Posamezna Številka 90 fMtoJft. Stev. 196. f rnm v sredo, one 28. avgusta m Leto M mm Velja po polti: si ■a oelo lato n«pr«|,, K 80-— is en mesec „ .. „ 4.50 ie (lemillo oeloletno. „ 55--■■ ostalo Inozemstvo. „ 80 - V Ljubljani aa dom Za oelo leto naprej.. K 48-— sa en meseo „ K K V opravi prelemao nestint „ 3-50 b Sobotna Izdaja: & Za oelo leto.....K 10-. » Nemčijo oeloletno. „ 12-— sa ostalo inosemstvo. „ 15 — __Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi Itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma bo ne =s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. os In ser a ti: Enostolpna petltvrsta (SU mm široka in 3 mm visoka ali n|e prostor) sa enkrat . . . . po 50 v sa dva- ln večkrat , „ 45 „ pri večjih naročilih prlmeres popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarif. Poslano: e*- 1 Političen list za slovenski narod. Enostolpna petltvrsta K 1' Iahaja vsak dan isvzemii n«. delje in praznike, ob 3. ari pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo je v Kopitarjevi nilci št. a. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravntikega telefona št. 50. Nekaj misli o vojnem gospodarstvu. Dr. Fran O g r i n. (Konec.) III. O cenah. Naraščanje cen gre naprej ka dournik. Državna uprava se je trudila in se še trudi, zajeziti ta hudournik z najvišjimi in vodilnimi cenami. Toda uspeh je imela le pri onih predmetih, ki jih po svojih or -anih sama ali posredno ali pa ne- P' k osre no oš ki- ni) c kakor: pri moki, slad- 0171 . kavini zmesi, mesu, petroleju, svečah. Kjer pa se je moducentom pustilo prosto razpolaganje živili — primerjaj zelenjavo, kuretino, jajca — ali kjer se je upravo d o iičnih predmetov prepustilo zasebnim družbam, ki so le pod lahkim uradnim nadzorstvom, tam gredo cene nevzdržno navzger. Vzrokov temu pojavu je več: Množitev papirnatega denarja, stremljenje po bogastvu, prizadevanje, živeti boljše kot drugi, pomanjkanje vsega in s tsi 1 111 z množino papirnatega denarja zel iženo že nervozno povpraševanju po bi. ;u. Postava želodca jc močnejša kot vsa druge postave, zato ponudi oni, ki je la "en in potreben prod'.; cen tu za stvar, kr 'ikor ravno hoče. Na ia način žive bo-g -'ni po mestih šc vedno dobro, ko delavci n navadr.i meščani stradajo, ker ne morejo plačati tihotapcem z blagom dovolj visokih cen. Zakaj se n. pr. kmečki stan še vedno tako peha za denar? Zato, da dobi sredstev, da mora nakupiti obleke, črevljev in usnja. Dajte kmetovalcem to in preskrbite jim še drugih potrebnih predmetov po zmernih cenah, pa vam bo denar poplačal — jajca, kuretino, zelenjavo in drugo napol zastonj. Ni tedaj toliko kriva na visokih cenah velikanska množina državnih bankovcev, kolikor dejstvo, da draže stanovi drug drugemu svoje izdelke, Ako bi mi imeli spraviti cene agrarnih in industrijskih izdelkov ter razne plače delavcev in uradnikov v primerno razmerje ter znižali istočasno ene kakor druge, vrhutega pa še prestopnike vedno kaznovali.z hudimi zapornimi in denarnimi kaznimi in z zaplembo blaga, pa bi utegnili že med vojsko doseči drugo, zboljšano gospodarsko ravnotežje. IV. O produkciji. Kako ponosno in samozavestno se glase besede: Mi moramo produkcijo kmetijskim in industrijskim izdelkom zvišati, pa bo dobro. Ne delajmo si iluzij! Kako zvišanje produkcije kmetijskih pridelkov ie izključeno iz naslednjih vzrokov: 1. Kmetijski gospodarji so večinoma na vojski, 2. nedostaje kmetijskih delavcev vob- če, 3. pomanjkanje delavne živine in sploh Živine raste, s tem pa tudi pomanjkanje naravnega gnoja, 4. je močnih umetnih gnojil čedalje manj. Ravno tako je kako zvišanje industrijskih izdelkov nemogoče. Industrija temelji na treh pogojih: surovinah, delavnih močeh in ostalih obratnih sredstvih kakor je premog itd. Surovine, ki smo jih uvaževali pred vojsko iz ino-m zemstva,. n, pr. tekstilno blago, so pošle. Navezani smo v tem pogledu na slaba nadomestila: rastlinsko vlakno, papirnato blago. Kar se tiče surovin, morajo sploh obstojati le take industrijske panoge, za katere imamo domače surovine, n. pr. že-lezo-obrt in železc-industrija. Glede industrijskih delavcev velja pa to-le: Ako hočemo pomnožiti njih število sploh, moremo to storiti spričo splošnega pomanjkanja delavnih moči le na stroške naših armad. Temu bi se zoperstavila vojna uprava. Moremo tedaj povišati, ne produkcije industrijskih izdelkov sploh, marveč le glede posameznih industrijskih panog s tem, da vzamemo začasno delavce od ene indusfrijske vrste in jih pri delimo drugi, kakor bomo morda storili vočigled velikanskemu pomanjkanju drv za kurjavo glede kopanja premoga. S tem se pa celotni položaj ne more znatno zboljšati. Naši industriji tudi ne zadoščajo vsakokratne zaloge premoga. Vrhutega zaostajajo uspehi industrijskih delavcev za onimi v mirnih časih že radi splošno slabe prehrane, četudi se trudijo tvrdke, da oddajajo blago, ki je redko, le proti živilom oziroma za denar in živila. Kaj nam je tedaj storiti, da vzdržimo? Ako abstrahiramo vprašanje glede industrije in vzamemo v poštev le agrarne pridelke, tedaj nas reši preteče nevarnosti — doma bomo letos veliko premalo pridelali — le uvoz iz Rumunije in Ukrajine, vkoli-kor je mogoč z ozirom na tamošnje razmere in prometna sredstva in pa enotno gospodarjenje z vsemi poljskimi pridelki avstro-ogrske monarhije ali vsaj v izdatni meri povečani uvoz iz Ogrske. Avstrija in Ogrska tvorita takorekoč eno državo in se borita za iste cilje. Zakaj bi pri nas jedli črn kruh, ko peko v Zagrebu in v Budimpešti žemlje, kifeljce in kolače, zakaj bi jedli pri nas brez zabele in spoštovali pet do sedem brezmesnih dni, ko na Ogrskem plavajo v masti in imajo obilo mesa. S skupnim gospodarstvom bi se postavile tudi enotne cene. Potem ne bi bilo izgovora, to je ogrska blago, zanj ne veljajo* avstrijske maksimalne cene. Naše velike tvrdke bi ne spravljale svojih zalog na Ogrsko, da jih tam predajo veliko dražje ali pa pripeljejo nazaj kot ogrsko blago, in naši posestniki bi ne tihotapili več volov na Ogrsko-Hrvaško iz istega razloga. Toda o skupnem gospodarstvu nočejo Ogri nič slišati. Potem naj bi nam primaknili vsaj več živil. Toda tudi v tem oziru nimamo posebnega upanja. Ogri se zgovarjajo vedno na slabo letino in na to, da itak preskrbujejo armado. O&^elna ustava, In c8r, SissSt®ršs£. Fran pl. Šuklje. VI. Deželno gospodarstvo pod dr. šuster-šičem. Zelo zanimiva tvarina, a skoraj docela nemogoče jo obdelovati! Tavamo v nepro-dorni tmini, podatkov ne dobimo za presojo dejanjskega gmotnega položaja. Kajti alfa in ornega finančne politike sedanjega deželnega gospodarja obstoji v tem, da nikomur ne pusti blizu, da z neizprosno strogostjo zavrača slehernega radovedneža, kateri bi hotel nekoliko poškiliti za ono tajno zaveso, kjer se v velikih loncih in koritih krma kuha pripadnikom deželnega samodržca. V temi tavamo vsi, celo oni maloštevilni pristaši g. deželnega glavarja, kateri dandanes še vztrajajo pri hudo raz-drapani njegovi bojni zastavi. Vzemimo n. pr., da bi bil danes, ko že štejemo peto leto svetovne vojske, dovoljen kak volilni shod ter da bi kdo izmed zadnjega krdelca Šusteršičevih mirmidonov — recimo kak Drobnič ali Mihelčič — začutil potrebo, razjasniti zbranim volilcem vse dobrote vladajočega sistema. Ako-bi na takem volilnem shodu se kak zvedavi voli-lec ohrabrl! ter svojemu goloobritemu oziroma gostobradatemu poslancu stavil vprašanje: »Kako pa vendar Jurate' z deželnim vozom, koliko dohodkov imate in koliko stroškov, kako stoji z deželno imovino in koliko imate še v deželnih zakladih, zlasti v lepopitanem melioracijskem zakladu, — odgovor bi se moral glasiti: »Za Boga, kaj me nadleguješ z vprašanji, na katere se ti nihče ne more odzvati? V Ljubljano pojdi, v deželni dvorec stopi pred samega g. deželnega glavarja, morda on ugodi tvoji radovednosti, ako je slučajno pri dobri volji ter ako — sam zna, za kar povprašuješ!« Neverjetno, a vendar istinito! Slepomišimo na Kranjskem v dobi, ko se vendar povsod in splošno zahteva javnost in jasnost vsaj v gospodarskih rečeh. Zadnji deželni račun objavljen je za leto 1912, od tega časa sem zaman stikaš in poizvedavaš po uradnih podatkih, iz kojih bi se dalo presojati finančno stanje naše dežele! Brezdvomno je slično prikrivanje baš tako brezprimerno kakor nedo- pustno. Vzemimo občinskega župana, ka-teri bi hotel ravnati se po vzorcu s Kongresnega trga ter ne bi maral predlagati občinskih računov! Takega nereda nikakor ne bi hotel gledati veleslavni d želnl odbor, izvzemši seveda slučaj, da je dotični župan vnet pripadnik deželnega glavarja« Sicer bi se takoj ostro postopalo nroti nje-mu: grožnja, denarna globa, in ako vse ta ne zadosti, odstavka bi zadela zanikrnežaL kateri se ni podvizal z občinskimi računu Dr. Šusteršič je nazaduj: pač z*« nimiv anahronizem. Po svoji naravi je at>* solutist, da več celo: avtokrat. Takih osebnosti je več tudi med politiki sedanje d«« mokratske dobe, a on je avtokrat posebnega kova. V svoji nebrzdani samovlaat« nosti, v brezobzirnosti enako se poslužujoči nasilstva in kovarstva, da lc dosež* osebne svoje namere spominja mož od da« leč na tiste samodržnike po italijansklH mestih takozvanega »Quattroccnta«, ki fitf pozna veščak zgodovinar iz tedaniih mest. nih kronik in iz Macchiavella, .eveda « tem razločkom, da pri dr. Šusteršič« ne nahajamo niti sledu ne one "a živega čuta za umetnost, s kojim so sc ponašali junaki renesančne dobe. Račune po-lagati? komu odgovor dajati o0 človeška, tako zmehanizirana, tako 'imska, še kako podobnost z ono staro-'-rščansko občino, kjer je tfostjodov.al duh prostosti v vsej svoji moči, kjer so starešine samo skupno vladali in je vsak veroval po svojem notranjem navdahnjenju, kakršno je imel. Meni se zdi očividno, da je naša protestantska občina, kljub vsem pomanjkljivostim, ki so se vanjo vtihotapile vsled človeške slabosti, veliko bolj podobna onemu prvotnemu vzoru, ki ga je Kristus ustanovil —- in zato bom kljub vsemu ostal v njej. Gospodična W i 1 s o n. Izborno, gospod Deville! Ko je duhovnik govoril o ranah protestantizma, sem mislila ravno na to porimljenje katoliške Cerkve, pa nisem mogla tega tako dobro označiti, kakor ste Vi storili. Duhovnik. Mogoče se boste začudili, gospod Dc-vile, če Vam bom, namesto, da bi ugovarjal, priznal, da jc protestantska občina, posebno n. pr, občina metodistov, navidez bolj nodobna starokrščanski Cerkvi kakor današnja katoliška Cerkev; toda kaj zato, če jc podobnejša, če pa ni isto — katoliška Cerkev pa je isto kakor starokrščanska. . Hainberg. Prosim, da nam pojasnite ta paradoks. Duhovnik, Precej ga boni pojasnil in utemeljil, Rženo zrno ie veliko Dodobneišc DŠenjč-. nemu zrnu kakor pšenično zrno odrastli pšenici s težkim klasom na dolgem steblu. Steblo se i po obsegu po različnosti posameznih delov ogromno razlikuje od zrna, iz katerega je izrastlo; in vendar je isto bitje: v zrnu je bilo potencialno in se je or-ganično iž njega razvilo. Cerkev je ob apostolskem času zrno, v katerem je še vse nerazločno, v amorfnem stanju; vendar pa se v njem pojavlja sila nc le za narastek glede kolikosti, ampak tudi za organični razvoj imanentni zakon za ta razvoj, kakor v vsakem živem bitju. Iz početka se mogoče verski pouk ne razlikuje od navdušenih govorov, ki prikipevajo pod navdihom sv. Duha skozi iz vsakih ust; božja služba vsakega dne je improvizirana in med svetopisemske psalme se mešajo molitve in pesmi, ki jih narekuje trenutek. V začetkih hoče duh pokazati svojo moč in plava nad bregovi. Toda že takrat si izkušajo vode izkopati normalne strujc: že v apostolskih 1'stih vidimo početke urejene službe božje, posebno evharistijc in kako se osebna na-vdahnjenja vklepajo v stalne meje. Vidimo tudi, da apostoli sami uče in zahtevajo, da sc jim pokori vsak razum, tuintam izročajo oblast učenja določenim ljudem, nepoklicane učitelje pa karajo. Tudi duhovsko oblast dobe iz početka v vsem obsegu starešine; krščanske občine, ki pod vplivom sv. Duha pudbq WIk> nagtnfalp, 3e. niso odnošaje v. Toda precej od začetka žc vidi-, mo začetek delitve duhovi;-' u in začetke hierarhične cerkvene vlade. Žc v .Jeruzalemu podeljujejo apostoli del svoje oblasti iz svojega duha po pokladanju rok diako-nom. Podobno se pozneje škofovska oblast oddeli od navadne duhovske oblasti, in na-st. :: splošna navada, torej aoostolska, da ima v vsaki občini samo eden izmed skupk ne presbiterjev škofovsko oblast. Iz zadnjih listov sv. Pavla razvidimo, da je neka-, tciim škofom, n. pr. Timoteju, Titu, poverjena širša hierarhična oblast in nadzorstvo nad nekaterimi provincijami, ki obsegajo več občin in škofov. — Nad vsemi pa so anc stoli, ki se tudi popolnoma zavedajo svoje oblasti; med -ljimi ima po pričevanju apostolske^ 1 dejanja že od začetka Peter ta! stališče, da vidimo, kako so prvi kristjani vzeli Kristusove besede o oskrbi cerkve resno in kal se bo vsebina teh besed v bodočnosti popolnoma izvila, _ Pristaviti bi bilo še treba, da ta nekako zunanja ob'ika Cerkve kakor tudi vsebina vere narašča organično, nc po podatkih, ampak s tem, da se polagoma razvija njena notranja vsebina; vendar pa bom orcšcl to točko radi dogovora z gospodom Sieml-or !v/om in bom ostal pri razvoju Cerkve, govorili. I odbora v Medvodah in Goričanah. Kaj ja z Robežem? Spakedrala se je cela import-na zadeva. Naposled stvar s prvega po- četka ni bila povsem jasna. Da se uvažajo biki iz pddaljene Švice, proti temu pač nihče ne bo ugovarjal. Veliko vprašanj pa je, ali se sploh priporoča, od tam dobivati krave, zlasti sedaj, ko toliko sosednih dežel zajema iz švicarskih rezerv ter ko neverjetni padec naše avstrijske valute nam Avstrijcem tako silno obtežuja nakupovanje tujega blaga Ali če je že pod pa-tronanco deželnega glavarja deželni odbor po svojih zaupnikih za horendne cene pridobil si ono švicarsko plemensko živino, zakaj ste jo s svojo brezbrižnostjo, • slabo krmo in slabim ravnanjem pustih krepah v svojih hlevih? V resnih listih m od izvedenih dopisnikov vrgel se je deželnemu odboru debel očitek v Uce da stane deželo liter tega švicarskega mleka nad 100 kron in niti taka gorostasnost m dovedla dr. š u s t e r š i č a do tega, da bi prekmil svo olimpični molk ter odgovor v številkah dal razburjeni javnosti. In kaj naj porečem o deželni elektrarni na Završnici m o nameravanih centralah med Kranjem Smlednikom? Srce me bob Misel sama na sebi je bila velikopotezna ter pralno izvršena, brezdvomno bi čast pnna-iala deželi kran ski m gmotni dobiček. Ali diletantstvo dr. Lam peta, te čudne imesi iz talenta, ošabnosti in neizkušeno-B+i združeno z lahkomišljenostio dr. S u -it e r š i č a , kateri je i s t i ni t o de 1 o v deželnem odboru itak bil drage volje prepustil svojemu »finančnemu ministru«, ome-Svši se na reprezentacijo, reklamo in agi-tecijo, diletantstvo Lampetov u pomanjkanje pravnega čuta r de ž e 1 n e m glavarju spravilo je deželo Kranjsko v silno zagato in nenado-mestno izgubo. Na Završnici pnčeh eo predrzno z obratom v elek nem centrali š e predno so imeli komisijo, in sedaj tič6 do vratu v samih pravdah doli pod K r a n e m pa, kjer bi mogli vTreh stopnjah dobiti svojih 15.000 konjskih sil, — mesto da bi se, kakor sem ze leta 1912. priporočal v svoji razvpiti rdaci broniri, pogodili in pobotali s sosedom Levkam-Josefstal (gl. »Deželni zbor kranjski in deželne finance«, str. 31), nastopih so pravdno pot proti tej družbi in seda, se tožarijo z njo, edino le na korist svojega odvetnika, in to je zopet — g. dr. Su-»teršič, obenem v eni osebi deželni glavar in deželni pravni konzulent! In kaj naj rečem o »Deželnem mestu za nabavo klavne iivf ne«, tej prečudni zasnovi deželnega glavarja s prečudnim njenim imenom/! lUi-čejo jo tudi »V n o v č e v a 1 n i c o«, iz cesar je narodni hudobni dovtip napravil »Uničeval ni c o«! Pravne podlage tej dr. Šusteršičevi stvarstvi ne najdem niti v deželni ustavi niti v drus?ih deželnih zakonih ali dezelno-zborskih sklepih. V deželnem odboru je sedaj vsaj 1*4 jurista. Računam namreč g. deželne gaglavarja samega za ene- ga polnega jurista, ostalo četrtmko junsta predstavlja g. deželni odbornik d r. V 1 a d. Pegan. Poživljam v prvi vrsti to pravniško izučeno dvojico, naj mi navede zakonito določbo, glasom katere je kranjski deželni odbor bil opravičen in pooblaščen, ustanoviti tako trgovsko centralo, pod katere obratom trpi in ječi, jadikuje in preklinja zatirani naš kmet! Kupčija mora biti pač izborna. Toliko e razpenjavosti med razmerno nizkimi cenami, ki jih plačuje deželna vnovčevalnica našim živinorejcem in med dejanjskim sku-pilom, da se morajo kupičiti dobički na milijone in milijone. In zopet nobenih računov, zopet nihče ne ve, kam, v katere blagajne in v katere žepe se ponicajo in pogube ogromne te svote. Mnogoštevilni ko-misijonarji, »zaupniki« deželnega glavarja, ki še dandanes predstavljajo njegovo »rdečo gardo«, uživajo naravno marsikatere dobrote in olajšave; premnogo je zlasti med njimi vojaščine oproščenih. O njih postopanju čuješ med prebivalstvom veliko bridkih pritožb. Očitajo posameznim pri rekvizicijah pristranost, samovlastnost, kri-vičnost — in prizadeti oškodovanec nikjer ae dobi mesta, kamor bi se mogel pritožiti »roti sličnemu pritisku. In blagodejni uspehi omenjenega zavoda? Menda je bila leta 1916., ko je de-tela Kranjska, oziroma njeno »Glavno me-«to za nabavo klavne živine« za 11.000 glav goveje živine več dobavilo vojnemu erarju, nego je znašal dotični kontingent. Vse sosedne dežele so zaostale za svojimi odmerjenimi kontingenti, le naša Kranjska se je smela pobahati s tolikim presežkom. Naravno, da se je taka darežljivost primerno vpoštevala pri določitvi kasnejših kontingentov, češ, »saj imajo Kranjci, naj lorej le dajo«! In če danes z bridkimi ob-iutki gledamo, kako mine in izumira naša govedoreja, s katero smo se v istini smeli jonašati zadnja leta pred vojsko, potem je zdaten delež prežalostne te prikazni zarisati na rovaš dr, Šusteršičev in jjegovih pomočnikov v deželnem odboru in deželni vnovčevalnicil Bilko da Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. avgusta. Uradno: Bojni skupini kraljeviča R u -preta in generalnega polkovnika p 1. B o e h n a. Težak boj je bil podnevi med Arra-som in Sommo. Vzhodfio od Arrasa je na- Radel sovražnik na obeh straneh Scarpe. fjegovi napadi severno od reke so obležali v našem ognju pred našo proti Roexu nazaj zasukano črto. Južno oa Scarpe so se umaknile naše prednje četa s številnimi oklopnimi vozovi in močno pehoto napredujočemu sovražnemu napadu vsled povelja na višine Monchy. Tam je sprejel sovražnika ogenj naše na obrambo pripravljene pehote in artiljerije. Po ljutem boju je prodrl sovražnik čez Monchy-Guemap-pe. Naš protinapad ga je zopet vrgel na vzhodne robove kraja. Večkrat izvedeni naval na Cherisy je omagal pred krajem. Z močnim nastopom oklopnih voz je nadaljeval sovražnik svoje napade na obeh straneh Bapaume. Severno od Bapaume so bile višine jugovzhodno od Moryja in Beugnatne žarišče boja. Po večkrat izvedenem brezuspešnem navalu se je ustalil sovražnik zvečer na višini. Po dolgem boju je ostala Beugnatne nam. Jugozahodno od Banaume se je ustalil sovražnik pri Tillovif in Martinpuichu. Sicer so tam na široki fronti do večera ponavljam sovražni napadi v krvi omagali in so si priborile na njih uspešni obrambi enaki delež pruske, bavarske in saške čete. Pred in za našimi črtami leže uničeni sovražni oklooni vozovi. Poročnik Soielhoff je sestrelil s svojim avtomobilskim topom štiri vozove. Južno od Martinnuicha je vdrl sovražnik čez Basentine v Morfanban. S protisun-kom smo ga zopj»t vrgli iz Montauhana. Južno od Montaiibana so tudi omagali sovražni napadi. Naša črta se razteza zdaj zahodno od Flersa, zahodno od Longuc-vala oroti Maricourtu, Med Sommo in Oiso je oživilo bojevanje le na obeh straneh Avre. Pri krainih francoskih nanadih sta ostala sovražniku Fresnoi in St. Mard. Severno od Aisne smo ujeli i>ri sunku zahodno od Chav'gnvja 100 ujetnikov. Tam in severno od Paslyja so omagali sovražni nanadi z velikimi izgubam' za njega. Nadporočnik I.oerza, poročnik Koe-neeke in ooročnik Bolle so priborili svoio 31., naročnik Tauny svoio 26., 27. in 28., nnrnčnik T.attmann svojo 23,. mdooročnik (Vein svojo 21. in poročnik Blume svojo 20. zrnfno zmago. -» Berlin, 27. avgusta zvečer. Uradno: Tež'ščp današnjih orehiialnih nos' odpMo čez Rivalo proti vzhodu, Rotterdam, 27. avgusta, »Times« poročno iz Arhangelska: Angleži so začasno ustavili operaciie ra Murmanski cbaH. Follševiki poizvedujejo na Murmanski obali. K^dnuj, 27. avgusta. Francosko-nn-f*'eške čete so v^ple Kotlas; 20 000 boljše-v;kov je pobegnilo. Ameri*ke čete v Arhanrf^-sku. Amsterdam, 26. avgusta. (K. u.) »All-eir?en Hande1sb1att« poroča iz Lordona: a Francozi in Angleži so izkrcali tudi Američani čete. V Sibirijo nameravajo odposlal mešano kanadsko divizijo, v kateri bodo vsa orožja zastopana. SovjeM v nevarnem po'0'ia'u. C^rih, 27. avgusta. Iz Moskve se poroča: Na zadnjem kongresu sovjetov 'z južne Rusije so vsi govorniki opisovali nevarni položaj sovjetov na deželi, kjer napadajo kmetje zastopnike boljševiške vlade in morč uradnike sovjeta. Železniške proge, ki vodijo v Moskvo, so večinoma razdrte. Moskva je že precej časa brez že!ezn:ške zveze. Z bojišča v Sibiriji. Haag, 27, avgusta. »Tinves« poročajo iz Harbina: V Vladivostok je prišlo do zdaj pet ameriških transportov; nad 26 tisoč Američanov je zdaj tam, Japonski vrhovni poveljnik je izjavil, da pričakuje še več Japoncev. Začetkom septembra pričakujejo druge kanadske ekspedicije. Amsterdam, 26. avgusta. (K, u.) »Times« javljajo iz Harbina 21, t, m.: V ponedeljek se je boj na Usuri fronti močno povečal. Napadli so obe fronti zaveznikov, V boj so se zapletle češke, britske in francoske čete, ki so se jim tudi Japonci pridružili. Skupne izgube znašajo na mrtvih in ranjenih 300 mož. Fronto so umaknili 6 milj. Japonci hite na bojišče. Sodi se, da so izkrcali sovražno, 4000 mož močno skupino 100 milj severno od Vladivostoka z namenom, da zasedejo sibirsko železnico na obeh straneh in odrežejo zvezo med Vladivostokom in Harbinom. Kako težaven je položaj, kaže dejstvo, da zasedejo železnico severno od Vladivostoka Berlin, 27. avgusta. Generalni štab japonske akspedicijske armade je prišel v Nikolsk, ki leži 200 milj severno od Vladivostoka. Amsterdam, 27, avgusta. (K. u.) Reuter poroča iz Vladivostoka 20. avgusta: Stavka pristaniških delavcev se je izjalovili. Delodajalci so delavce izplačali in jih nadomestili s Kitajci, V orožnih tvornicah so se resno spopadli stavkujoči in stavko-kazni delavci. Nastopiti so morale patrulje entente, ki so zabranile prelivanje krvi. Značilno je, ker v gotovih delavskih krogih peša boljševikizem, Američani so posodili vladivostoški občini 3 in pol milijona rubljev. Japonci koncentriram svoie čete "»» fronti ob Usuriju. Kako je bil carjevič umorjen, Berlin, 27, avgusta. »Deutsche Zeitung« dostavlja k obvestilu nekega ruskega kneza o umoru carjeviča: Carjevi morilci so šli k carjevemu sinu in so mu rekli: Pravkar smo usmrtili tvpjega očeta. Bila jc pasja smrt za tega psa. Mladi carjevič se je pri tem surovem obvestilu pričel jokati, nakar ga je eden carjevih mo> rilcev ustrelil z revolverjem. VpraSanje Poljske, »Reichspost« poroča: Odkar je odpotoval knez Radziwill z Dunaja, se niso pojavili nobeni novi momenti glede na rešitev vprašanja Poljske. Niso še določili časa, kdaj naj se otvorijo pogajanja med Poljsko in Avstrijo-Ogrsko, ki se bodo vršila na Dunaju. Pričele se bodo konference v. doglednem času; k njim pridejo tudi vQ* dilni državniki iz Nemčije na Dunaj, Nemčija ugodifia Španski. London, 27. avgusta. »Times« poročajo iz San Sebastiana: Nemška vlada je spre« jela vse pogoje španske note in je prepu« stila Španski vse nemške ladje v španskih' pristaniščih kot odškodnino za izgube, Id so jih povzročili nemški podmorski čolni španski mornarici. — Španski ministrski predsednik Dato je naznanil, da bo rekvi« rirala vlada vse nemške ladje, da poskrbi za potrebščine dežele, Madrid, 21. avgusta. (Zakasnelo.) Po v San Sebastianu sklicanem ministrskem svetu, katerega so se razven finančnega ministra udeležili vsi ministri, so izdali ofi-cielno noto, s katero se glede na okolnost, da je vsled podmorske vojske^potopljene 20co španske trgovinske mornarice in je izgubilo nad 100 španskih mornarjev življenje, izjavlja, da smatra vlada za ohranitev španskega konzuma potrebne tonaže v mejah nevtralnosti in v korist španskega pomorskega prometa, in v varstvo življenja španskih mornarjev za potrebno, da ukrene učinkujoče ukrepe. Sklenili so sklep), da se obrnejo prijateljsko na nemško vlado, da bo ponovno torpediranje špansko vlado prisililo potopljeno tonažo nadomestiti z nemškimi ladjami, ki so se zatekle v španska pristanišča. Odredba, ki jo usi-ljuje sila, ne pomenja končne zaplenitve ladij, marveč bo le začasna rešitev, ki se uredi, kadar se sklene mir. Ta sklep, po-vdarja končno nota, ne spreminja namena vlade, da vzdrži najstrožjo nevtralnost. —. Danes je zunanji minister objavil noto, s katero poziva španske državljane in špansko č/ sopisje, naj pošteno podpira vlado in sodeluje pri obrambi gospodarskih koristi španskega narodnega gospodarstva. Nota naznanja, da uvaja vlada iz domoljubnih razlogov cenzuro glede na vprašanja ki tičejo mednarodno politiko in so že izdali primerna naročila merodajnim obla-stim. Berlin, 27. avgusta, »Lokalanzeisfer« peroča iz Madrida:'Dato se je večkrat ra* govarjal s princem Ratiborom. Kralj je pozval v avdijenco v Santander vojnega ministra. PoSitiine novice. + Krajevni odbor S. L. S. se je ustanovil na Gori pri Sodražici dne 25. avg. 1918, kjer se je nabralo za sklad S. L. S. 174 kron. -f Črni vrh nad Idrijo. Dne 25. avgusta je bil ustanovljen krajevni odbor S. L. S. -f Cesar Karel in cesarica Cita sta se pripeljala 27. t. m. opoldne v Draždane na nastopni poset saškega kralja. Cesarsko dvojico spremlja veliko dvorjanov, med njimi zunanji minister Burian. Saški kralj Friderik Avgust Je slovesno sprejel avstrijskega cesarja in cesarico. Ob 2. uri je bila slavnostna pojedina v Moritzburgu, Cesar Karel je imenoval saškega kralja za imejitelja 107. pešpolka* ki ga sestavljajo Solnograjčani in Korošci. Ob 7. uri zvečer sta cesar Karel in cesarica Cita odpotovala nazaj na Dunaj. + Hussarekova pogajanja z voditelji parlamentarnih strank so se 27. avgusta začela. Najprej je sprejel načelnika kršč,-socialne zveze prelata Hauserja, nato pa načelnika zveze nemškonacionalnih strank prof. dr. Waldnerja. Kakor poročajo nemški listi, je bil uspeh pogovorov ta, da se bo moral rok za sklicanje finančnega odseka, ki je bil določen na 10. september, najlwže podaljšati. Načelnik finančnega odseka, dr. pl. L6wenstein, je obenem z vabilom k prvi seji poslal članom pismo, v katerem opozarja na nujno potrebo, da se v državnih financah napravi red ter izraža upanje, da bodo člani s svojo navzočnostjo sklepčnost odseka trajno zagotovili. -f Seja klubovih načelnikov. 27. t. m. je prišel na Dufiaj zbornični predsednik dr. GroB in stopil v stik z ministrskim predsednikom baronom pl. Hussarekom. Ako bo le-ta polagal važnost na to, da se skliče konferenca klubovih načelnikov, io bo dr. GroB takoj sklical, drugače pa zaenkrat ni povoda zanjo. Tako je izjavil dr. GroB časnikarjem. Za rešitev davčnih predlog. Z Dunaja poročajo, da bo finančni minister baron pl. Wimmer v bližnjih dneh stopil v stik z voditelji parlamentarnih strank, da se pogovori z njimi o davčnem programu, ki naj se reši nujnim potom in v čim krajšem času. Minister polaga na brzo uresničenje davčnega programa največjo važnost in ne bo prikrival, da je prišel za to skrajni čas. Vsako nadaljno zavlačevanje bo odločno zavrnil. Da se ne bo izgubljal čas, se sedanje predloge ne združijo z drugimi davčnimi načrti. Posvetovanja v odsekih in plenumu se začno po konferencah z voditelji parlamentarnih strank. Finančni odsek se skliče po vsej priliki 10, septembra in če bo delo v njem uspešno napredovalo, rajčne zborovati državni zbor koncem septembra. ^ + Cesarjeva zahvala in odlikovanje dr. Wekerla. Cesar je izdal naslednje lastnoročno pismo: Ljubi dr. Wekerle! Ko ste na pragu četrtega vojnega leta prevzeli vodstvo moje ogrske vlade, ste v kritičnih razmerah prejeli rešitev velikih in težavnih nalog. Dolga doba vojne je spravila vlado v težak položaj in ob tem je bila uspešna rešitev dolgotrajnih notranjepolitičnih kriz tudi prvovrsten deželni interes. Vaši nesebični domovinski ljubezni in Vaši politični izprevidnosti, izvirajoči iz tekom dolgega življenja pridobljenih izkušenj, se je posrečilo, v teku enega leta rešiti velil* del nastalih vprašanj. Za to Vam hvaležnega srca izrekam mojo zahvalo. Za zvesto in odlično uspešno službovanje, katero ste v skrajno težavnih razmerah z redko požrtvovalnostjo in ne strašeč se nobenega truda ter z neumorno vnemo izkazali meni in domovini, Vam podeljujem kot znamenje moje neizpremenjene milosti in zaupanja briljante k velikemu križu mojega reda sv. Štefana. — Reichenau, 20. avgusta 1918. Karel, 1. r. + Seljačka stranka za jugoslovansko ujedinjenje in za češko-poljsko jugoslovansko zvezo. Dne 25. avgusta je imel glavni odbor hrvatske kmečke stranke v Zagrebu sejo, katere so se udeležili zaupniki iz vseh okrajev banske Hrvatske. Ob tej priliki so med drugim sprejeli tudi resolucijo, v kateri se izraža hrvatska kmečka stranka za načelo o pravu popolne narodne samoodločbe in se pridružuje jugoslovanskemu ujedinjenju in češko-poljsko-jugoslovanski zvezi. -f Prodiranje mažarščine. Ravnateljstvo c. in kr, vojne pošte in brzojava v Sarajevu javlja: Odslej je mažarski jezik dovoljen za zasebni brzojavni promet med Bosno, Hercegovino in Nemčijo. 4- Srbija in Črnagora formulirati mirovne pogoje. Ženeva, 27. avgusta, »Corriere della sera« poroča iz Londona: Srbski, črnogorski, belgijski in grški ministrski predsedniki so povabljeni 16. septembra v London, da sestavijo mirovne pogoje svojih dežela, -f- Ameriško časopisje proti Nemčiji. London, 27. avgusta. (K. u.) Iz New Yorka se brzojavlja: Vse ameriško časopisje ne glede na svoje strankarske nazore pritrjuje izjavi senatorja Lodgesa o pogojih, ki naj se stavijo Nemčiji. + Clemenceau upa na konec vojske Se letos. »Temps« poroča: Clemenceau je v razgovoru s člani zbornice in senata, preden je odpotoval na fronto, določno izjavil: Vojska bo končana, preden napoči novo leto. + častniki v Nemčiji dobč večjo oblast. Berlin, 27. avg. Vrhovni poveljnik v Markah je razglasil: Častnikom pri vseh politiČnih-vojaških oblastih v domačem ozemlju, izvzemši na Bavarskem, podeljujem pri izvajanjih uradnih poslov v njih poslovnem delokrogu pravice policijskih uradnikov in pomožnih uradnikov državnega pravdništva. + Angleško-italijansko pobratimstvo. Lugano, 27. avgusta. V slavnostni dvorani na Kapitolu v Rimu so priredili pojedino na čast lordmajorju iz Londona. Orlando je govoril pozdravni govor. Slavil je resnično, neomajljivo ljubezen ,ki veže Anglijo in Italijo, ki je dolžna Angliji večno hvaležnost in ki ne more nikdar biti nezvesta dušnemu prijateljstvu. Orlando je končal svoj govor, da pričakuje kmalu zmago. Skoraj se je že dosegel bliščeči vrh gore. Viharno so mu pritrjevali. Lordmajor je slavil italijanske zma^e. Dnevne novice. — Roke proč I Ravnatelj pisarne za promet z nepremičninami in hipotekami v alpskih deželah v Gradcu, Hugo Volck-mar, razpošilja po naših krajih zaupna pisma, v katerih ponuja slovenskim posestnikom posredovanje prodaje posestva proti 2% proviziji. Opozarjamo naše ljudi, da gre tu naravnost za ugrabljenje slovenske zemlje legalnim potom, za naseljeval-ne nemške načrte. Prodati zemljo Nemcu, je ob današnjih razmerah neodpusten narodni greh. Držimo, kar imamo! Kdor hoče prodati, naj proda bratu, a nikdar tujcu. Pazimo drug na drugega in se opominjajmo, .— Iz Tržiča. V nedeljo je bil pokopan ponesrečeni občinski tajnik g. Jož. Weber. Nepregledna množica ga je spremljala na zadnjem potu. Požarna bramba se je udeležila pogreba z zastavo, njeni člani so nosili mrliško krsto. Med pogrebci je bil g. okrajni glavar Schitnik iz Kranja, občinski odbor z g. županom, tovarnarji in mnogo drugega odličnega občinstva tudi iz sosednjih krajev. Pokojni zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — Čujemo, da se otvori na deški in dekliški ljudski šoli peti razred. Skrajni čas bi bil, da se omogoči pridnim otrokom našega delavskega trga priti do višje izobrazbe. Saj imajo mnoge šole na kmetih že šestrazred-nice. Naj bf merodajni činitelji kar najbolj pospešili to zadevo, ki bo v blagor naši mladini, ki mora po več let presedeti v zadnjem razredu. — Začeli so blizu postaje graditi novo veliko .tovarno, v kateri bodo uporabljali električno moč tukajšnje predilnice. Gradi jo koroški milijonar Auer. — Vlom v cerkev. V tednu pred sv. Jernejem so vlomili zlikovci v cerkev podružnice Ajbelj, župnija Banjaloka, in odnesli cerkveno perilo: 2 mašni srajci, 3 oltarne prte, oltarno pregrinjalo, 2 hume-rala, 2 korporala. Od keliha so odlomili kupo, jo vzeli seboj, drugo so pustili zve-riženo. Znamenje izvežbanih tatov. Ker niso mogli vrat odpreti, so skušali prekopati zid; ker tudi to ni šlq, so dvignili vrata in jih potem nazaj prislonili. Od perila so odrezali čipke, katere so pustili za velikim oltarjem; od humerala pa trakove. Načeli so tudi en plašč, toda zdel se jim je premalo vreden. Vse je bilo razmetano. Župnim uradom se priporoča, naj iz na samoti stoječih podružnic spravijo perilo, paramente itd. na varen kraj. — Uršuli Volk v Kostelu so tiste dni odnesli tatovi vso obleko. — V Jesenovem Vrtu so hoteli štirje krepki moški vlomiti pri Mariji Belian. Tatove so takoj domači odgnali od te hiše, pa so takoj poskusili srečo pri sosedu, kjer so jih tudi prepodili. Če ne bo kmalu konca vojski, bodo uzmo-viči kmalu gospodarji oblačil in živil. — Za župana v Št. Mihclu v postojnskem okraju je bi! namesto vsled bolemi odstopivšega Frana Kureta izvoljen Jožef Ambrožič, posestnik v Nadanjem selu. — Čevljar in učitelj. Iz učiteljskih krogov pišejo: Črevljar na deželi mi napravi po naročilu črevlje za ženo. Ves ma-terijal do zadnje niti sem dal sam. Ko so bili črevlji gotovi, vprašam mojstra za račun. »Cel dan, od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer sem imel dosti posla z njimi,« se oglasi pomočnik, ki je črevlje delal. »Naj bo za Vas 25 kron,« — »Pa še pol kilograma medu boste dali,« pristavi pomočnik. »Petindvajset kron,« ponovim počasi, »pa še med povrhu, za e-n dan.« — Jaz moram delati za 25 K celih osem dni ob svoji brani ter s tem preživljati sebe in družinico. Molče plačam in odidem, »Ti si pač gospod črcvljarski pomočnik, jaz pa le boren — nadučitelj.« — Poziv članom »Slomškove zveze«. V smislu § 31. društvenih pravil se bo vršil v prvi polovici meseca septembra občni zbor »Slomškove zveze«. Dneva in lokala zborovanja zaradi raznih zaprek ni mogoče še danes natančno določiti, pač pa se bo natančen spored pravočasno objavil v listih. Člani, ki imajo za to zborovanje kake samostalne predloge, naj naznanijo iste vsaj do 3, septembra t. 1. pismeno predsedniku oziroma tajništvu, Ljubljana 5, Poljanski nasip 52. — C. kr. državna gimnazija v Mariboru išče za prihodnje šolsko leto dveh su-plentov s pclnoštevilnimi urami, v prvi vrsti za jezikoslovne, pa tudi za druge predmete. Priglasiti se je ustmeno ali pismeno čim prej pri gimnazijskem ravnateljstvu. — Sv. birma v Belgradu. »Beogradske Novine« poročajo, da ni bilo v Belgradu sv. birme že celih 30 let, namreč od leta 1886., ampak so morali iti k birmi katoličani v Zemun v Slavonijo. V sredi oktobra bo vojaški škof dr. Bjelik po 30 letih podeljeval zakrament svete birme v Belgradu. — Letuš. Tukajšnje Bralno društvo priredi v nedeljo dne 1. septembra t. 1, v prostorih g. Svejger igro tridejanko s petjem. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. — Vojaški zemljevidi zopet prosti. C. in kr. vojno ministrstvo je popolnoma odpravilo prodajno omejitev generalnega zemljevida 1:200.000; tudi specialka 1:75.000 je večinoma prosta; le obmejni deli Tirolskega in Primorskega ostanejo" šc pod zaporo. Uub^nske novice« lj Prijatelji krščanske prosvete se tem potom najvljudneje vabijo k važni odbo-rovi seji »Slov. krščansko-socialne zveze«, ki se vrši danes točno ob pol osmih zvečer v »Katoliški tiskarni«. II. nadstropje. Pridite vsil lj Odborova seja »Slov. krščansko-socialne zveze« se vrši danes točno ob pol osmih zvečer v »Katoliški tiskarni« v II. nadstropju. Prosi se polnoštevilne udeležbe! lj Ljubljanskemu učiteljstvu se bo delil jutri (četrtek), 29. avg. pri Miihleisnu na Dunajski cesti jesih po tej-le vrsti: 1. od 2. do pol 3. učiteljstvu vseh slovenskih in nemških deških ljudskih šol; 2. od pol 3. do 3. učiteljstvu vseh dekliških ljudskih šol; 3. od 3. do pol 4. učiteljskim vdovam in vpokojenim učiteljem; 4. od pol 4. do 4. vpokojenim učiteljicam. Vsaka oseba, ki jo je sprejel »aprovizačni odbor celokupnega ljubljanskega učiteljstva« v svoj zaznamek, dobi pol litra jesiha. 1 liter velja K 1-60, Vsak prinesi s seboj dovolj veliko posodo in naštet denar. — Za aprovizačni odbor: J. Dimnik, pr»dsednik. lj Osebna vest. Dr. Lampe je odpotoval za tri tedne v Rogaško Slatino se zdravit. lj Salezijanci na Rakovniku naznanjajo, cla je vstop v zavod in pričetek šole dne 16. septembra. Zglasiti se je v pisarni pri vhodu z zadnjim šolskim spričevalom, krstnim listom, spričevalom cepljenih koz in z domovnico, če teh listin niso že prošnji za sprejem priložili. Bivši gojenci, ki še niso priglasili svojega vstopa tudi za letos, naj to storijo takoj, ker sicer se bo prostor drugim oddal. lj Zadruga krojačev naznanja svojim članom, da se od danes naprej dobi v zadružni pisarni, Gosposka ulica št. 5, bombaž. Obenem se sporoča, da se je treba zglasiti za pomočniško preizkušnjo zadnji čas do 15. septembra t. 1. Načelstvo. lj Z ljubljanske fronte. A r m a d n a skupina Tavčar-Poljanski, Nič posebnega. Ponovne poskuse sovražnika, približati se od zadaj našemu županskemu stolu smo preprečili v kali. — Armadna skupina generalni ravnatelj Pirc-Bohinjski. Vsled pomanjkanja umetnih gnojil pomaknili smo naše čete — neopaženo od sovražnika — v pripravljene postojanke nazaj. Lah se bori na naši strani. Imenovali smo ga za urednika »Kmetovalca«. — Armadna skupina Pflanzmacher - Atemam. Posrečilo se nam je, dobiti zvezo med Stanekom in Hussarekom. Posle navadnega pismo-noše pa za nadalje uljudno odklanjamo. Letalski stotnik Kunigl je dosegel v kazini svojo petdeseto šahovsko zmago, to pot izven uradnih ur. Naša dva izvidna letalca Skubel in Fink nista za visoke polete, čeprav ali pa ker sta tiča posebne vrste. Letalec Kos jc šel v pokoj. — Armadna skupina vojvoda Šusteršič in pribočnik Lampe. V tesni zvezi s prejšnjo skupino kujemo nove načrte. Sovražniku se jc posrečilo, odrezati nas od slovenskega ljudstva, do katerega nam pa itak nič ni. p Za preskrbo obleke. Deželna poslovalnica za obleko za Primorje in Trst je doslej otvorila naslednje presojevalnice potrebe za obleko, perilo in obuvalo: 1. Trst: presojevalnica št. 1, ul. Sanita 2$, za Sv. Vid, Skedenj in Sv. Ano; presojevalnica št. 2, ul. Giulia 2, za Novo mitnico, Farneto in Sv. Ivan; presojevalnica št, 3 v ul. Scuola nuova št. 12, za Staro mitnico in Sv. Jakob; presojevalnica št. 4, ul. S. Ermacora št. 3, Rojan, za Rojan, Barkov-lje, proseški in openski okraj; presojevalnica št. 5, ul. Teatro št. 1, za Staro in Novo mesto. — 2. Goriško: Krmin, Gradiška, Tržič, Komen, Nabrežina, Naklo, Avber, Sežana, Tolmin, Cerkno, Kobarid in Gorica (pri občinskih uradih). V kratkem se ustanovijo presojcvalnicc za sodne okraje: Kanal, Ajdovščina in Červinjan. — 3, Istra: Koper, Milje, Buzet, Piran, Izola, Cres, Lo-šinj, Pazin, Labinj, Poreč, Motovun, Viš-njan, Vodnjan, Pula, Rovinj, Krk, Volosko-Opatija, Kastav, Buje in Podgrad (pri občinskih uradih). Zaradi ustanovitve presojevalnice v Dolini se vrše pogajanja. p Za begunce. Vse begunce, ki imajo izposojene postelje od salezijanskega zavoda na Rakovniku, vodstvo zavoda nujno prosi, da jih yrnejo snažne in nepokvarjene do 7. septembra. p Premoženje so zaplenili 451etnemu Antonu Matjac, črnovoj. poddesetniku, dodeljenemu orožniškemu poveljstvu v Koj-skem, ker je osumljen ubega k sovražniku. p Plinarna v Pulju je prenehala z obratom vsled pomanjkanja — vode. p Okrožno sodišče iz Rovinja je prestavljeno v Pulj, kjer prične poslovati dne 26. avgusta. p Vojaška vest. Praporščak Josip Sfi-ligoj, sin g. Josipa Sfiligoja, c. kr. davčnega nadupravitelja, sedaj v Pulju, je postal poročnik pri gorskem strel, polku št, 2. C£©sp©dar$ke stovSce- g Židovska banka za Bosno in Hercegovino. V Sarajevu ustanove pod gornjim naslovom banko z delniško glavnico milijon kron. g Slive so nad vse pričakovanje izvrstno obrodile na Hrvatskem in v Bosni, g »Avstrijski Lloyd«, Veliko število delnic »Avstrijskega Lloyda« je prešlo v roke mažarskih kapitalistov, kar je vzbudilo med avstrijskimi delničarji veliko nezadovoljnost ter nameravajo celo zadevo obravnavati na občnem zboru. Več reških lastnikov ladij je kupovalo delnice, in sicer z namenom, da urede društvo, ki še od daleč 'ni dovolj pripravljeno za delo po vojski. izpred ljubljanske porote. Tatvina v poštnem vozu, Vincencij Laboda, 16 let star, iz Ljubljane, in Viljem Bevc, 17 let star, iz Št. Ruperta na Dol., sta bila uslužbena na tukajšnji glavni pošti. Dne 25, julija t. 1, zjutraj izročila je zaposlena uradnica Ana Rekar Lobodi pravilno zavezano in zapečateno poštno vrečo, v kateri se je nahajalo med drugim tudi denarno pismo z vsebino 12.900 K za poštni urad v Domžalah. To vrečo je nesel Loboda z drugimi pošiljatvami v na dvorišču stoječi poštni voz ter se ž njim odpeljal na glavni kolodvor, kjer so se kamniške pošiljatve izročile poštnemu slugi Karolu Čeh, Ta je takoj zapazil, da je bila navedena vreča spodaj raztrgana in s črnim bombažem zašita, kar mu je vzbujalo sum, zato jo je odprl in dognal, da manjka za poštni urad v Domžalah namenjeno denarno pismo. Policiji se je še iste. ga dne posrečilo izslediti tatu v osebi Vincencija Lobode. Ta je sprva vsako krivdo zanikal, končno pa odkrito priznal* da je med vožnjo na glavni kolodvor vrečo prerezal, vzel iz nje denarno pismo in vrečo s črnim bombažem zašil, iglo in ostali konec je pa proč vrgel. Denar je preštel ter ga skril v stranišču, kjer so pozneje ves denar našli. Obdolženec je izpovedal, da je bil k temu dejanju zapeljan po svojem tovarišu Viljemu Bevcu. Ta mu je par dni pred tatvino pravil, da je bil udeležen pri zadnjih cestnih izgredih v Ljubljani in keil se boji kazni, bi rad pobegnil v Zagreb* za kar pa potrebuje denarja. Dal mu je svet, naj vzame kak zaboj, namenjen avstro-ogrski banki, ga razbije in denar odnese, del plena pa njemu izroči. Loboda mu je to obljubil in tudi izvršil. Viljem Bevc prizna, da je nasproti svojemu tovarišu govoril o tem, da bi rad pobegnil v Zagreb, da pride do potrebnega denarja, naj ukrade kak avstrijski-ogrski banki namenjeni denarni zaboj; taji pa, da bi bil tovarišu prigovarjal, naj pri ugodni priliki ukrade denar. Dognal^ se je tudi, da je Bevc že preje izvršil več tatvin v škodo poštnega erarja. Tako je vzel na glavni pošti iz nekega zavitka 12 fig in košček slanine, par dni potem iz drugega poštnega zavitka 40 K vredno uro in 13 K 75 vin, denarja; drugi dan potem je pa v Lobo-dovi družbi zopet vzel iz poštnega zavoja pompaduro, nekaj tobaka in škatlo cigaret, od tega je izročil Lobodi pompaduro in tobak, a drugo je zase obdržal, kar oba obdolženca priznavata, — Porotnikom je bilo stavljenih glede krivde obdolžencev pet vprašanj, katera so pa vzlic temu, da sta, zlasti Loboda, svojo krivdo priznala, zanikali, nakar je moralo sodišče za oba obdolženca izreči oprostilno sodbo, iieclla. a Krušne komisije bodo uradovale v, petek dne 30. t. m. in v soboto dne 31. t, m., vsakokrat od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo v petek izkaznice za kruh in moko, v soboto za sladkor. Stranke iz onih hiš, za katere hišni gospodarji niso podali izjave, koliko je v hiši strank in. koliko ima vsaka stranka oseb, ne dobe izkaznic, dokler ne poda hišni gospodar zahtevane izjave. Gg. krušni komisarji dobe svoja navodila v beležnih' zvezkih. a Meso na zelene izkaznice B št, 1401 do konca, Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1401 do konca prejmejo goveje meso po znižani ceni v četrtek, dne 29. avgusta dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 8. do 8. št. 1401—1600; od 8. do pol 9. št. 1601—1800; od pol 9. do 9. št. 1801—2000; od 9. do pol 10. št. 20011 do 2200; od pol 10. do 10. št. 2201 do konca. a Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v četrtek, dne 29. t. m,, popoldne strankam z zeleno izkaznico B od št. 1600 do 1900, Vsaka oseba dobi kg; kilogram stane 6 K. a Suhe slive na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo suhe slive' v četrtek, 29. avgusta popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le red: od 2. do 3. št. 1—200, od 3. do 4. št, 201—400, od 4. do 5. št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma suhih sliv, 1 kg stane 4 K. ........................................iimitnmiiimiiinmiimimi Spominiojis se „SiovensK2 Siražr! «aiuuuiuDiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiMiMniiii'iiiiiiiiiiiuiiiiiiuimnui Edina slovenska veletrgovina nmetnega cvetja in pogrebnih potrebščin VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvctje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! SPREJMEM VEČ proti tedenski plači. Sprejmem takoj zmožnega ženskega dela. Reflektnnti, ki so bili v inozemstvu, osobito v Franciji, imajo prednost. 3068 Modni salon za dame in gospode PbSbžhISS, ŠELENUURCOVA ULICA št. 6. : Odvetniška pisarna : dr. Juro Adlešiča 'SODNA ULICA št. 6, II. nadstropje je zopet odprta. dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure. i^r-fi rim—nr ■ rjtnmva KUPIM, oziroma DAM ŽIVILA za sprejme takoj v službo strojilna tovarna napol odprto lahko SAMSA & CO, v Ljubljani, Metelkova1 & ulica 4. Zglaševanje od 4, do 5. popoldne. SPREJME SE za takoj izurjen ki se razume pri električni napravi, na parno žago na Notranjskem. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 2971. _ SPREJME SE za takojšnji ali čez šesttedenski nastop Naslov pove uprava »Slovenca« pod: »kočija« 3070. PRODA SE 3060 s pločevino krita, m v kvadratu s stojalom, pripravna za sušenje prosa ali za sušenje kakega drugega blaga. IVAN KURALT, mlinar, Domžale. - ki je zmožna večje trgovine z mešanim blagom in knjigovodstva pri nakupovanju vojnožitnega zavoda. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod štev. 3022. J«? 100 KRON DOBI, kdor preskrbi družini (štiri osebe) B pripadkt do 15. septembra. Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »2 novi opravi«. 3011 Eeiia mši Vdovljen, 45 let star državni uradnik z odraslimi otroci rabi nujno gospodinje in želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo, pridno in veščo gospodinjstva, z nekaj premoženja, v starosti od 30 do 45 let. Gospodinjstvo mora voditi sama. Samo resne ponudbe s sliko, točnim naslovom in opisom razmer do 5. septembra 1918 pod »RED« 3026 na upravništvo »SLOVENCA«. Silili gatie (jurčke) kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene leželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE po najvišjih cenah M. RANT, KRANJ. 1917 KUPIM vsako množino cebelnega ucslta FRANC VOKAČ, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 5. F! SE SPREJME TAKOJ pri Al. Korsika, Ljubljana, Bleiweisova cesta (Vrtača) 3, Pogoji se izvedo pri lastniku. 3052 l suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., preje PETER LASSNIK; LJUBLJANA, MARIJIN TRG. 2534 Mlada, poštena 3066 k otrokom in za lahka domača dela SE SPREJME TAKOJ. Oglasiti se jo pri V. Sequardt, Ljubljana, Židovska ulica št. 1, II. nadstropje. enonadstropno, moderno zidano v kateri je osem zračnih sob (dve s parketi), tlakovana kuhinja, 2 ognja-varni kleti, pralna kuhinja, velika, obokana drvarnica, prekajcvalniea mesa pod streho, poleg cisterne mali obzidani vrtič, lastna kanalizacija, z balkona krasen razgled, vse v najboljšem stanju, v Višnjigori, za manjšo IHIS- HIŠO z velikim sadovnjakom in vrtom — glavni in edini pogoj — ali s posestvom v mirnem, dostopnem kraju. V prvo sprejemam samo pismene ponudbe, osebnih obiskov nikakor ne! Naslov: P. Višnjan, pošta Vi£njaqora, Colenjsko. 3060 22 let staro, zdravo, iz poštene rodbine, želi vstopiti kot nčenka v trgovino, ali v večje gospodinjstvo, kjer bi se učila kuhati. — Ponudbe pod .Zanesljivost 307B" na upravo tega lista. Želim knpltl še dobro ohranjeno sobno opravo z dvema posteljama. Plačam po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod štev. 3077. fo Sajv. ncotilaSCsnla HI. c. in kr. (Inost. VeltC. 15. e. Ki. državna Mi za civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterlla Ima 22.747 dobitkov v gotovem denarju v skupnem zneskn 700.000 K. Glavni dobitek znaša 250.000 K. Žrebanja bo javno na Dunaja dna 3, oktobra 1918. Srečka stane 5 kron. SreCka te dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III,, Verdere Zollamtsitrasie 5, po loterijah, trafikah. pri davčnih, postnih brzojavnih In želsznl!kl!i uradih, pri men|a!nicah Itd, Igralni načrt za kupce sreCK zastonj, Srečke e: pollljajo pottnlne prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva državnih loterij (oddelek za dobrodelne loterije.) zatre čudovito naglo stenice vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Apotheke »zur Hoffnung« PecsfOMo Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., Jt^jjA. sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdrušeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna ifpSpf' in jamstvena zavarovanja, _ javea znVod. — Absolutna varnost. — Nizke premijo. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. Ra5?e so zone! ra pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi {istčine mladinke ni vsakovrstno poBJedaJske stroje kakor: Čistilnike, iriierJje, tiskalnike za grozdja in sscJje, mline za 2ito in sadje, 7, pritličje, desno, TRGOVCI! Kdor rabi TRGOVCU •V) «<■ mp> za tfosoodarske stroje, tvornice in dr., potem KOCKE za JUKE, OMAKE in dr., kakor tudi vsakovrstne predmete za VAROVANJE PODPLATOV, naj se obrne na glav. zastopnika RAJKO KOTNIKA, GUŠTANJ (Gutenstein), KOROŠKO. 2551 1 KUPUJEM v mimiki ŠTEFAN STRMOLI LJUBLJANA — POD TRANČO št. 1. Pozor! Zaradi vpoklica v vojaško I®?- službovanje je trgovina odprta le vj| i ob delavnikih, in sicer samo od 9, j|r;|j i "iV* do pol 1. ure dopoldne. KupujGm iisssta sode od najmanjšega do najve.čjega. Pišite na naslov: Julij Eauer, Zagreb.Srijmište br.58, Ako imate več hektolitrov pridem osebno pregledat. v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti. Bfse sirste tiaro, snSish in stjnatiEs, mamse IsSp&J, mastaec (Fedzra?sElii9, strešne olfe, prašna sije, karbDlineš, stelalarsfoii in mlzarstei itfei, pSe-skarslie, s?.jfcarsS*e in zidarski! čapfifiK, kakor tudi drage si £0 streli?® spadajte predmete ima is WEdn» b s&l&gS terdlsa . ImM shunii, ImMi Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo. S hvaležnih C odjemalcev pnirdijo, da uničevalec Kercr-in „i:iabalaam" v treh dneh brez bolečin cdprnvl lurjn no03a, bradavice, trdo koio. l£pcli tzalomCcn l Cfrm g K, 3 loiiftPr; K, ft lonCltov 10 K. nstiujM i^aglo pot rowP "t tinfinii, WS Udgovcrni urednik: Josip Gostmsar. djžavni io depekj ooslancc v Liubliani. a rosai m no[l«n, r- i/»; feilj K2-B0, 3 Slin- , llPI C > K C K. Krema S* IS »Si IJtirro" omeiise . t^rfčr jpj azpokant roke. /> *bi ena 6 ^ J lončki Sial flfTflbv. rcvmniajhgii,-^. joleCine, lio ie .. rsc odreklo, In pri —^ Vf*i jtlih zobeh. Ce m uspeha, denar nazol. Cena 3 It,1 3 puSioc 7 K, h uušic 10 K, Nlltnk, okam. zob«|e,! -----,j.ll(Bl bele zobe da i. Tnffaj. uspeh. (_cnn 3 K, 5 i^jgjchau I. puitnl ( Katoliška Uskarjj^v, JRublianL*