ki sedaj s fantom živi v Sloveniji, v Šentjurju. Na treninge prihaja nekajkrat na teden na Ptuj. »Lani me je poklicala in me vprašala, ali me zanima sodelovanje z njo. Po stresni Namizni tenis z DP za mlajše kadete Mlada Cirkovčana osvojila vse, kar se je osvojiti dalo V Rakeku na Notranjskem je potekalo letošnje državno prvenstvo za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Skupno je v obeh kategorijah nastopilo več kot 100 igralcev, 79 fantov in 29 deklet. Izjemne rezultate so zabeležili člani NTK Cirkovce, ki so pobrali celotno smetano najžlahtnejših medalj, junaka sta Aleks Koren in Sara Erhatič. Pri fantih je nastopilo pet predstavnikov NTK Cirkovce: Aleks Koren, Vitan Plajnšek (letnika 2010), Tai Širec, Urh Novak in Jakob Plajnšek (2012). Iz kvalifikacijskih skupin so se trije uvrstili v finalni del na izločanje, in sicer Aleks, Vitan (oba s po tremi zmagami) in Tai (dve zmagi, poraz). Slednja sta končala na prvi stopnički, Koren pa je s štirimi suverenimi zmagami (vse z rezultatom 3:0) uvrstil v finale. Tam ga je čakal prvi nosilec, Urban Janc (Ljubno, letnik 2009), ki pa mu prav tako ni uspelo ustaviti zmagovitega pohoda mladega Cirkovčana, ki je slavil z rezultatom 3:1 (11:6, 9:11, 11:8, 14:12). Aleks je uspeh dopolnil z zmago v konkurenci dvojic, kjer je igral prav skupaj z glavnim konkuren- Aleks Koren in Sara Erhatič (oba NTK Cirkovce) – nova državna prvaka med mlajšimi kadeti in kadetinjami tom med posamezniki Urbanom Jancem. S petimi zmagami sta se okitila z naslovom državnih prvakov. Med 16 najboljših sta se prebi- la Vitan in Jakob Plajnšek. Pri dekletih sta NTK Cirkovce zastopali Sara Erhatič (2010) in Pia Kundih (2012). Slednja je obstala v Ljutomer z 52. razglasitev najboljših športnikov Športne zveze Ljutomer Sara Makovec, Narsej Lackovič in KMN Meteorplast Športna zveza (ŠZ) Ljutomer je na slovesnosti v Domu kulture razglasila najboljše športnike, športnice in športna društva za leto 2021, podeljena pa so bila še številna priznanja perspektivnim športnikom, posameznikom in dobitnikom medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Med podeljevalci priznanj so bili tudi posebni gostje prireditve – nekdanji odličen rokometaš, danes direktor slovenske moške rokometne reprezentance Vid Kavtičnik, njegova partnerica, večkratna državna prvakinja v skvošu Sara Rojnik iz Veržeja, in Janez Slavič, ki je domala tri desetletja vodil Kasaški klub Ljutomer. Za najboljšega športnika je bil izbran judoist Narsej Lackovič (TVD Partizan Ljutomer), vrhunski športnik mednarodnega razreda po kriteriju OKS, ki je v letu 2021 na evropskem prvenstvu osvojil 9. mesto. Drugi je bil voznik kasačev Janko Sagaj (KK Ljutomer), tretji pa igralec futsala Jeremy Bukovec (Hiša daril Ptuj). V konkurenci športnic je v letu 2021 izstopala nogometašica Sara Makovec (ŽNK Pomurje Beltinci), ki s 13 doseženimi zadetki sodi med najzaslužnejše igralke za ponovno osvojitev državnega naslova in uvrstitve v kvalifikacije evropske lige prvakinj. Sara je tudi članica slovenske ženske nogometne reprezentance. Foto: Črtomir Goznik Gorazd Rajher Drugo mesto je pripadlo judoistki Diani Šterman (TVD Partizan Ljutomer), tretje pa plesalki Glorii Makovec (ŠK Zapleši z Urško Ljutomer). Med športnimi društvi je naslov najboljšega pripadel ŠD KMN Mete- orplast Ljutomer. Članska ekipa si je z naslovom prvaka v 2. slovenski futsal ligi priigrala nastop v prvoligaški konkurenci, med mlajšimi selekcijami pa je naslov državnega podprvaka osvojila selekcija do 17 let. Na drugo mesto se je uvrstila judo sekcija TVD Partizan Ljutomer, tretje pa sta si razdelila Ženski odbojkarski klub Ljutomer in Kasaški klub Ljutomer. Jože Mohorič posamezniki (79): 1. Aleks Koren (Cirkovce), 2. Urban Janc (Ljubno), 3.–4.: Žan Vidmar (Krka), Aleksandar Miščevič (Letrika) … 17. - 31.: Vitan Plajnšek (Cirkovce), 33. - 40. Tai Širec (Cirkovce) … posameznice (29): 1. Sara Erhatič (Cirkovce), 2. Neja Gazvoda (ŠD SU), 3. –4.: Neža Gazvoda (ŠD SU), Neža Horvat (Interdiskont) … dvojice, fantje (39): 1. Koren/Janc (Cirkovce/Ljubno), 2. Koželj/Brezovnik (Savinja) … dvojice, dekleta (14): 1. Erhatič/ Horvat (Cirkovce/Interdiskont) 2. Neža/Neja Gazvoda (ŠD SU) ... tekmovanju za mlajše kadete in kadetinje v sezoni 2021/22. Srečni smo in ponosni,“ so zapisali pri NTK Cirkovce, kjer z mladimi delajo trenerji Danilo Piljak, Darko Hergan, Žan Napast, Urban Ovčar in Jaša Lozinšek. Jože Mohorič Plakete so prejeli naslednji perspektivni športniki: Nuša Janžekovič, Hannah Vela Rauter, Taja Plohl (vse karate), Tia Budja (twirling), Alen Stolnik (futsal), Eva Vučko (karate) in Lan Legen (košarka). Prav tako so posebne plakete prejeli nosilci kolajn na evropskih in svetovnih prvenstvih: Luka Marinič (evropski prvak v pikadu), Uroš Žalik (evropski podprvak v pikadu), Mihec Topolnik in Matej Janžekovič (evropska podprvaka v dvojicah v pikadu), Bor Rehak Friš (evropski podprvak v break dancu), Miko Steržaj (srebrna in bronasta kolajna svetovnega prvenstva v kegljanju) in Nik Legen (evropski prvak v odbojki). Posebna priznanja ŠZ Ljutomer so dobili: Janez Slavič (KK Ljutomer), Planinsko društvo Ljutomer (70 let delovanja), Strelsko društvo Mesto Ljutomer (70 let delovanja), ŠRD Kostanjevica (20 let delovanja), Žan Kolmanič, nogometni reprezentant iz Veržeja, Jože Makoter s Cvena (ŽOK Ljutomer), Andrej Majerič iz Pristave (30 let vzdrževanja igrišč) in spletni portal Prlekija-on.net. NŠ Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Šport, šolski šport 16 stran 16 petek z 29. aprila 2022 Šolski šport z Odbojka, učenci Kikboks z Mednarodni turnir v Avstriji V nadaljnje tekmovanje Ljudski vrt in Videm-Leskovec Doris Šulek, Tilen Repina in Taja Šibila zmagovalci Ob koncu marca se je s predtekmovalnimi skupinami v organizaciji Zavoda za šport Ptuj začelo medobčinsko prvenstvo v mali odbojki za učence letnika 2009 in mlajše. Iz treh skupin sta se po dve najboljši ekipi uvrstili na finalni turnir, ki je bil sredi aprila odigran v ŠD Destrnik. Po številnih dobrih tekmah, ki jih je uprizorila najboljša šesterica moštev, sta se v finale uvrstili ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Videm-Leskovec. Naslov medobčinskih prvakov so osvojili Ptujčani, obe finalistki pa ste uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila naslov medobčinskih prvakov v odbojki. A-skupina (ŠD Podlehnik): Podlehnik – Kidričevo 0:2, Kidričevo – Videm-Leskovec 1:2, Videm-Leskovec – Podlehnik 2:0; B-skupina (ŠD Cirkovce): Cirkovce – Markovci 2:0, Markovci – Ljudski vrt 1:2, Ljudski vrt – Cirkovce 2:0; C-skupina (ŠD Destrnik): DestrnikTrnovska vas – Juršinci 2:0 (b. b.), Juršinci – Breg 0:2 (b. b.), Breg – Destrnik-Trnovska vas 0:2. Finale (ŠD Destrnik): skupina A: Videm-Leskovec – Destrnik-Trnovska vas 2:1, Destrnik-Trnovska vas – Cirkovce 0:2, Cirkovce – Videm-Leskovec 1:2; skupina B: Ljudski vrt – Breg 2:0, Breg – Kidričevo 0:2, Kidričevo – Ljudski vrt 0:2; tekma za 3. mesto: OŠ Kidričevo – OŠ Cirkovce 0:2; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt – OŠ Videm-Leskovec 2:1. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Cirkovce 4. OŠ Kidričevo 5. OŠ Destrnik-Trnovska vas 6. OŠ Breg 7. OŠ Markovci 8. OŠ Podlehnik Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto je zasedla ekipa Videm-Leskovec. skupina A (ŠD Podlehnik): Podlehnik – Juršinci 1:2, Juršinci – Videm-Leskovec 2:1, Ljudski vrt – Juršinci 2:0, Ljudski vrt – Videm-Leskovec 2:1, Podlehnik – Ljudski vrt 0:2, Videm-Leskovec – Podlehnik 2:1; Franc Slodnjak Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Cirkovce Foto: Franc Slodnjak Ptujska ekipa na tekmovanju v Avstriji Športni napovednik Dekleta OŠ Ljudski vrt ponovila uspeh sošolcev Rezultati, predtekmovanje: 2. mesto so osvojili: - Larisa Vidovič med starejšimi kadetinjami do 65 kg; - Jan Petrovič med mlajšimi kadeti do 42 kg; - Taja Šibila med starejšimi kadetinjami absolutna kategorija; 3. mesto sta osvojila: - Doris Šulek med starejšimi kadetinjami do 55 kg; - Tilen Repina med mladinci do 79 kg v point fightingu. Na povabilo organizatorjev so sodili tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Matej Šibila in Aleš Skledar, ekipo Ptuja pa je vodil Timi Sitar. UR Šolski šport z Odbojka, učenke Letošnjega medobčinskega tekmovanja v odbojki se je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj udeležilo osem dekliških ekip. Predtekmovalni skupini sta bili konec marca in v začetku aprila odigrani v Podlehniku in Destrniku, po dve najboljši iz vsake sta se uvrstili na zaključni turnir. Na njem je v drugi polovici aprila v Destrniku največ pokazala ekipa OŠ Ljudski vrt, ki je tekmovanje končala brez poraza in tako ponovila uspeh svojih sošolcev. Drugo moštvo, ki si je še priborilo nastop na območnem tekmovanju, je ekipa OŠ Cirkovce. Pet članov Kluba borilnih veščin Ptuj se je konec tedna udeležilo mednarodnega tekmovanja v Mattersburgu v Avstriji, kjer je sodelovalo okrog 160 tekmovalcev iz 4 držav. Tekmovalci iz Ptuja so tekmovali odlično, saj so osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Rezultati (vsi Ptujčani so tekmovali v disciplini point fighting v dveh kategorijah, le Tilen je nastopal še v light kontaktu): 1. mesto so osvojili: - Taja Šibila med starejšimi kadetinjami nad 65 kg; - Doris Šulek med starejšimi kadetinjami do 60 kg; - Tilen Repina med mladinci do 79 kg v light kontaktu; Nogomet z 1. SNL skupina B (ŠD Destrnik): Destrnik-Trnovska vas – Cirkovce 0:2, Cirkovce – Breg 2:0, Kidričevo – Cirkovce 0:2, Kidričevo – Breg 2:0, Destrnik-Trnovska vas – Kidričevo 2:1, Breg – Destrnik-Trnovska vas 0:2. Finale (ŠD Destrnik): Ljudski vrt – Juršinci 2:1, Juršinci – Cirkovce 0:2, Destrnik-Trnovska vas – Juršinci 2:1, Destrnik-Trnovska vas – Cirkovce 0:2, Ljudski vrt – Destrnik-Trnovska vas 2:1, Cirkovce – Ljudski vrt 0:2. RAZPORED 33. KROGA, V PETEK OB 20.15: Celje – Mura; V SOBOTO OB 17.30: Tabor Sežana – Kalcer Radomlje; OB 20.15: Maribor – Koper; V NEDELJO OB 17.30: Domžale – Aluminij; OB 20.15: Olimpija – Bravo. 2. SNL RAZPORED 27. KROGA, V SREDO, 4. 5., OB 17.00: Ilirija – Drava Ptuj, Beltinci Klima Tratnjek – Krško, Rogaška – Jadran Dekani, Fužinar – Primorje, Brežice Terme Čatež – Rudar Velenje, Vitanest Bilje – Triglav; OB 19.00: Krka – Nafta; OB 20.00: Gorica – Roltek Dob. 3. SNL – vzhod RAZPORED 22. KROGA, V PETEK OB 17.30: Posavje Krško – Šampion, Šmartno – Premium Dobrovce; V SOBOTO OB 17.00: Zavrč – Kety Emmi Bistrica, Koroška Dravograd – Cirkulane, Dravinja – Korotan Prevalje; V SREDO OB 17.00: Zreče – Šmarje pri Jelšah. Tekma Podvinci – Bosch Bračič Videm bo odigrana 11. 5. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Cirkovce 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas 4. OŠ Juršinci 5. OŠ Videm-Leskovec 6. OŠ Kidričevo 7. OŠ Podlehnik 8. OŠ Breg Ženska liga 18. KROG: ŽNK Doxakey Ptuj – Primorje Gaia Naturelle (v nedeljo ob 11.00). 1. mladinska liga UR Foto: Črtomir Goznik Medobčinske prvakinje v odbojki – učenke OŠ Ljudski vrt 23. KROG: Drava Ptuj – Brinje Grosuplje, Nova KBM Aluminij – Triglav Kranj (obe v četrtek, 5. 5., ob 17.00). 1. kadetska liga 23. KROG: Drava Ptuj – Brinje Grosuplje, Nova KBM Aluminij – Triglav Kranj (obe v četrtek, 5. 5., ob 15.00). Rokomet z NLB liga RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 18.00: Trimo Trebnje – Celje Pivovarna Laško, OB 19.00: Herz Šmartno – Urbanscape Loka, Ljubljana – Slovenj Gradec; OB 19.30: Maribor Branik – Koper; V SOBOTO OB 18.00: Gorenje Velenje – Riko Ribnica; OB 19.00: SVIŠ Ivančna Gorica – Jeruzalem Ormož, Dobova – LL grosist Slovan. 2. SRL (m) – od 1. do 4. mesta 4. KROG: Nova Gorica – Velika Nedelja (v soboto ob 19.00). 1. A SRL (ž) – od 5. do 8. mesta 1. KROG: Zagorje – ŽRK Ptuj (v petek ob 18.00). Futsal z 1. SFL, končnica Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto na medobčinskem tekmovanju so osvojile igralke OŠ Cirkovce. Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas POLFINALE, 4. TEKMI, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – FK Dobovec; OB 20.30: Siliko Vrhnika – FC Litija. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 29. aprila 2022 stran 17 17 Ptuj z Rokodelska razstava društev upokojencev Spodnjega Podravja Zlata generacija spretnih rok in ustvarjalnosti, znanja in spoštovanja dediščine V avli Marcatorjevega Super mesta in v medgeneracijskem centru Zlati kotiček je 22. aprila potekal že drugi kulturni dogodek Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje v letošnjem letu. Njena komisija za kulturo in tehnično kulturo je pripravila odmevno rokodelsko razstavo društev upokojencev Spodnjega Podravja, ki so se predstavila s svojimi rokodelskimi izdelki, ki so tako kot vedno navdušili s pristno ustvarjalnostjo in hkrati zavzetostjo za ohranjanje kulturne, etnološke in tehnične dediščine. Škoda je, da je tudi tokrat potekala le en dan, saj gre za izdelke, ki si že zaradi svoje sporočilnosti in izjemne kakovosti, zaslužijo stalni razstavni prostor. Prvo rokodelsko razstavo je Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje izvedla leta 2019. „Ročna dela zahtevajo veliko časa, predvsem pa veselja. Vanje je treba vlagati veliko potrpežljivosti, ustvarjalnosti, truda in požrtvovalnosti. Ob pogledu na razstavo lahko rečem, da nam vsega tega ne manjka, da v društvih upokojencev gojimo ljubezen do ročnih del in smo ustvarjalni. Prav je, da svoje izdelke tudi postavimo na ogled, kajti škoda bi bilo, da bi takšni biseri ostali skriti. Najti pa bi morali le način, kako bi to znanje prenesli na mlade, da se z leti ne bi izgubilo, kajti veliko se ga je že izgubilo. Zahvala vsem, ki razvijate ustvarjalnost in ste bili aktivni tudi v teh težkih, hudih časih, ko smo že vsi skoraj postali apatični,“ je na odprtju razstave povedala predsednica komisije za kulturo in tehnično kulturo Danica Kurež v upanju, da bodo pripravili še več takšnih in podobnih razstav ter drugih dogodkov, ki ljudi bogatijo in združujejo. Na razstavi so se z rokodelskimi izdelki predstavili: DU Miklavž pri Ormožu, DU Cirkulane, DU Hajdina, DU Podlehnik, Optimisti Ptuj, Foto: Črtomir Goznik Na odprtju razstave so zapele ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika (na fotografiji), zaigral pa je mladi harmonikar iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Patrik Čeh. Foto: Črtomir Goznik V društvih upokojencev Spodnje Podravje veliko skrb posvečajo ohranjanju kulturne, etnološke in tehnične dediščine. Njihovi izdelki so pravi biser, ki si zasluži stalno razstavišče. DU Ptuj, DU Gorišnica ter otroci iz Vrtca Videm s podružnicami. Za sodelovanje se jim je v imenu Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje zahvalil tudi predsednik Viktor Kokol. Njihovi izdelki so dokaz bogate kulturne dejavnosti v društvih upokojencev, ki je nadvse pomembna tudi za druženje zlate generacije, srečevanje in prenašanje znanj tudi na druge člane, je povedal. Sodelovanje predšolskih otrok na letošnji razstavi pa ni samo medgeneracijsko druženje, je hkrati priložnost, da se rokodelsko znanje prenaša tudi na mlade. V letošnjem letu, v katerem PZDU Spodnje Podravje tudi praznuje 20-letnico delovanja, bo pripravila tudi pokrajinske športne igre, cel junij bodo potekala tekmovanja, saj se je prijavilo več kot 100 ekip. V jubilejnem letu bodo povabili tudi na revijo pevskih zborov in ljudskih godcev. V Zvezi društev upokojencev Slovenije so zelo veseli in zadovoljni, da je PZDU Spodnje Podravje pripravila rokodelsko razstavo že kmalu po sprostitvi ukrepov. Zaradi pandemije koronavirusa je namreč močno upadla dejavnost v skoraj vseh društvih upokojencev v Sloveniji. V zadnjem času je sicer zaznati, da se dejavnost ponovno oživlja, sicer še v omejenem obsegu. „Prav je, da tradicijo ročnih del naših babic, dedkov nadaljujemo, da jo prenašamo na mlajše generacije, četudi to danes zaradi so- dobnejših oblik delovanja in sodelovanja ni vedno enostavno. Bistvo pa je, da ohranjamo to rokodelsko tradicijo in željo po druženju med nami upokojenci. Vsem razstavljavcem se zahvaljujem za to izjemno lepo in bogato razstavo,“ pa je povedal Viljem Šetar, predstavnik komisije za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki je prinesel tudi pozdrave vodstva Zveze društev upokojencev Slovenije. Za kulturne utrinke na letošnji rokodelski razstavi PZDU Spodnje Podravje so poskrbele Trstenke in mladi harmonikar Patrik Čeh iz GŠ Karola Pahorja Ptuj, mentorice Marjete Babič. MG Ptuj z Soroptimistke za druženje v naravi in kakovostno preživljanje prostega časa Prvi ptujski mestni sadovnjak moderne dobe Triindvajseti april je bil delovni dan za članice kluba Soroptimist Ptuj. Ob urbanih vrtovih na Mlinski cesti v neposredni bližini vrtca Zvonček so zasadile prvi ptujski mestni sadovnjak moderne dobe s sadikami sliv, hrušk, jablan, nešpelj in češenj. Pri tem so jim pomagali družinski člani in podjetje Javne službe Ptuj. Tako kot vsi dosedanji projekti ptujskih soroptimistk je tudi najnovejši edinstven, s svojimi dejanji vedno znova dokazujejo, da zelo skrbno spremljajo dogajanje v okolju, sodobne izzive, ki zahtevajo prave odgovore in prinašajo novo kakovost v okolje in življenje vseh. Takšno je tudi njihovo sporočilo ob posaditvi prvega ptujskega mestnega sadovnjaka moderne dobe. “Projekt urbanega sadovnjaka je ponudba občanom, da se družijo v naravi, kakovostno preživljajo prosti čas in izobražujejo sebe ter mlade. Hkrati pa ponuja plodove, ki jih lahko obiskovalci sami utrgajo in tudi pojedo. Projekt je zastavljen tako, da je sadovnjak v neposredni bližini vrtca Zvonček. Tako lahko malčki celo leto opazujejo drevesa: od prvih listov in cvetov do sočnih zrelih plodov,” je ob tej priložnosti v zloženko med drugim zapisala Tjaša Mrgole Jukič. Le-ta je tudi vabilo ptujskih soroptimistk na nedeljske izlete na kraje, ki so jih obogatile s svojimi projekti: na Mestnem Vrhu je klopca ljubezni, potem so tu še knjižne hiške, mestni pitnik, ptujski prstan, sedaj pa se je pridružil še prvi ptujski mestni sadovnjak. Spomnila pa je tudi na začetke sadnih vrst, prva jabolka so posadili že pred 6500 leti. V Foto: Črtomir Goznik Predsednica Soroptimist kluba Ptuj Mirjana Petrovič Foltin je zasadila eno od dveh češenj: "S sajenjem sadnih dreves smo se pridružile mednarodnemu projektu soroptimistk." Foto: Črtomir Goznik Na Mlinski cesti ob urbanih vrtovih je bilo 23. aprila delovno, članice Soroptimist kluba Ptuj so zasadile prvi ptujski mestni sadovnjak moderne dobe s sporočilom, kako dragocen je neposreden stik z naravo. Pomagali so jim tudi družinski člani, z izkopom jam za drevesa pa Javne službe Ptuj. naše kraje pa so prišla z Rimljani. Soroptimist klub Ptuj je del federacije Soroptimist International Evrope, ki v 1162 klubih v 43 državah Evrope, Bližnjega vzhoda, združuje 31.500 članic različnih poklicev. Gre za neodvisno in nevtralno organizacijo, ki izvaja projekta na lokalni in mednarodni ravni. “S projekti podeljevanja štipendij, boja proti nasilju nad ženskami, sodelovanja in učenja samooskrbe, skrbi za zdravo okolje, v katerem živimo, skušamo povezati vse člane skupnosti k skupnem cilju: živeti polno življenje. Prvi Soroptimist klub je bil ustanovljen v ZDA, V Oaklandu leta 1921. Že prvi projekt soroptimistk je bil ekološko naravnan, saj je šlo za projekt ohranjanja gozda sekvoj s pogozdovanjem. V spomin na prvi projekt ob 100-letnici soroptimizma v letu 2021 smo se v Soroptimist klubu Ptuj odločile, da se bomo pridružile mednarodnem projektu soroptimistk Evrope, ki smo ga zaradi zdravstvene situacije v svetu uresničile 23. aprila letos, v okviru praznovanja svetovnega dneva Zemlje,” je pred zasaditvijo prvega mestnega sadovnjaka moderne dobe povedala predsedni- ca Soroptimist kluba Ptuj Mirjana Petrovič Foltin. Tako kot vedno tudi njihov najnovejši projekt nosi edinstven pečat; v prizadevanjih za samooskrbo danes in jutri, za bodoče rodove, so posadile sadna drevesa. Z zemljiščem jim je pomagala MO Ptuj. Za podporo so se zahvalile županji Nuški Gajšek. To dobro sodelovanje pa so članice Soroptimist kluba izkazale tudi s posaditvijo dveh češenj: ena je v simbolni lasti kluba Soroptimist Ptuj, druga pa MO Ptuj. MG Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 29. aprila 2022 Ptuj, San Remo z Emma Sartor, finalistka San Rema Junior 2022 Nov izjemen uspeh mlade ptujske pevke Štirinajstletna Ptujčanka Emma Sartor, učenka 9. razreda OŠ Olge Meglič, je letošnja edina slovenska finalistka na prestižnem mednarodnem festivalu mladih pevcev San Remo Junior. Mlada nadarjena pevka je že v svojem prvem nastopu v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, predstavila se je s pesmijo Naš kuža, opozorila nase. V solu petju v Arsani se je Emma Sartor začela izpopolnjevati že kmalu po prvem nastopu v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z mentorico Ano Delin sta se že nekaj let pogovarjali o možnostih, da bi se prijavila za nastop na San Remo Junior, saj zelo dobro pozna italijanski jezik, njen oče je po rodu Italijan. „Ko je ob neki priložnosti zapela v italijanskem jeziku, sem ji takoj rekla, da bo nekoč pela v San Remu,“ se spominja Ana Delin, zadovoljna, da je ta San Remo prišel leta 2022. Emma že od nekdaj rada poje, petju se je polno posvetila, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj se ji bodo te sanje, da bi nastopila tudi na odru sanremskega festivala za mlade, tudi uresničile. Ana Delin je povedala, da sta se za ta nastop začeli pripravljati septembra lani, takoj na začetku novega šolskega leta. Ob vajah solo petja v Arsani je veliko vadila tudi doma. Nastop na takem odru ob pevskih pripravah zahteva še veliko drugega, od celotne organizacije, obleke do pričeske, Foto: Črtomir Goznik Emma Sartor je več let uspešno nastopala v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V njegovi 6. sezoni je v starejši kategoriji zasedla tretje mesto (na fotografiji). zelo pomembna je tudi drža na odru. Organizatorjem sta poslali posnetka dveh skladb: Pianeti (Ultima) in Solo per te (Negramaro), s katero se bo tudi predstavila 5. maja na odru San Rema Junior (Teater Ariston). Že po tradiciji gre za močno konkurenco mladih pevcev iz številnih držav sveta. Emma ne govori o pričakovanjih, njena največja želja je, da bi odpela po najboljših močeh, tako kot zna, da se vse odvije tako, kot je treba, da se bo imela lepo, da bo zadovoljna s svojim nastopom. V San Remo bo odpotovala že to nedeljo (1. maja), spremljala jo bo mama. Med nastopom jo bodo spremljali v živo tudi drugi družinski člani, oče in sestra Livia. Pridružila se jim bo tudi mentorica Ana Delin z družino. V mislih bodo z mlado pevko ob njenem odmevnem nastopu na OŠ Olge Meglič, v MO Ptuj, z najboljšimi željami so jo pospremili v družbi Radio-Tednik Ptuj, organizatorju in izvajalcu projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, saj je bila njegova odlična udeleženka vrsto let. Emma je zelo hvaležna družini, ki jo podpira pri pevskem in glasbenem razvoju. Njen nastop v San Remu je tudi finančno zahteven Foto: Črtomir Goznik V finalu letošnjega mednarodnega festivala San Remo Junior bo kot edina Slovenka nastopila Ptujčanka, 14-letna Emma Sartor. Na fotografiji z mentorico solo petja Ano Delin iz Arsane. projekt, zagotoviti so morali nekaj tisoč evrov. Na tem festivalu je treba plačati še orkester, ki mladega pevca spremlja v živo. Za delno pokrivanje stroškov so zato zaprosili MO Ptuj, upajo tudi na pomoč sponzorjev, saj je mladim talentom treba odpirati vrata v širše okolje. Nastop v San Remu nekaj edinstvenega Ana Delin je zelo vesela, da se je Emma uvrstila med finaliste San Rema Junior 2022. „To je veliko veselje, ne vem, če si lahko še kaj več želiš, še posebej, če delaš z mladi- mi in se tvoj učenec uvrsti na tako prestižni festival. To je nastop v živo, tradicija, še največ pa pomeni nastop s simfoničnim orkestrom, da ga nekdo doživi pri svojih štirinajstih letih. To je nekaj edinstvenega, zgodi se enkrat v življenju,“ je prepričana mentorica, ki je s svojimi učenci že bila uspešna na več festivalih za mlade pevce. Emma je v teh letih dozorela, vsak pevec potrebuje nekaj let, da se pevsko izpopolni, tehnično in interpretativno, je povedala Delinova. Ob nastopu v San Remu Emmo Sartor kot nagrada čaka nastop na glavnem odru letošnjega festivala Arsana. Tudi ta bo nekaj izjemnega, saj bo nastopila z Big Bandom RTV Slovenija in pevci, kot so Maja Keuc, Klemen Slakonja, Lado Leskovar in Eva Hren, zmagovalci Evrosonga in Slovenske popevke. Zapela bo skladbo Mlade oči. Tudi za ta nastop z mentorico vadita že nekaj časa. Emma je prav tako solistka v muzikalu, rimski zgodbi, ki ga v tem času ponovno postavljajo. Festivalskemu poletju bo nato jeseni sledila še ena pomembna prelomnica v Emminem življenju – vstop v srednjo šolo. Vpisala se je na II. gimnazijo v Mariboru. MG 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 3ULMDYLWHVHQDQDMDWUDNWLYQHMĄR*RODĜLMDGR 9VRERWRPDMDERSUHG4FHQWURPQDMYHËMLPQDNXSRYDOQLPVUHGLŕËHPQD3WXMX GLŕDOR SR QDMEROMŕLK JRODũLK 3RWHNDOD ER QDPUHË *RODũLMDGD ò WHNPRYDQMH HNLS Y NXKDQMXJRODũD V ekipah, ki jih morajo sestavljati najmanj tri osebe, so lahko †”—ā‹•‹ «Žƒ‹ǡ «Žƒ‹ †”—æ–‡˜ǡ sodelavci, predstavniki podjetij, morda pa enostavno prijatelji, ‘«‹ƒŽ‹ƒ‹ ‡ǡ‹”ƒ†‹—ŠƒŒ‘Ǥ Ekipe naj s seboj prinesejo pribor za kuhanje, torej kotel, plin ali drva ter kuhalnice, od organizatorja pa bodo prejeli sestavine – tri kilograme govedine, tri kilo‰”ƒ‡«‡„—Ž‡ǡ‘ŽŒ‡ǡœ‡Ž‹æ«ƒǡ”—Šǡ Ž‹–‡”˜‹ƒ–‡”Ž‹–‡”˜‘†‡Ǥ —ŠƒŒ‡ †‹æ‡«‹Š ‹ ‘—•‹Š ‰‘Žƒā‡˜•‡„‘œƒ«‡Ž‘‘„ͷͷǤ—”‹ǡ‘„ ͷͻǤͶͶ „‘ •Ž‡†‹Žƒ ’‘—搌ƒǤ ƒ ƒŒ„‘ŽŒæ‡’‘‘ ‡‹•–”‘‘˜‡‘misije pripravljajo lepe nagrade ȂͷͶͶǡ͸ͶͶ‹͹ͶͶ‡˜”‘˜ǡœƒ‰‘valni recept pa bomo nagradili 懜†‘†ƒ–‹‹͸ͶͶ‡˜”‹ƒ ‡–”‘˜‹ †ƒ”‹Ž‹ ƒ”–‹ ‹Ǥ ‘Žƒāǡ ’”‹’ravljen po zmagovalni recepturi, „‘†‘ƒ–‘Œ‡†Ž‹文˜‹Ž‹–—Œ«ƒ‹ǡ saj ga bodo kar leto dni pripravŽŒƒŽ‹ ˜ ‘”‡’«‡˜ƒŽ‹ ‹ ƒ āŽ‹ ‘ ’”‡† ‡–”‘–—ŒǤ Tekmovanje v kuhanju naj„‘ŽŒæ‹Š ‰‘Žƒā‡˜ „‘ ’‘–‡ƒŽ‘ ‘„ celodnevni glasbeni animaciji, Žƒ—” „ƒ” ’ƒ „‘ ˜•ƒ‹ –‡‘˜ƒŽ‹‡‹’‹’‘†ƒ”‹Žæ‡Ž‹–‡”˜‹ƒ‹ Ž‹–‡”‹‡”ƒŽ‡˜‘†‡Ǥ„‰‘Žƒā‹Š bodo obiskovalcem zagotovo –‡‹Ž‹ –—†‹ ƒŒ„‘ŽŒæ‹ „—”‰‡”Œ‹ ‹‡ ˆ‘” •–‡ƒǤ„ ͷ;Ǥ —”‹ •Ž‡†‹ æ‡ ‰Žƒ•„‡ƒ ’‘•Žƒ•–‹ ƒ Ȃ ƒ•–‘’ ‹‹‰‘†„‡‡’‹”—Ž‡–ǡƒ–‘’ƒ œƒ„ƒ˜ƒ’‘œ‘˜‘«Ǥ ”‹Œƒ˜‹ƒ œƒ ‡‹’‡ œƒæƒ ͹ͼ ͅǡ prijave sprejemajo na elektronskem naslovu prireditve@qcen–‡”’–—ŒǤ•‹‹ƒ–‡Ž‡ˆ‘•‹文˜‹Ž‹ Ͷ͹ͷͽͻͿ͸ͶͿǤ Zavihtite kuhalnice, skuhajte ƒŒ„‘ŽŒæ‹ ‰‘Žƒā ‹ •‹ ’”‹•Ž—ā‹–‡ Ž‡’‡ƒ‰”ƒ†‡Ǥ ‡ ’‘œƒ„‹–‡ ’ƒǡ †ƒ æ‡ †ƒ‡• ‹ Œ—–”‹ ˜  ǦŒ— ˜  ‡–”— –—Œ poteka Plant Fest – edinstven festival rastlin, kjer na ogled postavljajo vse vrste rastlin, pri‡”‹Šœƒ˜ƒæ„ƒŽ‘ƒŽ‹–‡”ƒ•‘ǣ ˜‡–‘«‡ǡ œ‡Ž‡‡ǡ œƒ«‹„‡ǡ ’”‹Œƒ–‡ŽŒ‹ ‡«‡„‡ŽǡŽƒŠ‘’ƒ•‹—”‡†‹–‡ tudi mini zelenjavni vrt ali si pri«ƒ”ƒ–‡–‘•ƒ•‘˜œ†—指Ǥƒ˜ƒ• opravljajo „”‡œ’Žƒ«‘œƒ•ƒŒ‡˜ƒŒ‡„ƒŽ‘•‹Š”ƒ•–Ž‹ter svetujejo pri izboru okrasnih rastlin in zelenjave ter zemlje za sajenje in ‰‘Œ‹ŽǤ Trnovska vas z Občinska uprava in svetniki postavili mlaj Simbol praznovanja pomladi Sredi Trnovske vasi, tik ob občinski stavbi, so pred 1. majem tradicionalno postavili mlaj. Foto: SD Trnovski župan, podžupan, svetniki in delavci režijskega obrata so družno požagali, olupili in postavili mlaj. Mlaji so bili v preteklosti naloga gasilcev PGD Biš, ki so v tistem času organizirali tudi prvomajske veselice, zadnja leta pa ga postavijo trnovska občinska uprava in svetniki. Smreko so vedno skrbno izbrali in olupili. »Potem je sledilo tekmovanje: prvi, ki se mu je uspelo povzpeti na vrh, je bil nagrajen s steklenico vina, ki ga je zgoraj čakala in ki naj bi jo tam tudi spil. Ker je moral biti vzpon čim težji, so olupljeno deblo pred postavitvijo mlaja še naoljili,« se spominja podžupan Alojz Fekonja, ki je bil kot mladenič redno med tekmovalci. »Izbrana smreka za mlaj je bila takrat seveda dovolj debela in težka, da je prenesla plezalce, danes običajno izberemo čisto tanko in jo postavimo zgolj simbolično, da še ohranjamo naše običaje in kulturno dediščino.« Na vprašanje, ali se je pri plezanju kdaj zgodila tudi kakšna nesreča in je kdo omahnil v globino, je dejal, da takih primerov v Trnovski vasi sicer ni bilo, so se pa fantje redno in obvezno zmeraj stepli za dekleta. Zakaj sploh postavljamo mlaje? Nekatere teorijo govorijo o tem, da je postavljanje mlaja predkrščanskega izvora in pomeni čaščenje ponovne pomladanske rasti drevesa, ki je od pozne jeseni in skozi vso zimo izgledalo suho in mrtvo. Najstarejši zapisi in upodobitve mlajev segajo v 13. stoletje. Takrat je francosko visoko plemstvo ob majskih praznovanjih prirejalo igre in plese ter izlete v gozdove, od tam pa so se vračali z okrašenimi ozelenelimi vejami ali manjšimi drevesci. SD Štajerski TEDNIK petek z 29. aprila 2022 petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Pridobili boste neko posebno motivacijo in dinamično energijo – čeprav bo zanimivo, da bo skrita v vas in tako tujim očem nevidna. Namenjene so vam ugodne priložnosti in dobre iztočnice v ljubezni. Čas je, da spoznate zakonitosti iz sveta duhovnosti in ezoterike. BIK (21. 4. – 20. 5.) Narava se je prebudila iz zimskega spanja in tudi sami najdete veliko nekih možnosti za novo delo in nov trud. Ne bo časa, da bi počivali, ampak boste morali pošteno zavihati rokave in se lotiti vsega tistega, kar se vam je nabralo iz preteklosti. Lažje se boste izrazili v pisani besedi. Če želite imeti uspešne in okusne pridelke, je pomembno, da izberete med takšnimi semeni in sadikami, ki so zdrave in nepoškodovane. Zelenjavo in stročnice je mogoče kupiti kot sadike, ki jih lahko že neposredno sejete v zemljo. Semena pa vzgajate v sadike sami, v posebnih posodicah, imenovanih kalilniki. Ob ustreznih temperaturah takšne sadike presadite na prosto. Ob osnovah se morate držati še setvenega časa. Primerni dnevi so označeni glede na temperaturo ozračja in temperaturo prsti. SELAN, Ivan - naš kartograf, TAGORE, Rabindranath - indijski pesnik, nobelovec leta 1913, TORON - radioaktivni plin, ki nastane pri razpadanju torija DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Privlačile vas bodo novosti in odpravite se na izlet. Sreča je na strani pogumnih ljudi in to boste spoznali tudi sami. Izzive nizate korak za korakom, skozi pozitivno razmišljanje pa pridobite možnost uspeha. Službeno bi rajši uživali, ampak obveznosti vas bodo klicale. RAK (21. 6. – 22. 7.) Slovenija z Zvezdnik promovira Slovenijo Japonska z Kane Tanaka do smrti izjemno aktivna Išče »kul« fotografije Pri 119 letih umrla najstarejša Zemljanka Igralec Joseph Gordon-Levitt, ki je zaslovel z vlogo v humoristični seriji Tretji kamen od sonca in pozneje igral v vrsti filmskih uspešnic, si je za svoj novi projekt izbral našo državo in vse slovenske turistične bisere. Na Japonskem je v začetku tega tedna umrla najstarejša Zemljanka, 119-letna Kane Tanaka, so sporočile oblasti japonske regije Fukuoka. Po smrti Tanake je naziv najstarejše osebe na svetu prevzela še ena Japonka, Fusa Tacumi. Postali boste nekoliko bolj nemirni in zdelo se vam bo, da se življenje vrti počasneje. Vse od prve do zadnje stvari v igri ustvarjanja pa se zgodi z namenom. Prožnost vam bo pomagala in skozi notranjo modrost najdete pot do sreče. Na delovnem mestu: prijetno s koristnim. LEV (23. 7. – 22. 8.) Ozavestili boste, da se morate v življenju potruditi in da bo počasi čas, da se prepustite toku sprememb, ki trkajo na vaša vrata. Pozitivna nota bo izobraževanje, znanja iz najrazličnejših področij boste preprosto srkali. Zvezde na nebu bodo žarele in vi boste izžarevali ljubezen. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Skozi delo in delavne obveznosti pridobite pravo samozavest. Za trenutek se bo zdelo, da ste prenehali tehtati in stvari postavite na tisto mesto, kamor sodijo. Zanimivo je, da občutite globoko v sebi neko posebno sproščenost, razigranost in harmonijo. V dvoje je življenje prijetnejše! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Čas bo, da sprejmete več odločitev, seveda bodo nekatere bolj pomembne od drugih. Odnosi z ljudmi vam bodo v veliki meri pokazatelj, kaj morate še spremeniti na poti do osebne preobrazbe. Ljubezensko življenje se bo počasi in vztrajno spreminjajo v prelepega metulja. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Življenje vas bo pripeljalo do razpotja, v katerem se bo potrebno odločiti. Seveda vas bodo begale možnosti in vendarle je pot samo ena. Kreativnost in ustvarjalnost bo odigrala ključno vlogo v komunikaciji. In zdi se, da v ljubezni prihaja čas, ko bo govorila nežnost in romantika. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) V pogledu doma in družine boste objeti v neko posebno srečo in ugodne priložnosti. Za spomladansko čiščenje še vedno ni prepozno in tega se boste lotili s posebnim zagonom. Lotite se preobrazbe in pomladanski nakupi vas bodo osrečevali. Besedno se bolj znate postaviti zase! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Užitki se bodo stopnjevali in tiste stvari, ki so vam blizu in jih zagovarjate ter s pridom uporabljate. Bodite bolj prožni in prisluhnite tudi potrebam sočloveka. Prijetne energije in možnosti za razvoj pričakujte v ljubezni. Odpravite se v gledališče ali bodite kreativno navdahnjeni. Foto: Denis Žuran Zvezdnik, ki je navdušil v filmih Deset razlogov, zakaj te sovražim, Brez zavor, Izvor, Lincoln, Mesto greha: Ženska za umret, Snowden, Vzpon Viteza teme in drugih, je tudi ustanovitelj spletne medijske platforme HitRecord, namenjene multimedijskim ustvarjalcem. Gordon-Levitt seveda svojo platformo promovira tudi na družbenih omrežjih, kjer svoje sledilce poziva, naj prispevajo svoje multimedijske izdelke, kot so videi in fotografije. Pred dnevi je med drugim izpostavil lepote Slovenije. »Živijo, Slovenija! Iščem kul fotografije Slovenije za novi projekt,« je zapisal ob fotografiji Velike Nedelje, katere avtor je slovenski fotograf in snemalec Denis Žuran. Z objavo je ameriški igralec sprožil vrsto odzivov slovenskih spletnih uporabnikov, ti so z veseljem delili fotoutrinke lepot Slovenije. Morda pa se Sloveniji obeta še en zvezdniški obisk, saj verjamemo, da si bo slavni igralec želel našo deželo videti tudi v živo ... NŠ Foto: net/M24 Tanaka je bila do nedavnega brez večjih zdravstvenih težav, živela pa je v domu za ostarele, kjer je čas preživljala ob igranju namiznih iger, reševanju matematičnih ugank in razvajanju s čokolado in sladkimi pijačami. Načrtovala je, da se bo z invalidskim vozičkom udeležila štafete na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021, vendar ji je to preprečila pandemija. Ko jo je Guinnessova knjiga rekordov leta 2019 imenovala za najstarejšo živečo osebo na planetu, so jo vprašali, v katerem trenutku je bila v življenju najbolj srečna. Odgovorila je, da je bil to točno tisti trenutek, ko je izvedela, da je najstarejša. Tanaka se je rodila 2. januarja 1903 na jugovzhodu regije Fukuoka na Japonskem. To je bilo leto, ko sta brata Wright opravila prvi let na motorni pogon, Marie Curie pa je postala prva ženska, ki je dobila Nobelovo nagrado. Ur DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Toplo sonce bo tudi v vaši duši prebudilo prijetne spomine. Klic narave se bo le še okrepil in skozi ljubezen uvidite, da ste na pravi poti. Sreča bo na vaši strani, čeprav boste v komunikaciji nekoliko bolj nemirni in se le s težavo sprostili. Skozi odnose se boste učili! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Blizu vam bodo spremembe, ki jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Ljubezenska sreča je nakazana, tako vezanim, kot nevezanim. Sami boste tisti, ki se morate odločiti in še bolj pomembno je, da za svojimi odločitvami stojite. Na delovnem mestu bo več odgovornosti in samoiniciativnosti. Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 stran 20 petek z 29. aprila 2022 Zdravstveni nasveti Tako majhni in tako nevarni – klopi Klop kot prenašalec bolezni Pomlad je čas, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Med drugim ljudje pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas lahko prežijo klopi. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Povzročitelj bolezni se lahko prek larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je treba pred njimi zaščititi. Kje se zadržujejo klopi Klopi so predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj – asimptomatsko. Osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo. Kako preprečimo vbod Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na ob- lačilih lažje opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Kako odstranimo klopa iz kože Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Klopni meningoencefalitis Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živ- Borelioza Kako pride do okužbe Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod čevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prostem intervalu sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze in tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (eden do dva odstotka odraslih bolnikov). Foto: Črtomir Goznik Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine Lymska borelioza je bolezen, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Pojavlja se z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov. V Sloveniji je lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Letno beležimo od 3000 do 7000 zbolelih. Obolevajo ljudje vseh starosti, naj- Foto: Dreamstime/M24 Cepljenje Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot npr. gozdni delavci, lovci, ga priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 oz. 9 do 12 mesecev (glede na cepivo), nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez ti leta, kasneje pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta. Kdaj k zdravniku V primeru povišane telesne temperature, bruhanja, hudega glavobola oz. gripi podobnih simptomov ali v primeru kolobarjastega izpuščaja obiščite zdravnika. Številko 112 kličite pri hudem glavobolu, težavah z dihanjem ali paralizi (negibljivosti). Nikakor pa ni URGENTNA SLUŽBA namenjena odstranjevanju klopov. več obolelih je starih med 35 in 65 let. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je poleti, od maja do oktobra, in se pojavlja po vsej Sloveniji. Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Mesto vboda je treba opazovati več tednov, in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Pomagajmo si Zahrbtne bolezni, ki se prikradejo potihoma Obstajajo nekatere bolezni, ki jih je zelo težko odkriti v zgodnji fazi, zato jih pogosto odkrijejo šele, ko že zelo napredujejo, s tem pa se zmanjša možnost okrevanja. Takšne bolezni lahko v zgodnji fazi odkrijemo z rednimi zdravniškimi pregledi. V nekaterih primerih nam lahko zgodnje odkritje reši življenje, zato ne smemo nikoli odlašati z zdravniškimi pregledi ali se jim izogibati. Nekatere izmed bolezni, ki se lahko razvijajo neopazno in veljajo tudi za najpogosteje prepozno odkrite, so wilsonova bolezen, rak dojke, bolezni zaradi virusov HPV in HIV ter tudi glavkom. zelo redka bolezen, ki se pojavi pri približno eni osebi na 30.000 do 80.000 ljudi. Lahko je usodna, če je ne odkrijemo pravočasno in se terapija ne začne dovolj zgodaj. Zdravi se z zdravili, ki zmanjšajo absorpcijo bakra in odstranijo odvečni baker iz telesa, in ob tem mnogi bolniki živijo normalno. V primeru hudih okvar jeter bo morda potrebna presaditev jeter. Wilsonova bolezen Okužba s HPV (humanim papiloma virusom) povzroča spolno prenosljivo bolezen. Je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, ki jih povzroča virus. Večina ljudi, okuženih s HPV, nima nobenih simptomov. Obstajajo cepiva, ki ščitijo pred nekaterimi vrstami virusov. Ta so zelo učinkovita, vendar ne zajemajo vseh vrst tveganih virusov, zato cepljenje tveganja ne odpravi v celoti. Treba je še opozoriti, da ima cepivo tudi preventivni učinek pri razvoju drugih bolezni, na primer raka materničnega vratu. Wilsonova bolezen ali hepatolentikularna degeneracija je genetska motnja, ki povzroča čezmerno kopičenje bakra v jetrih, možganih, ledvicah in drugih vitalnih organih. Pri bolnikih s to boleznijo bakra ni mogoče pravilno odstraniti, zato lahko kopičenje te snovi doseže smrtno nevarne ravni. Čeprav je bolezen dedna, se prvi simptomi najpogosteje pojavijo šele v mladosti oziroma puberteti, včasih pa šele v štiridesetih letih. To je HPV HIV HIV je retrovirus, ki povzroča aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti). Povzroča uničenje imunskega sistema, kar lahko privede do pojava različnih malignih bolezni. Oseba, okužena s HIV, običajno nima simptomov vse do razvoja aidsa, ki je zadnja in najtežja stopnja okužbe s HIV. Aids je skupina bolezni, ki jih povzroča oslabljen imunski sistem. V zgodnji fazi je edini način odkrivanja te bolezni testiranje na HIV. Eden od načinov prenosa virusa je spolni odnos, zato velja za spolno prenosljivo bolezen. Rak dojke Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen, ki prizadene ženske, in druga najpogostejša maligna bolezen na svetu. Po raziskavah v evropskih državah na dve minuti odkrijejo en primer raka dojke, vsakih šest minut pa ena ženska umre zaradi te bolezni. Po svetu vsako leto približno 1,7 milijona žensk zboli za rakom dojke, prib- Foto: Dreamstime/M24 ližno pol milijona pa jih tudi umre. Natančnega vzroka raka dojke še niso odkrili, znano pa je, da se zaradi poškodb DNK in mutacij zdrave celice spremenijo v maligne. V večini primerov bolnice v zgodnji fazi nimajo skoraj nobenih simptomov, vendar je bolezen mogoče odkriti z otipom. Zato je zelo pomembno redno opravljanje pregledov, natančneje samopregledov, mamografskih in ultrazvočnih preiskav. Če ga odkrijemo pravočasno, je v mnogih primerih ozdravljiv. Te bolezni nikakor ni mogoče preprečiti, zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena. Če torej opazite zatrdlino, spremembe videza dojke ali izcedek iz bradavice, se posvetujte s svojim zdravnikom. T. Dečman Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 petek z 29. aprila 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 Lepi spomini ne bledijo! www.tednik.si œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 22 COLOR CMYK stran 22 petek z 29. aprila 2022 Poslovna in druga sporočila OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR5DĀH)UDP in osnovno šolo Fram prireja oddajo =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL Osnovne šole Fram. Oddaja bo v sredo, 4. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD5DĀH)UDP. Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 KMETIJSTVO Mali oglasi PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. OSMRTNICA KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. ČIŠČENJE parcel, kleti, podstrešij z odvozom in ugodno košnja zelenic ter prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. V 77. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica, sestra … NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. NESNICE rjave, črne, grahaste in leghorn v začetku nesnosti prodajamo. Sprejemamo naročila za purane. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. KUPIM izkopalnik Hmezad, traktor, pajek in kosilnico. Tel. 041 230 682. KUPIM nakladalko, starejšo, lahko je v okvari, in druge kmetijske stroje. Tel. 041 856 442. Fefka Kolarič IZ BEVKOVE ULICE 2 Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 30. aprila, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v kapelo starega rogozniškega pokopališča položena na dan pogreba ob 9. uri, nakar bo ob 11. uri maša zadušnica. Sveče in cvetje hvaležno odklanjamo. 352'$023WXM7XUQLåĆHVDPRVWRMQD KLåD  VNXSQHYHOLNRVWLP, QDGVWUHåHN]HPOMLåĆHP &HQD(85 DOL  www.re-max.si/Poetovio www.novareha.si FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ZAPOSLITEV AVTOSERVIS&VULKANIZERSTVO zaposlimo delavca, tel. 040 296 391. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. 23 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. STORITVE ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. stran 23 Oglasi in objave petek z 29. aprila 2022 PREVOZI – selitve – dostava: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitveptuj.com. COLOR CMYK IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Žalujoči: vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Vincenca Zidariča 13. 7. 1921–18. 4. 2022 VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ IZ KICARJA 109 16 STRANI ZDRAVIH RECEPTOV Sladice brez glutena, zdrava barvita kosila, fritata in jagodne torte se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darove, izrečene besede ter vsak stisk roke. Zahvaljujemo se osebju in zdravnikom UKC Maribor za njihov trud in nego. Hvala župniku, govornici, godbeniku in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Posebna zahvala pa sosedom Kolarič Svenšek. KALIFORNIJSKA POLETNA DIETA Z veliko discipline lahko v 5 dneh izgubite tudi 3 kilograme, Žalujoči: vsi njegovi Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna. PRIHAJA NOVA SERIJA TRIGRAD Predstavljamo mlado slovensko igralko Suzano Krevh PSIHOLOGIJA Imate doma hipohondra? Preverite vidne znake Vsak četrtek! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. Marije Kozoderc www.salomongroup.si  S PODLOŽ 18 Iskreno hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za molitev in opravljen cerkveni obred, pevcem, gospe govornici za besede slovesa, gospe Ireni za molitev, DU Ptujska Gora in podjetju Mir ter sodelavcem podjetja Ekotal. Vsem še enkrat iskrena hvala. 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH Njeni najdražji 3WXM 3HWHNDYJXVWDRE MELODIJE MORJA IN SONCA 2022 zƏɀȅƺǝȵȒǼƺɎȇǣǝƳȇǣǴɖǼǣǴƏɄƺǸƏǸȒɿƏʁǣɮǣ SLOVENSKA POPEVKA ‫ٵٵ‬0ȇǸȸƏɎɄƺɿƏȵȒǴًȅƏȇƳȒǼǣȇƏًȵƺɀƺȅȇƺʁȇȒِِِ‫ٴ‬ ¹0ààn³x àɀƺȸǣǴǣɀƺȇƺʁƺǼǣȵȒɀɎƏȸƏɎǣ DAVID BECKHAM ¨ȒȵȒȸȒǸǣɖʁǣɮƏȇƏȸƏɿǸȒɄȇǣǴƏǝɎǣ RIHANNA ¨ƺɮǸƏȒƳɄɎƺɮƏƳȇƺɮƺƳȒȵȒȸȒƳƏ ǣȇǸƏʁƺɮƺǼǣǸɎȸƺƫɖɄƮƺǸ ʁƺɮ prodaji + TV SPORED na 42 straneh Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, y za samo 4,99 EUR. www.odkrito.si www.salomongroup.si Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 29. aprila 2022 Ormož z Po štirih letih ponovno zasadili mestni vinograd Haloze, Bistriško, Slov. gorice z Novo povezovanje lokalnih ponudnikov »Starega« odstranili, novega zasadili Delavnice, filmčki in zloženke za 100.000 evrov Po tem, ko so še ne štiri leta star mestni vinograd sredi mesta Ormož zaradi napada Pred izdajo je še en promocijski katalog kmetov oz. lokalnih ponudnikov, ki bo tokrat izšel neozdravljive bolezni zlate trsne rumenice v celoti izsekali, so pred dnevi na isto mesto pod okriljem treh lokalnih akcijskih skupin Haloze, Dobro za nas (Slovenska Bistrica) in Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. zasadili nove trse šipona. Foto: ČG Foto: MH Na staro mesto, brežino pred Ljudsko univerzo, so zasadili 160 trsov šipona. Kot smo pred časom poročali, je poleg številnih vinogradov na Ljutomersko-Ormoškem tudi mestni vinograd prizadela zlata trsna rumenica. Okuženih je bila skoraj polovica trt, zaradi česar je bil posek celotnega vinograda neizogiben. Pred dnevi so na isto mesto zasadili novih 160 trsov šipona. Za motike in trse so poprijeli zbrani, med njimi mestni viničar Martin I. Ormoški, župan Danijel Vrbnjak in delavci režijskega obrata. Kako bodo nov vinograd zaščitili, da bo živel dlje, so govorili tudi na zadnji seji občinskega sveta. Po besedah župana bodo zanj skrbeli skupaj s strokovnjaki iz kmetijskega zavoda, načrtujejo sprotne vsakomesečne terenske oglede nasada in izvedbo ukrepov za preprečevanje zlate trsne rumenice. Ob tem pa je še dejal, da okužba vinograda ni generalno gledano samo njihova krivda, saj je do nje prišlo zaradi okuženih brajd čez cesto. Občina je sicer okrog omenjenega vinograda začela spletati širšo promocijsko-turistično zgodbo. Grozdje so predelali v protokolarno vino, ki je dobilo tudi posebno mesto – v novozgrajeni grajski vinoteki, skrb za vinograd so prelevili v družabne dogodke, kot so rez trte, trgatev in postavitev klopotca, imenovali so tudi skrbnika Martina I. Ormoškega … S ponovno zasaditvijo nameravajo to zgodbo nadaljevati – na pravo trgatev in novo vino bo seveda treba še kake tri leta počakati. Kot sicer pravi župan, imajo na zalogi še nekaj četrtlitrskih steklenic protokolarnega vina, s polnitvijo lanskoletnega pridelka pa načrtujejo dodatnih okoli 900 steklenic. Ponovno zasaditev mestnega vinograda je pripravil ormoški javni zavod za kulturo, turizem in skupaj z občino in mestnim viničarjem. Da je delo hitreje steklo, so pred tem, pa tudi vmes, člani Mešanega pevskega zbora Dobrava še kakšno zapeli, prav tako pa so se okrepčali s kozarčkom vina in prleškimi dobrotami. Monika Horvat V projekt je sedaj vključenih 21 rejcev drobnice, predvidoma naj bi se priključilo še med 10 in 20 proizvajalcev hrane ter 15 vinarjev, je v imenu vseh treh LAS odgovoril Jernej Golc iz LAS Haloze. Celotna vrednost projekta je 100.700 evrov, od tega naj bi evropska sredstva znašala 73.160 evrov. Za ta denar pa bodo pripravili že omenjeni katalog lokalnih ponudnikov, tri kratke predstavitvene filme, izdelali bodo slikanico in pobarvanko na temo lokalnih produktov, e-priročnik z recepti za pripravo hrane iz ostankov; uredili naj bi prodajno mesto za lokalne izdelke v TIC Haloze in vinsko vitrino za TIC Slo- venska Bistrica, vzpostavili kratko dobavno/prodajno verigo za meso iz drobnice ... S temi aktivnostmi, tako kot že s številnimi preteklimi projekti, pa želijo doseči krepitev lokalnih blagovnih znamk, spodbuditi samooskrbne verige, ustvariti nova delovna mesta … MV se ni rodil, den. Pameten le os d je n je vl l celo ži Če že kaj, je bi pa umrl tudi ni tak. e spravim. *** tanazijo več n ev a n še je a ticepilec, d postala tak an je a ic ik p a oj M *** paj pasli?!?“ ve volivce sku ed m a sv a d ti misliš, Ovca ovci: „A o špinačo. *** ripravi koprivn p a n že i m ko no zmrazi, ebe, me pa moč oz p e n va ri Kop *** nulatri. prvem praznem em oj m ri p že je polna Ženina mera ebni rasti, literaturo o os ra bi re p ta le ol prašičem že p i niti za pet kil. Soseda svojim pa niso zrasl AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Bogata prvomajska ponudba, budnice in kresovi V času prvomajskih praznikov se bo na Ptujskem dogajalo veliko. Za- na ogled razstava Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja. Ob goreli bodo kresovi, oglasile se bodo prvomajske budnice. Po mestni mednarodnem dnevu knjige pa so v izposoji mladinskega oddelka Knjižniobčini bo že tradicionalno budil Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom ce Ivana Potrča Ptuj odprli razstavo del Hansa Christiana Andersona. IzjeFredija Simoniča. Svoja vrata bodo odprle tudi galerije in razstavišča. moma bodo v nedeljo, 1. maja, in v ponedeljek, 2. maja, odprte tudi ptujske Veliko obiskovalcev pričakujejo tudi v Termah Ptuj. kulturne ustanove: ptujski grad od 10. do 18. ure, dominikanski samostan Mnogi bodo prvomajske praznike izkoristili za krajše dopuste in po- od 10. do 18. ure ter Galerija mesta od 10. do 15. ure. tovanja po domovini in tujini. Tistim, ki bodo ostali doma, pa tudi ne bo Veliko ptujsko prvomajsko srečanje bo na predvečer prvega maja pod dolgčas. Lahko se bodo podali v rov pod gradom. Družinski pustolovski ptujskim gradom. Prvega maja pa se bo veliko dogajalo na Ranci: koncert pobeg iz rova bo 30. aprila ob 15. in 16. uri. Potekal bo v organizaciji zavoda Pihalnega orkestra Ptuj, v uporabo bo BD Ranca predalo defribilator in TuRa, kjer pričakujejo predhodne prijave. Danes se končujejo počitniške ob tem tudi predstavilo njegovo uporabo v praksi. K obisku vabijo tudi v delavnice risanja in slikanja v prostorih CID Ptuj pod vodstvom Tjaše Čuš. V Termah Ptuj, ne samo kopalce, temveč tudi vse ljubitelje velnesa. Ptuj z ptujskem TIC-u si je mogoče izposoditi vodnik za male raziskovalke in raz- okolico pa veliko ponuja tudi ljubiteljem teka, kolesarstva in pohodništva. iskovalce ter velike radovedneže in radovednice, ki vodi po najstarejšem Še posebej zanimive so poti, ki vodijo na Mestni Vrh. slovenskem mestu. Le-ta vodi tako otroke kot njihove starše na zabaven Slovenija je na Expu Dubaj 2020 presegla zastavljene cilje. Predstavila način do različnih skrivnosti Ptuja in njegovih očarljivih kotičkov. TuRa vabi tudi na vodene oglede rova pod ptujskim gradom ob 14. uri, 30. aprila, ob 18. uri pa tudi ljubitelje piva na degustacijo piva v temi, ki bodo rov ob tej priložnosti doživeli na prav poseben način. V prazničnih dneh k ogledu vabijo tudi ptujske galerije, v katerih razstavljajo znani slovenski in mednarodno uveljavljeni umetniki: v Galeriji mesta se predstavlja Leon Zakrajšek, v galeriji Luna Rudi Skočir, v Miheličevi galeriji Gregor PraFoto: Črtomir Goznik tneker, v Salonu umetnosti pa je Praznični dnevi vabijo v galerije, na pohode, teke in kolesarjenje ter druge oblike rekreacije. se je kot zelena in butična destinacija. Prvi rezultati se že kažejo, turistične agencije iz Združenih arabskih emiratov na veliko povprašujejo po aranžmajih v Sloveniji. Posle sklepajo tudi že podjetja, kar pomeni, da je bila odločitev za Expo pravilna. To je bila tudi največja predstavitev slovenskega gospodarstva v zgodovini Slovenije. Expo si je ogledalo več kot 24 milijonov obiskovalcev v živo, več kot 200 milijonov pa si je to svetovno razstavo ogledalo virtualno. V okviru projekta TD Ptuj Spoznavajmo države EU, ki ga turistični zanesenjaki tradicionalno organizirajo v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami s Ptujskega ter Vrtcem Ptuj, bodo mladi letos peli evrovizijske popevke. Prireditev bo 6. maja na Mestnem trgu. O tem projektu smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Darinka Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, koliko let že deluje Brodarsko društvo Ranca Ptuj, ki bo tudi letos poskrbelo za kres na vodi. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 6. maja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko let že deluje Brodarsko društvo Ranca Ptuj? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.