ROK ARIH, TELEMAHOVA ISKANJA IN DRUGI KROKIJI Vezi med starejšim in mlajšim rodom, med generacijami, pa četudi gre za krvne vezi, se slej ko prej končajo s kompromisom; v sprejemanju danega, v rahlanju konfliktnega razmerja. Rok Arih si je v svojih Telemahovih iskanjih in drugih krokijih zastavil ta horizont kot trdnejšo povezavo med sicer samostojnimi kratkimi teksti; in ta celoto dviga nad nevarne čeri (malo)me-ščanskih tem in sprotnih paberkovanj, ki zaustavljajo polet, zaradi svoje krh- (* Rok Arih, Telemahova iskanja in drugi krokiji, Založba Obzorja Maribor 1979, opremil Drago Druškovič ml., str. 261) kosti, sleherni kompaktnosti, epskosti. Iskanja in krokiji so imaginarna dnevniška pričevanja, povezana z dialogi s sinom (Sinova pojasnila, Pismo, Taver-na, Potepanje), z vnukinjo (Vnukinja), ženo in hčerko (Brzojavka), samim sabo (Pred vigredjo); tematsko zamejena v intimne miselne povezave, navidezna nasprotja v poizkusih dojemanja in sprejemanja nekoga drugega, morda celo mimo praktične, veristične komponente, zunaj opisnosti. Le-ta je le vzpodbuda za razvoj miselnih premis, hipotez; kot da bi bilo, kot da je bilo. Arihovi krokiji so v prvem delu (Pogovori s Telemahom) družinski, vendar pa odpirajo v aktualiziranih temah opazne premike navzven; v narodnostno vprašanje, območje kulture, esta-blishmenta, študentske revolucije, turizma, politike, narkomanije, zgodovine, problemov jezika ... Avtobiografske pripovedi v Sprehodih, »dopustniško pisanje in branje, deloma navezano na snov in motive iz dni in pa okoliščin, kadar človek ne dela«, vsakovrstna srečanja, realna in fiktivna, opisna in domišljijska, geografsko locirana na »bližnjo ljubljansko okolico«, jemljejo inspirativne vzgibe v konkretnih pojavnostih (tivolska graščina, Jakopičev paviljon, Cankarjev vrh na Rožniku, Šišenski hrib, Mo-stec) in z impresionistično nadgradnjo in refleksijami aktualizirajo zgodovinsko perspektivo motiva (Nestvarni paviljon, Ivan Rožnik, Sparta, Kakor nekoč Lili), ali pa njegovo mitičnost (Pan). Kratek cikel Dečakove pomnjenje posega v otroška leta, v tiste skušnje sveta, ki so še neobremenjene z vsem in vsakršnim produktom znanja in vedenja, zgodovine in politike, zato pa ostajajo neposredne v izkustvu, opisu, kasnejši rekonstrukciji (Kolajne, Cirkus), refleksivne v razkrivanju pomena pojmov domovina (Pomnjenje na lepo našo domovino) in plantaža (Plantaž-niki). 1150 1151 Marijan Zlobec V ciklu Živalce so avtorju Roku presije, do aktualne Popularnosti, spo- Arihu v ospredju zanimanja vsakovrst- minskega Lepega jesenskega foto pos- ne živali, od domačih: mačke, psi — netka, družinskih krokijev — Hiša od- tem je namenjenih nad polovico tek- diha, Antun, Kaki, Saksofonist, in so- stov, do rib, cvrčka, goloba, vrabca, cialne sodobne teme — Bogastvo, munga in šakala. Ta cikel je v večini Arihovi krokiji, lahko bi jih sprejeli primerov krhek, brez povednih vred- kot literarno obliko sorodno črtici, so not v opisovanju medčloveških raz- aktualnejši v prvem delu, se pravi v ti- merij in odnosov do (lastne) preteklo- stih temah, ki jih opredeljuje avtobio- sti; živali mu ne dajejo kaj več kot ne- grafska skušnja — sedanja in pretekla kaj »historiatov«, epizod, pretiranih di- — v medčloveških intimnih vezeh. Tu menzij (poudarka). avtor večkrat prerašča drobno impre- Krokiji, krokiji, zadnji cikel v Tele- sijo in jo izoblikuje v angažiran zapis, mahovih iskanjih, nimajo skupnega te- tudi s poudarkom na stilnem obliko- matskega temelja; njihov razpon je ve- vanju tekstov, lik — od Prizanesljivca, polstranske im- Marijan Zlobec OPRAVIČILO V zaključnem delu POGOVORA Z METO HOČEVAR, ki je bil objavljen v SODOBNOSTI št. 8—9 letos, na straneh 869—892, so pomotoma izpadli podatki, da je Meta Hočevar prispevala scenografije tudi za naslednje uprizoritve: Svetlana Makarovič: SEN ZELENJAVNE NOČI (Slovensko mladinsko gledališče, 1978/79, režija Dušan Jovanovič), Oton Župančič: SAMOGOVORI (Drama SNG v Ljubljani ob stoletnici rojstva Otona Zupančiča, režija Dušan Mlakar) in Rudolf Golouh: KRIZA (Drama SNG Maribor, 1978/79, režija Jože Babic). Svoji sogovornici se za pomoto opravičujem! Tone Peršak