276
Narodne stvari.
Kopitarjeva stoletnica
Dne 21. avgusta t. L je minulo 100 let, kar se je v Repojah, vasi vodiške fare v kamniškem okraji, rodil slovanski jezikoslovci velikan Jernej Kopitar, čegar ime slovi po vsem svetu. Dobra in nas Slovencev vredoa je bila toraj misel naše „Matice", da se stoletnica slavnega rojaka našega slovesno obhaja, in da je na domu njegovem priredil poseben odsek svečanosti, s katero se je v rojstno hišo njegovo vzdidala kamnitna plošča, ki bo potomcem kazala, kje je stala Kopitarjeva zibelka. Zato je tudi navedenega odbora klic privabil častilcev imenitnega jezikoslovca iz bližnjih in jdaljuih krajev; prišli so iz dunajskega Novomesta (prof. Šuklje),
s Stajarskega (župnik Božidar Raič iz Haloz, profesor Majciger iz Maribora, prof. Hubad in drugi), s Koroškega (prof. Einspieler), z Zagreba (prof. dr. Celestin in dr. Suk), 8 Tr3ta (prof. Glazer in državni poslanec Nabergoj) in drugih većih in manjših mest naše domovine. Kazen tega so bili deželni in državni poslanci, profesorji , višsh šol dijaki, duhovniki in veliko število drugih odličnejih narodnjakov. Iz Ljubljane je šlo društvo „Sokol", nekateri izmed njih na konjih, in či-talniški pevci z zastavama; v Vižmarjih se je pridružila še šentviška čitalnica s svojo zastavo.
Pot od Vižmarij preko Broda, kjer so čakali vozovi, potem preko Tacnja in Smartna bila je z zastavami in slavoloki okinčana; pokali so povsod možnarji in ljudstvo je pozdravljalo popotnike z živahnimi ,,živio<4-klici. Gostilnica pri Ingliči na Skaručni, kjer j? bil pripravljen okusen zajutrk, je bila tudi vsa v majih in zastavah; Čakalo je mnogo ljudstva, ki se je radovalo naše mestne godbe in petja naših pevcev. Na potu od tu dalje se je našim ,,sokolskim" konjikom pridružilo veliko kmetiških jahačev z narodnimi zastavami, na čelu vodiški župan gosp. Grmovnik, ki je došle goste pozdravil s krepkim ogovorom. Ocepkova hiša— dom Kopitarjev v Repnjah — je bila obdana od majev in okinčana z zastavami, na končišči podoba (?) Kopitarjeva, delo prof. Globočnika, krog nje izreki velikih učenjakov o Kopitarji v raznih jezikih. — Ljudstva je bilo vkljub grdemu vremenu in groznemu blatu toliko, da skoro nisi mogel preriti. Po maši v cerkvi sv. Tilna, katero je daroval gosp. prof. T. Zupan in pri kateri so peli naši pevci, se je vrnilo občinstvo nazaj na prostor slavnosti. Gosp. prof. S u kije stopi na oder in v lepem govoru z jasnim glasom razlaga zasluge slavnega Kopitarja za naše slovstvo. Zdajci zagri-njalo pade in na črni marmorni plošči je v zlatih črkah brati:
Tu se je rodil dne 21. avgusta 1780.
Jernej Kopitar.
Postavili njegovi častilci ob stoletnici. Pevci pa zapojo, možnarji pokajo, ljudstvo vriska, čeravno dež lije na vso moč, in slavnosti je tu konec.
V Vodicah, kamor se je družba potem podala večidel peš, je bil pri Lužarji obed. Bilo je gostov blizo 200. Napitnic je bilo mnogo, med temi prva dr. Zarnikova presvitlemu cesarju; potem je govoril g. župnik Božidar Raič, z ognjevito besedo povdarjaje potrebo zedinjeuja vseh Slovencev s središčem v Ljubljani; prof. Einspieler je razkladal narodno bedo koroških Slovencev, katerim preti nevaroost, da se potopć v nemških valovih; dr. Vošnjak je opominjal dijake, naj ostanejo svoji domovini zvesti, na kar je vseuči-liščnik gosp. Maj aro n to v njih imenu obljubil; dr. Zarnik je persifliral nase „Deutsch Krainerje", prof. Š u kije omenjal žalostne naše preteklosti, poslanec Nabergoj pa tožil o pritisku lahonov na Slovence. Gosp. Fr. Ravnikar je uže prej govoril svojim ,pokolom". Igrala je godba, pevci so popevali domače — sploh, navdušenost je bila velikanska.
Telegramov je bilo došlo 23, in to z Dunaja od ruskega biskupa Rajevski-a, s Prage od ,,besede ume-leckeu, s Krapine od Kukuljeviča, z Belega grada od srbskega učenega društva, iz Sofije, Novega Sada od Matice srbske, z Dunaja od „akademičkega spoleka", z Zagreba od tam bivajočih Slovencev in od „sofijsko-slavjanske besede", s Celovca (4) od „Mohorjevega društva" g. Mat. Majerja, Rossbacherja in Janežiča, s Trsta od čitalnice in iO narodnjakov, z Vižmarij, z Medvod, z Ljutomera, s Tullnerbacha od Iv. Navratila, z Rakeka, z Brežic,   s Ptuja,  z Golobkovega na Ceskem ,   razen
277
tega še 3 pisma (od dr. Fr. Rački-ja, Kostrenčica, tajnika „Matice hrvatske'*, in dr. Foaa).
Se ie proti večeru se je odpeljala družba preko Gamelj,   kjer je bilo vse polno  zastav,   so   možnarji
Eokali in ljudstvo pozdravljalo ter še celo konjiki pri-ajali naproti, — do Jezice, kjer je bil pripravljen ob gostilnici pri Alešu zopet slovesen sprejem s slavoloki, maji, zastavami, možnarji, ogovori in pozdravi, venci itd., pa je ,,Jupiter pluvius" s svojo jezo vse za-močil tako, da je bil prestanek tukaj le kratek. Potem se je odpeljalo vse v Ljubljano nazaj — premočeno sicer, a vendar močno prešinjeno po vsem tem, kar je ta dan prijetnega in veličastnega doživelo.
Velika hvala za to, da se je vsa svečanost vršila tako lepo, gre še posebno vodiškemu župniku gosp. T. Kaj dižu in gosp. kaplanu, gosp. župniku šmarten-skemu Namretu in drugi častiti duhovščini tega kraja, ki je z besedo in dejanjem v to po vseh svojih močeh pripomogla.