1
V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr, „ pol leta . 3 „ TU „
„ četrt leta	2 „ — „
„ mesec . . — , 'O ,
Po pošti:
Za celo leto	.	'j for. 50	kr.
„	pol leto	.	4	„	80	„
„	četrt leta	.	2	„	—	„
„	mesec .	.	—	„	90	„
„Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veke!"
Nar. pesem.
Oznanila.
• *H
w
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
335«	V Celovcu v saboto 18. marca 1867.	TCČaJ 1IK«
Skorej bode pervo četrtletje 1867, pa tudi naročnina za marsikterega naročnika pri kraju.
Da vsak gosp. naročnik natanko ve, za koliko časa je naročnino plačal, bodemo to zdaj dvakrat zapor edoma na zavitku pri nadpisu zaznamnovali. Kolikor številk je rudeče prečertanih, za toliko kvartalov je naročnina plačana. Gospodje torej, ki najdejo samo e noj k o prečrtano na zavitku, plačali so le za pervo četertletje in se lepo prosijo, naj svojo naročbo ponovijo. Vse, čč. slovenske rodoljube pa prosimo, naj »Slovenca" po vsej moči priporočajo in podpirajo. Nastopili so za Slovence imenitni in razsodni, za federalistično časnike pa hudi in nevarni časi. Tem veča tudi nastaja za slovenske rodoljube dolžnost, te časnike duševno in denarno podpirati: Ob času velike kurje in nevihte ne spodobi se mornarjem tok križem deržati. timveč delati in vse tooči napenjati!
Vse čč. gg. naročnike še enkrat opominjamo, naj zdaj dvakrat zapo-fedoma na zavitek pogledajo in sprevidijo, kako je zastran naročnine 1
Bog daj, da nam stari naročniki vsi *vesti ostanejo in se tudi še novih obilno oglasi.
Vredni štvo.
Mož — beseda!
V Avstriji živi okoli 18 milijonov Slovanov, ties da so raztergani po deželah, vendar pa kbajo enega in istega cesarja in kralja, imajo eno in isto mater Slavo, in govorijo ' e*io in isto besedo. Nobeden drug narod v • Avstriji ne šteje toliko duš! Nemci jih šte-3 jejo okoli 8, Madjari okoli 5 milijonov. Prav za J Prav bi imela v Avstriji največ veljati slo-5 v^nska volja in slovanska beseda. V vsakej , resnično ustavnej deržavi velja in gospoduje oj volja in beseda ljudske večine. Kaka pa je ' kila v Avstriji dozdaj, čutili smo in še čuti-j «‘o Slovani vsi. Kaj nas zanaprej čaka, J !ekko vidimo iz tega, da si mislita Nemec 0; 'u Madjar našo deržavo razsekati na dva 'i k°sa, i deržavo vred pa tudi raztergati nas avstrijanske Slovane, da bi se lože Nemec *n Madjar vsedla na prestol in kraljevala v deržavi in nad nami Slovani. In žalibog, Nemcem in Madjarom vse teče kaj srečno J lzpodrok. Madjari so dobili posebno mini'll Merstvo in poseben deržavni zbor. Takraj j) Litave se pa napravlja tako imenovani oži ' Oeržavni zbor, da se postreza volji nekterih 0 Nemcev. Zapisniki deželnih zborov pričajo, ,4 da to politiko podpirajo le sledeči deželni 'i zbori: Gornje- in spodnje-avstrijansld, sol-^ograški, šleski, štajerski, koroški, pved-
arlski in —■ gališki, vendar je bilo tudi v tem poslednjem zboru 34 dokaj veljavnih poslancev za adreso. Itazun gališkega zbora vsi drjjgi„_niso velike imenitnosti, ker zasto-pajefle' riajmanjše deželice.
Slovani in tudi nemški Tiroljci mislijo, da ta avstrijanski deržavi nasprotna poskušnja pelje Avstrijo v nesrečo in pogubo. Zatorej so to svojo lojalno misel v posebnih adresah presvitlemu cesarju naravnost na znanje dali. Presvitli cesar je sam v svojih odpisih pohvalil duha neomajene zvestobe in lojalnosti, ki veje v vseh teh adresah, vendar pa je deželne zbore razpustil in zaukazal nove volitve, da naj dežele vnovič pokažejo, ali so res tudi one teh misli.
Kranjski Slovenci! brali ste v „Novicah" in v „Slovencu", koliko in kaj imenitnega je za Vas storil v kratkem času Vaš deželni zbor v Ljubljani. Tudi ste brali, zakaj da je dež. zbor sklenil poslati presvitlemu cesarju posebno adreso. Gotovo je vsak pameten in spreviden Kranjec z deželnim zborom enakih misli in bode deželnemu zboru s tem priterdil, da spet voli poslance poslednjega zbora. In zares po pravici se ponašate z možmi, ki ste jih poslednjič v deželni zbor poslali. Ali 'ih bote mar zdaj pri novih volitvah žavergn? To bi bila gerda nehvaležnost in strašna nesreča, zraven pa še neresničnost in nelojalnost do presvitlega cesarja. Naš gospod in cesar hoče še enkrat zaslišati glas kranjskih Slovencev; spregovorite jo odkritoserčno in neprestrašeno. Če Vas kdo misli in si prizadeva spregovoriti, da volite tega ali unega moža, naravnost zavernite ga (naj bi bil tudi ves v zlatu in srebru!): „Gospod! presvitli cesar hoče zaslišati nas — kranjsko ljudstvo samo —; prosim, pustite me pri pokoju, da si izvolim moža za poslanca po svojej volji in po svojej vesti."
Tako ravnajte in pravo bote zadeli! Komaj je mesec minul, kar ste si volili tako sijajno svoje poslance; čemu bi bilo treba, da postanete veternjače in stare babe, ki danes to podirajo in preklicujejo, kar so včeraj naredile! Volite si poprejšnje poslance od konca do kraja — bodite in ostanite mož-beseda!	«
„Laibacherzeitung" o novih volitvah.
V Ljubljani 10. marca.
(Dalje.)
Kaj mu pa mi odgovorimo na to?
Lepo je začel zasmehovati oni članek geslo narodrega volilnega odbora, misle, da ga ni prav izbral. Sam pa si je izbral nasprotno, kakor misli, geslo: Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar jo cesarjevega. Kakor je pervo geslo na pravem, tako je drugo na slabem mestu. Kakove stranke geslo je drugo, dobro vemo, in kake kandidate bode ona stranka volila, tudi dobro vemo: vladine kandidate. „Prosta je pot," rekel je vladar, in dal nam pravico, da volimo, kogar hočemo, in kdor se nam primeren zdi; če drugače volimo, kakor mislimo, smo dvakrat izdajice: v pervo proti cesarju, ker
mu hinavsko svoje mnenje prikrivamo; v drugo pa proti samim sebi in proti deželi, ker lahkomiselno pisane pravice zametujemo. Kar se pa obljube tiče, da bojo novi poslanci mir napravili, niso nam neznane kvante: znano nam je, kako so nam znali nekdanji poslanci kruh rezati in mir napravljati. One bomo težko kdaj več volili. — Taci možje, ki hočejo tako plesati, kakor nekteri možje tam goii piskajo, ne kažejo resnice vladarju in niso lojalni, če niso poslanci sedanjo dobe narodu iz serca govorili, ni jih treba voliti: če so pa to storili, je prav, dostojno in pravično, da se ravno tisti volijo in ne drugi. Kake vere pa je pisavec onega članka? On se prispoznava veri inteligentne večine, scilicet lenih birokratov. Naj bodi po deželi, obiskuje naj o praznikih cerkve: tam jih bode dobil!
Njegova vera je v pervo zanikavna: on protestuje, obdolžuje naše znane narodnjace, prijatle prostega ljudstva, hvali pevce „pro-kletib grabelj" kot izverstne sinove domovine. Ta očitna spoved je bolj enaka kriku tistih mož, ki zdravje na javnih tergih prodajajo, vse drugo zaničujejo in zmanjšujejo, svoje reči pa hvalijo. Nemški jezik bode Slovencem pridobil zveličanje! Lep poklon naši narodnosti, lepa vera!
Na drugi strani nam kaže ta članek, kaj da misli o naši deželi. Ta dežela ni bogata, in kmet mora sinove na ptuje pošiljati. Ta mož nc premisli, da redi naša dežela veliko, veliko ptujcev, ki se redijo in bogatijo tukaj; te ptujce imenuje naš priprosti kmet: „pijavke". Kedar teh v deželi ne bo več, ne bo treba naših sinov na ptuje pošiljati, takrat bomo sami doma gospodarili in bomo skerbeli, da se naša dežela ne bode imenovala revna. Bogata dežela bode cesarja bolj veselila, kakor revna, in za-se bodemo bolj skerbeli, kakor ptujci za nas!
Majoriteta prejšnjega zbora, pravi članek dalje, se narodnim zahtevam ni nikoli ustavljala. To ni res! Ali se mar ni zabranila vpeljava slovenskega jezika v ljudske in srednje šole? Kaj, ali se ni ustavljala ona večina temu, da se naredijo slovenski zapisniki? In tisti možje, ki so se 2a te reči potegovali, ali niso mar sedeli letos v deželnem zboru? Kdo izmed prejšnje majoritete je v letošnjem zboru sbovensko govoril? Noben! In ti so zvesti sinovi naše dežele, ljubijo narod in jezik! Pojte se solit!
članek pravi dalje: Sklepal je deželni zbor negativno in pozitivno: napravila se bode deželna denarnica, ki napravi deželi novo težo; porabi se reduta za zborovanje, kar bode tudi napravilo stroškov; priporočal je peticije zastran razdelitve okrajnih uradnij: to bi se bilo tudi brez njega uslišalo; demonštroval je proti novi vojaški postavi, čeravno je dobra; sprejel je dedščino in zapuščino truda , prejšnjega deželnega odbora, kjer so izverstni možje svoj trud narodu žertvovali.
To bi bilo lepo rečeno, ko bi bilo le pametno! Ni mar poročnik dokazal, da ne smemo našega blaga v ptujih rokah puščati, da je tam v nevarnosti in zakaj, — da s tem ne prizadenemo nobenih stroškov. Pa gospod oče onega članka ni umel, ker se je slovensko govorilo. Tudi reč o reduti je
bila do dna dokazana, da ni prazna. Tudi se je reklo, da se ta sobana za več, lahko v najem da, kot do zdaj. Kar se pa vojaške ' postave tiče, dozdeva se mi od več kako besedo ziniti, naj bi bil mož raji tudi druge dežele v misel vzel. — Med zapuščino zadnjega zbora je zraven dobrega tudi sledeče: ptujci, ki so dobili deželne službe mesto domačih; gledišče se je podpiralo, ker je ptuje; reduta se je v najem dala skoraj za nič in oskrunjevala s „pudelbaHi“ i. t. d. Kar je prejšnji odbor dobrega storil, tega nočemo zmanjševati: ali to je bila tudi njegova dolžnost, ker je bil za to plačan!
Da je zasluge zmanjšanih davkov tudi prejšni zbor deležen, ne zanikujem; ali perva zasluga gre možem, ki so tudi letos v zboru sedeli: ti so te predloge delali in se zanje bili. Oni članek pravi, da ne odvisi nada na blagostanje dežele od oseb; — zakaj neki ne? To zamore izreči le kosmat birokrat!
Ne dajte se motiti Slovenci in volite može narodne, ki v resnici za vas skerbijo. V letošnjem zboru so sedeli skuseui možje: zapisano pravico imate, voliti smete ravno tiste, in če se vam niso zamerili, volite jih) Ne volite pa nikakor tacik, kterih ne poznate!	in
c* --
Slovenske dežele.
• Iz Celovca. (Volitve; „beseda"; zopet na smert obsojenec; kmet pred cesar-j em.) Še nekaj dni in zvedeli bodemo, ali so naši slovenski bratje na Kranjskem pravi poštenjaki in resnični rodoljubi. Kakor jih mi poznamo, ne bodo se dali nikomur v kozji rog vgnati, — stali bodo kot terde skale in volili spet svoje poslednje poslance. Presvitli cesar hoče zaslišati glas celega naroda, — zatoraj meščani, tržani in kmetje ne vdajte se nikomur in volite, ne glede niti na desno niti na levo, le samo po svojej pameti in po svojem sercu. Imejte si pred očmi, da so te volitve kaj imenitne za nas
Besednik,
En dan v Ljubljani.
A. D. Zagorski.
Dolgo, dolgo si sem že želel staro prijateljico — belo Ljubljano obiskati, ali vedno me je zdaj ena, zdaj druga reč v tem zadrževala. Zdaj mi je bila vendar enkrat prilika dana proti slovenskej Meki na pot se podati. Blizo štiri leta že nisem videl bele Ljubljane. S kolikim veseljem, s koliko radovednostjo sem se jej bližal, tega ne more nikdo zapopasti razun tistih rodoljubov, kteri z meno vred v kako pusto samoto zakovani niso imeli drugo prilike, ko iz časopisov po-zvedeti, kako živo naša reč v Ljubljani napreduje, kako se Ljubljana čedalje bolj zaveda svoje prave naloge, kako ne posnema onih nekdaj čisto slovenskih zdaj pa po svojej- večini nemškutarskih, lahonskib ali celo popolnoma ponemčenih in potalijanče-nih mest: Maribor, Celovec, Velikovec, Gorica Trst, itd., ki v svojej slepoti — žalostna jim majka! — še vedno po starej navadi tuje proso branijo, svoje pa vrabcem puščajo'ali ga celo sami z nogami teptajo, marveč da čuti, dasi tudi že toliko sto in sto let od ohole nemškutarije obdelovana, še dan danes, da je slovenska glava slovenskega naroda; ona spozna, da mora, kakor je že geografično, — postati tudi duševno, politično središče in narodno ognjišče cele Slovenije. To je Ljubljana pokazala — da molčim od 1. 1848 in 49 — jasno 1. 1861, ko si je bila skoro enoglasno ne kacega
— 130 —
Slovence vse, da, za celo Avstrijo! Božja pomoč!! — 14. t. m. ob 3'/2 popoldne so napravili naši slovenski bogoslovci kaj sijajno besedo na čest slovenskima apostoloma Cirilu in Metodu. 13. popred je bila cerkvena, 14. pa bolj posvetna svečanost. Govorilo, pelo in igralo se je vse po slovensko in vse tako izverstno, da so bili vsi poslušalci serčuo veseli in zadovoljni. Med pričur jočo gospodo smo videli tudi premilostl. kneza in škofa našega, več stolnih korarjev, in vse slovenske rodoljube iz Celovca in njegovo okolice. Kaj več povemo prihodnjič. -Komaj je minul mesec, kar so roparja in morivca obesili in že spet je bil nek posestnik: iz Medgorske fare, ki jo nekega Slovaka, ki po svetu hodijo piskre vezat, zavratno ubil, pri obravnavi 13. t. m. k smerti na vislicah obsojen. Razun tega jih je še več zapertih, ki so umorstva obdolženi in bodo menda tudi k smerti obsojeni. Strašno pa žalostno. — Že je „Slovenec" omenil, da sta bila dva prosta kmeta iz Sel zavoljo servitufcnih zadev pri svitlem cesarju. Bil je eden izmed n ju 14. t. m. pri nas v Celovcu in nam pravil, kako se jima je pri zasliševanju ali avdienciji godilo. Ni mogel prehvaliti, kako prijazno in ljuboznjivo ju je vse sprejemalo od cesarja do poslednjega gospoda. Tako se gg. uradniki po naših deželah ne obnašajo; tu je vse le bolj nekako napeto in sirovo! Presvitli cesar so jima prav po očetovsko obljubili storiti in pomagati, kolikor se bode le dalo. Da bi ti ubogi ljudje v Selah, ki samo le od gore žive, tudi našli potrebne pomočil Ako jim pri tej reči spodleti, morajo pobrati s svojimi družinami šila in kopita in iti po svetu s trebuhom za kruhom.
V Ljubljani 12. marca. A. B. (Dnevnik; nove volitve; rojaki stanovitnost.) Obljubil sem obširnejše govoriti o dnevniku, ali situacija je postala taka, da je težko o tem tako važnem predmetu obširno govoriti zdaj, ko imamo pred seboj še bolj važno stvar, ki zahteva vso našo pozornost in delavnost. Da bi človek krvave solzo točil ravno zdaj po dnevniku, kterega nam je treba kakor slepemu pogleda, kdo bi še
nemškega Tappcinerja ko Maribor, nego narodnjaka Ambroža za svojega mestnega župana izvolila v nadi, da je ta mož skala ki se ne bo nikdar od pravega pota zmajala. Še bolje je to pokazala in vesoljnemu narodu našemu se prikupila, ko jo na Ambroževo mesto genijaluega prvaka našega mladega dr. Kosto postavila. In tej namembi svojej je Ljubljana vseskozi zvesta ostala, kakor nam svedočijo volitve v kupčijsko zbornico in toliko družili prigodeb, v kterih ni samo ena stranka v mestu, ampak razun peščice nemških birokratov tako rekoč cela Ljubljana vsemu svetu na znanje dala, da se ona kratkomalp ne sramuje svoje zavoljo dqzdajnih neugodnih okolnosti od ošabne nemškutarije potrte in v prah potlačene slovenske narodnosti, marveč da sc z vsemi postavnimi pripomočki živo potezati hoče, da bi starodavna krivica nehala, da bi Avstrija, ktere poklic je vsem svojim narodom mogočna obramba biti, tudi vedno zvestim Slovencem skrbna, ljubeznjiva in pravična mati postala in no pripustila, da bi jih po starej navadi še dalje tujci ali taki domači odpadniki strahovali, ki so še sbibši od tujcev. Posebno lepo je pa Ljubljana svojo barvo razodela, ko je v deželni zbor namesto nasvetovanih nemških kandidatov s toliko ogromno večino same naše slovenske veljake za svoje zastopnike si izvolila. Res lepe, neizrečeno lepe bile so slavne naše zmage pri zadnjih volitvah v kmečkih občinah povsod na Kranjskem, slov. Stajar-skem in Goriškem, še lepše in slavneje so bile na Kranjskem zmage pri volitvah v trgih in v mestih tako-, da niso zastonj nasprotniki naši tako kislih in dolgih obrazov delali; ali Slovenci! žalostna nam majka —
zdaj tega ne previdel, — ali nimamo ga! Nove volitve za deželni zbor so nam zopet pred durmi! Kako bodo izpadle? Napenjati moramo vse žile, da se vredne skažemo prvo zmage, kajti ministerstvo Beustovo bode delalo z vso silo proti nam! Bog ne daj, da bi se skazali zdaj omahljive ali nestanovitne, ko nam gre za vse! Iste prazne fraze od nepostavne opozicije naj ne strašijo nikogar, naša opozicija je lojalna, postavna, nihče nam ne sme podtikati krivih misel! Kranjska dežela utrjena je v zvestobi v najnevarnejših časih, tudi zdaj blaga srca prvih njenih sinov, razpuščenih naših deželnih poslancev, gorko bijejo za blagor Avstrije. Da se niso vjemali z načeli1 ministerstva Beusta, to vendar ni nepostavno, ali Bog ve kaj druzega še? Dragi rojaki, zdaj gre za to, da pokažemo, da so naši bivši poslanci še vedno možje našega zaupanja, da pokažemo na popolnoma postavnej poti, da v kratkem času enega meseca mi nikakor nismo spremenili svojega mnenja, ako-ravno se je spremenilo ministerstvo! Poglejmo na vrle Cehe in Moravce, ki krepko stoje pri svojem pravu! Ako se ne držimo, padli bodemo, in ta pad bode pad v novo šestletno nemško sužnost! Kako bi ravnali pro-tivniki z nami, ako bi mi zdaj padli po tako sjavnej zmagi — tega ne smemo si misliti! Zatorej predragi rojaki, stojmo krepko za naše bivše poslance, oni so možje, ki imajo gotovo vsaj toliko ljubezni do države in njenega blagra, ko vsak njenih nasprotnikov, zraven tega pa imajo srce za našo ožo domovino, za deželo kranjsko, v kteri živimo. Brez strtliu, z najboljšo vestjo zakličemo tedaj:	Enoglasno volimo zopet naše
stare poslance! Oni So skušeni možje, ne bodejo nas peljali na kriva pota! Rojaki, stanovitni ostanimo, častno se skazimo zopet pred vsem svetom! Bog pomozi!
Od Save blizo Ljubljane. Razpuščenje kranjskega deželnega zbora nas ni ravno posebno osupnilo, toliko bolj so pa nemškutarji čez to neizmernega veselja pijani bili-Ako sta le dva tistih ljubeznjivih, mnogokrat popisanih možiceljnov po ljubljanskih ulicah
ako bi tudi bela Ljubljana naš up in naša nada — ne bila v naše narodno kolo stopila; kajti brez nje bi ostal naš tužni narod vkljub vsem drugim slavnim zmagam vendar le telo brez glave. Slava torej, stokrat slava na-šej Ljubljani, ki si je namesto nasvetovanih nemških kandidatov same narodnjake za svoje zastopnike izbrala in med njimi celo našega slavnega prvaka dr. Tomana. I)at bela Ljubljana! zaslužila si, da se Ti vsak verni sinko domovino do tal prikloni! S tem slavnim činom si gnjezdo neslanih nemškutarjev, ki bi radi vselej zvestim Slovencem do sodnjega dne pravice kratili, najbolje poparila; s tem slavnim činom si si srce vsa-cega poštenega Slovenca pridobila. Pokazala si, vrla Ljubljana! pri tej priliki jasno i« glasno, ne samo, da čutiš vkljub tolikemu ponemčevanju še vedno slovensko krvco v svojih žilah, ampak tudi, da Ti še vedno junaško slovensko srce v prsih bije resno zahtevajoče, naj že enkrat starodavna krivica, ki se tužnim nam Slovencem v njih last-nej domačej deželi godi, mine in blažen* pravica na njeno mesto nastopi. — In te slavnoznane, stare, ljubeznjive prijateljice belo Ljubljane — cela štiri dolga leta ne videti, vedno slišati in prebirati od sokolskih shodov in drugih slavnih veselic in besed, ktere rodoljubi ljubljanski v čitalnici) gledišču itd. napravljajo, pa nikdar ni ene no videti; razprave deželnega zbora leto z* letom s toliko zvedavostjo prebirati, dežel' nega zbora samega pa nikdar ne videti, 1° so za rodoljubno srce muko nesnosne, liter® samo tisti zapopade, kteremu seje taka g°' dila, ko meni siromaku, samo njemu bj utegnil dopovedati, s kako veselimi občutki sem se belej Ljubljani bližal. (Dalje pride).
— 131 —
šetala in kramljala, slišal si lahko, kolikšne radosti polna da sta. Na Dolenskem, v Novem mestu, tam pa celo pamet zgubljajo, ako se jim do sedaj še to ni primerilo; vriskajo in kolobarijo od samega veselja, — da je nemškutarija začasno — mazilo dobila. V politično izobraženih krogih naše dežele se sicer malokdo zmeni za tako protivno berklarijo, tembolj pa se pazi na skrivno delovanje nemškutarske stranke zoper narodne volitve, in zapazilo se je že marsikaj, kar bi ne utegnilo nam hasniti. Centralni volilni odbor se ne bode več ustanovil, kajti preveč se je zadnjič blamiral, in tudi dr. Supan je neki odstopil od daljnega kandi-daštva; tedaj se je postavil na čelo protiv-stva Dežman sam. Pri njem, na njegovem domu, so zbirajo možaki njegove „sorte11 in pomenkujejo se, kako bi narodno pravice tlačili, kako bi narodnemu razvitku kljubovali. Tudi vlada ne drži križem rok, ampak na vso sapo dela. Koj po raspuščenju zbora, še isto uro, peljal se jo c. k. namestnik k vladiku, in predvčeranjim 7. t. m. -obiskal je zopet vladika g. namestnika. Šepetajo si na uho, da druga vizita trajala je čez 2 uri. Naši vrli duhovniki borijo se v vrstah naroda našega za vero očetov in za blagor naroda, — to se ve da ni prav po všeči vsakemu, tedaj —. Čudili smo se , da so volitve za novi deželni zbor ena za drugo razpisane! Logiko je temu čisto lahko pristaviti: kdor pri volitvah na deželi pade, ne more v mestih voljan biti, ker se izid volitve ne bode o pravem času zvedel. Zbiralci na deželi ne smejo več volilnih mož pri srenj-skem predstojniku voliti, ampak morajo v ta namen v pisarnico1 kantonske gosposke dohajati. Tudi to se nam čudno zdi. Do nddaljenih političnih gosposk potovati, mer-zilo se bo marsikomu, tedaj jih menj skupaj pride, kot navadno; na to malo peščico znajo vladni uradniki več upljiva imeti itd. To so vse reči, ktere nam ukazujejo neutrudljivo delati, da čast in prihodnost naroda gotovo rešimo. — Vladnim uradnikom se že sedaj ukazuje, da ne samo bojo morali voliti, ampak voliti ne smejo drugega kot vladne kandidate., Še celo vladni reškript se jim obeta, po kterem bojo na pozitivno pokorščino navezani. Povsod se plaši in straši že sedaj; kaj mislijo še naprej storiti, Bog zna! Naj pomaga kar si bodi! Neka znana ljubljanska osoba, ktera je nekaj časa sem Potihnila, zopet rogovili, in je neki desna roka naše vlade. Pomislite, še celo maškarado, ktero je namenil napraviti južni sokol udom čitalnice, hoteli so zabraniti —- po kterem §. ? ? Kaj nas vse še čaka, ako pri volitvah pademo?! Tužna majka Slava 1 Zatorej stanovitnost in še enkrat stanovitnost!
iz Postojne. (Nova volitev.) Vsled cesarskega patenta od 1. marca je deželni zbor kranjski razpuščen in nove volitve so razpisane. Tedaj bomo imeli zopet priložnost pokazati, kteri možaki imajo zaupanje naše in večine naroda kranjske de-! žele. Brez dvoma bodo volivci postonj-skega, ložkega, bistriškega, senože-škega in planinskega okraja^ svoje tri 1 Poprejšne poslance, namreč gg. br. Šlojsnika, dr. Kosta in Korena volili. Rodoljubje, zmožnost, pravičnost in vsestranska omika ‘ teh gospodov nam jo porok, da nam srečno Izidejo tudi te volitve, ako ravno se namena °d nasprotne strani na vso sapo agitirati in 3 glasove volivcev kakor vrabce loviti. Kaj bojo volivci Vrhniškega trga tobart storili, ” | Bam ni prav znano; ali bojo zopet trmasto !’ stali za kakšnega odpadnika naroda, ali bojo e s svojimi sosednimi Ložani in Postonjčani * potegnili. V tem oziru povemo vrhniškim volivcem in rodoljubom nektere besede, naj 0 jih sami nepristransko in dobro premislijo e bi presodijo. Ljubi Vrhničani! resnega preu-r. darka je vredno, da si razjasnite, kdo za-j! »luži Vaše popolno zaupanje; ali morda tisti, lJ ki je sicer domačin, pozna nekoliko Vaše reye in težave, in nosi z Vami vred težko
breme davkov; pri tem pa ima le majhne majhne dušne zmožnosti, sila malo postave pozna, mrzlo srce nosi za svojo domovino, nima ljubezni do svojega naroda in maternega jezika; ne pozna političnih razmer in državopravnih zadev, — na kratko v navadnem življenju poštena duša, a brez potrebne sposobnosti za pravega deželnega poslanca? Ali da tisti, ki sicer po rodu morebiti ni Slovenec, živi pa mnogo let med slovenskim narodom; pozna kot bivši cesarski namestnik kranjsko deželo, vaše reve, težave in nadloge bolj ko vsak domačin, in to praktično iz lastnega prepričanja in teoretično iz mnogovrstnih uradniških sporočil in pritožeb. Poleg tega ima pa bistro glavo, je visoko učen in na vse strani omikan; ima srce polno ljubezni do slovenskega naroda in njegovih svetih pravic, kar je že kot cesarski namestnik, še bolj pa kot deželni poslanec pri vsaki priliki pokazal; z eno besedo: mož, ki ima na vse strani potrebne zmožnosti in vse sposobnosti deželnega poslanca, in kteremu leži blagor naše mile domovine, blagor in sreča cele Avstrije zelo na srcu? Tedaj ljubi politični bratje vrhniškega trga! ali ne bote raji drugega kakor prvega si izbrali za deželnega poslanca in tako z nami in vrlimi Ložani za gosp. barona Šlojsnika glasovali? Ravno ta gospod ima vse gori omenjene prednosti: on jo marljiv delavec v deželnih odborih; on ve in zna o pravem času in na pravem mestu svojo tehtno besedo za blagor in korist svojih volilcev povzdigniti, iu zamore vsak čas svoji težki nalogi zadostovati. — Da je res temu tako, ljubi Vrhničani! se lahko sami iz štenogra-fičnih sporočil deželnega zbora prepričate; in gospod Obreza sam mora to potrditi, ako hoče pravično soditi. Vsled tega, se nadjarno, da boste, ljubi volilci vrhniškega trga, nam in Ložanom roke podali in z nami glasovali za gosp. b. Šlojsnika.
Nam in Varu je dobro znano, da je vsem slovenskim rodoljubom na eni, edini, mogočni Avstriji ležeče in da se ohrani prestol našo presvitle cesarske rodovine. Tudi smo prepričani, da ste v deželnih zadevah z nami enačili misli, da Vi z nami vred želite, našemu zanemarjenemu narodu na višo stopinjo omike in blagostanja pomagati. Vsi želimo skeleče rane Avstrije in sosebno naše milo domovine zaceliti, nam pretežko breme davkov, pod kterim vsem avstrijanskim narodom pogin preti, vsaj nekoliko polajšati. Zlasti mi Notranjci težo visokih davkov toliko bolj kakor Vi občutimo, kolikor imamo slabeja pesestva; in ravno za tega del smo primorani, tako deželne poslance si izbrati, da visoki vladi temeljito dokažejo, da ni na dalje več mogoče tako visokih davkov od-rujtovati, ako slavna vlada noče splošnega uboštva med narodom. Tedaj ljubi bratje Vrhenčaui! kaj Vas vleče od nas! Kaj Vam brani se z nami in Ložani zediniti? Ali ne veste, da, kar Vas peče, to tudi nas ne hladi?
Pokazali pa bomo tudi s to volitvijo, da nismo niti sovražniki nemškega naroda niti njegovega jezika, ampak večni sovražniki nasprotnikov narodnih naših pravic. — Nam je enako, ali je naš zastopnik v deželnem zboru Nemec, Mažar, Lah ali Slovenec; to pa nam ni in ne more biti enako, ali naš poslanec našo svete pravice zagovarja, ali pa celo zatira in zaničuje! Tudi to nam ni in ne more biti enako, ali naš zastopnik v deželnem zboru sedi, molči in le plačilo jemlje; kajti plačilo, kterega poslanci dobivajo, teče iz žuljev ubogega naroda, tedaj slovenski narod jih plačuje za to, da bi se v deželnem zboru za njega in njegove pravice potegovali in jih branili, za občni blagor skrbeli in neutrudljivo delali. Oe pa poslanec svojega prevzetega posla zmožen ni, kako more on svojo težko nalogo opravljati? Kako more on svoje prejeto plačilo pred svojimi volilci opravičiti, ker ga zaslužil ni? Kako more poslanec nad svojim opravilom veselje imeti, ker sam
previdi, da on njegove imenitne naloge zmožen ni? Vzemite tedaj vse to v prevdarek dragi bratje vrhniškega trga!
Naj bo vsakemu kandidatu priporočeno, kdor se za deželno poslanstvo poganja, da položi svojo desno roko na prsi in vestno srce popraša, ali je v resnici on za ta imenitni pa težki poklic ali ne; in če mu vest očita, da se zna v prevzetem poslanstvu spotikati, naj raji odstopi, naj ne napravlja zmešnjav med volilci, da bode volitev tem bolj sijajna in zmaga bolj slavna!
Namen toga sestavka pa ni koga žaliti ali izreči, da v našem volilnem okraju ni drugega sposobnega možaka ’za deželni zbor kakor so naši poprejšni trije gospodje. Dobro vemo, da se še nahaja drugih izverstnih in sposobnih gospodov. Pa kaj hočemo drugih iskati, ker jih že imamo, da boljših dobiti ne moremo? Tedaj zedinimo se, da bomo za ložko mesto, vrhniški in postonjski trg gosp. barona Šlojsnika, za občine postouj-skega volilnega okraja pa gg. dr. Kosta in Korena enoglasno volili. Bog daj srečo!
. . . r . . .
Gorica. »-* („Domovina11 pa „Wo-chenblattl.“) Kar se odloži, se ne opusti, pravj stara prišlo vica. Ker je bilo treba popraševati o marsikteri nerazumljivi stvari „Domovinine“ obrambe, zakasnil se je ob-širniši moj odgovor za par dni. -io bi mene bila italijanska omik^ tako oblizala kot g. nasprotnika,ravnalbkšeprinjegovej „obrambi11 po laškem pravilu: A tal ppzzo tal secchia.
Njegova „obramba11 kaže'vso blagost njegovega milega serca. Na dolgo, in široko se zagovarja, češ, njegovi bravci bodo stvai', za ktero se tu poganjamo, prezerli in med praznimi besedami še to prezerli, kar jo sam očitno priznal. Mislim, da, ko bi se bil on posvetoval s svojo pametjo, bi gotovo „obrambe11 spisal ne bil; obramba njegova je derzen vojašk coup do main, kjer se junak ne ravna po svojej presodnosti in previdnosti, ampak le po svoji slepi serčnosti. Jaz pa tega ne delam, — ne lovim bliščečih besed, temuč sc koj lotim reči same.
Vedite najpopred, da cela Vaša obramba moje osebe nikakor ne pika, deloma mi je celo nerazumljiva. Vedite dalje, da jaz nimam nikakoršnih špijonov in podpihačev, tudi mi tujih oglarjev treba ni, kajti svojo kovačijo zakladam z ogljem lastnih kopišč. Kar se pa Slovenci tu pa tam pogovarjajo, to ni ne Vaša ne moja lastnina; iz tega občnega vira vsak lahko pozajema, kdorpo-zajemati zna. Jaz pa sem tudi pripravljen svoje dopise zastopati. Le »-> je moja, in to, kar pod pušico stoji, zmiraj lahko zagovarjam. Vsi drugi znamki niso moji, tudi podvojena pušica ne; tedaj ni treba meriti ne na tega ne na unega, — pušičarja pa nikoli spoznali ne bote. Nobeden ga nikoli ne bode spoznal, ako vredništvo „Slovenčevo" molči kot riba v vodi. Gerda ostudnost, ki, kot sem v čitavnici po nekterih zabavljivih besedah posnel, očitno oponaša nekterim gospodom, da iz vrednikove sklede jedo. Prav iz serca Vam privoščim to sprelepo italijansko omiko, kajti slovenska spoštenost se s takimi rečmi nikoli bahala ne bo.
„Domovinin11 vrednik sam očitno priznava, da njegov list nima pomenljive lise. Sam tudi priznava, da je nekoliko programov goričkega nemškega tednika razposlal. Prašam Vas, ali so rečeni sestavki s »-> zaznamovani kje kaj več trdili? Ali niso moji izrazi, ki sem jih rabil Vam nasproti, jako pohlevni ? Preberite še enkrat dotične sestavke. Kako se morete tako razjeziti nad pohlevnimi besedami, ktorih resnico v tistem hipu sami očitno priznate! Besed „izdajavec", „odpadnik11, „renegat11 in drugih enakih pohvalnih izrazov, ki v Vašem na vse strani opiljenem listu semtertje plešejo kot svitle vešče po močvirji, pa jaz, kot sami priznate, nikjer rabil nisem; tudi jih nobena spoštena duša iz dotičnih sestavkov povzeti
ne more. Ako si jih Vaša razbeljena domišljija sama sebi podtika, kaj je to meni mar!	(Konec pride.)
Trojedina kraljevina
Iz Zagreba. —r. (Naše stanje; volitve na Kranjskem.) Svet pravi, da je značaj naše politične situacije neka negotovost, ker še zmiraj ne vemo, kam da spadamo. To pa ni res! Mi imamo dva nasprotnika, ki nam obadva gresta na kost in kožo. Eden teh nasprotnikov je centralizem na Dunaji; proti temu držimo ščit, na kterem je napisana naša „magna charta“: pragmatiška sankcija; — drugi naš nasprotnik je pa v Pešti, in proti temu držimo v drugi roči spet ščit, na kterem je napisana druga naša „magna charta", namreč članek 42. našega zbora od leta 1861. Naša politična situacija je po tem takem tako jasna, da ne more biti bolj. Ne da se sicer tajiti, da nas z mastnimi besedami, ki pridejo iz sladkih ust, vabijo in vabljikajo v Pesto, pa ne pojdemo, kakor tudi na Dunaj nismo šli. Pravijo, da spadamo pod ogersko krono. Pa tudi to ni. ravno tako resnično kakor ptuji svet, ki naših zadev ne pozna, misli, če smo kdaj bili pod ogersko krono šteti, godilo se je to brez našega privoljenja, in ogerska krona bila je vsegdar za nas železna kapa. Mi smo imeli nekdaj svojo posebno Zvonimirovo krono, ki se je pa Bog ve kam zgubila; to pa nič ne de, — pojem je vendar ostal. Iz vsega se vidi, da ima trojedna kraljevina nek čist poseben položaj v našem cesarstvu; od nje se more v resnici reči, da je neka posebna politična individualiteta. Iz tega zelo pogodncga političnega stanja trojedne kraljevine morejo Slovenci za - se politični kapital stvariti, in iz njega inarsiktero korist vleči. Nas tukaj razpust kranjskega deželnega zbora ni ravno neugodno dirnil, ker vidimo v njem solidarnost Jugo- in Severo-slovanov še bolj utrjeno. Tudi pričakujemo dober vspeh novih volitev, ker smu prepričani, da bodo izbiralci tako pametni in bolj verjeli domačim ljudem, kakor pa tistim, ki so prišli Bog ve odkod v deželo! Kranjski Slovenci! ne očrnite si obraza pred svetom! Volite si enoglasno poprejšne svoje poslance!
Na Reci 20. febr. Karlovški „Putnik“, ki ga tu z nova vsem slov. rojakom, ki hrvaški jezik umejo, srčno priporočamo, piše o reških demonstracijah tako le: „Ni hujšega na svetu, nego kedar ljudje kruha pijani začno noreti, a najhujši je to za nesrečno domovino, ki v svojem krilu s svojim blagostanjem hrani nehvaležne odpadnike — sinove in izdajalce svoje. Veli se, da Bog vse vidi, pa ako je pravičen, moral bi vzdrmati ovi nesrečni reški zaliv jadranskega morja ter z valovi poplaviti in potopiti ves tamošnji izrod, ki nam gnjusi in strupi junaško hrvaško zemljico, ki nas pred vsem izobraženim svetom tako grdo sramoti. Culi ste že, kako je tukaj vse po konci, odkar se je ogrsko ministerstvo imenovalo; tu so vam demonštracije za demonstracijami, tu so ru-deče-belo-zelene tkanine izložer.e po štacu-nah, tu trobojnice, tu razsvitljenje mesta, ravno kakor da bi se bila že tako norčavim ljudem popolnoma pamet zmešala! Ali je to lepo in pristojno, da se na hrvaški zemlji, na hrvaški Reci take demonstracije in neumnosti gode? Ali je to pošteno, da se ljudje, ki se imajo edino le Hrvatom zahvaliti za to, da so, kar so, da se ti ljudje tako zlobno, vesele onečastenja hrvaškega imena? Ali ni to sramotno! Kaj pa vendar hočejo Rečani biti? „Ungheresi11, Italijani, vse, — samo Hrvatje ne! Da bi jih, pa bi jih le! Ali mar ne sprevidijo, da po takem niso to ne drugo, ker ne znajo nobenega jezika, a „narod
— 132 —
brez jezika in narodnosti je telo brez kosti", tedaj nikakoršen narod! Ko bi bili sem samo pogledati mogli, da bi bili videli, kako je bilo mesto sijajno razsvitljeno, kakor da bi bila Reka sama povzdignjena za nebeško kraljestvo! Posebno žalostno je pa tudi to, da sta med drugimi madjaroni tudi dva hrvaška zastopnika svoja okna razsvetlila — na sramoto hrvaške domovine! Razun tega se je poslala posebna čestitka (ne vemo pa, v kterem jeziku?) v Pošto in odbor peštanskega meščanstva je odposlal svojim bratom nekak odgovor v kterem se omenja „edina ogrska luka (! ?), madjarska (?!) Reka itd. Da bi, pač Rečane kmalo pamet srečala! (Nadjamo se, da so se med tem časom že vendar enmalo ohladili in spametovali. Sicer pa mislimo, da tem ljudem ni toliko mar za „Ungherese" in njihov jezik, ampak le za vse kaj druzega, da bi mogli potem po svoji spačeni volji laškutariti, kar bi se dalo! Vredn.)
---C'4.00»4>- —
Ptuj e dežele.
Italija. Nove volitve so se po volji in želji vlade (Ricasoli) končale.
Prusija. V zvezinem parlamentu je zdaj posvetovanje o novi zvezini ustavi. Bržkone bo nasvetovana sprejeta. Od Poljakov se govori, da mislijo protest vložiti in potem zbornico zapustiti.
Rusija. Od vseh krajev se pripoveduje, kako da se Rus na vojsko pripravlja in vojščaki v orožju vadijo zlasti na Poljskem in v bližnjih pokrajinah. — Spet je tudi počil glas, da se napravi neko jugoslovansko cesarstvo — in to menda je ministra Beusta tako prestrašilo, da misli vojaško kardelo ob Savi postaviti. Da bi je tako ne naletel, kakor njegov sprednik žalostnega spomina o krimski vojski! — Turški kristjani so vsi
za vojsko zoper Turke.
Angleška. Fenijanci še vedno ne dajo miru, zato ker jih neki Amerikanci zoper Angleže podpihujejo, da bi tako Rusu v izhodu kacih zaprek ne stavili.
Razne novice.
*** Iz Ljubljane: Z neko posebno glorijo omenja „Laibacberca", da je postavljen naš rojak d. Jož. Iiušič, sedanji vodja c. k. pošte v Pulju, za vodja e. k. pošte v Aleksandriji. „Nov dokaz, da Kranjci, ki ne obtičijo na domači glebi in si pridobijo po znanji jezikov zmožnosti za napredovanje, tudi isto najdejo11, pravi patetično „Laibacherca“. Ali si hotla morebiti dokazati s tem, preljuba tetka, da je sila potrebno za vsacega Kranjca, da se najprvo nauči nemški, sicer pa naj ostane neveden, kolikor hoče? Skoraj se nam zdi, da si se zopet vsedla!
Spominek dr. Knobleliarja dogotovila sta domača umetnika g. T o m a n, kamnosek in g. Z a-j e c, podobar. Ta spominek se bode vzidal v steno farne cerkve v Škocijauu. Na njem je napis, ki popisuje na kratko delavnost slovenskega misijonarja.
*** V dekliških šolali ljubljanskih gg. uršulina-ric se je podučevalo s prav lepim vspehom v preteklem šolskem polletji 1.0S0 deklic („Danica11).
*** (Seja m a t i č i n e g a odbora). V četrtek 7. t. m. imel je odbor matice slovenske 6. sejo, o kterej obširno sporočam prihodnjič.
*	Največa bulija na svetu, z imenom „Great; Eastcrn11, ima toliko prostora, da more 3000 ljudi nanjo in 2000 naenkrat obedovati, izmed teh 500 samo v eni sobi. Kdaj se je popravljala, kar je veljalo 100.000 il šterlingov.
*	Znani angleški potnik dr. Liwingston jebil nedavno v srednji Afriki umorjen.
*	Viteški admiral Tegethofje v Ameriki povsod sijajno sprejeman. Misli se neki še le na pomlad domu vrniti.
*	V mestu „Kronan11 na Radenskem je oni dan umrla 124 let stara beračica, ki je že neki od 1.1755 beračila.
*	Dunajski „Figaro11 šaljivo piše v nekem svojem listu tako le: „Angleži pravijo: Mi smo svobodni; Francozi: Mi smo bili svobodni; Nemci pa Avstri-
jani: Mi mi radi bili svobodni; Italijani: Ali smo svobodni? Španci in Turki: Mine smemo svobodni biti; Rusi pa: Mi nočemo svobodni biti".
*	V Parizu nabirajo podpise za prošnjo, naj bi se samoživcem (Ilagestolzen) poseben davek naložil. Pravijo, da se ženske kaj zelo podpisujejo, čemur se pač ni čuditi, ker je zlasti v Parizu dosti tacih, ki nerade „plohe11 vlečejo!
*	Vsi nasprotni časniki, zlasti pa koroški in štajerski („Tagesp11. in „Telegraf11) udrihajo zdaj pridno m kar se da po kranjskih Slovencih, i očitaje jim, da njih poprejšnji poslanci niso 1 bili pravi poslanci in tudi več niso za to, ker njih večina nič ne ve o politiki in narodnem gospodarstvu, o svobodnih napravah in pravem napredku, ampak se lc za narodnost in jezik poganja itd. — Mi smo tem žalostnim vitezom in nepoklicanim svetovalcem že večkrat rekli, da naj nas pustč pri miru, ker bomo prav lahko brez njih izhajali. Slovenci, tudi mi jih pustimo pri pokoju, — bodb že nehali lajati, ko jim vso pomoč odtegnemo. Proba-tum est!
*	Njih Veličanstvo je milostljivo dovolilo, da se ustanovi „dramatično društvo" v Ljubljani. Slava!
*	G. dr. Andrej Vojska je za državnega prav-dnika v Novem mestu izvoljen. Slava vrlemu rodoljubu !
*	Nadškof Lonovič je oni dan umrl. Nastopil je še le pred nekaj meseci nadškofijski sedež v Kaloši.
*	Trojedna kraljevina je zgubila enega svojih najvrliših sinov in zagovornikov. Baron Kušlan, hrvaški poslanec in član kraljevinske deputacije, bivši podpredsednik na zboru 1861 in veliki bilježnik županije zagrebške itd., umrl je po dolzem bolehanju 12. t. m. Večni mu spomin!
*	Ministerstvo kupčijstva je potrdilo g. V. 0. Zupana za prvosednika, g. J. Ho raka pa za pod-prvosedmka ljubi.}, kupčijske zbornice.
*	Čitalnica ljubljanska bode imela 24. marca, in 7. aprila besedo.
*	Sokolski shodi so od 16. t. m. naprej vsako saboto v Virantovih sobanah, h kterim vabi uljudno odbor vse ude in prijatle Sokola.
*	Zavolj izpeljave nove vojaške naredbe so dobile županije v trojedni kraljevini cesarske komisarje, zato ker domači uradniki niso hot.li in mogli tega storiti. Tudi sta že od službe djana 2 velika župana namreč šenkriški g. Farkaš - Vukotinovi č iu rerovitiški (oseški) g. Delimanič.
*	Cesar je 12. t. m. v Pesto prišel.
--—
Družba sv. Moliora.
Jeli so denarji dohajati za družbo sv. Mohora za 1. 1867. Kakor lani bode „Slovenec" tudi letos naznanjal vse pošiljatve, v kterib je družbin odbor sprejel lctnino vsaj od pot družnikov. — Plačali so za leto 1867:
Dekanija Leskovec, Tcrnovo, Kamnik, Šmartno pri Litiji, Šmarija, Trebno, Novomesto, fara Železniki, Planina, Unec, Vinica, Metlika, Semič, Stopiče, Podkraj, Podlipa, Zagor, Boh. Bela, Ribnica, Kor. Bela, Kranjska gora, Vodice. — Kotmaraves, Ruda, dele. Celovec, Št. .Tanž, Grabštanj, Medgorje, Sele, dele. spodnja Zilja. —- Slatinska nadžupnija, Gornja Polskava, elek. Šmarje, št. Mihel pri Šošt., sv. Juri, na Pesn., dek. Nova cerkev, dele. Maribor, Ormož, Središče, dek. Braslovče, št. Miklavž, dek. Celje* Griže, Trebovlje, — Dek. Ospo, Divača, Mune, dele. Jelšane, sv. Ivan pri Trstu, Reka; — Cmurek, Gradec
Loterij a.
13. marca:
Gradec: 19 82 73 21 10.
Prihodnje srečkanje je 23. marca 1867.
Dunajska borsa 14. marca 1867.
5% metalike..................................59.25
5% nacijonal................................. 69 50
1860 derž. posoj...............................84.70
Bankine akcije............................... 722.—'
Kreditne......................................179.60
London........................................129.50
Novi zlati......................................6.11
Srebro........................................126.75
Dunajska borsa 13. marca:
Cesarski cekini......................... 6.05 6.06
Krone.....................................—.---------'
Napoleondorji (20 frankov) . . .	10.26'A 10.27 ‘A
Suvrendorji...............................—.------
Ruski imperijali..............., . . 10.50 10.55
Zavezni tolarji.........................1.88'/,	1.89'A
Srebro (ažijo) ......................... 125.75	126-2»
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. B«rtschinger.