GLASILO
KRJCANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA
Eno najtežjih delavskih vprašanj:
Družinske delavske plače
V	modernem socialnem neredu je pač nujhujSe (prizadeta delavska družina. Liberalni kapitalizem ji je že dobro stoletje izpodkopaval temelje, ko ji tiii da) pravice na onem deležu zemeljskih dobrim, ki je ibreapogoj.no potreben, da se more razviti pravo urejeno družinsko življenje. Moderni način dela ipo tovarnah, splošna ver-ska J« nravna zumemarjenost delavce mladine zastruplja telesno in duševno že v naprej one, iki naj bi si ustanovili prave, zdrave delavske družine. Nikjer .menda človek tako dobro no razmme tistega bolestnega vzklika Pija XI.: »Mrtva .snov prihaja iz tovarne požluhtnjena, ljudje ,pa se prav tam .kvarijo in 'ponižujejo«, kakor kadar vidi te izčrpane, duševno in telesno zastrupljene fante iin dekleta iz delavskih vrst, iki si hočejo ustanoviti družino.
Z.nika j vise ito grozno gorje? Kaj je povzročilo to socialno tako ■nevarno slainje med današnjimi delovnimi množicami? Odgovor na to imiamo v besedi Pija XI.: »Zares dolgo si je .mogla snov, si je mogel »kapital le preveč prisvajati. Kar se je proizvedlo, kar se je pridobilo, vse si je lastil kapital, delavcu je ostalo komaj toliko, kar je zadostovalo, da so se popravile in obnovile sile. Zakaj — taiko so oznanjali — po nujnem gospodarskem zakonu se vse kupičenje kapitala steka kapitalistom, delavci so pa [m istam zaikonu izročeni večni bedi ali vsaj prisiljeni živeti v najslkrom-nejših razmerah.« Mi nosimo danes težke socialne 'posledice te tako krivične razdelitve dobrin med delom in kapitalom. Najbolj ikruto se poikazu-jejo ite posledice prav v razpadu delavske družine. In zopet se pokazuje, kako se grehi inad enim slojem prebivalstva maščujejo potem nad vsemi sloji. Raizkroj delavske družine ni namreč nesreča saimo za delavstvo, K-im v ec. g.re kakor kuga na vse sloje, na kmečkega .prav tako, ikakor na meščanske. lo resnico — ikaikor se zdi — tudi pri nas v Sloveniji vedno bolj razumevajo.
Radi sicer priznamo, da gospodarsko IKumanjikanje ni edini krivec, ki je ubijal celo stoletje delavsko družino. Radi priznavamo, da samo « tem še ne bomo imeli zdravih delavskih družim, ;uko bodo dobile svoj primerni delež zemeljskih dobrin. Toda vsakemu, ki količkaj pozna zgodovino delavskega vprašanja tekom zadnjih 150 let, je popolnoma jasno, da je to nepravilno porazdeljevanje zemeljskih dobrim v dobi silnega gospodarskega razmaha po vsenn svetu stvarno bil glavni krivec nesreče. j’0 je ona (korenina, iz katero so pognali vsi drugi strupeni poganjki: K*> so pred 100 lati že .šestletni otroci delali v tovarni, ko so itako oče kakor mati in otroci morali po 12, največkrat po 13 ali 14, — da, mered-kokrat po 15 ali 16 in včasih celo po 18 ur na dan stati v tovarni ob stroju in pri tem niso mnogokrat niti toliko zaslužili, da bi so vsaj za največjo silo prehranili in oblekli, ali je biljs ob takih gospodarskih [Kigojih delavske družino mogočo pričakovati kaj drugega kakor nravni, verski in zdravstveni propad delovnega ljudstva! y sličnih gospodarskih okoliščinah je mogoče pričakovati še kolikor
toliko urejeno nravno in versko življenje le pri nekaterih izjemnih po-edincih, ki so heroični, pri veliki večini je kaj takega inemogoče. Kajti za urejeno versko im nravno življenje je brezpogojno potrebno neko telesno blagostanje, kakor je že Leon XIII. poudarjal za sv. Tomažem.
Glavni vzrok propadu delavske družino v modernem času je itorej krivična razdelitev dobrin, ki so se v zadnjem stoletju silno namnožile. Kako pa se v moderni gospodarski in socialni ureditvi družbe dobrine razlivajo med delavstvo? Preko plač. Zato jo vprašanje pravičnih delavskih plač tako silno važno ne samo zu delavstvo, temveč za vso sloje naroda. Ko bi to vprašanje vsaj za silo po-\oljno rešili tam kje pred kakimi 30 ali SO leti in se ne bi šele po vojni kolikor toliko resmo zavzeli za to, ne bi danes nosili teh neznosnih posledic socialnih krivic.
Pravična delavska plača? Koliko se jo že o .njej govorilo! Kako jo je mogoče doiločiiti? Nekateri so pravili, da jo ona plača pravična, ko delavec za svoje delo dobi toliko, kolikor ima pač podjetje koristi od njegovega dela. Med tem kar nudi deluvec |kh1-jetniku in tem kar da podjetnik delavcu, mora biti enakost. To lepo zveni. Todu, kdo bo določil korisl, ki jo ima podjetnik od delavca? In ali po tem nauku ni človeško delo ponižano na stopnjo navadnega kupnega blaga, s katerim trgujemo? Ali ni popolnoma zanemarjena osebnostna vrednosit človeškega delu, ki jo nudi deluvec podjetniku.
Drugi pravijo, da je ona delavčeva plača pravična, ki st? po gospodarskih zakonih ponudbe in povpraševanju kje ustali. Cim več bo delavcev, tem nižje bo padla in obratno. Ostane vedno pravična, tudi če je izpod življenjskega minimumu. Kajne, kako nizko smo padli, da se je sploh moglo kaj takega javno učiti in — kur je še bolj žalostno — du so 'to v gluvnem marsikje še dandanes izvaja. Kako smo po-zabili na človeško dostojanstvo tudi telesnega dela!
Čisto drugačen je krščanski socialni nauk g led e pravične delavske plače, ki sta ga z občudovanja vredno odločnostjo učila socialna papeža Leon XIII. in Pij XI. Ko bi mi katoličani ta nauk vsuj s približno enako odločnostjo .sprejeli, ga razširili med delovne množice ter ga vsak po svojih močeh skušali izvajali!
Na tri točke je treba paziti — tako pravi krščanski socialni nauk — kadar določamo pravično delavčevo plačo: 1. potrebe delavčeve družine, 2. stanje podjetja in 3. skupno dobro družbe.
Najprej mora torej delavec toliko zaslužiti, da imore on in njegova družina s plačo živeti dostojno človeško življenje. To je minimum, ki ga mora doseči vsaka delavska plača, da bo pravična po krščanskem socialnem nauku. Ako delavci ne dobijo tega minimuma, je injihovu delovmu pogodba krivična in torej po krščanskem nruv-nem nauku greh, zu katerega odgovarjajo vsi oni, Iki na kakršen koli način odločajo pri urejanju delavskih plač: podjetnik in delavec — v kolikor ista seveda pri sklepanju delovne pogodbe res svobodna —, juvnu oblast,
delavske in |>odjetniške organizacije, oni, ki so po poklicu dolžni razširjati krščanski nravni nauk, kakor so to vsi vzgojitelji im zlasti dušni pastirji, ki so dolžni opozoriti na greh, ki je v i izplačevanju krivičnih plač.
Seveda to ne pomeni, da delavčeva žena in otroci niso po sposobnostih dolžni prispevati k družinskemu blagostanju, vsekakor pa mora oče toliko zaslužiti, da ni .treba ženi v tovarno in du otrokom ni treba nu tovarniško uli drugo naporno delo, dokler še niso razviti. Takole pruvi Pij XI. v »Qua-dragesimo unno<:
»Najprej jo treba delavcu dajati plačo, ki je zadostna za vzdrževanje njega samega in družine. Seveda je prav, če rtudi drugi družinski člami po svojih močeh prispevajo zu skupno vzdrževanje vseh, kakor je videti zlasti po kmečkih družinah in tudi po mnogih družinah obrtnikov in .inalih trgovcev, u ne sme se zlorabiti .mladost otrok ali slabost žensk. Matere nuj delajo predvsem doma in okoli doma in nuj skrb c za domača opravila. Zloraba je, ki se mora na vsak način odpraviti, da morajo matere zaradi premajhne očetove plače zunaj
domu iskati zaslužka in tako zanemarjati domače delo in domača opravilu, posebno vzgojo otrok. Zato se je trebu z vsemi močmi prizadevati, da bodo dobivali družinski očetje zadostno plačo in mogli z njo primerno poskrbeti za skupne domače potrebe. Če v .sedanjih razmerah to ni vedno mogoče, zahteva socialna pravičnost, da se razmere čimprej talko urede, da se bo vsakemu odraslemu delavcu lahko določilu tolikšna plača.«
Družinska delavska plača ni torej iiikaku .miloščina delavskim družinam, ni kaku »dobrohotna« podpora, temveč jo to osnovna zahteva pravičnega razmerju .med delom in kapitalom. Tako uči vrhovma cerkvena oblast že dobrega pol stoletja. Ako v enem ali drugem slučaju začasno ne bi bilo mogoče izplačevati take družinske plače, jiotem je treba vse storili, du se vzroki takega nezdravega stanja odpravijo. Da, ako kako podjetje dalje čusu ne bi imoglo izvršiti te svoje dolžnosti pravičnosti, potem je misliti, uli ni boljše kako urediti, da se podjetje likvidira in si delavstvo pravočasno drujjjo poišče dela. Ne gre namreč, da bi kako podjetje životarilo nu inčun delavskih plač. Talko uči krščanski socialni muuk.
Kako praktično določiti \ posameznih zemljah višino .te minimalne delavske plače, ki je torej družinska? O tem prihodnjič.
Uredba o kontroli cen
V	»Službenem listu« kr. banske uprave dravski; .banovine, kos 15. od 21. februarju, je billa objavljena uredba o kontroli cen. Tu uredba je stopila v veljavo s 14. februarjem 1940. Pod uredbo o .kontroli cen spada 31 predmetov. Ti so:
1. kruh ;
2. .moka, izvzeirnši 0, Og, Ogg;
5. otrobi,;
4. domače testenine;
5. riž;
(>. kava in njeni nadomestki (su rogati);
7. čaj;
H.	jedilno olje, razen v steklenicah in lit. korivu.h do 5 kg;
(>. mast;
10. sveže meso;
11. milo, izvzemši luksuzno;
12. sveče vseli vrst;
15. parafin;
14. drva;
13. premog;
16. anolino aimerikan treh vrst: 75 do 80cm/I. II. III; 90 ora/I, II, III, 145 do 150 em/l, II, III; 180 em/I, II, 111; 200 em/l, II, III.
17. srbsko platno dveh vrst: 42 do 45 cm;
18. bombaževo platno, beljeno: široko 70 do 200 cm;
19. pravi' (modri) grudi dveh nejšili vrst: Iu in llu;
20. cic (ikreton) dveh nujcenejših vrst: I, II:
21. bombaževa preja;
22. sukanec od 200 do 1000 jardov vseh vrst, razen svilenega;
23. f lamela in barhent za obleke;
24. lodem (šujuk) im sukno;
25. volnu im volnenu preja za pletenje im vezenje;
26. sekire;
27. lopate;
28. kopače;
nujce-
29. kose;
30. srpe;
31. motike.
S to uredbo smo vsaj za nekatere predmete dobili omejitev, da se ne bodo unogli dražili v nedogled. Poleg tega, du je vzetih pod kontrolo premalo predmetov, katere rabimo posebno delavci, je uredba prišla mnogo prekuisno. Ta uredba bi morala iziti takoj v mesecu septembru, čim se je čutilo, da bodo začele cene naraščati. Sedaj je namreč nemogoče ustvariti kar tiče cen stanje, ki je bilo v začetku septembra im v oktobru 1. I. Uredba oz. zukonodujailec in z njim vsi skupaj, moramo računati s stanjem, ki je sedaj. Ako bi to vprašanje takoj uredili, bi mursi.kuk neupravičen dvig cen posameznih predmetov preprečili. Vseh seveda ne. Posebno kur tiče kolonialnega blaga. Toda itndi itu bi imeli kontrolo, katero doseduj ni bilo in prav nič ne vemo ali je res vsa podražitev utemeljena v dvigu cen mu tujih tržiščih.
Indeks cen na drobno za Ljubljano (po indeksu Narodno banke) se je dvigal takole:
Leta 1939.: julij 77.6, avgust 76.8, september 76.6. oktober 80.1. november 98.6, december 102.8.
Leta 1940.: januar 107.2.
Indeks cim na mulo je .tedaj porastel od septembra I. 1. od 76.6 točk na 107.2 v januarju 1940, tedaj zu 30.6 točk oz. 39.9%.
Po indeksu mestnega statističnega uradu v Ljubljani, ki ga izkazuje samo .za živila, je znašal porast cen v čusu od 1. julija do 1. decembru t939 zu 17.5%.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Rudarji, odločitev je pred vami!
Trbovlje, 27. februarja 1940.
Še nekaj dni in inastopil bo 3. marec, dan vaše odločitve. Pri teh volitvah obratnih zaupnikov boste imeli * resnici priliko izbire, saj so vloženo kakor izgleda kar štiri ikaindidatne liste. Vse te liste in mjihovi predstavniki se potegujejo za Vaše glasove. K ('•kateri varni obetajo vse mogoče. Nekateri blatijo svoje nasprotnike z ▼somi mogočimi podlostmi, samo da ras pridobe za svoje zaupanje in glasove. Pri toliki izbiri vam je vsakte-remu uganka, kam se boste rudarji odločili in kateremu zaupali, da vas bo za vaše težnje zastopali ter za vas posredovati. Menimo, da odločitev ni •težka. Kdo vas ni t najtežjem položaju zapustil? To je bil tov. Križnik, na katerem je ležala vsa teža zadnjih dni mezdnega gibanju. Ta je, ki ste ga klicali in se ni vašemu klicu umaknil. Ta je, ki »te mu takrat edino zaupali, da reši težavni položaj, ta je, ki je zjbral vse sile in reševal, kar se je v takem položaju, ko so vsi odpovedali, še rešiti dalo. Ako bi tudi on odpovedal, bi se povrnilo, med vas rudarje, leto 1923. iin morda še hujše. Toliko oklevetain od nekaterih in toliko osovražen kot krščanski socialist vsa leda od gotovih in to samo zaradi 8 voj e zinačajnosti, je v zadnjih dneh mezdnega gibanja zastavil za vas ru-datrje (tudi svojo eksistenco, saj mu je podjetnik grozil z odpustom in še ■a vsem mogočim. Takrat pa je izjavil: Ker so mi rudarji dali zaupanje, me bom odnehal prej, da storim vse, kar kot človek storiti morem. In res je spravil s pomočjo g. bana do danes 23 odpuščenih, spravil iz zaporov rudarje, kar se jo moglo v tem času zanje izposlovati, da so vsaj ječe prosti. S posredovanjem je dosegel nabavni prispevek. Kot član banskega sveta se je zavzel za popravo sedaj n eodgo var ja jočega pravilnika bratovske skladnice itn za plačane dopuste rudarjem. S posredovanjem svojih tovarišev se je zavizel za proporčni sistem pri sedamjih volitvah obratnih zaupnikov. V letu 1937. je v banskem svetu deloval za sanacijo bratovskih slk.ladnic, katero smo dobili v 1. 1938. Pri vsem, kar je delal, je imel vidne uspehe, ker mi odnehal od dela, katerega je za rudarje hotel storiti. Koliko je delavcev, ki so z njegovim posredovanjem dobili zaposlitev, koliko je revežev, ki so po njegovi zaslugi dobili podpore, koliko je mladine, ki uživa sadove njegovega dela in jih bo še uživalo. Njegovo srce je odprto za vsakogar, ki je pomoči potreben, nobenih razlik ne pozna pri siromakih in jih tudi poznati noče. Tu smo njegovi sodelavci navedli le nekaj njegovega dela. Veliko premajhen pa je naš list za naštevanje vsega, kar je on v vseh letih delovanja storil za rudarsko delavstvo in zainj priboril. Prepričani smo pa, da mu vse to ne bo všeč, ker vedno pravi, da raje dela, če ga ljudje blatijo nego hvalijo, ker vsa hvala k delu za _ siromaka nič ine koristi, pač pa dejanja. No, saj smo mu tudi tako napisali, da se čutijo dejstva njegovega delovanja.
Tega našega neustrašnega delavca smo postavili na kandidatno listo Jugoslovanske strokovine_ zveze, on pa se je upiral, rekoč, saj jaz ne hrepenim po kandidaturah, naj bo kdo drugi, jaz bom vseeno delal za rudarje. Naim članom ni privolil kandidirat, ko pa
so to zahtevali nečlani-ruda rji, ki ga hočejo voliti in imeti, je pa dejal: Ako iini boste pomagali delat za delavstvo v splošnem, pa sprejmem, samo ne na prvo mesto, ker tam mora biti rudar, ker le rudar je potreben in vreden tega naslova, ker on trpi in ustvarja dobičke, zato smo mu ustregli in ga postavili na drugo mesto naše liste.
Rudarji! Veliko vas je, ki uživate sadove njegovega dela, imate ga na naši listi, za katero je imel toliko brige, da bi kandidirali okrog njega ljudje poštenja in dela za rudarsko delavstvo. Ze pri sestavi liste smo se prepirali in pomišljali, kateri naj bi bili naši kamdidatje, da bi mogli vam rudarjem biti po volji. Kolikor smo mogli smo vam ustregli. Eno pa vam zagotavljamo: Ce boste izkazali naši listi zaupanje, bomo za vas delali. Kaj bomo .mogli doseči, danes ne vemo. Eno pa vemo, da vam borno vedno govorili resnico in pravico.
V	tem je naša agitacija. Vse naše delo boste sami videli, in boste o vsem vedno pravočasno obveščeni. Mi gremo v te volitve brez vsakih kompromisov kot krščanski socialisti. Naša lista je lista, ki smo jo sestavili iz našega članstva, brez vsakih priveskov, ker sc zavedamo, da le z lastnimi tovariši bomo mogli vršiti pravično in pošteno delo za vas rudarje. Mi gremo v te volitve brez vsake de-inagoške agitacije, ker se zavedamo, da z demagogijo in frazami se delo
za rudarja ne ustvarja. Kaj bodo delali in uganjali drugi proti nam nas ne zanima. Kolikor nam boste rudarji zaupali, toliko bomo potem delali. Mi upoštevamo tudi naše nasprotnike in jih ne bomo napadali, pa naj nag)ram nam store kar hočejo. Mi imaimo zavest, da smo za delavstvo mnogo storili, četudi si drugi laste naše uspehe, jih jim tudi privoščimo in jim našega dela ipri agitaciji, če ga potrebujejo, posodimo. Mi se s pavovim perjem ne bahamo, saj vi rudarji sami vidite dejstva ne pa hvalo.
Te volitve so za vas rudarje velikega pomena, ker v tem letu bo potrebno za vas mnogo dela, ki ga imamo mi na vidiku. Treba bo zboljšati kolektivno pogodbo, potrebno lx> pridobiti plačane dopuste, kakor jih imajo državni uradniki, potrebno bo izboljšati pravilnik bratovske skladnice in dobiti za upokojence draginj-ske doklade. Vsemu temu deliu je naš predsednik Križnik že [postavil zahtevo v banskem svetu. Vsega pa se bo dalo vsaj nekaj popraviti, če boste rudarji pri delu sami sodelovali, kadar vas bomo pozvali, ker le v skupnem delu je moč. Ce dobi naša lista zaupnike, ste lahko uverjeni, da ste s tem ustvarili pravo demokratično delovanje, ki ga mi vedno dovoljujemo, ker nam je ljub vsak delavec, samo da je poštenjak, mi odklanjamo hinavce in škodljivce delavskega stanu, ki je tolikokrat zasramovan prav od ljudi, ki bi tega ne smeli počenjati.
Temu ste tudi rudarji sami priče. Naša jlista ima tudi po sestavi večino vaših sodelavcev, ki z vami trpe v jamah, ker mi hočeimu rudarju povsod dati prednost im spoštovanje. Rudar naj zastopa rudarja, rokodelec pa rokodelca na obratu, za vse pa je potrebno skupnih koristi, 'ker smo drug drugemu potrebni, ker smo vsi tlačeni in dostikrat zasmehovani, kot raja ne vemo kakih ljudi.
Rudarji! Ko boste v nedeljo 3. marca s svojimi glasovi odločevali, dobro premislite, koko boste volili in komu boste dali svoj glas.
Delo predstavnikov naše liste vidite. Poskusili ste v zadnjih letih vse, kar vam pozneje ni bilo všeč.
V	nedeljo 3. marca se pa, če ste trezini, odločite tako, da ne bo potrebno kritik in jeze nad samimi seboj, zakaj ste zopet tako vodili, kakor smo vas veliko večino slišali govoriti imed zadnjo stavko. Ce pa se še sedaj odločite jx) vaši stari navadi, potem pa ne smete prav nič kritizirati in tarnati, saj ste sami tako hoteli in tako volili.
Mi vam z našo listo nudimo priliko spremembe, ki si jo vi sami kakor ste rekli želite. Mi pa tudi hočemo videti, koliko sto rudarji možje, da kar rečete tudi držite. Če temu ne bo tako, mi vaših nadaljnjih neuspehov ne bomo krivi, pač pa vi sami. ker boste z glasovanjem talko odločili.
Vaše dobro, vaše slabo, to bodi naš apel in agitacija za našo listo Jugoslovanske strokovine zveze, skupine Trbovlje, ki ima belo glasovnico. Na volišču pa sklenite v vaše dobro: Bela naj ostane cela!
da z demagogijo in frazami se delo ljudi, ki bi tega ne smeli počenjati. naj ostane cela!
Kako je z razbijanjem II« skupine s strani JSZ1
Že v eni zadnjih številk »Delavske	livni sistem, ki je bolj pravičen in	Ker le ni bilo nobene spremembe j<
pravice« smo objektivno pojasnili ka-	demokratičen za volitve v teh in JSZ rešitev navedene vlogo urgirile
Že v eni zadnjih številk »Delavske pravice« smo objektivno pojasnili kako stoji zadeva glede nadaljnjega obstoja in reorganizacije II. skupine rudarske zadruge.
Kljub temu pa nekateri še vedno pripovedujejo rudarjem, da je JSZ vzrok ukinitve II. skupine.
. JSZ je kriva samo toliko v tej zadevi, da je postavila že v oktobru 1938 zahtevo rudarskemu glavarstvu v Ljubljani, da se naj pravila II. skupine kar se tiče volitev zauipniikov za IT. skupino rudarske zadruge, prila-gode sedanjim razmeram. Tozadevna vloga se je glasila tako-le:
Strokovna zveza rudarjev Jugoslovanske strokovne zveze Laško, Trbovlje, 7. okt. 1938. Predmet:
Sprememba pravil II. skupine rudarske zadruge.
P. n.
Rudarsko glavarstvo
Ljubljana. Članstvo strokovnih skupin, včlanjeno v »Strokovni zvezi rudarjev Jugoslovanske strokovne zveze«, že dalje časa postavlja na svojih sestankih zahteve po spremembi votivnega sistema:	volitev poslancev
II. skupine rudarske zadruge. To svojo zahtevo utemeljuje članstvo s tem, da je bil z novimi pravili bratovskih skladni c pri tej ustanovi uveden, namesto večinskega, proporčni volivni sistem, prav talko se vrše tudi volitve delavskih obratnih •zaupnikov na podlagi zakona o zaščiti delavcev, po proporčnem vo-livnem sistemu.
Ako je tedaj uveden proporčni vo-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Približno isto sliko kaže indeks, katerega vodi JSZ. V času od septembra 1939 se je indeks cen za hrano dvignil od 119.5 na 139.7 v decembru, tedaj za 20.2 točki oz. 17%. Naši podatki se z indeksom statističnega urada za mesto Ljubljano zelo ujemajo in kažejo precej točno sliko o draginji, ki je nastala zadnji mesec ne samo v Ljubljani, marveč v vsej državi. Slovenija pa je bila in bo pri tem še bolj prizadeta, ker je pasivna pokrajina in mora velik del živil uvažati.	»
V	vseh zahodnih evropskih drzavaih, katere so po vojni mmogo bolj prizadete kot mi in morajo tudi vsa živila uvažati, so se cene življenjskih potrebščin neznatno dvignile.
Ta poizkus dokazuje, da bodo delež na tej draginji najbolj drago plačali mali ljudje, t. j. delavci, nameščenci, obrtniki in kmetje-bajtarji, ki živijo
od dela svojih rok. Nič namreč ne pomaga dvigniti za nekaj odstotkov delavskih in nameščenskih plač, ker se nikoli me dvignejo za toliko, kolikor
Eoraste draginja. Kupna moč zasluž-ov našega delavstva in nameščen-stva im s tem tudi vrednost skupnega narodnega dohodka je znatno padia. Še nekaj takih gospodarskih poizkusov pa bomo gospodarsko povsem na tleh.
Zato je v takih primerih treba takoj energičnih ukrepov, ki bodo državi in narodu prihranili težko milijone. Sedaj so jih namreč kasirali špekulantje.
Pa tudi marsikoga ne bo treba preganjati, ker je nad takimi razmerami nezadovoljen in zato osamljen, da ruši temelje države.
Narod, ki bo videl, da se dela za njegovo zaščito, bo zadovoljen in pripravljen doprinesti tudi marsikatero žrtev. Take, da bi imeli od njih koristi samo špekulantje pa seveda odločno odklanjamo, ker smatramo, da ni to samo v korist ljudi, marveč tudi v korist države same.
Joško Rozman.
livni sistem, ki je bolj pravičen in demokratičen za volitve v teh in tudi ostalih socialno političnih ustanovah, tedaj ni nobenega razloga, da bi se tudi volivni red za volitev poslancev II. skupine, ne prilagodil razmeram in potrebam časa.
Odbor j St roko vrne zveze rudarjev« je v svoji seji dne 26. septembra 1.1. o tem razpravljal in glede na zahteve članstva sklenil predlagati uglednemu maslovu spremembo besedila pravil II. slkupimo rudarske zadruge v 55 19. do 27., talko da bo odgovarjalo sedanjim razmeram. Kot novo besedilo se naj v citiranih paragrafih pravil II. skupine vzame za podlago volivni sistem volitev delegatov za krajevne skupščine bratovskih skladnic v členih 1. do 16. V zvezi s spremembo navedenih pravil, bo potrebno prilagoditi novemu besedilu tudi vsebino 30., 33. in 56. sedanjih pravil II. skupine.
Ker je sedanji volivni sistem volitev poslancev II. skupine rudarske zadrugo v resnici zelo zastarel in ne odgovarja več sedanjim razmeram, smo prepričani, da bo ugledni naslov gornji predlog uvaževal in upravičeni želji prizadetega delavstva tudi ugodil.
V	pričakovanju tozadevne rešitve, beležimo z izrazi odličnega spoštovanja!
T. č. predsednik:	T.	č. tajnik:
Žumer S. s. r.	Rozman	J.	s.	r.
Še isti mesec je rudarsko glavarstvo dalo na gornjo predstavko naslednji odgovor:
Rudarsko glavarstvo. Št. 6901.
28.	okt. 1938. Ljubljana.
Strokovni zvezi rudarjev Jugoslovanske strokovne zveze v Trbovljah.
Na Vašo vlogo z dne 7. oktobra 1938 se obveščate, da je izdelava novega pravilnika za volitve delegatov II. iskupime rudarske zadruge v tekil.
Načelo tega pravilnika bo proporcionalni sistem.
Za rudarskega glavarja: Ing. Zupančič 6. r.
Ker le ni bilo nobene spremembe je JSZ rešitev navedene vloge urgirila in to 13. februarja 1939. Poleg tega se je oglasila pri g. glavarju tudi depu-taciju, ki je v smislu vloge ponovno zahtevala spremembo volivmega sistema II. skupine.
Kdor bo gornjo vlogo, ki je bila predložena rudarskemu glavarstvu, res pazljivo prebral, bo taikoj videl, da JSZ ni niti malo delala na tem, da bi se II. skupina likvidirala Zahtevala pa je, da se ipravila spremene v toliko, na se tudi v lej ustanovi Vrše mmvc po proporcu. Kot veliki poborniki demokracije in svobode, kar gospodje, ki so dosedaj imeli usodo II. skupine v rokah, kakor pišejo in pravijo, da so, vendar ne bodo tedaj JSZ šteli v zlo, da se tudi ona za te ideale bori. Kdor je iskren pobornik demokracije, mora to biti na vseh poipriščih javnega udejstvovanja in ne samo tedaj, kadar služi to v njegovo korist.
Taka je tedaj resnica o delu JSZ na razbitju II. skupine. Ako smo raczbili večinski sistem, ki nikdar in nikjer ni pravičen, smo s tem kar zadovoljni. Vse ostalo pa še pride na vrsto. Gotovo je samo to, tla bo tudi v bodoče JSZ naredila vse, da bodo pravi interesi rudarskega delavstva zavarovani.
Iz centrale
Pošta nam dostavilja vedno več pisem, ki so premalo frankirana in moramo zaradi tega ob prevzemu pošte plačati kazen »porto«.
Ker pošta zaračuna »porto« v dvakratnem iznosu pisemske teže, ee teli kazni nabere precej. Prosimo tajnike krajevnih skupin in dopisnike »Del. pravice«, da pisma zadostno frankirajo.
Urednikova pošta
Popravek. Popravite v članku od 22.
II.	1940 »Umestna pripomba ali vprašanje morale« v stolpcu 4., 2. odstavek, kjer je zapisano: »Ce je njihovo delovanje tako, da vzdrži«, — mesto: »da ne vzdrži«.
Radarji! V nedeljo 3. marea
vsi na volitve obratnih zaupnikov! Volite kandidate Jugoslovanske strokovne zveze. Kaša lista ima bele glasovnice. Bela glasovnica naj ostane cela!
»40 — St. 1* — 3
(J)& naših krati k
Vevče
Občni /Ahii' naše skupine papirničar-jev l)o v nedeljo 3. marca ob 3 popol-dne v .prostorih g. Gašperlina na »Kriško vcu«. Občni zbor je važna zadeva vsake organizacije, ker se na njem pregleda izvršeno delo in da smernice za nadaljuje delo. Volijo se novi funkcionarji, ki. na j v bodoči poslovni dobi vodijo organizacijo. Važno in rtbvez.no je za vsakega člana in Slanico, da sodeluje na občnem zlboru in tako dobi vpogled v delo. Naj zato nikakor ne manjka. Obiščejo nas na tam občnem zboru tudi tovariši iz Radeč, Količevega in Goričan. Dokažimo, da smo močna in zavedna skupina v slkilopu JSZ. Zaupniki, na agitacijo za udeležilo zadnjega člatna in članice! Blagajnik naše skupine želi, da tisti člani, ki še nimajo v redu članarine, da jo do občnega /.bora poravnajo pri svojih zaupnikih, da bo tudi v tem oziru potreben red. Ce 80 odstotkov članov plačuje redno, zakaj ne 'bi še ostali. Tudi redno plačevanje članarine je del našo zavednosti. Torej izvršite svojo dolžnost do organizacije!
Duplica
Članstvu javljamo, da bo v petek 1. marca po končanem delu ob pol 6. uri pri Planavžku 7. občni zbor skupine JSZ Duplica. Dnevni red bo običajen. Preložili smo občni zbor na delavnik zato, da članstvu ni (treba v nedeljo hoditi ponovno na Duplico. Dolžnost vsakega Slana je, da prav gotovo pride na občni zbor. Izvolili bomo novo vostvo naše strok, organizacije. Porodila bodo pismeno pripravljena in zaradi tega čim krajša. Noben člam ne sme manjkati. Skupno bocmo napravili pogled nazaj in načrt za naprej. Tvoja organizacija polaga letno bilanco svojega dela, ona Te kliče:- j>ridi!_ Bodi zaveden tudi takrat, kadar je mir, ne samo v boju. — Odbor skupine.
Trbovlje
Ganski sestanek skupine rudarjev bo v ^ponedeljek 4. marca tega leta ob |K>1 5 popoldne v tajništvu. Prinesite
s, .Mjiboj legitimacije . braitov«ke skl minice. ker jih odbor rabi za matične številke. Da ne pozabijo zaostankarji poravnati članarine, ker so nekateri še vedno zelo pozabljivi za plačilo in jih mora odbor opozarjati.
Zagorje
Volitve obratnih zaupnikov za zagorske obrate TPD bodo v nedeljo 3. marca v prostorih pisarne obrata Kot-redež.
V	Zagorju bomo po nalogu volilne komisije volili obratne zaupnike takale:
Vsak volilec bo dobil od volilne komisijo kuverto in tri glasovnice (belo, rdečo in modro). V prostoru, ki bo za to določen, deni celo belo glasovnico v kuverto in jo zalepi. Ostali dve glasovnici, rdečo in modro, raztrgaj in ju vrži v za to pripravljeno žaro. Kuverto je treba izročiti predsedniku vodilno komisije, ki jo mora (talkoj vreči v volilno skrinjico.
Pazite torej! Belo glasovnico c e 1 o v kuverto, jo zalepiti in izročiti volilni komisiji.
Vsak zaveden rudar bo oddal svoj ,-as za kandidate, ki kandidirajo na isti Jugoslovanske strokovne zveze.
št. Vid
V. nedeljo 3. marca bo rodni letni občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva v St. Vidu ob 9 dopoldne pri Mrežarju v St. Vidu. Tovariši, dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži, da bomo v prihodnjem letu bolj aktivmo delali in da se bomo (tudi pogovorili, kako bomo dvignili naše plače, ker se dosedaj pri na« kljub draginji še niso prav nič zvišale, razen v treh podjetjih, čeprav ie v St. Vidu in najbližji okolici približno 70 mizarskih delavnic, ki svoje
sredstev. Po .poročilu predsednika je bil izvoljen stari odbor z mulimi spremembami. Nato je zastopnik centrale Stibelj podal kratek pregled borb JSZ za izboljšanje socialnih razmer in poudaril zahtevo delavstva za svobodne volitve v delavske ustanove.
i
voje
rski
izdelke že dražje prodajajo. Mizai pomočniki pa še nismo dvignili svojih prejemkov. Zato vsi na občni zbor!
Sorica
V	nedeljo 25. februarja 1940 se je vršil občni zbor skupine lesnega delavstva. Udeležba je bila zelo dobra. Kljub visokemu snegu so prišli tovariši po 1 ali 2 uri daleč na občni zbor. S tem so dokazali svojo stanovsko zavednost. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, koliko se je skupina prizadevala v raznih vprašanjih pri v.iiipoalitvi delavstva. Poudarjal je, da je potrebna nujna pomoč tistim onemoglim starčkom, ki ne morejo več delati, a nimajo sredstev za preživljanje. Prav tako tistim številnim družinam, katerih očetje so brez dela in
Tcagediia U&nuMwna
V	eni zadnjih »Delavskih pravice (v letu 1939.) sem nekoliko n označil ■imer, v katero bi se moral obrniti ves boj proti komunizmu, predvsem pa še boj Katoličanov, ki jim mora biti prvo sredstvo v rokah v boju proti vsem nasprotnim ideologijam krščansko sredstvo — ljubezen, resnica in pravičnost. Danes se skušajmo nekoliko približati problemu komunizma samega in ga skušajmo nekoliko razčleniti.
Vsaka revolucija, tudi komunistična, je bila porojena zaradi nekih notranjih osnov in resnic, ki so bile vedno vodilo vsake revolucije. Ako se omejimo na zadnji dve, vidimo, da je francoska revolucija proglasila za svoje osnovno načelo svobodo, bratstvo in enakost, medtem ko je Mairx, katerega ideologijo je osvojila komunistična revolucija za svojo osnovo, postavil za osnovno načelo osvoboditev proletariata od kapitalizma. Vsaka revolucija je bila krvava, visaka revo-.i*1 bila grozna, v vsaki revoluciji so bile uničene ali vsaj do konca zrahljane vezi starega reda. Tako je slo do zadnje — komunistične!
Prav temeljna misel komunistične revolucijo — osvoboditev proletariata iz suženjstva kapitala — je bila ona najbolj privlačna stran, s-katero je komunizem pridobival — zraven preganjanj od ali one strani, ki jih j© vedno iz majhnosti, znal razpihniti
v	veliko muceniStvo — ract] delavstvom in malimi ljudmi. Na to idejo je bilo oslonjeno vse delo tretje internacionale, od tukaj je izvirala velika ekspanzija komunizma. Ko se je v Svojo propagandne namene komunizem v zadnjem času še poslužil slovanstva, je bila njegova razgibanost gotovo vsaj za Slovane zelo privlačna, da so sili, ki se je skrivala za Sovjetsko Rusijo, preveč zaupali in bili za svoje zaupanje zelo močno prevaranti. Tragedija Češko-SIovaške republike in zaloigra na Poljskem sta dve zgovorni priči, vkljub znani krilatici, da
Radeče pri Zidanem mostu
V	nedeljo 25. februarja smo imeli ustanovni občni zbor naše skupine v Radečah. Oblast nam je pred kratkim vložena pravila potrdila, lov. Klanšek kot predsednik pripravljalnega odbora je podal poročilo o delu tega od-bo.u, ikako je naraščalo članstvo in da se jo 27. januarja 1940 vršila razprava pri podjetju o zvišanju naših zaslužkov, ki je še precej zadovoljivo izpadla. Skupina šteje žo 142 rednih članov in upamo, da bodo tudi ostali vstopili v našo organizacijo, ki je neodvisna in prava delavska organiza-
Nuio je podal besedo tov. Pamgeršiču kot zastopniku centrale JSZ, ki je v daljšem poročilu (podal pregled današnjega družabnega nereda, v kaiterem moro delavstvo nekaj pomeniti samo v skupnosti, če je povezano v delavski organizaciji, ki vodi odkrito in pošteno borbo za človeka vredno življenje delavca trpina, o borbah papirniškega delavstva v Vevčah, Goričanah in na Količevem, kjer je delavstvo organizirano in si v danih razmerah tudi marsikaj pribori. Poudarjal je tudi, da današnji kapitalistični družabni sistem vsak dan bolj izkorišča delavstvo in črpa iz njega z nizkimi mezdami, z akordnim delom in s priganjaštvom svoje visoke dobičke in da mora biti tudi delavstvo za svoje pravice vsak dan na braniku, vsak dan organizirano in vedno postaviti nasproti podjetniku svojo organizirano pomoč, če je po trebno.
Nato so bile volitve novega odbora iu so bili izvoljeni v odbor: predsednik klanšek Ivan, podpredsednik Šuligoj Ivan, tajnik Zupančič Fran, blagajnik Kos Franc, gospodar Pohar Fr., odborniki: Klučevšek Marija, Primožič Angela in Kajtna Leopold. V nadzorstvo pa Zahrastnik Franc, Novak Ivan in Odlaizek Ivan. Izvolili so se tudi delegati za centralni občni zbor.
Volitve obratnih zaupnikov za naš obrmt bodo v nedeljo 3. marca. Skupina je postavila kandidatno listo, ki je • runoiiežeutt v podjetju.
Pri slučajnostih so so pojasnile nekatere manjše zadeve, nakar se je tovariš predsednik zahvalil za zaupanje članstva in s pozivom na složno delo zaključil lepo uspeli občni zbor.
Sargov
KAL0D0NT
proti zobnemu kamnu
Kranj
Volitve obratnih zaupnikov v kranjskih tovarnah se bližajo koncu m lahko trdimo, da bo JSZ izšla iz tega boja kot najmočnejša organizacija. Do sedaj so se volitve vršile v tovarnah: Semperit, kjer smo dobili 1 zaupnika; v tovarni Inteks, kjer je bila vložena samo naša lista in je vseh osem zaupnikov pripadlo nam; v Ju go češki in Jugobruni bodo pa volitve 2. marca. Ker tam tako zaupniki drugih organizacij niso nič delali in je delavstvo dobro informirano, kdo je zanje delal, posebno v Jugobruni, je zimaga naše liste gotova. Da bo pa zmaga čim lepša, naj članstvo gre v polnem številu na volišče in pripelje s seboj tudi svoje tovariše in tovarišice.
V	nedeljo 3. marca ima tekstilno delavstvo svoj občni zbor v društvenih prostorih pri Lukežu ob 9 dopoldne. Občni zbor imata ob določeni uri tudi ostali dve skupini, zato naj se članstvo občnega zbora polnoštevilno udeleži.
Ljubno
Supina lesnega delavstva v Ljubnem ima v nedeljo 3. marca širšo sejo r gostilni pri Potniku v Okonini. Ker gre za resne stvari, naj gotovo pridejo vsi tovariši. — Odbor.
Sovjetska Rusija ni aktivno sodelovala n. pr. v Monakovem in da je zaščitila na Poljskem le svoje pravice.
Popolnoma razumljivo je, da je v komunistični stranki sami ob omenjenih in tudi drugih dogodkih, ki so se odigrali v nasprotju z marksistično doktrino, prišlo do razburjenj in nezadovoljstva. Problem trockizma, s katerim je prevladujoči stalinizem v Sovjetski Rusiji tako kruto obračunal v znanem prvem — inženirskem in drugem procesu, kjer so za revolucijo morali pasti očetje revolucije, je le eden od izbruhov takšne nezadovoljnosti. Obenem pa, ko motrimo nekoliko podrobneje prav ozadje omenjenih dveh procesov, glodamo v njih znake notranjega razpada komunizma, ki bo, kakor se da slutiti po zadnjih dogodkih, — opravil bolj gotovo svoje delo, kakor vsi boji proti komunizmu in podobno.
Tu se prav za prav začenja prava in strašna tragedija komunizma in revolucije. Očetje revolucije, do konca prepričani in iskreni pristaši marksizma in ljeninizma, so po veliki večini mrtvic njihova smrt ostaja na pr-
vi	pogled misterična in nejasna, vse, kar smo slišali o njihovih izpovedih, strahotno neverjetno in nerazumljivo. Dobro se še spominjam, da so se v času obeh procesov časopisi razpisali o tajinstvenih mučilnih pripravah, ki ubijajo voljo, o različnih strupih, ki so jih vbrizgavali obtožencem v ječah in podobnih stvareh. In vendar se ne morem zadovoljiti z vsemi temi raz-lagami in mnenji; vsem zadnjim dogodkom, ki so pobili nosilce revolucije, je treba najti globlje osnove resničnih temeljev. Tragične osebe, kakor P.lisnier-jev »Tigor« (»Dejanje« letnik II.) in podobni so znamenje in priča nujnosti teh globljih in pomembnejših vzrokov.
Komunizem, vse kaže, se ni mogel zadovoljiti le s tem, da bi bil ideologija, svetovni nazor, temveč je šel dalje. Komunizem je hotel postati »cerkev« s svojimi dogmami in s slepim verovanjem v te dogme. Vsalk dvom v
te, tuzemske, materialistične in osebnostno dogme je postal greh zoper stranko, zoper revolucijo — zoper »cerkev«. Razvoj in dogodki so silno drveli naprej. Zahtevali so jasnost in postavljali dejstva tako trdno, da se jim ni bilo mogoče več zoperstaviti. Marksizem je slonel na hipotezi neprestanega naraščanja proletarskega razreda — razvoj je dokazal nasprotno. Z vedno silnejšim uvajanjem modernih tehničnih pridobitev v industrijo se je proletarski razred začel manjšati in razvoj kaže, da se bo nujno skrčil na minimum. (Glej 12. štev. II. letnika »Dejanja« — razgovor s Plis-nier-jem.) Marx jo pa postavil prav proletariat za ustvarjalca novega reda in novega časa in komunistična revolucija je bila prav zato porojena.
Marksizem je moral torej, ako je hotel naprej, zajeti tudi druge in jim dati v svojem krogu mesto. Marksizem je bil in ostane za večno teorija
— življenje, komunizem, revolucija, dogajanja v Sovjetski Rusiji — vse to je pa teklo svojo pot. Z življenjem so prišli ljudje in z njimi vse človeško
— neuspehi, nepremostljive ovire in vse podobno. Petletka ni bila zaključena tako, kakor so želeli ljudje okoli zelene mize, petletka je dokazala marsikaj, kar vodilnim krogom v Kremlju ni šlo v račun. Resnica je,_ da komunizem ni mogel v vseh dvajsetih letih zajeti ruskega 'kmeta, ki tvori večino prebivalstva, resnica je tudi, da komunizem v dvajsetih letih ni mogel pokazati ničesar, kar bi dokazovalo, da je ostal zvest načelu o osvod>odiitvi iroietariata, o osvoboditvi človeka, ljudje, ki so potovali po Sovjetski Rusiji, so pripovedovali zanimive stvari o tehničnih delih, ki presegajo vse običajne mere, obenem so pa pripovedovali o očividnem pomanjkanju duhovnosti, o pomanjkanju neke čisto osebno človekove svobode, ki jo nujno potrebna za resnično kvalitetno duhovno udejstvovanje in delo. —.Ys? te neuspehe je bilo treba opravičiti. Zdi so po vsem, da so smatrali voditelji stalinizma, ki so prevzeli vso
L
oblast v svoje rolke, za nujno potrebno prikazati svetu, da se n. pr. petletka ni ponesrečila in izjalovila zato, ker je bUa napačno zastavljena, temveč zato, ker so ljudje — morda celo trockisti — s svojo sabotažo to povzročili. In ob vsem tem se nam tragične postave, kakor so n. pr. Pjataikov (po vseh zmakih, predvsem pa po zapisniku zasliševanja sodeč, je Pjataikov oni Igor, ki ga je Plisnier tako silno načrta! v svoji istoimenski noveli, ki Je bila objavljena v II. letniku »Dejanja«!), Zinovjev, Radek, Tuhačevski itd. bolj približajo in smisel Igorjevih besed: »Revoluciji je mogoče žrtvovati več kakor življenje!« dobivajo ob vsem tem svojo zadnjo, pravo in edino smiselno vsebino. Revolucijo je bilo treba opravičiti pred svetom in opravičiti so jo morali njeni očetje s svojimi lažnjivimi priznanji, s svojo lastno krvjo.
Tu se začenja notranji razkroj komunizma. Slepo verovanje v dogme, ki jih postavljajo nekateri posamezniki, je samo nujna posledica tega razpada in poizkus razkroj nekoliko zavreti. Z zadnjimi dejanji — sta pa Sovjetska Rusija in z njo komunizem dokazala, da nista ostala zvesta 'resnici, ki sta jo proglasila za gonilno silo revolucije in vseli komunističnih naporov, da tudi zanju velja trditev, da namen posvečuje dejstvaI Zatajiti tako resnico in ji postati tako do konca nezvest, poanenja tragedijo, ki se odigrava v vseh 'bolestnih in groznih scenah pred očmi^ objektivnega opazovalca. In prepričan sem, da bo razkroj komunizma, ki mu je ta tragedija samo zunanji izraz, opravil bolj sigurno svoje delo, kakor vsak boj »roti komunizmu, ki se navadno omeji e na besede. Pomembno postaja zdaj le vprašanje ljudi, ki so spoznali vso to neuspešnost dolgega truda in prizadevanja, vprašanje razočaranih in od življenja zgaranih ljudi in vprašanje nas katoličanov, ki jih moramo prvi pravilno in resnično krščansko sprejeti in jim odpreti vrata v pravo in resnično življenje. Musek K. Vitko.
fe
Položaj žagarskih delavcev v Savinjski dolini g* . # .
Že V .zud.il i i »Delavski nrnv ici ^ smo za.«1!' IumI.i vinilna k n sn.ultiki' Hn- i/vpHa (id /niiniaiui iikv/h. K*nili 1. .>	^
Že v zadnji »Deluvski pravici« smo poročaili o .gibanju žagarskih delavcev v Savinjski dolini zaradi zboljšanja svojega gmotnega (položaja. Razprava dne 15. februarja bi skoraj dovedla do sporazuma. Da še ni bil .napravljen sporazum, nosita krivdo zastopnika žagarskih gospodarjev ob Dreti. Ko bi itmela tu (Iva zastopniku toliko uvidevnosti kot .n. pr. zastopniki iz Ljubnega, bi .ne bilo nobenih težav. Ker tega ni, smo se 15. februarju razšli sprti.
Na pobudo Delavske zbornice se je vršila ponovna razprava v soboto dne
24.	februarja v Radmirju pri Majcenoviču. Na strani delavcev je bila največja pripravljenost. Zelo smo se
§a začudili, ko je sporočil g. Kolenc tanko, predsednik odbora združenja žagarskih gospodarjev, du se člana odbora gg. Gojek Ivan in Zidar Martin ne bosta udeležila razprave, češ da ne .moreta razpravljati o višji plači kot 70 din od splava pri gospodarjevi hrani, ker nimuta za to pooblastila.
Tako porodilo gotovo ni moglo vplivati na dobro ruzjHjloženje delavstva. Na rapravi, ki je trajala več ur, nismo mogli priti do sporazuma. Končno jo stavila delavska delegaciju naslednji končnoveljavini predlog: Delavstvo zahteva, da dobi pri lastni hrani za ža-gin splav 95 din, pri gospodarjevi hrani pa 75 din. Poleg tega, da ostanejo v veljavi vse ugodnosti, katere so imeli žagarji dosedaj. Ce ne sprejmejo podjetniki tega predloga, smatrajo pogajanja za končana in prekličejo tudi to, na kar so pristali dne 15. februarja.
Ker podjetniki niso sprejeli 'tega predlogu, so bila pogajanja zaključena kot brezuspešna. Centrala bo pač inoraila staviti okrajnemu glavarstvu v Gornjem grudu, da razpiše v smislu čl. 15. ponovno poravnalno razpravo.
Vprašanje je: Ali je postopanje delu žagarskih podjetnikov upravičeno?
Na 'to vprašanje moremo odgovoriti le, če upoštevamo dva momenta in sicer: Ali .so žagarski delavci upravičeni, da zahtevajo višje plače in ali so lastniki žag v položaju, du morejo ugoditi .zvišanju plač?
Položaj žagarskih delavcev ni bil nikoli posebno dober. Prebijali so se pač iz dneva v dan, kolikor so pač znali. Sedanja draginja je pa nanje pritisnila taiko težko, da so v resnici prišli v zelo težak položuj. Ker pa le delo ustvarja pogoje za življenje, kakor je zelo lopo utemeljil v uvodniku »Delavske pruvioe« naš tovariš Jože Gostinčar, so žagarski deluvci upravičeni, da iščejo višjih dohodkov tam, kjer puščajo svoje delovne sile.
Zahtevek po višjih plačah pu ni krivičen 'tudi iz razlogov, ki se tičejo podjetnikov samih. Upamo, da ne 1 vodo 'tajili, da prodajajo izdelan les najmanj 40%, celo 50% višje kot so ga prodajali lansko loto. I.n to ne šele od danes, ampak že dalj časa. Žagarski delavci privoščijo svojimi deloidajul-cern višje dohodke, želijo pu, da se poznajo ti dohodki tudi pri njihovih plačah.
Odklonilno stališče podjetnikov ni upravičeno iz stvarnih razlogov. Kje ju torej vzrok tej nenaklonjenosti na-pram svojim delavcem?
Deloma v njihovi reakcionarnosti. Menijo, da živijo še v časih pred petdesetimi leti. Žagar mora biti njihov sluga, hlapec. Ne sme se prav nič pritoževati. Kar ukrene in odloči gospo-dur, je vse prav in v redu.
Deloma, je kriva temu grabežljivost, pohlep po činu večjemu dobičku. Ta bo pa tem višji, čim nižje bodo plače.
Deloma je kriva zaostalost lastnikov žag. Tisti lastniki, ki so napredni in imajo žage v redu, so vodno pripravljeni na razgovore in kolikor toliko ugodijo zahtevi svojih delavcev. Zavedajo se, da zavisi njihov napredek tiidi od storitve delavcev. Zadovoljnost delavstva igru itudi pri storitvi veliko vlogo.
Največja zapreka proti pametnemu urejevanju delovnega razmerja so nazadnjaški lastniki žag. Njihove žage so še predpotopnega izvoru, zelo preproste in razbite. Zaradi tega je seveda tudi storitev temu primerna. Na taki žagi je žagar velik siromak. Delu noč in dan, zasluži pa nič. Ker hočejo lastniki teh žag konkurirati lastnikom dobrih žag, so proti vsakemu zboljšanju delavskega položaju in hočejo na vsak način ohraniti staro hlapčevsko razmerje med seboj in žagarji še naj) rej.
V	korist javnosti in gospodarstva, pa tudi delavstvu v Savinjski dolini je, da se take žage modernizirajo ali pa da izginejo. Take stare zaostale
žage lx»do vedno kamen spodtilke, dokler .bodo obstojale.
Na eni strani bodo zahtevali taki 'nazadnjaški lastniki žag, du jih ščitijo oblasti im du se celo krši obstoječa socialna zakonodaja njim v prilog, na drugi strani bodo pu delavci zahtevali tudi svoje, kajti živ \ zemljo ne more nihče iti. Stare, nesodobne žage so torej leglo stalnega nemira.
Kakšna lx> pot žagarskih delavcev? Med lastniki žag je veliko uvidevnih mož. S temi bodo napravili žagarji delovne i]>ogodbe, kakor se je to že zgodilo s podjetnikoma gg. Bnčnnoin in Kolencem. Pri ostalih pu naj govori zakon.
Sedanje gibanje žagarjev v Savinjski dolini dokazuje, kako potrebno je, dn se organizacija žagarskih delavcev
izvede do zadnjega moža. Kajti le na la način bo mogoče ustvariti enotno postopanje v boju za svoje pravice in to enotnost vzdržati do konca, pu četudi traja boj še tako dolgo. Kajti če stopi delavstvo v boj za svoje pra-\ ice, inora vzdržati boj do koncu, sicer je bolje, da ga ne prične. Tak boj ipa more vzdržati le organizirano delavstvo.
Naš boj bo pa prinesel razčiščen j e tudi v delodajalskih vrstah. Kakšnega osebnega nasprotstvu imed lastniki žag in delavstvom prav za prav ni. Kjer So podjetniki uvidevni, vlada med delavstvom i.n njimi prav za prav neko tovariško razmerje. Ce nastanejo nu-pete razmere, so jih zakrivili nazadnjaški lastniki žag.
Tudi iz tega stališču je gibanje žagarskih delavcev velikega pomenu.
Delovna pogodba med žagarji in uvidevnimi podjetniki
Žagarji v Savinjski dolini smo se trudili, da bi napravili skupno pogodim, ki bi veljala za vise lastnike žag in žagarske delavce. Do tega mi prišlo in po čigavi krivdi, smo pojasnili v gornjem članku.
Dva podjetnika pa vkljirb temu nista hotela ostati brez delovmegu spo-ruzuma. Menila sta: Ce so podjetniki tako kratkovidni, da nočejo sporazumno urediti delovnih razmer s svojimi deluvci, jih bovu pa sama. Ta dvu podjetnika sta billa g. Bačun Franc iz Ljubnega in g. Kolenc Stanko iz Juvamjega sela.
Dne 24. februarja 1940 je bil sklenjen za podjetje Bačuni Franc ma-slediiji sporazum:
1. Delavstvo dobiva kot plačo od tun* za okrogli les po 25 din.
2. (>d iprizmeranega lesa pa po 30 din od 1 m3.
Sporazumno je ugotovljeno, du je s to plačo ustreženo vsem zahtevam uredbe o minimalnih mezdah im § 10. zakona o zaščiti delavcev (nadurno delo).
Za primer, du bi podjetnik ugotovil, da delavci ne merijo lesa pravilno, bo znižal plačo zu 2 di.ii pri tim*.
3. Manjša popravila in lovljenje vode vrše delalvci saimi brez odškodnine. Ako izvršujejo manjša popra-
vila, delajo do treh ur brezplačno. Za delo, ki traja preko treh ur, dobe urno plačo.
4. Zu pomoč pri večjih popravilih dobe delavci urno plačo in sicer na uro 3.50 din.
5. Delavci ne smejo brez gospodarjevega dovoljenju prekiniti deda ali se odstraniti od delovišča, tako du bi delo stalo.
h. Les se mora rezati .natanko po go s pod a r j e v em ;n a ročilu.
7. Za sprejem i.n odpust delavstva so merodajna tozadevna določila obrtnega zakona.
H. Ako izda ban novo uredbo o minimalnih mezdah ali ako se gospodarske razmero znova poslabšajo ali zboljšajo, ima vsaka pogodbena stranka pravico, du pristopi k novim razgovorom.
9. Ta pogodba stopi v veljavo takoj.
S podjetnikom g. Kolencem je billa sklenjena slična pogodba, le prva točka se glasi takole: Delavstvo dobiva kot plačo od 1 m3 za okrogli les po 26 din, če delata dva. Ce dela po eden, dobi 24 din od 1 m3.
Točka 2. pa odpade, ker ne pride v pofitev pr izuri e rani les.
Upamo, da bodo sledili tudi drugi podjetniki in sklenili s svojim delavstvom slične pogodbe.
Po naših krajih
Dobrna
Naš občni zbor je za nami. Kort nova skupina JSZ smo spoznali, du nam je delavska strok, organizacija nujino potrebna in delo JSZ širom Slovenije nam je poroštvo, du bomo tudi uni nu Dobrni urejali svoje pravice za boljši kos ikruha s pomočjo naše JSZ. Naše delo je težko in .naši zaslužki so imaj-hini, zato je zadnji čas, da se zdramimo in s pomočjo naše delavske organizacije uredimo naše žalostne delavsko razmere. Treba bo še mnogo truda in požrtvovalnega dela, da bomo dosegli uspeli, ki ne sme izostati. Zato, tovariši, bodimo vsi trdni in odločni v naši delavski JSZ.
Škofja Loka
Nad vse g. dopisniku »Slovenskega delavcu«, ki ime je 16. februarja tega leta pod rubriko Škofja loka napadel, odgo v u r j a m n a slednje:
Kakor vedno, so je tudi sedaj g. dopisnik poslužil najbolj podle agitacije za volitve obratnih zaupnikov. Poslužil so je .moje osebe rekoč, da sem ne-značajem, da se potapljam v podlosti in da sem za nje črna oseba. Da se jo g. dopisnik poslužil itako umazane agitacije, .se mu prav nič ne čudim, ker vem, da je g. dopisnik vsestransko bolan in je izzivanje tudi ena^ iz-ed njegovih bolezni, ki je kronične
Teharje pri Celju
V	.podrteju Lesna industrija Teharje so nahaja naša organizacija v težkih začetnih težavah. Odpuščeni so bild nekateri člani organizacije, in to brez utemeljenega vzroku. Pri odpustu tovariša Renerju je podjetje prekršilo zakon o zaščiti delavcev in dalo organizaciji povod, da zahteva od okr. glavarstva, da skliče poravnalno razpravo. Okrajno glavarstvo v Celju je izjavilo, da je pripravljeno to izvršiti, če ne pride prej do sporazuma v zadevi navedenih odpustov. Tov. Rener Ludvik, ki je imel proti podjetju vloženo tožbo za izplačilo nadurnega dela, so je s )>odpetjem pobotal, tako du mu je podjetje izplačalo tretjino toženih zahtev in pristalo, da bo stalno zaposlen brez kakih šikan, ker je on prvi pokretaš organizacije. Z navedenim sporazumom je podjetje priznalo organizacijo ter uvidelo, da je tudi za l>odjetjo najbolje, če je z. delavstvom v prijateljskem razmerju. Delavstvo ima po zakonu o zaščiti delavcev pravico biti organizirano in izvoliti obratne zaupnike. Prepričani smo, da nam no bo ravno na Teharjih zavoljo uveljavljenja teh osnovnih pravic treba zahtevati poravnalne razprave. Pod jedjo gotovo ve, kuj zakon delavstvu daje.
Letni zbor Kmečke zveze v Celju.
V	nedeljo 25. februarju je imela K/, letni zbor v Celju. Tu zbor nas kot delavsko organizacijo mora zanimati, saj mora slej ko prej priti do tega, da bo strokovno organizirano slovensko krščansko delavstvo našlo skupno 4 torišče s strokovno organiziranim našim kmetom. To pa se bo moglo zgo-diti le tedaj, kadar lx>stu obe organizaciji neodvisni. Ta zbor je ,[x»novil zahtevo |x> avtonomiji Slovenije. V tem pogledu naj n uvedemo odstuvek točno po poročilu Slovenskega doma« z dne
26.	februarja, ki se glasi: »To odobru-vanje se je še samo stopnjevalo, ko je govornik izjavil, da od svoje zahtevo j)o slovenski avtonomiji ne bomo nikdar odstopili in da zahtevamo takojšnje uresničenje že svoje 20 letine zahteve. Nasproti brezpomembnim in- j trigam domišljavih »voditeljev« proti slovenski avtonomiji je govornik poudaril, da .nista kompetentna govoriti o »socialnem, igosi|x>darskem in kulturnem polomu« bodoče avtonomne Slovenije, ker vse, kar je bilo v tem oziru dobrega in velikega v Sloveniji storjenega, jo bilo delo Slovenske ljudske stranko in zadnja leta delo Slovencev v JRZ. Naj pu se govori ali piše v prihodnje kur koli, eno morajo vedeti vsi, in ito je, du Slovenci nikdar ne bomo dopustili, da bi igrali v strankini ali v državni politiki peto kolo, ker smo tako svoje stališče dolžini braniti ne le v duhu in pravilih stranke, umpulk smo dolžni to glede na našo politično zgodovino in iz spoštovanja in hivalež.nosti do svojega slovenskega voditelja Antonu Korošcu, ki jo v vseh, tudi najtežjih časih, znal varno krmariti naš narodni čolniček v dobro ne samo Slovencem, ampak tudi Srbov in Hrvatov in vse naše dr-
žave.«
V	odbor so bili izvol jeni v glavnem JRZ-senator Janez Brodar za predsednika, inž. Muri Laimbert za blagajnika, odvetnik dr. Josip Voršič za tajnika, član glavnega odboru JRZ ibiivši minister in senator dr. Kulovec Fran. Med drugimi je v odboru tudi soproga gospoda predsednika, bivši poslanec Strem Janez, bivši poslanec dr. Lavrič Joža in več drugih, imed kmeti pa so jx> večini zastopniki večjih gruntar-jev, torej tiste plasti, ki ,počasi gine.
Ako ste delavci resnično zuvedni, potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI.
Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
ga značaja. Tuko postopanje pa ne bo njemu, še manj pa njegovim tovarišem prineslo prav nobenih koristi, kur se je že večkrat izkazalo, in to tudi pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov. Pripomnim pa g. dopisniku, du jaz nisem kriv, da ZZD v tovarni »Se-šir« še ni postala vodilna, kakor je pred letom dni oznanjevala. Upam pa, ker so rtako dobri, pošteni in kratko rečeno popolni, da bodo postali vodilni vsaj na drugem svetu. Kar se pa mene tiče, da sem neznačajen, ga opozarjam, naj kar okoli sebe pogleda, pa mu bo stopilo pred oči več oseb, ki pa niiso iz naših v rst. Poudarjam še enkrat, da niso iz naših vrst, pa sc mi vendar zdijo nekam čudnega značaja, čeprav vpijejo v njihovem članku, kako so značajni. Bili so najprej rdeči, potenn črni iin plavi, potem beli in sedaj zeleni. To se pravi: dane,s tička, jutri miška, pač kakor kaze. Gledajo samo na svoje koristi, delavstvo jim je pa le imalo mar.
Glede 'tega, da ise potapljam v podlosti, si z g. dopisnikom lahko kar roke podava. Očitek nu preteklo soboto in nu 9. imaj je moja osebna zadeva, ki nikogar nič me briga. Gospod dopisnik jo ob priliki volitev obratnih zaupnikov dobil priliko, da je mojo osebno zadevo 9. maja izbruhal iz svojega želodca, ikajti devet imeisecev ga je tiščalo in ščipulo, dn ni mogel dosti je-
sti, zato je revež tuko hiral in spreminjal barvo.
G. dopisnik me je opisal kot črno osebo, ki so skriva pod belo ban o. Povem mu, du bom še pripadnik bele barve, pa naj pride kar hoče. Saj bi se tudi zelena barva rada naslonila na belo barvo, pa ji ni uspelo. Prav nič se ine bom zagovarjal, kakršen sem, talk bom tudi ostal im nihče me ne bo iizpreobnnil — najmanj pa g. dopisnik. Ostati moram talk, ako hočem biti kos tistimi osebami, ki se plazijo okoli imeni! im hočejo, da postanem inulodušon. Opozarjam pa še g. dopisnika, naj bo glede črno osebe zerto previden, ker se mu sicer zna zgoditi, da postane nekega dne tudi on ves črn.
Končno pa povem vsemi vodilnim gospodom ZZDurjem. da ime s tem člankom od 16. februarja tegii leta v »Slovenskem delavcu« niso prav nič omn-lodušili, nasprotno napravili so mie še bolj 'borbenega za delavske pravice, Franc Logonder.
■fM/tnvka
; .9
Glasilu »• -3* x
K R Š G A X S K K GA UK LO V N K G A L J U D S TV A
mmmnm g
l7.DH.1a vsriK četrtek popoldne, v primeru prazuii.a .lan ih-mj. - Uredništvo in uprava jo v Ljubljani. Miklošičeva ce- , »ta 22-1. - OtflaM, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1.
0|?la«i po ceuiku. - Telefon štev. 4948. Številka poftt. čekovnega računa 14.900. PoKHinevna Številka i din. Naročnina: f. u 1 ru«H»:c * din, za ti trt le! a 10 din, ?.a pol leta 2t» »lin, za vse loto 40 din. Zame.fatvo meeeunr* 7 .lin, letno 70 din.
Urejuj« In odgovarja Kozin n n Jožko v Ljubljani l/.dajn /,a konzorcij »Delavske pravice* S ret k o 7amor, Ljubljana. Tiska Zn družim tiskarna r. z. z o. r. v Ljubljani, Tyršova o 17 (Make Blejeo)