Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za ietrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša, Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. Štev. 343. V Ljubljani, v ponedeljek 22. oktobra 1888. Letnilt XVI. Deželni zbor kranjski. (Petnajsta seja, dne 19. oktobra.) Pričetek ob 1ll\2. uro dopoludne. Ko se prečita in potrdi zapisnik zadaje seje, naznani deželui glavar dr. Poklukar, da mu je dožel naslednji telegram: »Vseh sedem županstev fare komendske protestira proti prošnji županstva kamniškega in proti predlogu finančnega odseka, da bi se v Kamniku ustanovila bolnišnica iz Glavarjevega zaklada, in to iz vzrokov navedenih v oporoki ustanovnikovi. Peticija sledi." Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o povzdigi živinoreje se izroči upravnemu odseku, potem poroča poslanec Murnik o prošnji občine novomeške za dovoljenje 4°/0 naklade od stanovališč v Novem Mestu ter se sprejme naslednji predlog: „V mestni občini novomeški se za leto 1889. do vštetega leta 1898. dovoljuje pobiranje 4% naklade na najemščino od stanovališč s to izjemo, da se ta naklada od letnih najemščin pod 24 gld., od najemščin za stanovališča c. kr. vojaških uradov in c. kr. častnikov ne pobira, od vseh drugih hišnih najemščin pa od vsacega goldinarja po 4 kr. na leto. Dalje poroča poslanec Murnik o deželnem donesku za dolenjsko lokalno železnico in v imenu finančnega odseka nasvetuje: „Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Kranjska dežela zagotavlja za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic Ljubljana-Grosuplje-Hudo-Trebnje-Novomesto-Straža in Grosuplje-Ribnica-Ko-čevje donesek 500.000 gld. (pet sto tisoč goldinarjev). 2. S tem doneskom se bode dežela Kranjska vdeležila pri dobavi glavnice, namenjene za zgradbo navedenih dolenjskih železnic s tem, da prevzame za 500.000 gld. avstr. velj. v notah delnic delničarske družbe, katera se osnuje za te železnice. Delnice pa se bodo vzele tiste, katere bode prevzela državna uprava 6 svojim doneskom, dovoljenim za isti namen. Vdeležba dežele pa je odvisna od pogoja, a) da se državna uprava vdeležuje pri dobavi glavnice s primernim zneskom s tem, da prevzame delnice, dalje b) da vasi in občine tistih okrajev, katerim bodo železnice koristile, pospešujejo železnično zgradbo primernim načinom, potem c) da bodo obrtniki, rudokopni podjetniki in drugi vdeleženci prevzeli glavinskih delnic po al pari-kurzu najmanj za 400.000 gld., in slednjič, d) da bodoči koncesijonar zagotovi dobavo ostale glavnice z izdatbo prijoritetnih in glavinskih delnic delniške družbe, ki je ustanoviti. 3. Državni upravi je prepuščeno, določiti odstotek dividende, katera pristoji prioritetnim delnicam, ki se izdado, predno nastane glavinskim delnicam pravica do prejemanja dividende. Delnice, ki jih dežela prevzame, morajo uživati jednake pravice, kakor one, ki jih prevzame država od delničarske družbe, katera se osnuje. 4. Vplačila za delnice, ki jih prevzame dežela, naj se zvršč začenši z letom 1892 v enakih letnih zneskih in v onih rokih, katere določi državna uprava za vplačevanje delnic, ki jih prevzame država. Prvi vplačilni obrok naj se nikakor ne vplača prej, dokler se do celega ne izkaže, da je vplačana in uporabljena še ostala glavnica za zgradbo, katere ni dolžan pokriti ne državni zaklad in ne dežela, in da so omenjene lokalne železnice po določilih koncesije dodelane in javnemu prometu izročene. 5. Deželnemu odboru se naroča, da stavi prihodnjemu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti skleneni donesek." Poslanec Pfeifer podpira te predloge z nastopnimi besedami: »Prebiraje deželne račune ne davno minolih let nahajamo številke, ki živo spričujejo, kako si prizadeva naša neimovita dežela zboljšati gospodarske razmere vseh svojih pokrajin ter ustrezati raznim, vedno rastočim potrebščinam v gmotnem in duševnem obziru. Navajam tukaj le ustanovitev dolenjske kmetijske šole, donesek za trasiranje proge dolenjske železnice in po denašnjem predlogu vdeležitev s svoto 500.000 gld. za zgradbo te železnice. Ako bi hotel naštevati danes razloge, ki glasno in odločno zahtevajo omenjeno železnico — brez katere hirajoča Dolenjska stran ne more niti dalje živeti, niti rešiti se gospodarskega propada — ne mogel bi druzega navajati, nego kar temeljito in obširno razpravlja marljivo izdelano deželno odbo-rovo poročilo štev. 58 in kar sem tudi jaz s svojimi častitimi tovariši na parlamentarnem odru državnega in deželnega zbora mnogokrat v govorih in prošnjah povdarjal in naglašal, kar neovrgljivo spričujejo dotični stenografični zapisniki. Dežela naša pomogla je izvršiti tehnične priprave ter je danes pripravljena žrtvovati znesek 500.000 gld. za zgradbo te železnice; tudi je preskrbela približuje podatke, po katerih hočejo prizadete občine, kakor tudi drugi vdeleženci, katerim bo železnica na korist, podpirati v mejah skrajne svoje zmožnosti to železnico, bodisi da brezplačno odstopijo pašnike in druga za zgradbo železnice potrebna zemljišča po primerni ceni ali da prevzamejo primerno število delnic (akcij) i. t. d. Po tem takem je ustreženo tistim pogojem, ki jih stavlja vlada pri zgradbi lokalnih železnic,' da namreč zadevni kraji in dežela v mejah svojih gospodarskih razmer in zmožnosti dejanjsko pokažejo resno voljo in zanimanje za železnico, da potem še-le vlada rade volje priskoči z državnim doneskom. Z ozirom na to nastopi sedaj za državo neizogibna dolžnost ozirati se na našo deželo, če tudi ne broji 63 ali 118 poslancev, kakor Gališka oziroma Ceška-Moravska, ki so dovolj preskrbljene z železnicami. Sklenem z vročo željo, da bi mrtva črka vendar skoraj postala meso, da bi država skazala se skrbno mater tudi zapuščeni kranjski siroti, ki je že toliko žrtvovala državi, da ji nič več storiti ne ostaja." (Dobro, dobro!) Eavno tako jih podpira baron Švegelj, rekši, da bode za-nje glasoval, pričakuje pa, da se bodo enako kakor Dolenjska podpirali tudi drugi deli naše dežele. Za kamniško železnico primanjkuje LISTEK. Ponedeljsko pismo. Doorali smo; ta teden smo spravili zadnje žito v zemljo. „Ter, quaterquo beatus, qui procul ne-gotiis rus suum fodit", je pel stari rimski pesnik. Ali časi so se premenili; ko bi kdo zdaj kaj tacega trdil, rekli bi pri nas, da je otročji. Dandanes je srečen oni, ki kupone striže ali polletne obresti pobira in oni, ki si vsacega prvega dne v mesecu spiše pobotnico. Srečni so tudi oni, ki so noč in dan »in negotiis", ki dobro robo drago kupujejo in jo, da kaj naprej spravijo, v zgubo prodajajo. Ali mogoče je, da imajo pesnikove besedo drugačen pomen, da je pesnik hotel prorokovati. Kmetje so že zdaj tako zadolženi, da svoje upnikom zastavljeno polje večjidel le za upnike orjo. Kmalu pride čas, ko bodo nezadolžoni kmetje bele vrane in se bo reklo: stokrat blagor njemu, ki — procul negotiis — ne imajoč posla z upniki, orje — rus suum — v resnici svojo zemljo. Potem pa tudi ne bo več daleč doba, da bodo štirje pod mernikom mlatili, oziroma da bo mernik žita moral zadostovati štirim. Doorali smo in zdaj si že lahko zvečer ali ob deževnih dneh pri gorki peči oddahnemo. Kmalu bo začelo snežiti, ker je bilo včeraj in danes toliko beračev, in potem bo za pečjo in pri peči na vrsti visoka politika. Da bo pomladi velika vojska, je gotovo, ali kdo se bo vojskoval, še ne vemo zdaj, a do predpusta bomo že določili. Laški zidarji so pravili, da je na Sardinskem že vse za vojsko pripravljeno ; ko bi se Sardinec z našim vojskoval, bi ne bilo dobro; tako hudo pa tudi ne, ker takoj zbeži, ko kri zagleda. Da bi le z Rusom ne imeli vojske, ta je trd iu ne beži za kar si bodi. Se bolj kakor na kmetih bote imeli v mestu po zimi opraviti z visoko politiko. Morebiti svetuje tudi zaradi tega Sviftijanec: „Napačno bi ne bilo, ko bi se vselila oba, „S—n" in „Sviftijanee", višje v »trikot" in zapustila lepo mesto pod črto in preselila se višje na častni prostor svetovne politike. Morebiti pa Sviftijanec s temi besedami ni hotel nič norega povedati, marveč le mene opomniti na to, kar sem Vam v letošnjem prvem pismu obljubil, namreč, da Vam bom v pasjih dneh kako tako-Ie pismo pisal, kedar bomo pa tepke (te šembrane tepke) otresli, bom pa začel pošiljati dolge in dolgo- časne politične članke. Res sem se predolgo zamudi pod črto ali storil sem to z ozirom na gospodo. Mislil sem si, pri nas na kmetih, ki po zimi in po letu r peči kurimo, lahko jeseni, ko gre dež po burji, premlevamo suhoparno politiko, kedar se nam baš kaj druzega ne ljubi. A gospoda ima drugo navado, ona hodi pozno v jesen po mrzli sobi gori in doli, kakor bi vrvi delala, zavita v vse suknje in ogrnena z vsemi ogrinjali, maneč si premrle roke, in vsa njena politika je v premišljevanji, na kak način bi se človek najlažje sogrel. Ko bote pa jeli po mestih peči kuriti, me Sviftijanec ne bo več pogrešal nad črto. Dolžnost me veže, da za slovo Sviftijanca malo v žehto denem. On pravi: „Slovenčev" »Sviftijanec" je rodil »Slov." ponedeljskega »S—n",in na drugem kraji me zove svojega potomca. Ne da bi se hvalil, dasi je starost častitljiva, povem, da s svojim oblastnim imenom „S—n" rogovilim že najmanj deset let po »Slovenci", iu da so pred tremi leti prava pravcata »nedeljska pisma" v »Slovenci" bila tako podpisana, kakor današnje »ponedeljsko pismo". A kdo je pred tremi leti za »Sviftijanca" kaj vedel, ko še lansko pomlad ni bilo ne duha ne sluha o njem. Jaz bi 30.000 gld., treba ji bo že enkrat seči pod pazduho ; važna je železnica iz Tržiča v Kranj, tudi to bo treba podpirati. Poslanec Šuklj e predgovorniku izraža zahvalo, ker je pripoznaval potrebo in korist dolenjske železnice. Tudi v tem se strinja ž njim, da se je treba pri investicijah enakomerno ozirati na vse dele dežele in gledati na dejanjske potrebe in razmere. Dolenjska je pa najbolj zanemarjena, Gorenjska in Notranjska imate železnice in državne ceste, na Dolenjskem so pa kraji, kjer nimajo ne enega kilometra železnice in ne enega kilometra državne ceste. Deželnih naklad plačujejo dolenjski okraji, skozi katere pojde dolenjska železnica, 125.294 gld., gorenjski okraji okoli Rudolfove železnice pa 76.219 gld., ako pritegne pa še druge kraje dolenjske, katerim bo koristila železnica, plačujejo vsi skupaj 315.282 gl., torej polovico deželnih naklad. V daljnem govoru pretresa doneske za kamniško in tržiško železnico iu povdarja, da se tam priporoča podpora 10 odstotkov stavbenih troškov, in enaka mera naj velja za dolenjsko železnico. Pri železnicah je treba gledati na rentabiliteto, in po njegovem mnenju dotični računi za dolenjsko železnico niso pretirani, kar dokazuje iz poročila vodstva državnih železnic. Pri glasovanji soglasco obveljajo vsi prej omenjeni predlogi. Peticija občinskega predstojništva v Toplicah za zboljšanje učiteljskih plač se izroči deželnemu odboru; za razširjenje šole v Trebnjem pa se dovoli podpora 500 gld. Prošnja nadučiteljsko vdove Frančiške Ušeničnik se odstopi c. kr. šolskemu svetu v rešitev s pri-stavkom, da je deželni zbor v 4. seji dne 21. sept. prosilki dovolil pokojnino pričenši s 1. julijem. Prošnje občin Hrenovice, St. Ožbald, Ribnica iu podobčin Bučka in Orle, da bi se razdružile vsaka v dve občine, oziroma da bi postale samostojne občine, o katerih poroča poslanec Višnikar, odstopijo se deželnemu odboru z naročilom, da poizveduje v smislu §§ 3., 29., 87. in 88. deželnega zakona z dne 17. februarija 1866 za razdružitev in spojitev občin potrebne okoliščine ter o tem v prihodnjem zasedanji stavi primerne nasvete. Ob S/41. uro deželni glavar sklene sejo. Politični pregled. V Ljubljani, 22. oktobra. 3£otran}e dežele. Dne 18. t. m. so se Schonbornu predstavili uradniki pravosodnjega ministerstva. V svojem nagovoru je rekel minister, da se bo strogo držal vsporeda Taaffejevega ministerstva. »Presse" pravi, da je Schonborn v nagovoru označil svoj vspored, kojemu morajo pritrditi tudi oni krogi, ki so z nezaupanjem vsprejeli vest o njegovem imenovanji. Minister Pražak je izdelal novelo h kazenskemu zakoniku, in sicer v duhu Glaserjevega načrta. Ker pa je grof Schonborn odločno pobijal v svojih spisih Glaserjeve nazore, skoraj gotovo ne bo predložil državnemu zboru tega načrta. Knez Edmund Clarij, dedni član gospod-ske zbornice in odločen pristaš ustavoverne stranke, je objavil v „Bohemi.)i" poslano, v kojem priporoča ustanovitev srednje stranke na Češkem, ki naj bi posredovala za spravo mej Čehi in Nemci. „Grazer rekel, da je »Sviftijanec" moj posnemovalec, pa raje ne rečem, da se mu ne zamerim in to tembolj, ker je on tako mlad, da še tri leta nazaj ne pomni in ker živi on v mestu, jaz pa na kmetih in mestni ljudje radi ne posnemajo onih »na deželi". Midva s »Sviftijancem", ki hočeva oba biti stara, nisva v tem oziru prav nič podobna ženskam, ki hočejo biti vedno mlade, a v jezičnosti jim prav zelo delava konkurenco. Kar ženska reče, mora obveljati, ona mora imeti zadnjo besedo. Saj Vam je znana ona ginljiva prigodba, v kateri se pripoveduje, da sta mož in žena šla nekam od doma in da prideta do travnika, kjer reče mož: Je pojdiva po travniku, saj je že pokošeu." A žena je jela trditi, da je postrižen, in ker ni hotela od svoje trditve odstopiti, začel jej je mož s palico po plečih dokazovati, da je travnik pokošen; in ker je tudi ta dokaz ni prepričal, vrgel jo je v vodo in«tudi tam je svojo trdila, da je postrižen. Ko se jej je že glava potopila in ni mogla druzega, je še dva prsta iz vode pokazala, da je v resnici postrižen. Mi Slovenci imamo sicer mehek, ženski značaj, ali to je pa po vsem svetu, posebno pa na Dunaji znano, da radi odjenjamo, da ne maramo imeti zadnje besede. Zato mislim, da se tudi »Sviftijanec" Volksbl." pravi tem povodom: »Gotovo je vesel dogodek, da se je tudi iz nasprotnega tabora začul domoljuben glas, ki naj vpliva kakor olju na razburjene morske valove". »N. F. P." zavrača Cla-ryjev predlog, »Deutsche Ztg." imenuje kneza »plemenitega sanjača", isto tako pa mladočeški »Nar. Listy" pobijajo ta nasvet, ki je izradostil vsakega zmernega češkega rodoljuba. Vodilni vojaški krogi nameravajo uvesti nov oddelek topničarstva orožja: mobilne oblegovalne baterije, nekako v sredi mej poljsko in trd-njavsko artilerijo. Najprvo bodo ustanovili pet baterijskih skupin; dve na Dunaji, po eno pa v Budimpešti, Krakovem in Pfemislu. Vnanje države. Papež Leon XIII. je podaril nemškemu cesarju svoj z briljanti okrašen portret, princu Henriku isto tako svojo sliko, ostalim članom spremstva pa svetinje v spomin vatikanske razstave. — Zelja časnikarjev, da bi vsaj nekaj povedali o razgovoru mej sv. Očetom in Viljemom, je rodila čudne sadove. »Schwiib. Mercur" piše: »Papež je trikrat poskusil zaplesti Viljema mej razgovorom v rimsko vprašanje, toda brezvspešno." Da tako brezmiselno besedičenje ni ljubo nemškemu cesarju, umevno je samo ob sebi. Da se je v Vatikanu razpravljalo rimsko vprašanje, za to govori živahno delovanje papeževe kurije v zadnjih dneh glasneje nego vsi sramežljivi preklici kanclerjevih glasil. Kardinal Rampolla pripravlja po trditvi »Corr. del 1' Est" okrožnico papeževim nuncijaturam v inozemstvu o posledicah obiska cesarja Viljema v Rimu. Ob enem pa bo kurija razposlala odločna navodila, naj se po vesoljnem svetu priredijo katoliški shodi in škofovske konference ter pri teh prilikah sklenejo izjave na korist papeževi svetni oblasti. Tudi iz dunajskih merodajnih krogov se poroča, da se je Viljem izjavil nasproti papežu gled6 rimskega vprašanja jako prijateljski, in to zoper Bismarckovo voljo. O srbski ministerski krizi se poroča iz Bel-grada: Poluuradniki se trudijo preklicati vsa poročila o krizi. Pri tem pa le lepšajo obstoječe razmere, ako se govori o krizi, kajti v kolikor se tiče strank pri tej zadevi, ni krize, marveč je prava zmešnjava. Naprednjaški člani ministerstva se ne bodo mogli obdržati, ker je kralj izrekel svoje nezaupanje tej stranki. Nemogoč pa je kabinet, ki bi se opiral na liberalce ali radikalce. Nikomur danes še ni znano, kako se bo mogel obdržati parlamentarni sistem. Najodlicnejši listi francoske republikanske stranke neugodno sodijo o Floquetovem postopanji. Nezadovoljni so tudi z zmernimi strankami zaradi prvega glasovanja o revizijskem načrtu. »Republ. Fran?." toži: »Nero se ni upal umoriti z lastno roko; Floquet pa mu noče biti enak. Vzel je svojim sovražnikom otrovano bodalce ter se sam sunil v levo prsno stran. Odpusti jim Bog, saj ne vedo, kaj delajo. Dobri republikanci so, toda znano jim ni, v kakšno nevarnost so spravili republiko." Na Nizozemskem se delajo velike priprave po vseh večjih mestih, da proslave dne 17. nov. petinsedemdesetletnico, odkar se je dežela otresla francoskega jarma (1. 1813.). V španjskem ministerstvu so navstale razprtije zaradi vojne preosnove. Sagasta in ministri vojne, mornarice in pravosodja so mnenja, da se načrt predzadnjega vojnega ministra, generala Cassole, predloži kortesom, drugi ministri pa so za to, da se izvrši preosnova potom ukazov. Vršilo se je že več ministerskih posvetovanj, ne da se je posrečilo poravnati nasprotij, akoravno se zelo trudita ministra zunanjih zadev in naselbin, da bi odvrnila krizo. V turških vladnih krogih je živahna agitacija za približanje Rusiji. Turčija je izprevidela, v najini zadevi ne bo pulil za zadnjo besedo, in da me bo še raje ubogal, priporočam mu v posnemo ta-le vzgled: Tam nekje v deveti deželi pod polževo oblastjo je neki učitelj tako vnet za šolo, da otroke že v prvem razredu uči tujega jezika. Pa tudi pod polževo oblastjo imajo take postave kakor pri nas, da se z učenjem tujega jezika začenja s tretjim šolskim letom. Ker je bil deželni šolski svet v strahu, da bi otroci prekmalu ne postali učenjaki, vprašal je učitelja, zakaj se mu bolj mudi, kakor je po postavi treba. A učitelj je odgovoril, da se prav po postavi ravnil: postava namreč ukazuje, da se s tretjim letom prične učenje tujega jezika, v njegovi šoli so pa nekateri že tretje leto v prvem razredu in da se ti po postavi izurijo v tujem jeziku, mora se že v prvem razredu tuji jezik učiti. Udje deželnega šolskega sveta so pa modre glavice in odjenljivi, kakor bi bili Slovenci, zato tudi niso oporekali učitelju, marveč mu pustili zadnjo besedo. Mogoče je pa seveda tudi, da se bo »Sviftijanec" ravno zato, ker je »Sviftijanec", ravnal po Angležih in Nemcih. Tam so najbolj učeni možje za zadnjo besedo tako navdušeni, da bi jim najbolj jezična Slovenka ne prišla na konec. Slavni speci- da jo goni Anglija k likvidaciji, nemško prijateljstvo se opira na sebično podlago in da bi se Turčija v slučaji vojske z Rusijo ne mogla več toliko zanašati na pomoč zaveznikov, kakor pred leti. Zaradi tega je pa prijateljstvo z Rusijo postalo za Turčijo vitalno vprašanje. Tudi v Mombassi, glavnem pristanišči angle-ško-vshodnoafriške družbe, so izbruhnili nemiri, koje so provzročile agitacije kupčevalcev s sužnjimi. V boji z vstajniki je družba izgubila dva mrtva in osem ranjenih. V Londonu se boje za varnost misijonarjev. Angleška mornarica in ena ladija zanzibarskega sultana sta odpluli v Mombasso. Izvirni dopisi. Iz Hrenovic, 16. oktobra. Slavnost nad slavnost nam popisujejo pridni dopisovalci dan za dnevom po časnikih. Zakaj bi Vam tudi jaz kaj sličnega ne pisal? Dne 3. septembra sklical je g. okrajni glavar vitez Schwarz v Postojino župane iu župnike, da bi se posvetovali, s čim naj bi postojinski okraj slavil štiridesetletnico vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa. Zbralo se nas je res bilo precejšnje število in vsi smo enoglasno in z veseljem pritrdili predlogu g. glavarja, naj bi se v ta namen prav po želji Nj. veličanstva mesto kake veselice ali kaj enacega nabiralo za kak dobrodelen namen. Revežev je čedalje več, od kake veselice pa reveži nimajo ničesa, še zavist se budi v njihovih srcih, češ, za kaj tacega se dobi denar, le mi smo v vedno huji bedi. Torej bi bilo umestno kaj storiti raje za reveže. Sirote pa, ubogi otroci brez očeta, brez starišev, so gotovo največji reveži; kako dobro, ako bi vsaj enemu ali dvema pomagati mogli. Ako dd vsak le kako malo svoto, skupno se nabere nekaj, in kolikor bi se nabralo, bi se vsako leto dne 2. decembra ena, dve ali tri take sirote iz obresti te, tako nabrane ustanove podpirale. Kakor rečeno, vsi enoglasno smo bili za ta predlog, le dva gg. župana sta omenila, da sta sicer tudi za to, a v njih županijah se bode v ta skupni namen manj nabralo, ker že doma tako mislijo v spomin 401etnice hišo za uboge napraviti. Podamo se vsak na svoj dom z željo in nado, da bo vsakdo po svoji moči storil za to lepo in dobro delo. Tudi pri nas smo bili vneti za to, če že ne morebiti vsi, saj večinoma. To je pokazal 20. dan septembra. Blaga gospa Marija Kalister volila je hrenoviški župniji lepo svoto 120.000 gld. v obligacijah. Od teh obresti naj bi se razdelile med hišne posestnike hrenoviške župnije. Letos dne 20. septembra prvikrat se je ta blaga ustanova izvrševala. Ta dan sklenili smo tudi za »Frane-Josipovo" sirotinsko ustanovo nabirati. Kadar kdo sam kako dobroto dobiva, ima tudi bolj odprto roko za druge reveže. Nihče, tako bi človek mislil, temu blagemu namenu oporekal ne bo, tem manj, ker je bilo tako vse prostovoljno, da kdor ni hotel, pa ni dal. Vendar našel se je, ki se je temu nabiranju ustavljal, češ, deželni zbor je že lepo ustauojo namenil za reveže, če si še sami ustanovo napravimo, pa od deželne ustanove nič imeli ne bomo. A Hre-novčani so dejanjski pokazali, da niso njegovih misli. Zložili so vkup 193 gld. 38-5 kr., dodali so jalisti nemškega cesarjeviča so se trgali za zadnjo besedo, ko je Friderik živel, trgajo se, ko je umrl in se bodo trgali, dokler sami ne pomrjo. Ko bi Angleži in Nemci ne imeli hrepenenja po zadnji besedi, bi tudi slavnih zdravnikov ne imeli, kakor jih mi Slovenci nimamo, in ko bi slavnih zdravnikov ne bilo, bi najbrže Friderik ne bil nikdar raka dobil (Mackenzie vsaj misli tako) in bi bil učakal najmanj devetdeset let, kakor njegov oče Viljem. Sicer naj se pa »Sviftijanec" ravna ali kakor Slovenec ali kakor »Sviftijanec", jaz mislim, da je dosti, da je on mene enkrat in jaz njega enkrat ponižal. Pokazala sva oba, da umeva bolj druge kakor samega sebe poniževati. S tem sklenem svoja pisma pod črto. Mogoče je, da se v kacih dveh letih zopet oglasim, i\ mogoče je, da se že pred menoj oglasi v »Slovenei" kak »Safirjanec" (da se zbadljivi »s" ne zgubi), ki bo po »Sviftijančevem" vzgledu mene, kedar se oglasim, razglasil za svojega potomca. Tako imam upanje vedno mlad ostati, akoravno še ni dolgo, kar so me na smrt obsodili. Cmeren je ločitve čas, ločitve od muhastega prostora pod črto. Na svidenje nad Črto! Vam, »Sviftijancu" in nekterim (namreč muhastim) Vašim naročnikom vedno udani S—u. še drugi, tako, da je hrenoviška župnija dala za Franc Josipovo ustanovo 200 gld. Kaj ni to lepo? (Konec prih.) Iz Komende, 17. oktobra. (Glavarjeva ustanova.) [Konec.] Vprašati si le upamo, ali bi bilo po želji pokojnega ustanovnika, ako bi se nameravana bolnišnica mesto v Komendi vzgradila v Kamniku? — Odločno moramo reči, da nel — Nikjer ne najdemo, da bi se Kamnik posebej omenjal, da bi se mu podeljevali kaki posebni privilegiji; oporoka omenja le, da se smejo, ako primerno, deliti tudi revežem iz sosednih fara primerne podpore, ne pa, da bi se rojeni komendski reveži pri tem zanemarjali. In ako pomislimo druge okol-Dosti, tu je beneficijat Glavarjev. Beneficijat pa je oskrbnik hiralnični; mari je potem za novo bolnišnico iskati druzega oskrbnika, ako se ustanovi tu? — Kaj pa nasprotno? — Tu bi ga ne bilo treba, pač pa v Kamniku in že to bi bilo proti volji Glavarjevi, ki je želel, naj bode njegov beneficijat tudi oskrbnik njegovih revežev. Ali pa naj se naš beneficijat kamniškim mestnim očetom na ljubo premesti tja. In kaj zdravnik? — Plača tukajšnjega zdravnika ni ogromna, težko je dobiti kakega dobrega. Veselili smo se že, da dobimo z novo bolnišnico tudi novega dobrega zdravnika; toda ako se isto opusti, zastonj ga bodemo čakali. Utegnilo pa se bode reči: v Kamniku je drugače: ondi imajo dobre zdravnike, treba ne bode novega nastavljati. — Dobro, a takih zdravnikov pa ne boste našli, ki bi vam brezplačno dan na dan lečili bolnike 1 Mari ni tedaj pripravneje dodati k že obstoječi službi zdravnikovi v Komendi primerno doklado, s čemur se bode ustreglo prebivalstvu cele fare, ker bode imelo v bližini dobrega zdravnika in se ne bode treba nad uro daleč truditi. ■Gotovo bi bilo to najbolje po volji ustanovnikovi. Potrebovali bi seveda šaljivca in ta bi svetoval: .Zdravnik naj bode v Kamniku, od tam pa in sicer iz nove bolnišnice naj se napelje telefon naravnost v komendsko hiralnico in tako bode zdravnik po telefonu zdravil. Komendski beneficijat pa bo novo bolnišnico v Kamniku po telefonu oskrboval. Odstranjena bo vsaka neprilika, godilo se bode po želji ustanovnikovi in vsakdo bode s tem novim podjetjem neizmernn zadovoljen. To pa se bo zgodilo, ko dobe Kamenčanje železnico. Toda govorimo brez šale. Namen naš ni koga žaliti, vendar pravici in resnici na ljubo ne moremo molčati. Vsak zaveden človek, ki hoče nepristransko soditi, bode gotovo odločno nasproten proti napravi bolnišnice v Kamniku iz Glavarjevega zaklada, in naši župani in odbori občinski gotovo ne bodo držali rok navzkriž. Upamo, da se bodo pritožili, ako treba tudi na najvišjem mestu. Sicer pa tudi upamo, da bode slavni dešelni odbor stvar dobro pretresel, predno jo vis. deželni vladi v potrdilo predloži. In bode stvar tudi raje še za nekaj let opustil, nego da bi lepo svoto tisočakov vsled želje neopravičenih prosilcev zmanjšal in tako storil kvar onim, za katore je namenjena. Kamničanom pa bi tudi prav prijazno svetovali, naj puste Glavarjevo ustanovo pri miru, kajti za ustanovitev javne bolnišnice pač ni Kamnik iprav nič primernejši od Komende, in v zdravstvenem oziru utegne imeti Komenda prednost. Toliko smo omenili pravici na ljubo opominjajoč še jeden pot dotične faktorje, naj ne zabijo da mora biti volja pokojnega ustanovnika njih volja, ne pa da bi ravnali po lastnih nagibih, okolnostih, in mislih. In ako ustanovijo novo bolnišnico v Ko->mendi, tedaj morajo si biti v svesti, da so ravnali po volji največjega slovenskega človekoljuba, Petra Pavla 'Glavarja 1 Dostavek vredništva: Ker nam je le za stvar in ne za stranko, priobčili smo ta dopis Deokrajšan. Deželna sadna razstava. i. Težko nam je podati našim čitateljem, ki si tiso ogledali razstave, popolno podobo, ker razstavljavcev je okoli 240, torej ne moremo vseh imenovati. Culi smo soglasno sodbo: ^Izvrstno!" Jako bogata je zbirka (124 vrst jabolk) gospe Berte in gospoda Jankota Kersnika z Brda. Za to se vrsti lepa zbirka Adolfa Muhra, graščaka na Bledu, in dalje barona 0. Apfaltrerna. Cesarski svetnik dr. Ei^l iz Ljubljane razstavil je lepo zbirko raznovrstnega sadja, ki ga je pridelal na svojem vrtu na Poljanah. Zbirka J. Baumgartnerja, graščaka na Fužinah pod Ljubljano, je prelepo sestavljena. Mnogo vrst sadja je razstavil J. Podlogar, branjevec v Ljubljani, ki ga je dobil iz raznih krajev kranjske dežele. Graščinsko oskrbništvo v Boštanju razstavilo je najboljše sadje za izvožnjo. Dr. Ig. Namorš, posestnik v Jesenicah na Dolenjskem, razstavil je bogato in lepo zbirko, posebno se odlikujejo njegove voščenke. Bled dostojno zastopa zbirka J. Mallnerja. Trgovec Viktor Bohrmann iz Ljubljane razstavil je jako okusno na dolgi mizi najlepše sadje, katero je dobil kot veliki trgovec s sadjem iz vseh delov Kranjske in tudi pridelal na svojih vrtih. Kmetijska šola v Grmu poslala je na razstavo prav lepo sadje in grozdje, akoravno deluje še-le drugo leto, in je dokazala, da bo tudi na Dolenjskem vzor sadje- in vinoreji, kakor v Vipavi. G. Ambrožič, znani čebelar v Mojstrani na Gorenjskem, razstavil je več vrst jabolk in hrušek, ukuhanih v medu. Sadjarsko orodje razstavila sta ljubljanska nožarja Hoffmann in Juvan. V gorenjih prostorih razstavljeno je sadje iz Dolenjske, Gorenjske in Notranjske. V tako zvani kadilni sobi je prva lepa zbirka učitelja Fr. Suha-dolnika iz Borovnice; dalje je Fr. Teršar razstavil posebno lepa jabolka, Fr. Ogrin s Hriba pri Vrhniki krasne hruške. Lepe so zbirke Antona Jeršana, posestnika na Unci, J. Tomšiča z Vrhnike in M. K ob o j a, učitelja v Sodrašici, Henrika Kavčiča z Razdrtega, Josipa Lenaršiča, Fr. Kotnika in Gabrijela Jelovška z Vrhnike. Jako bogata je dalje zbirka raznoterega sadja M. Ambrožiča. Josip Žirovnik, nadučitelj v Begunjah in znan prijatelj sadjarstvu zbral in razstavil je lepo sadje iz svojega šolskega okraja, najlepše vrste, ki zaslužijo posebno priznanje. Isto velja o priprostem poljedelcu, pa razumnem sadje-rejcu J. Valenčiču, ki je razstavil 36 najlepših vrst. Dnevne novice. (Deželni zbor kranjski) imel je danes sedemnajsto in zadnjo sejo od 9. ure dopoludne do 723. po-poludue. Nato je bila seja pretrgana do 5. ure popoludne. Izmej najvažnejših točk dnevnnega reda bile so rešene o katehetskih plačah, posojilu ljubljanskega mesta in novem deželnem gledišči. — Ker zaradi pomanjkanja prostora ne moremo danes priobčiti poročila o sobotni seji, posnamemo le glavne stvari. Pri razpravi o deželnem zakladu vnela se je kaj živahna debata. Poslanec Dežman grajal je pavšalne kredite, akoravno kot deželni odbornik isto stori, kar očita narodnim odbornikom. Poslanec Schvvegel zopet graja neprilično sostavo deželnega proračuna. Vrlo dobro so oba zavračali poslanci D e te 1 a, M u r n i k, S u ki je in dr. Vošnjak. Deželni zbor je dovolil mej drugim „Dramatičnemu društvu" 2000 gold., „GIasbeni Matici" 500 gld., gimnaziji v Novem Mestu 250 gld., slovenskim vseučiliščnikom v Gradci 200 gld., monsgr. L. Jeranu za dijaško kuhinjo 150 gld., „Narodni šoli" 100 gld., „Pedagogiškemu društvu" na Krškem 150 gld. itd. Za kamniško železnico dovolil je deželni zbor razven že dovoljenih 50.000 gld. za nakup delnic še 20.000 gld. pod istimi pogoji. Glede železnice iz Tržiča v Kranj naročilo se je deželnemu odboru, da preskrbi potrebne date in poroča o tem v prihodnjem zasedanji. Konečno je bila obširna razprava o gimnaziji v Kranji. Govorili so poslanca Klun in Detelain deželni šolski nadzornik Smolej. Deželni zbor je skhnil poslati prošnjo c. kr. vladi za obstanek gimnazije. (Slavnostni koncert) v proslavo štiridesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. priredi dne 25. oktobra v redutni dvorani „Slovensko učiteljsko društvo" s prijaznim sodelovanjem gospodičin učiteljic in gospodov učiteljev, nekaterih gdč. gojenk c. kr. učiteljišča in vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 17,- pod vodstvom g. Ant. Nedveda, c. kr. učitelja glasbe, in g. J. Nemrave, kapelnika. — Vspored: 1. C. M. Weber: Overtura iz opere „Freischiitz" za veliki orkester. — 2. Ant. Funtek: „Prolog", govori gdč. Vilj. Rischner. — 3. Ant. Nedved r „ Avstrija moja". Moški zbor. — 4. J. Moscheles: „Hommage a Hiindl". Grande duo za dva klavirja. (Gdč. Irma Furlan in Elvira Sittig.) — 5. Ant. Nedved: „Nazaj v planinski raj". Me- šani zbor. — 6. 0. Kreutzer: Arija iz opere „Nacht-lager von Granada". (Poje gdč. Pavla Suwa, spremlja na klavirji gdč. Irma Furlan.) — 7. Ant. Nedved: ^Popotnik". Moški zbor s samospevom za tenor (gosp. Ant. Raziuger) in čveterospevom. — 8. Jos. Haydn: Zbor za mešane glasove iz oratorija „Stvar-jenje sveta" s spremljevanjem orkestra. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Sedeži I. vrste 1-50 gld., II. vrste 1 gld., vstopnina 50 kr. Vstopnice se dobivajo pri g. H. Turku na Mestnem trgu in na večer pred koncertom pri kasi. Besede napevom s prologom vred dobe se pri kasi po 10 kr. — Čisti dohodek je namenjen učiteljskim vdovam in sirotam- (C. kr. obrtne šole) v Ljubljani ne prično svojega delovanja dne 5. novembra, kakor je bilo poprej odločeno, temveč redni pouk se začne z mesecem decembrom. Vodstvo obeh zavodov bode pravočasno naznanilo po listih dan otvorjenja in pričetek vpisovanja. (Umrl) je dne 18. t. m. v Idriji č. g. Ignacij Eržen, umirovljeni župnik tržaške škofije. N. v m. p.! — V Novem Mestu je danes zjutraj ob 7,6. uri umrl Vincencij Jeuniker, predsednik okrožnemu sodišču. N. v m. p. 1 (Deželna sadna razstava) je bila danespo-poludne zaključena. V sosoto so razprodali 1170 vstopnic in okoli 0000 listkov za vinsko po-kušnjo. Včeraj pa je bila razstava še posebno obiskana, ker si jo je ogledalo mnogo kmečkih posestnikov z dežele. Razprodali so nad 3000 vstopnic. Razstavljeno sadje se bo na dražbi prodalo, kolikor ga razstavljalci do srede ne bodo pobrali. Izžrebane številke razstarine loterije naznanile se bodo po časnikih. (Blag čin.) G. Karol Laheiner, magistratni uradnik in vodja mestni sirotišnici praznoval je včeraj svojo petdesetletnico; tem povodom pogostil je včeraj opoludne vse reveže v sirotišnici, katerih je nad sto, z juho, mesom, močnato jedjo in vinom. (Slovensko gledališče.) Burko „Nezgode starega samca" predstavljali so včeraj prav dobro; v prvi vrsti odlikoval se je g. Borštnik kot „Samec\ Predstava je bila slabo obiskana. (Imenovanje.) Znani preiskovalec notranjskih podzemeljskih jam, c. kr. gozdarski azistent g. V. Putick imenovan je gozdarskim nadzorovalnim pristavom. (Velikansko grobišče) zasledil je dr. Truhelka, kustos deželnega muzeja v Sarajevu, pri Glasinci. Grobišče šteje nekda okoli 20.000 grobov. Doslej jih je odprl 40 ter našel razne bronaste predmete in železno orožje. (Razpisane) so na Goriškem štiri ustanove po 300 gld., ki jih je določil deželni zbor v proslavo cesarjeve 401etnice za dijake na višjih šolah. Prošnje deželnemu odboru do 15. novembra t. 1. Telegrami. Dunaj, 21. oktobra. Njih veličanstvo je imenovalo grofa B a d eni j a namestnikom za Galicijo. Praga, 21. oktobra. Tovarna za čiščenje petroleja Sprecher & comp. v Zaborcu pri Tajnicah ob Labi jc po noči do tal pogorela. Škoda se ceni nad 100.000 gld. Mokonog, 22. oktobra. Pri sv. Trojici je bila včeraj sijajna slavnost štiridesetletnice cesarjeve z blagoslovljenjem nove šole in odkritjem spominsko plošče. Dunaj, 22. oktobra. Dvornega obeda na čast princa Henriku vdeležili so se tudi Kalnoky, Bauer, Taaffe, Sterneck. Rim, 22. oktobra. Francoski veleposlanik Mouy dobil je nekda druga naročila. Po zadnjih poročilih o nesreči na železnici je devet vozov razrušenih; doslej so izvlekli 90 mrtvih, 70 ranjenih. Tujci. 19. oktobra. Pri Muli&u: Merklein in Trebitsch, trgovca, z Dunaja. — A. Kalscher, kaznilnični oskrbnik, iz Kopra. — J. Kom, c. kr. nadčastnik, iz Budimpešte. — P. Pranke iz IJrna — J. Pctschar iz Beljaka. Pri Slonu: Prane Čukjati, trgovec, od Št. Gotharda. — Vesel, dekan', iz Trnovega. — Martin Burja, uradnik, s soprogo, iz Senožeč. — S. Wechsler, trgovec, iz Gradca. — Piirber, Jelačič, Gliick z Dunaja. Pri Juinetn kolodvoru: T. \Viirgler s Krškega. — Pr. Knvttl z Dunaja. — Josip Zusanovie iz Rudolfovega. Vremensko sporočilo. U S Čas Stanje Vj-j ter Vreme > "a ^ ^ opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celzija "o . 9. u. zvp«. 742 5 743-2 745 4 0-4 64 14 sl. jzap. sr svzh. oblačno del. jasno jasno 0-00 21. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec. 746-1 743-4 743-0 —36 56 -0 8 sl. sover sl. szap. sl. svzh. jasno n 0 00 in Srednja temperatura obeh dni 2 7° in 0-4° C., 10.1° pod normalom. za 8-1° Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 22. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 05 kr. Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 82 n »O n 109 n 75 „ Papirna renta, davka prosta...... 98 i n Akcije avstr.-ogerske banke ...... 872 n ~~~ h Kreditne akcije .......... 313 „ 80 „ London ............. 121 „ 65 „ Francoski napoleond.......... 9 „ 65 „ Cesarski cekini .......... 5 n 77 „ Nemške marke........... 59 K91/ « /In Tržne ccne v Ljubljani dne 20. oktobra. gl.|kr. gl- ur. Pšenica, hktl. . . . 6 17 Špeh povojen, kgr. . _ 72' Rež, „ ... 4 00 Surovo maslo, „ 1 —j Ječmen, „ ... 4 06 Jajce, jedno „ — 2", Oves, „ ... 2 44 Mleko, liter .... — 8' Ajda, „ ... 4 71 Goveje meso, kgr. . — 56 Proso, „ ... 4 55 Telečje „ „ . — 56 Koruza, „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 56! Krompir, „ ... 2 32 Koštrunovo „ „ — 30 Leča, „ ... 12 — Pišanec..... — 40 Grah, „ ... 13 _ Golob ..... _ 20: Fižol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 58 Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 60 Speh svež, „ — 56 „ mehka, „ „ 4 25 ♦f Mm ŠTobno prodajo mojih izdelkov, kot: foscsnili s?«, voščenega blaga 4* in mila otvoril sem na Stolnem trgu št. 22 katero s tem prijaznemu obisku priporočam p. n. občinstvu. (1) Pavel Seemann. Ljubljana. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medljatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne h ^ politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče niztcej ceni. r\ Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. v. /i ca/ttf' r^ic^/cc /f Ao ifice-uft. f/ttc e/fc/iin /ljaiii pri .1. O. MAYERJ-U.