I 8 Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 11. avgusta 1898. ..........................."....................................................................................'s* Politiški oddelek. Madjari in Nemci* Nemških obstrukcijonistov zadnja nada so bili Madjari. Nemci so v svojem boju proti Badeniju, Gautschu in Thunu najbolj računali na podporo Madjarov. Zanašali so se nanjo bolj, kakor na moč svojega parlamentarnega in izvenparlamentarnega odpora, bolj kakor na ves upliv nemške birokracije in pruske diplomacije, a prav sedaj ko se mora odločiti cislitvanska kriza, bodisi za Nemce » ugodno ali neugodno, ko bi Nemci najbolj potřebovali podporo Madjarov, prav sedaj je zadnja nemška nada spla vala po vodi cedilu. » prav sedaj so Madjari pustili Nemce na Nemški račun ni bil napačen. Nemci so mislili i da se bodo Madjari izrekli proti vsaki premembi cislitvanske ustave sploh in zlasti proti vsaki premembi cislitvanskega državnozborskega volilnega reda ter tako avstrijsko vlado prisilili, da kapitulira pred Nemci. Kakor rečeno, račun bil dober, samo da ni upošteval tistega pametnega in zdravega egoizma, kateri je značilen za vso madjarsko politiko in kateri dopušča, da smeš prijatelja tudi v smrtni nevarnosti zapustiti, ako to na korist. Madjari se gotovo ne bili odvrnili od Nemcev j da jih ni v to napotila skrb za lastno prihodnjost Bili so od 1. 1866. najvernejši zavezniki naših Nemcev ter so to neštevilnokrat dokazali. Vedno so tako v vnanji kakor v notranji politiki uplivali na korist nemške hegemonije Tega nazora so se madjarski politiki z vesto držali. čul na Madjarskem drugačen Le jako po redkem se je glas in ko je lánsko leto Banffyjev prijatelj in podpred sednik ogerske poslanske zbornice, Lang, izdal brošuro v kateri je dokazoval, da Madjari nimajo vzroka, biti so-vražni cislitvanskim Slovanom in se poganjati za hegemonijo Nemcev, ni našel nič preveč pritrjevanja. Od lanskega leta pa se je javno mnenje na Oger-skem korenito premenilo in tudi madjarska vlada je postala sedaj drugih nazorov, kakor jih je bila nekdaj. Zgodilo se je to vsled skrbi za nagodbo. * Madjari so spoznali, da je v sedanjih razmerah in iz ozirov na prihodnjost žanje najbolje, ako tirajo dina-stično politiko. Dinastija želi, naj se nagodba obnovi in ker je brez dvoma, da nova nagodba tudi Madjarom ne bo na škodo, ampak na veliko korist, so še laglje začeli dinastično politiko. Madjari pa zahtevajo tudi naj se nagodba obnovi parlamentarnim potom. Ne morda, ker jim je na tem, da se . ne krši to velevajoči ogrski osnovni zakon, ampak iz previdnosti, iz ozirov na razvoj razmer na Ogrskem, a ker cislitvanska vlada tega radi nemške obstrukcije ne moro doseči, izjavil je baron Banffv, da ? nima nič proti temu, če se v Cislitvanski sedanja ustava predrugači in se naredi na ta način konec sedanji moči nemških opozicijonalcev v parlamentu in v Avstriji. tem so se vladni krogi ogerski postavili v na-sprotje s političnimi aspiracijami cislitvanskih Nemcev in storili so to ravno v tistem trenotku, ko so jih Nemci najglasnejše klicali na pomoč. Vlada pa se ni samo v zaupnih posvetovanjih z v Cislitvanski in kdo ve, če bi se ne bilo grofu Hohen- avstrijskimi ministri izrekla, da ne bo nasprotovala pre wartu posrečilo, rešiti narodnostno vprašanje za nas ugodno, membi državnozborskega volilnega reda, povedala je Nem da se mu ni postavil na pot madjarski upliv cem tudi v svojih organih na vsa usta, da nimajo od Od 1866 do lanskega leta je bilo vodilno načelo nje ničesar pričakovati. vse madjarske politike glede Cislitvanske : ohraniti nemško hegemonijo za vsako ceno Madjarsko glasilo ogerske vlade „Nemzet" je izjavil, j češ, vel jave ako pridejo Slovani do da Madjarom brani zakon intervirati v prid cislitvanskih > uplivalo bode to na ogerske Slovane in proti, Nemcev in da morajo s prekrižanimi rokami gledati sedaj na Madjarskem vladajoči liberalni stranki. se Nemci bore. 312 Še vse energičnejše je Nemcem odpovedal madjarsko prijateljstvo „Pester Lloyd", pisoč: Vsi poskusi, doseči z nemško opozicijo nekakšno sporazumljenje glede jezikovnega vprašanja, so se klaverno izjalovili. Obljubovalo se je Nemcem, da se jezikovne naredbe takoj prekličejo, čim se doseže sporazumljenje le o vodilnih načelih jezikovnega zakona, a Nemci se niti dogovarjati niso hoteli. Nemci so sistematično delali na to, da razbijejo solidarnost z madjarsko državnopravno stranko. Prav iz nemškega tabora so se čula najhrupnejša bojna gesla proti Ogerski in pokazalo se je, da to ni samo parlamentaren manever, ampak izraz pravega mišijenja Nemcev. Mesto da bi bili Nemci iz obstrukcije izločili gospodarska vprašanja, tirali so obstrucijo prav proti nagodbi, ker je niso hoteli rešiti. Kot jednakopravnega kompaciscenta nas ne marajo, ali kot zaveznika v boju proti jezikovnim naredbam bi nas radi imeli. A pravi naslov te zahteve, da naj jih podpiramo? Pravijo, da se bore za narodno eksistenco. To si pripo- vedujejo že tako dolgo, da sami v to verujejo. Težko pa da se jim posreći, to komu drugemu natveziti. Bojimo se, da so Nemci v veliki zmoti glede moči svojega odpora. Svetov jim nećemo dajati, hoteli smo samo povedati, zakaj je nemogoče, da Ogerska svoje gospodarske interese po-sodila za priprego nemškim interesom k vožnji, ki Nemce gotovo in brez dvoma pripelje v brezno." To je odkritosrčno in energično povedano: Tacega odgovora Nemci na svoje klice na pomoć niso pričako-vali. Solidarnost mej Nemci in Madjari je pretrgana in ker slednji ne upirajo premembi volilnega reda, kateri iz nemških strauk mora napraviti malo strančico, pač ni upanja, da se kmalu zopet obnovi. Madjari so izgubili strah pred avstrijskimi Slovani in zato je odpoved nemškega prijateljstva največjega pomena za vso bodočo no-tranjo politiko Cislitvanske. Prvi vseslovenski shod kršč.-socijalnih delavcev v Ljubljani. Vsem slovenskim krščansko-socijalnim delavcem po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Přímořském nazna-njamo, da bo v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski shod krščansko- socijalnih delavcev. j- ' Kaj nas nagiba, da sklicujemo ta shod ? Letos praznuje naš ljubljeni vladar svojo petdeset-letnico. Ko se vse veseli njegovega slavlja, ne smejo zaostati slovenski delavci. Hvala Bogu! velikánská večina njihova si je še ohranila zavest dolžnostij, ki jih ima do svojega cesarja, zavest hvaležnosti do njega, ki je porušil ovire delavskim organizacijam, ki je v skrbi za delavsko varstvo in zavarovanje vstvaril že mnogo koristnih za-konov, ki je zadnji čas tudi v politiškem življenju dal mesto delavskemu stanu. Zato bodi njegovega blagonos- nega delà spominu v prvi vrsti posvećen naš shod, — dokaz naše sinovske udanosti in Ijubezni. Vseslovenski shod sklicujemo, ker je sedaj bolj kot kedaj treba, da javno prosvedujemo proti pogubnemu internacijonalstvu, ki se iz tujine zanaša med naše delavce in da veličastno pokažemo, da v obrambi narodnih pravic stoji slovenski kršćanski delavec vedno v prvih vrstah. A še drugih razlogov imamo dovolj. Žalostni, obupni prizori na vseh straneh ! Kdo z žalostjo ne opazuje, kako naglo propadajo slovenski delavski stanovi sploh? Komu pač niso znane žalostné razmere slovenskega delavstva? Kako vsej tej nesreći pomagati ? Premišljujmo, posvetujmo se, delajmo najprej sami, in Bog bo blagoslovi! naše misli in delo. To je gotovo: če bomo mi storili vse, kar zahteva od nas kršćanska pravičnost pa krščanska ljubezen, bo tudi Bog storil vse, česar nam je treba. Za taka posvetovanja so potrebni shodi. In zato sklicujemo letos prvi vseslovenski shod krščansko-socijalnih delavcev. Sobratje ! Pridi na shod vsak, kdor le more ! Na tem shodu se bomo ozrli po svetu " ter si ogledali, kako si drugod pomagajo delavci, v prvi vrsti kršćansko-socijalni delavci, potem pa hočemo preudariti, kako si hočemo mi, vsi slovenski kršćansko socijalni delavci skupno pomagati. Sobratje! Đosedaj smo napravljali le vsak v svojem ožjem kraju delavske shode, sedaj nas je pa že toliko povsod, kjer prebivajo Slovenci, da lahko napravimo velik, veličasten vseslovenski delavski shod. Na tem shodu si hočemo znova utrditi svoje prepričanje, znova se naudušiti za misel krščansko-socijalno. Ob jednem se bo tišti dan blagoslovila naša zastava zastava slovenskega krščansko-socijalnega delavstva, zastava vse slovenske kršćansko socijalne organizacije. Ta zastava bo zanaprej vidna vez, ki nas bo vezala in nas vodila v našem težkem boju ! Ker pa bo zastava skupna last vse slovenske kršćansko socijalne organizacije, zato vabimo ob jednem vsa slovenska društva te organizacije in sploh vse prijatelje slovenskega krščansko-socijalnega delavstva: pridite k slavnosti blagoslovljenja naše zastave ! Trdno smo prepričani, da s tem dnevom naredimo velik, važen korak naprej proti cilju, ki nam ga je zarisal z neizbrisnimi črkami poglavar naše svete cerkve, papež Leon XIII., v blagor in čast slovenskih delavcev. Opomba I. Vaa korespondenca, ki se tiče vseslovenskega delavskega shoda, se dopošiljaj glavnemu tajniku pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Opomba II. Zastava je naročena ; da se pa pokrijejo obilni stroški zanjo, prosijo se vsi prijatelji krščansko-socijalne organizacije blagohotnih prispevkov, ki naj se pošiljajo uredništvu „Glasnika". . V Ljubljani, dné 10. avgusta 1898. Dr. A. GregorčiS, dr. Jan. Ev. Krek, J. Žičkar, zastopniki V. skupine. 313 I. Za Kranjsko: Ivan Brus, Nikolaj Bernard, dr. Jožef Debevec, Ferd. Debeuc, Anton Finžgar, Jožef Gostinčar, Jakob Gross, a tudi volilci so proti temu, in kdo ve, če mladočeških po Franc Jaklič, Ivan Jakopič, urednik „Glasnika", dr. Ivan Janežič, Franc Jeraj, Janez Kalan, Franc Karlič, Anton slancev ne zadene naposled še usoda ustavijo sedanjega diplomatizovanja. Novo jezikovno vprašanje. staročeških ako ne Značilno ]e, da v casih i ko tirajo Nemci obstrukcijo, češ, da jih hoěe vlada ugo- nobiti, se pojavljajo slučaj i, kateri pričajo kako velikanske Kodér, Mat. Kcnič, Valentin Krašovec, Anton Lavrenčič, predpravice uživa v državi nemščina, in kako so nenemški proglašenju brezprav- Lotrič, Ignacij Mercina, Jožef Novak, Franc Oswald, jeziki faktično brezpravni. Slovesnemu Ivan Pliberšek, Karol Pollak, Val. Pretnar, Peter Rozman Tomaž Rožnik, Jakob Rižnar, Jožef Sedmak, Janez Sodar i i » Luka Smolnikar, August Šinkovec, Andrej Škriba. Štefe, Krištof Wilman, Henrik Zalesjak, Fran Ziller. 2. Za Koroško: Valentin Podgorc, Avg. Križaj, Anton Rupnik. 3. Za Primorsko: Ivan nosti slovenskega jezika pri graškem nadsodišču analogen slu čaj se primeri! v Bukovini. Tam sodišče v Črnovcih od- klonilo sprejem v rumunskem jeziku pisane vloge z motivacijo i da je nemščina jedini uradni jezik v Bukovini. Gorostasnost tega argumenta se spozna najbolje iz dějstva, da je ogromna večina bukovinskega prebivalstva rumunské in maloruske narodnosti, mej Nemci pa je največ Židov. Ogerska. — Na drugem mestu govorimo o razmerju, katero je nastalo mej Madjari in mej Nemci. Obrat v miš- Ivan Derma8tja, F. Hočevar i Knavs, Martin Mars, V. Nučič, And. Furlan, Dr. Jos. Pavlica, V. Skerk, Ivan Šinkovec. 4. Za Štajersko: ljenju Madjarov tako glede Nemcev kakor sploh glede cislit-vanskih razmer izvira od tod, ker se Madjari boje, da krona mogla njih ustavo razveljaviti, ako bi se ne dalo dru-gače izhajati. Svojo ustavo in svojo neodvisnost pa hočejo Madjari ohraniti in zato tiiajo dinastično politiko par excel- lence, vsled česar se tudi težišče cele monarhije že nekako Peter Erjavec, Jakob Gselman, Fran Hrustel, Jožef Kregar, prešlo v Budimpešto. J. M. Kržišnik, Martin Matek, Fran Plcč, Nikolaj Putrih » Nemčija Dasi je nemški cesar vedel odstraniti Martin Slatinek, Alojzij Sket, Fr. Sterbenk, K. Tratnik. Bismarcka s političnega polja vsled tega, ker mu ni bil po volji, vender je vedel ceniti njegove zasluge. To kaže naslednji Politični pregled. Borba za 14 Ker se vladi ni posrečilo, omogo- obnoviti nagodbo izvenparlamentarnim ěiti redno funkcijonarenje drž. zbora in parlamentarnim potom obnoviti nagodbo z Ogersko, je primorana, misliti na to, kako potom. ogersko vlado pridobiti za to, da privoli, da nov nagodbeni provizorij, za jedno leto ali tudi sa dlje časa, in sicer na Ogerskem parlamentarnim potom, v Cislitvanski 14. Naj prej je v tem smislu interveniral skupni finančni Poskusila se uveljavil pa s minister Kallay, a brez uspeha. Ta teden so se vršile na Dunaju konference mej avstrijsko in mej ogersko vlado, katerih se je udeležil tudi minister zunanjih del grof Goluchowski.. Tudi pri teh konferencah je šlo za to, naj ogerska vlada privoli, da se v Cislitvanski uveljavi nov na godbeni provizorij s § 14. Ogerska vlada iigovarja tej zahtevi, ker nasprotujeiogerskemu osnovnemu zakonu in pa ker je Banffy izjavil v parlamentu, da obnovi nagodbo sprej me avstrijski parlament. Konference niso samo v ce jo ukaz, katerega je izdal ob smrti Bismarckovi na državnega kancelarja kneza Hohenlohe : S svojimi visokimi zavezniki in celim nemškim narodom stojim žalujoč ob mrtvaškem odru prvega kanclerja n^mškega cesarstva, kneza Otona Bismarcka, vojvode Lauenburškega. Mi, smo bile priče njegovega kras- nega delovanja, ki smo občudovali v njem moj stra državne umetnosti. nevstrašenega boritelja v vojski in v miru, naj bolj požrtvovalnega sina domovine in najzvestejšega služabnika svojega cesarja in kralja, smo globoko užaljeni ob smrti moža, v katerem je Bog uresničil orodje, nesmrtno idejo o jedinosti in moči Nemčije. Ni umestno v tem trenotku naštevati vsa delà. jih je dovršil veliki pokojnik, vse skrbi, cesarja in državo, vse uspehe, jih je in premnogovrstni so, in jih je imel za si jih je pribori!. Preveč zgodovina jih more in jih bo zacrtala na bronastih tablah. Prisiljen pa sem, da pred na- svetom izrazim svojo žalost in hvaležno občudovanje, polnuje danes celi narod, in v ime celega naroda obljubujem, da hočemo vse. kar je ustvaril on, veliki kancler, za časa cesarja Viljema Velikega, ohraniti in izvršiti in ako treba, bra- niti z mečem in krvjo. V to pomozi Bog I Naročam Vam, da objavite ta moj ukaz. imele uspeha. Banffy je zastopal stališče, naj avstrijska vlada premeni državnozborski volilni red, da zamore nagodbo parlamentarnim potom obnoviti, Thun pa se je postavil na stališče, da naj se nagodba uveljavi s § 14. Ker se vladi ništa zjedinili, odloči najbrž cesar, kajti tudi nova pogajanja, ki se bodo vršila koncem meseca avgusta, bržkone ne bodo imela mirovne pogoje, kakor jih Nemške državljane in gotovo tudi za naše Bismarckovce more biti ganljiv ta ukaz, mi pa imamo ob njegovem grobu pred očmi le zlobne nakane proti nam. Hotel nas opetovano uničiti, a šel je in mi smo ostali! Španjsko-amerikanska vojska. Španija vsprejela predlagala ameriška vlada. Ta pozitivnega uspeha. Sodi se, da provzroči cesarjeva odločitev vest mora zadovoljiti vsakterega človekoljuba. Prelivanju krvi ministersko krizo ali na Dunaju, ali pa v Budimpešti. Novi spravni predlogi. Vlada še vedno ni izgu- bila upanja, da naposled vender doseže mej Čehi in mej Nemci spravo. Zdaj se je izvedelo, da je svoj načrt jezikovnega zakona za Češko in za Moravsko revidirala in ga v smislu nemških želja predrugačila. Gregrov list „Hlasy z Podřipska" je te dni poročal, da se je vlada glede tega popravljenega nacrta že dogovor jala s češkimi poslanci in drugi listi javljajo, je konec. Natančno označiti se mirovni pogoji danes še nemo rejo. Natančno se bodo ta določila še-le pri bodočih obrav V navah, vender v celem je sklenjen. Potrebna je tega Spanija in da se bo v krátkém dogovarjala tudi z nemškimi poslanci, čeških krogih se pojavlja velik odpor proti neprestanemu od-jenjanju čeških poslancev. Zlasti poslanca Gregr in Spindler žavama niso najboljše. Prepirno jakolko je prostrana Kitajska, Amerika. Španija je v gmotnem ozim popolnoma izcrpana in ne bi mogla več nadaljevati vojske, Američanom je pa delalo neugodno podnebje na dosedaj tujih jim otokih naj večjo pregla-vico. General Schaffer je poročal v Ameriko, da mu pomrjejo vsi vojaki, ako se jih ne odpokliče domov. Zjedinjene države baje ustanove sedaj stalno vojsko za pridobljene otoke. Anglija in Rusija. — Razmere mej tema dvema dr- sta se odločno izrekla proti vsakemu nadalnjemu odnehavanju v kateri si skušati obe državi zagotoviti naj večji vpliv in mnogo 314 posestev. Struna mej obema velesilama je že to-li napeta, da sta vladna zastopnika Salisbury in Curzon v angleskem parlamentu že javno povdarjala, da razmere mej Anglijo in Busijo niso dobre. Balkan. — Bolgarski hnez Ferdinand je pošetil mi-nole dni črnogorskega kneza Nikito v Cetinjah. Posetu se pri- pisuje čim večji pomen ker bolgarski knez ravno zdaj po J^lOUj^ VI UjL VVÍVJJI ^/VLUV/Uf UVA J V Wl^ui UUi UUV//J 1 U ? UV U JlWAj U povratku iz Petrograda přišel v Črnogoro. Najboljše odnošaje, merja do sosednih Posebno temeljito bi bilo potreba pretresti načrt novega zadružnega zakona. Kazalo bi znabiti kazati na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic. Govoriti bi se utegnilo znabiti tudi še o knjigovodstvu naših posojilnc. Glede organizacije posameznih posojilnic in njih raz- sester se znabiti sprožil predlog J zagotovila Bolgarija v Petrogradu, hoče imeti kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže katera si tudi z najboljšo prijateljico Ruske i s Crnog i kjer oro. Balkan s ploh stopa pod okrilje Rusije. To potrjuje tudi posest rumunskega kralja v Petrogradu. Sprejem rumunskega kralja v Petrogradu priča o najboljših odnošajih mej Rumunijo in Rusijo. Kreta. Imenovanje grškega princa guvernerjem Krete jeli so se zadnji čas ustavljati tudi razni odlični Krečani, češ, guverner naj bo domačin, Grku ne zaupamo i ker potem Grška imela preveč vpliva na Krečanske razmere. Ta nastop več posojilnic skupno v enem okraju, bi se nasveto vati utegnilo i kako se one združile ali približe vale » oziroma svoj delokrog tako odmerile, da ne bi se spod tikala /liti ena ne nad delovanjem druge. Največje važ nosti je pa dobra organizacija tistih društev, katera so vzela v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice. Ta društva oziroma zadruge so 1 „Zveza sloven Krečanov je prav povšeči sultanu in tudi Angliji, ki se upira skih posojilnic" (v Celji), 2. „Zveza kranjskih posojilnic", imenovanju grškega princa le vsled tega » ker priporoča Ru- sija. Nemore več dolgo trpeti, kateri vpliv na Kreti konečno prodere. » Gospodarska zveza" (obe v Ljubljani) in 4. „Centralna posojilnica slovenska « Krškem). Ker so pravila prvih treh društev taka, da lahko sega eno društvo v delokrog 41 OMU tfttf* tli it* ifc it ifi ± ik db ífc ifc ; f, &. rř* & rfc & & ft, tt* :,dfc ilL û\ ití it; & íIl- db db W n \j Obrtnija. Prvi splošni zbor slovenskih m hrvatskih posojilničarjev v Ljubljani. (31. julija in l. avgusta v „Narodnem domu « drugega » treba bi bilo v tej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi niti enemu društvu krivica godila, marveč nasvetovati, kako bi se zajamčil vsem obstanek in kako naj bi ta društva s „Centralno posojilnico" vred med seboj se podpírala in sporazumno pod- istrsko- Pore hajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugara na pr. na ta način, da bi izdajala skupno svoj časnik, Na tem shodu bi prirejala učne tečaje in tako dalje, se sploh nič ne podiralo, nikoga ne sumničilo, nič ne Zakaj se je shod skica 1. Kakor je znano, sklicala je ta shod „Centralna po sojilnica slovenska" v Krškem. To zadrugo so pri tem vodili sledeči nagibi : Slovenske posojilnice so sicer že mnogobrojne, vendar v javnosti še vse premalo nastopajo. Res sklicujejo posamezne slovenske posojilnice vsako leto svoje ude na občni zbor; toda na tem se razpravljajo suhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice. Večje zanimivosti vsako leto občni zbor „Zveze slo venskih posojilnic" v Celji. Toda tudi ta shod slovenskih posojilničarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker bili se skličuje navadno šele po zimi. Širše važnosti lahko sčasoma tudi občni zbori „Zveze kranjskih poso Tudi občni zbori „Cen jilnic m Gospodarske Zveze". politikovalo. Shod naj bi namreč zidal in družil ter v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono raz-odeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah. Celi shod naj bi imel v resnici slovesen obraz. Na tem shodu bi se namreč tudi o tem posvetovali, kako bi slovensko posojilništvo v svoji skupnosti praznovalo letos 50 letni jubilej našega presvetlega cesarja. V tej zadevi niso namreč dosedaj naše posojilnice še ničesar ukreniti mogle. Nekatere so še preslabotne, druge so pa za narodne namene že veliko žrtvovale. II. Nasprotovanje temu shodu. Čeravno se je tako lepo na shod vabilo, vendar so traîne posojilnice slovenske" niso bili dozdaj mnogobrojno se oglasila kar tri društva, katera so se shodu protivila obiskani, ker se niso vršili v večjem mestu in ob ugod- namreč „Gospodarska zveza" in „Zveza kranjskih poso nejšem času. Vse te okoliščine, in to da se vzbudilo jilnic « v Ljubljani ter „Zveza slovenskih posojilnic « v pri slovenshih posojilničarjih večje zanimanje za vse Celji. To slednje društvo je svoje odsvetovanje podprlo s skupne zadeve slovenskega posojilništva, napotilo je „Cen- sledečimi razlogi, rekoč : tralno posojilnico slovensko" na letošnjem občnem zboru i » Ne strinjamo se z namero, sklicati „prvi splošni da skliče leta 1898 v večje mesto še drug občni zbor, ki zbor slovenskih posojilničarjev" na 1. avg. 1.1. v Ljub bi bil nekakošen splošen shod slovenskih posojilničarjev, ljano, ker bi tak shod ne imel nobenega razumnega po ali prvi „veliki zbor slovenskega posojilništva." Na tem voda, kajti cesarjev jubilej (prva točka dnevnega reda) shodu bi se v prvič v večji družbi razpravljalo o načelih naj praznuje vsaka posojilnica na svojem sedežu po tain organizaciji slovenskega posojilništva, kajti marsikaj še mošnjih in posebno po svojih razmerah, po želji Njega ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in za- veličanstva, z darilom v dobrodelne namene, najbolje v družnega gospodarstva. podporo slovenskim visokošolcem. ker prenujno potrebu- € 315 jemo naraščaja v učenih strokah : Potnina odposlanca v diti cele družino pošteoega in zvedenega vrtnarja. Blizo Ljubljano, bo že znaten dar. velikih mest so vrtnarji, ki imajo komaj jedno oralo » Načela slovenskega posojilništva" (druga točka dnev- zemlje in prav dobro živet ker umejo naj večji pridelek nega reda) so zdavnjaj dognana in izkušena » « organizacija dobivati iz zemlje. Pa tudi za vsacega gospodarja bilo slovenskega posojilništva" (tretja točka dnevnega reda) prav, da bi si uredil lep vrt, v katerem přiděloval je tudi dovršena tako, kakor jo delajo razmere v Slo- vso, za domačo kuhinjo potrebno presnino; na majbnem vencih mogoče, namreč po obeh Zvezah slovenskih po- kosu zemlje more prav lahko pridelovati mnogo zelja 9 sojilnic. repe, vohrota, dobrega krompirja, salate, spinače, radiča i Strokovno izobrazbo dobijo členi načelstev slovenskih čebule itd. posojilnic (četrta točka dnevnega reda) s poslovanjem Vrt mora biti zavarovan proti mrzlim vetrovom samim in se strokovnjaške razprave najlepše vršijo pri (burji) in obrnen proti solncu, ker skoraj vse vrtne ra skupnih shodih posojilniških zastopnikov, katere skličuje stline morajo imeti solnce in zrak, brez katerega nikdar „Zveza". vspešno ne rastejo. Ko izbiramo lego za zelenjarski vrt, III. Udeležba. Kljub temu se 40 posojilnic oglasilo, da pritr jujejo temu, da se shod skliče. Od teh je bilo 25 poso jilnic pri shodu zastopanih, ali po odposlanih ali pa po pooblaščenih domoljubnih osebah raznih stanov namreč: Velike Lašiče, Pazin v Isri, Podgrad v Istri, Sveta Trojica v Slov. gor., Tinje na Koroškem, Brežice, Slatina na Štajarskem » Šmihel pri Pliberku, Radeče i Slap pri Vipavi, Mokronog, Nabrežina, Stari trg pri Ložu (I), So-dražica, Mestna hranilnica v Ljubljani, Gornji grad, Lo-gatec, Splošno kred. društvo v Ljubljani, Trst, Sv. Križ pri Litiji, Kobarid, Srednja vas v Bohinju in Krško. IV. Dnevni red. 1. Praznovavie cesarskega jubileja od strani slo venskega posojilništva ; 2. načela in organizacija slovenskega posojilništva; se moramo ozirati tudi na vodo, katera je neobhodno po trebna v vrtnarstvu. Najboljša je voda iz kalov in dežev nica, katera se vlovi v posebnih jamah, manj dobra pa voda iz vodnjakov in studencev, ker je premrzla ; taka voda more celo škodovati rastlinam, zato pa moramo na praviti kak kal, v katerega vsaj par dnij poprej spustimo vodo ) da jo čez dan solnce ogreva Najboljša zemlja za vrt je ti sta » katera dovolj globoka in vsaj srednje zvezna, to je, lahka ilovica, zme-šana s peskom in prhlico. Važno pa je, skrbno obdelovati in globoko rahljati zemljo 9 katera mora biti prav glo boko rahljati zemljo, katera mora biti prav globoko prekopana že jeseni pred zimo, da jo potem zimski mraz dobro prešine. Zemljo za vrt moramo 50 cm globoko prekopati in zrahljati. Če je spodnja zemlja dovolj dobra, moramo jo izkopati, da pride na površje, kjer jo zrak rszkroji in k rodovitnosti obudi. Nobena rastlina ne potřebuje toliko gnoja, kakor 4. strokovno izobraževanje upravnikov slovenskih zelenjava. Skrben vrtnar napravlja mešanico ali kompost, posojilnic. V. Predsedniki in poročevalci. Predsednika sta bila g. J. Lapajne (pri predzboro vanju (31. jul.) in g. dr. D. Majaron (pri glavnem zboro vanju.) gg- Poročevalci J. Rupnik in A. Stemberger (o 1. točki), Bezlaj 2. točki), Ulčakar točki) » Peče 4. točki). v katerega spravlja vse še tako različne gnojilne tvarine, posebno pa skrbi za živalske in rastlinske tvarine, ker iz teh se delà oprstenina » ki za vrtno zemljo veliko vredna. Vrtnar mora imeti dovolj dobrega hlevskega gnoja, katerega ne more nadomestiti rudninski gnoj » ker hlevski gnoj zboljšuje zemljo ter pri razkrajanju razvija ogljenčevo kislino, ki pa tudi k razkrojenju mineralskih tvarin mnogo pripomore. Prav tako se razvija pri razkrojenju gnoja tudi gorkota, katera mrzlo zemljo ogreva. Razven navadnega hlevskega gnoja rabijo v vrt 0 tem zboro vanju priobčili smo že v zadnji številki kratko poročilo, a da ustrežemo želji raznih slovenskih posojilnic, priob- čujemo danes še to poročilo, zlasti ker je v njem mnogo podatkov zmlete kosti, nekatere kalijeve narstvu še druge gnojilne tvarine, na pr. pepel soli , saje, tudi oglje, katero katerih v prvem poročilu ni bilo. izpustili smo pa sprejete reso- posebno nekateri vrtnarji prav hvalijo in priporočajo za lucije, ker smo jih že v prvem poročilu doslovno prijavili. bolj vlažno zemljo, ker popije vse kisline iz zemlje in I A&A&A&AA&A && A AifeđMfcA A A A A AAA A A A A A A A A A A ř tudi vlažnost prav dobro srka. Gnojnica je dobra za polivanje zemlje, ker rastlinam zelo ugaja. Vrt mora biti koristno pa tudi ukusno urejen. Na vwvvvvmwwvvvwvwwvwmwwmtwvwvw * praviti moramo tedaj načrt, po katerem vredimo in raz m «i Kmetijstvo. » delimo vrt v posamezne gredice in vrežemo tudi glavne zeienjavi. jn gtranske stezice. Gredice so navadno 1*25 m široke. Vrtnar stori na vrtu vse, karkoli zahteva rastlina, Preširoke niso pripravne, ker mora delavec sicer stopati in ravno s tem more na majhnem prostoru toliko pride- na zrahljano zemljo, kar gotovo ne more biti dobro. lati, kolikor poljedelec na mnogo večjem kosu zemlje prvi vrsti potřebuješ dobrega in čistega semena » Jedno oralo popolnoma dobro obdelane zemlje more re- katero poseješ na gredice, moreš dobiti čvrste sajenice 316 Seme je pa dobro, ako ima še ako vso kaljivost v sebi ; rati okna, da se mlade rastlinice navadijo zraka ; tako si čisto pa, ako ni pomešano z drugim semenom. Najbolje more potrebno mali vrtnar, ki ima le majhen vrtiček , ako si seme pripraviš sam in sicer od jedne rastline odgovoriti potrebno množino sajenic. Vsem tem pa pri 9 za več let. Seme moraš skrbno posušiti in na kakem poročamo, da si napravijo vsaj jedno gnojno gredico. suhem kraju hraniti. Dobro dozorelo in skrbno hranjeno seme obdrži svojo kaljivost več let. Zlasti obdrže kaljivost (Dalje sledi.) kumare, buče in razno sočivje, manj časa pa česen, pe-tršilj, korenje in zelena. Seme sejemo, ko spomladansko solnce zemljo dovolj ogreje. Take, na prostem sejane rastline pa kaj rade po-zebejo, ker jim zelo škoduje ponočni mraz. Vsak umen vrtnar si napravi gnojne gredice, v katere more zgodaj Poučni in zabavni del. » « « « Najnovejše o kraljedvorskem rokopisu. posejati seme in mlade rastline varovati hudega mraza. Gnojne gredice napravijo se tako: Na kakem suhem Kakor ruskim učenjakom ne dajo mirovati nor- manski Varjagi in se bojujejo zdaj žanje, zdaj proti in gorkem, proti solncu obrnenem kraju, najbolje pod njimj tako imajo tudi Čehi — Kraljedvorski rokopis ta gordijski vozel, katerega vozljajo vže skoro celo to kakim zidom, ki brani proti mrzlemu vetru, izkoplje se kacih 60 cm globoka in po potrebi dolga jama. jamo natepta se vročega, konjskega gnoja. Na ta dobro da je potlačeni konjski gnoj postavi se lesen obod tako, obrnjen proti solncu. Okrog oboga natřese se pa vsaj kacih 40 cm na debelo konjskega gnoja, kateri se dobro potlači. Obod napravi se iz štirih desk. Sprednja in zadnja deska ste po potrebi dolgi. Razen tega mora biti sprednja deska kakih 16 cm nižja od zadnje, tako, da leži pokrov, čehom. stoletje brez pravega vspeha. Koliko se je vže pisalo o pristnosti ali proti njej — tega českega spomenika, ve vsakdo, ki se le količkaj zanima za znanstven in v obče duševen boj raznih narodov. Prvič so se začuli glasovi očitno proti pristnosti rokopisovi v petdesetih % letih, dasi se je vže davno pred marsikaj pisalo, ki ni govorilo ravno zanj. Ta prvi boj je bil v nekem oziru najhujši, kajti bil je boj naroden, boj Nemcev proti s katerim se pokriva gredica, nekoliko napoševno. Pod Max Budinger in Jul. Feifalik sta bila moža, ki sta si upala očitno nastopiti proti rokopisu in sta skušala dokazati, da je podvrženo delo. Seveda Čehi zgornjim robom desk přibije se letvica, na katero se po laga okno in pokrov. Čez nekoliko dnij se gredica ogreje ter začne iz nje puhteti. Sedaj se okno odpre, da izpuhti soparica. Ko smo prepričani, da se je gnoj popolnoma ogrel, moramo na gnoj nanesti dobre črnice ali prhlice kacih 25 cm na debelo in sicer najprvo polovico zemlje in ko se je lovského věnneho města Dvora Králové nad Labem niso mogli molčati in prva sta se oglasila brata Jožef in Hermengild Jireček se spisom: „Die Echtheit der K. H. kritisch nachgewiesen (Praga 1862). Boj je bil do radi tega, ker je v tem letu umrl malega končan Jul. Feifalik. Zaključil ga je 1. 1867. spis: „Dějini krá ta ogrela, drugo polovico. Ko se je vsa zemlja segrela in iz nje ne puhti več soparica, potem je gnojna gredica napravljena in seme se lahko van jo seje. Ko je seme vsejano, morajo se gredice prav pogo-stoma zračiti, ker brez zraka rastlinice ne morejo živeti. Pri gorkem in solnčnem vremenu odvzamemo okna ali jih pa prav visoko odpremo. Tudi pri slabejšem vremenu morajo biti okna malo odprta. K oslavě padesátleté pomátky nalezeni rukopisu Králodvorského sepsal a vydal Antonín Konst. Vitak. V resnici sam slavospev! v [ f'f ; • • ; v /: Zanimivejši je bil vsekakor drugi boj, ki se je 1879 mej Čehi samimi in je bil radi : Šem- razvnel v 1878 tega tudi mirnejši. Proti pristnosti so se bořili : bera, Vašek, zraven še Rus V. J. Lamanskij, Petruševid, Makušev, Jagic in od nekedaj Fr. Miklošić. Mej temi Dokler so rastline še male, je dovolj, če odpiramo je bil Vašek prvi, kateri je v daljši razpravi pokazal okna vsak dan le par ur. Ko so se pa rastline okrepile da jezik Krai j ed vorskega rokopisa ni prava staročeščina, ter se prstenega stališča navadile, odpremo okno popol- kar seveda ni nikomur na um prišlo, saj so bile ravno noma in jib samo hudega ponočnega mraza varujemo. na podlagi tega rokopisa pisane vse staročeške slov- zelo mrzlih nočeh naj se pokrovi pokrijejo še s slamno nice. Za rokopis so nastopili v mnogobrojnih spisih odejo. Take gnojne gredice vendar precej stanejo , zato hočemo povedati, kako delajo nekateri vrtnarji, da brez Jož. Jireček, Brandi, Mašek, Fr. Bartoš, Sreznevskij. Dasi je vže leta 1867 pisal J. Hanusz v svojem delu » Das Schriftwesen und Schriftthum der bohm. gnojnih gredic dobe že zgodaj spomladi dovolj potrebnih slav. Volkerstámme" st. 55 sledeče: „Znanje paleografije, sajenic. čez zimo se napravijo lesene odprte skrinjice, primerjajočega jezikoslovja in zgodovine, dušeslovja in katere se napolnijo z dobro zemljo. Že po zimi se poseje pesništva, je v naših dneh tako veliko, da moremo z seme v take skrinjice, katere hranimo v gorki sobi. Ako gotovostjo reči: tako duševno-književno delo, kakor je treba, polije se zemlja z mlačno vodo, ko je že gor- sta imenovana rokopisa, podvreči pred 50 leti je bilo keje vřeme nastopilo, prenesemo skrinjice na okno, ka- nemogoče. Da, prva akademija more še dandanes raz tero je obrněno proti solncu. Polagoma začenjamo odpi- pisati nagrado na spis, ki bode podoben Kraljedvor 317 9 « fíkemu in Zelenogorskemu rokopisu, pa nikdo ne bode jedina nada vseh, ki bi bili radi viděli rokopis pristen, te zaslužil! Dokler se pa kaj tacega ne zgodi, je ne- jezikoslovec, koji bi se mogel vsaj nekoliko s profesor potrebno govoriti o napadih pristnosti : beati Bohémi Gebauerjem meriti. In res — ta nada — je bila doktor possidentes !" vendar tudi ta perioda ni končala Václav Flajšhaus, ki je napisal obrambo rokopisovo vsega boja, in kakor bodemo viděli, vprašanje še danes iz jezikove strani, in je izšla letos v „Časopisu Musea ni řešeno — za mnoge. Seveda je bilo vprašanje za Království Českého stri 195—282 z naslovom „Boj o učenjake tujih neslovanskih narodov vže řešeno, ker rukopisy" tudi poseben odtis 88 str.) Marsikdo, seveda so se skoro na podlagi svojih večinoma ne jezikovnih ne jezikoslovec, si je mislil, no ta je pa posvětil enkrat preiskav uvěřili o nepristnosti Kraljedvorskega roko- Gebauerju in razkril, kaj ta mož zna! Seveda je pisa. Tako pišeta vže v 1. 1866 proti temu Feifalik in bil po precej učeno in natančno, vrhu tega pa vendar Gaston Paris v Revue Critique njegove vsebine. 318 319 na podlagi le grozno subjektivno pisanemu spisu, Gebauer prisiljen odgovarjati, kar je tudi storil, dasi nerad in z nejevoljo Kakor je Vašek prvi nastopal proti jeziku roko- v „List. filologickýh" pod naslovom: „O nově obraně pisovem, tako je naša zadnja ali tretja doba tega boja padělaného rukopisu Královédvorského." (tudi posebni z nastopom Gebauerjevim poudarjala najbolj jezikovno odtis 107 str.), kjer je napade svojega učenca Flajš- stran. Gebauer, naprošen od nemškega slavista Aug. hausa, večinoma tako opovrgel, da smo ostali tam t Leskiena, urednika dotičnega delà Ersch Gruberjeve kjer smo bili. enciklopedije, napiše článek z naslovom „Kônighofer Dr. Flajšhausov spis postane nehoté dokaz ne- Handschrift", kojega čitamo v 38. delu II sekc. 54,231 pristnosti rokopisove. Oba spisa pa, Flajšhausov in do 54235. V tem sestavku poroča profesor Jan Gebauer Gebauerjev, kažeta, kaj vse more znanost storiti in o vsem, kar je o rokopisu vedeti treba kot takém in pričata ob jednem, da onim, ki še sedaj niso uverjeni izrazi po mnogih ovinkih z nekako rezervo mnenje, o nepristnosti rokopisovi, ne pomaga nobeno mazilo da je podvržen. Masaryk je o tem članku v časo- da bo za te ljudi treba še novih dokazov, novih spisov pisu: „Athenaeum" poročal in Gebauerja nagovoril, eksperimentov itd. Pa hvala Bogu, mej učenim svetom da bi o tej stvari še dalje pisal. Gebauer napiše zato ni mnogo ali nič njegovih pristašev, tako da se mo- za „Athenaeum" spis: n Potřeba dalších zkoušek ruko pisu Královédvorského a Zelenohorského" 1.1886. remo nadejati, da tudi ostali ne bodo „pri spoznanju resnice imeli otrpnjenega srca" in se resnici sami tem je boj z nova vzplamtel, posebno ko je izšel upirali. Imenitnejši možje in pisatelji se ne sramujejo že dolgi Gebauerjev temeljito sestavljen spis ; Unecht- več priznati resnice tako n. pr. Jaroslav Vlček v svoji iieit der Kônighofer Grûnsberger Handschrift (1887) v književni zgodo vini češkega naroda kraljedvorskega Jagićevem Archiv fur slavische Philologie X—XI in po- rokopisa niti ne omenja ne. Da.se pravi o rokopisu zneje „Poučení o padělanyh rukopisíh Královédvorském Se prepirati prazno slamo mlatiti, to je spoznal Ge- a Zelenohorskem. bauer sam, kateri se je zadnjikrat v ta namen po- Gebauer je dobil mnogo pristašev, pa tudi mnogo trudil pisati, dasi nerad. Njegovo pričeto delo, epo- nasprotnikov njim sta bila Goli, Knieschek, proti halna historična slovnica češkega jezika (izšla sta do njemu so se borili večinoma zgodovinarji, politiki sedaj III1) je pač nekaj druzega nego prazno prič kakor Tomek, Julijus Grègr, in taki jezikoslovci kakor kanje za rokopis. Rokopis je pred desetletji storil w \ so Kolousek, Zakrejs, Prusik, Bačkovský. Ti so na vse svojo dolžnost, navdajal je narod s pravim narodnim različne načine skušali Gebauerja in njegove sobojev- ponosom, vzbujal je narodno zavest, katera ni pri no- nike v dolgih, v gladkem druzega nič) benem slovanském narodu tako hitro in mogočno » Čehu u „Osvěti", vznikla kakor ravno pri bratih Čehih, — pripomogel prepričati, da njegova ni prava, — skušali je mnogo v to, da je Čeh sedaj prvi mej avstrijskimi jeziku pisanih člankih v „Narodn. Listih" so ta boj razširiti tako, da bi tudi priprosto ljudstvo narodi — in to ni mala, pač pa velikánská zasluga zvedelo, kedo je Herostrat čeških spomenikov. Izšla je konečno še pesem „na čast" Gebauerju bodisi, da je rokopis delo novejše ali starejše dobe. , K. in Masaryku, ki ju je skušala kolikor mogoče osme-šiti, njen naslov se glasi : „Nová píseň o hrozém sfal- Sováni pomátek, objeveném skrze dvě hvězdy českýh f[ a vysokých škol Pražskih." áPřÝiítifl&ífcíftíft áfedh^ít^^íi^hd&^^^^/in^íftt^^ rfc.'ti.'ti^'tï.fiâk.'t'; »ifi^ti^&jfc rv (JiK Novice. Ko niti kemična analiza prof. V. Šafaříka Bělo-houbka ni mogla ničesar dokazati in pristnosti do cela nič podpreti, so glasovi razven Zakrejsovega v „Osvěti" večinoma potihnili. Ker je ta zadni boj v prvi vrsti se opiral na jezik in so zagovorniki roko- v 17 Županski shod. Na županski shod dne 16 in t. m. so povabljeni kot gostj tudi vsi slovenski deželni in državni poslanci. Dne 16. t. m. na predvečer shoda bode ob uri zvečer na vrtu „Narodnega doma pisa do skrajnega časa upali, godbo in s prižiganjem umetnega ognja Pri ca s petjem veselici pri da jih bo rešil znani redi odbor narodnih , dam pod predsedstvom gospe podžupanij Martin Hattala, kar se pa ni zgodilo, — tedaj je bila Marij Bleiweis-Trsteniške bazar na korist fooiu za Pre 318 šernov spomenik. Dolžnost ljubljanskega občinstva je, da se te veselice v obilném štovilu udeleži in tako izkaže čast od vseh stranij domovine došlim županom. — Someščan^e! Dné 16. in 17. t. m. zbero se v Ljubljani župani slovenskih občin Kranjske, Štajerske, Ko-roške in Primorske; dné 19. do 21. t. m. pa bodo tukaj zborovali slovenski akademiki. Obojekrat veže zavedno ljubljansko meščanstvo dolžnost, da pokaže prišlecem, kako dragi in mili gostje so prebivalstvu bele Ljubljane, ki je in ostane kulturno središče slovenskega naroda. — Someščanje! Župani naših občin so zastopniki jedine samouprave, ki jo slovenski narod ima; akademična mladina pa^je njegova nada in ponos. Pričakujemo torej, da boste to uvaževali ter z okra-šenjem svojih hiš z zastavami tudi na zunaj dokazali, da veste ceniti veliki pomen obeh shodov. — V Ljubljani, dné 10. avgusta 1898. Župan: Ivan Hribar 1. r. — Potrjen zakon. Presvitli cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni zakon, da naj je osobna dohoda-rina prosta deželnih doklad. Ednak zakon so sklenili tudi drugi deželni. zbori — Kmetijsko kemijsko preskušališče otvori slovesno c. kr. kmetijska družba kranjska v svojih prostorih v Salenđrovih ulicah jutri dne 13 avgusta. — V duhovniško semenišče ljubljansko je doslej sprejetib 20 gimnazijskih abiturijentov. — V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo meseca julija t. 1. 804 strank 396.176 gld. 17 kr. vzdignilo pa 724 strank 378 338 gld. 86 kr. — Za Prešernov spomenik priredi „Glasbena Matica" prihodnjo zimo velik koncert. Zaostati ne bi • smelo no-beno slovensko društvo, da ne bi s prireditvijo kakega koncerta ali veselice přispělo s primernim doneskom k zakladu za Prešernov spomenik. ^ — ,,Naša straža". Pravila tega najnovejega vseslo-venskega društva je osrednja vlada že potrdila. — Umri je dne 6 avgusta t 1. vri rodoljub gospod Avgust Skaberne, trgovec itd. v Ljubljani še-le 45 let star. Bodi mu zemljica lahka! — „Glasbene Matice" izredni občoi zbor bo v soboto, 20. avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni dvorani v Vegovih ulicah. — Dva prisiljenca ušla. Na Emonski cesti kopljejo kanal. Pri delu so tudi prisiljenci. Minolo soboto sta dva iz mej teh pobegnila in sicer po kanalu proti Ljubljanici. Od tod sta ušla dalje čez most proti Golovcu. Ubegla prisiljenca sta Jož. Volčič iz Vipave in Jernej Terkman iz Hrenovic pri Postojini. — Pri kolesarjenju ponesrečil je v Zatičini gosp. admiral v p. Seemann bivajoč na letovišču v Višnjigori. Zadel je ob voz in pal v cestni jarek ter si zlomil levo nogo in desno roko. — Nova poštna zveza mej Velikim Laščem in No-vovasjo-Blokami se je otvorila s 1. avgustom. — Čehovinov spomenik v Gorenji Branici na Go-riškem bodo slovesno odkrili dne 14. avgusta t. 1. — Trgovinski minister dr. J. M. Baernreither mudil se je minoli teden na Gorenjskem. Obiskal je Jesenice, Savo in Tržič ter si ogledal ondotna industrijska podjetja. Preko Bleda se je odpeljal skozi Bohinj na Goriško, da prouči na-meravano drugo železnično zvezo s Trstom. Vrnil se je po soški dolini na Trbiž. — Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Odpovedala sta se svojim župnijam čč. gg. župnika : Matevž Kjun v Višnji gori in Simon Ažman v Bohinjski Bistrici, Prvi je stopil v začasni pokoj, Simon Ažman pa je imenovan za župnega upravitelja v Studencu na Dolenjskem. Kot župni upravitelj v Bohinjski Bistrici je začasno imenovan kapelan dr. Jožef Gruden, v Višnji gori pa kapelan Jožef DostaL Novo je nastavljen gosp. novomašnik Andrej Ažman kot kapelan v Bohinjski Bistrici. — Cesarska slavnost. V proslavo 501etnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. priredi županstvo v Krškem v zvezi z vsemi društv* dne 27. in 28. avgusta t. 1. cesarsko slavnost, pri kateri svira vojaška godba št. 57. pešpolka. — Tombolo priredi kmetijska podružnica v Begunjab na Gorenjskem dne 14. avgusta t. 1. — Proticesarski Celjani. „Slov. pevsko društvo v Ptujiu in „Celjsko pevsko društvo" nameravali sta povodom svojih cesarskih slavnostij dne 13. 14. in 15. avgusta t. 1. v Celju napraviti po mestu obhod s cesarsko podobo na čelu in ob igranji cesarske himne. Mestni urad celjski je prepo-vedal tak obhod. Boji se, da se ne bi kalil mir. Torej v Celji se ne sme praznovati cesarjeve 501etnice. Seveda vsako Bismarckovo ali Wolfovo slavnost bi ti nemški bogovi z veseljem doholili. Pa saj je izginil Bismarck in slava celjskih proticesarskih nemškutarjev tudi ne bo večna. — Imenovanje. Nadučitelj v Litiji gosp. Jos. Verbič je imenovan učiteljem na vadnici tukajšnje pripravnice. — Slovensko pevsko društvo „Vraçska Vila'4 razvila in blagoslovila bo dne 8. septembra v proslavo 501et-nega cesarskega jubileja svojo društveno zastavo. — Obesil se je vslei pomanjkanja bivši večletni dacar Jakob Žnidar iz Kamna v Bohinju. — Nesreća. Miha Vorina od Rimskih Toplic je šel dne 5. avgusta iz semnja v Loki pri Zidanem mostu. Gnal je kravo. Sreća pa težko obložen voz in ker mu je krava močno nagajala je pal pod voz. Kolesa so mu šla čez trebub in nesrečnež je čez eno uro umri. — Odvetniška zbornica kranjska je volila svojim predsednikom gosp. dr. Alfonza Mosche-ta in njegovim na* mestnikom gosp. dr Fr. Papeža. Vážen sklep je storila zbornica s tem, da je sklenila odslej izključno slovenski uradovati. — Družbi sv. Cirila in Metoda je gosp. predsednik trgovske in obrtniške zbornice in deželni poslanec, veletržec Iv. Perdan od skupila za družbene vžigalice zopet daroval znatni znesek 200 gld. Rodoljubje, segajte še marljiveje po teh vžigalicah. — Pevsko društvo ustanove v Kranji. — Podružnico sv. Cirila in Metoda so osnovale rodoljubkinje v Ribnici. Da bi našle obilo posnemovalk! — Dopisnice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Trnovsko-šentjakobsko ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je ravnokar iidala dvoje dopisnic, katere je prištevati najlepšim te vrste. Obe vrsti dopisnic sta okrášeni s sliko nepozabne rodoljubkinje in pospeševateljice družbe sv. Cirila in Metoda, gospe Marije Murnikove. Te dopisnice se dobivajo v Ljubljani v vseh narodnih trgovinah s papirjem, dočim ima glavno zalogo za deželo neutrudna blagajničarica trnovske-šentjakobske podružnice, gdč. Jelica Lozarjeva v Ljubljani. — V mestno hranilnico v Novem mestu je vložilo meseca julija 158 strank 56.764 K 17 vin., vzdignilo pa 133 strank 34.661 K 48 vin. 7 stránkám se je izplačalo 6100 K posojil. Vse vloge znašajo sedaj 1,052.311 K 51 vin. 319 Podadmiral Pitner. Umirovljen je c. in kr. pod- Cena ?5 kr., 100 knjižio 12 gfi Naroča te naj se pa obs admiral Maksimilijan baron Pitner, močna zaslomba Poljskih pri trgovcu in knjigovežu gosp. Ivanu Bonacu v Ljubljani. Lahov. Upati je, da pride na njegovo mesto v narodnem oziru pravičneji naslednik. Slovenec na dunajski dvorni operi. Gr. Naval-Pogačnik je vstopil na dunajski dvorni operi kot tenorist. Novo moč zelo hvalijo. 25letnico odkar je učitelj je praznoval minole dni Nemški nacijonalci in Bismarck. Naravnost iz- dajalsko se mora zvati vedenje nemških nacijonalcev ob smrti Bismarckovi. Njihovi koraki tem povodom* presegajo vse meje. „Ostdeutsche Rundschau" poroča o nekem sklepu te Bismarck- gosp. Janko Žiro vnik nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano. ove klike, ki meri na to, da se „dostojno" proslavi spomin velikega Germana povodom žalnih dnij. Dotóčne konference na Družba sv. Cirila in Metoda je imela včeraj v Dunaju so se udeležili zastopniki 45 neinško-naci j onalnih prijazni Ribnici svojo glavno skupščino. Nad vse sijajno spre- društev. Sklenilo se je sledeče : Kot zunanji znak velike ža jeli so vrli Ribničanje skupščinarje. Velik slavolok iz lesene losti mora nositi vsak član teh prusaških dru&ev žalni trak robe vzbujal občudovanje. Sploh so rodoljubni Ribničanje na levi roki in naravno plavico, in sicer tako dolgo, dokler vse storili da bila tem častnejša družbina skupščina Prvi vseslovenski shod krščansko-socijalnih sklicujejo na dan 18. septembra t. 1. v Ljubljano . dr. Ant. se na Dunaju ne završi oficijelna žalna slovesnost, ki se vrši po pogrebu Bismarckovem. Vse veselice in slavnosti mo- v se delavcev slovenski zastopniki V. skupine v državnem zboru rajo v tem času izostati, strogo nacijonalni shodi so do Oregorčič, dr. Jan. Ev. Krek in J. Zičkar. pnščeni. Odbor zaupnikov mora pri pogrebu zastopati dunajské nemške nacijonalce in v njih imenu položiti na krsto venec. Nadalje se določa: Leto 1898, ali germansko 2011, se pro- Shod slovenskih vseučiliščnikov in abituri- glasi na žalno leto in vsled tega se morajo sodrugi v tem jentov se vrši dne 19. in 20. avgusta t. 1. v Ljubljani. Jubilejni spisi. Družba sv. Cirila in Metoda izdala ravnatelj učiteljišča Fr. Hubad". Veliko bolj obsežna je od one, letu vzdržati vseh slavnostij in razveseljevanj, izvzete so je knjižico : „Franc Jožef, cesar avstrijski. Spisal je spisal ravno ta pisatelj za družbo 1. 1888. Odveč je govoriti o lepoti Hubadovih spisov. Le málokomu je namreč dan tak pripovedovalen talent. Spisana je ta knjižica za mladino sploh : posebno ugala bode bolj odrasli mladini. Vsakemu slovenskemu bralcu pa jo je priporočati zato, ker bo spoznal iz take slavnosti, ki služijo nemško-nacijonalnemu namenu. Sodrugi v dunajském mestnem svetu se pozivljajo, da stavijo predlog, da se jedna glavnih dunajskih cest imenuje Bismarckova cesta in naj se njemu na čast na Palífyevi palači na občinske stroške vzida spominska plošča. vlada ob Papeževa enciklika. Znano je, da italijanska zadnjih nemirih na Laškem, obdolžila pred vsem katoliško duhovščino da huškala uporu Kaznovala nje popolnoma svojega cesarja. Ima 72 stranij. Cena 15 kr. občutno katoličane. O tem je papež minole dni izdal okrožnico 100 knjižic 12 gld. Ob jednem iziđe 64 stranij obsegajoča knjižica: „Naš cesar Fran Josip, I. Spisal prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda Tomo Župan. Ta knjižica je pa name- mladeži po ljudskih šolah. Ker se otroci po- njena bolj naši na italijanske škofe in narod, v kateri govori o najnovejih odredbah italijanske vlade glede razpusta raznih katoliških društev in prepovedi katoliških časnikov. Okrožnica naglaša, da take odredbe žalijo principe pravosodja in zakonov, Dosebno sebno veseli podob, ima na 30 straneh 27 podob. V množini močno konser podob j e torej gotovo ne prekosi nobena slična slavnostna knjižica, bodisi že spisana v katerem koli jeziku. So pa vse podobice tako izbrane lepe, da jej tudi v tem menda ne bo nobena druga jednaka. Kar naravnost presunljive so nekatere. Tako na pi. slika, kako vojaški župnik Cic deli sv. odvezo dne 24. ju kranjskemu pešpolku pred bitko pri Kustoci nija 1866 leta. Natisnjena je bila pred leti v „Dom in Svetu" in je obujala takrat občno pozornost mej Slovenci. Urednik pohvalil in přistavil, da mu ni kmalu dr. Lampe sam kaj všeč, ta slika pa. Oblika kot „Pomladanskim glasom utis je slavnosten, ker slavnostni knjižici je taka, pa papeža, otežujejo verski boj in oslabujejo vativno silo proti socijalizmu in anarhizmu. Katoliki ne bodo spremenili svojega stališča niti vsled groženj in sile. Uklonili se bodo sicer sedanji usodi, toda podpirali teh teženj ne bodo dokler se skuša zatreti papeštvo. Sv. Oče protestuje proti tem naredbam in pozivlja prebivalstvo, naj ostane zvesto škofom in duhovščini, ter čaka ugodaejših časov. Grozen umor. V Glehvitzu v pruski Šleziji se je zgodil minuli mesec grozen umor. Dve mladi dekleti, hčer in pasterka posestnika Marondela, prva 21, druga 23 let stara, sta bili najdeni kakih 10 metrov od ceste v hosti, umorjeni a torej zelo priročna. Ves njen in v krvi ležeči. Mlajša imela vrat popolnoma prerezan, natisnjena vsaka stran v lepem okvirčku in ker je papir zelo fin. Pisalec Tomo Župan je hotel že z lepo obliko uplivati za mladino. In to ni mala stvar pri odgoji mladeži. Zato ni štedil stroškov in je raje založil knji- starejša pa mnogo ran na vratu, na glavi in po vsem životu ter jedno uho odtrgano ; usta pa je imela z robcem zamašena. tega se sklepa, da sta se ubogi dekleti silno branili lopov- so ju napadli in onečastili na cesti in žico sam, nego da bil obloževal družbo sv. Cirila in Me- skim napadovalcem, potem po storjenem zločinstvu zavlekli v hosto. Silno šumna toda še s tem drugim slavnostním spisom. Hoče pa tudi s to knjižico družbo materijalno podpreti. To se zgodi potem, če Slovenci vseh pokrajin sežejo z veseljem po njej in je ne bo iole. kjer bi je ne delili mej mladino. Umerjena sta dva mlada cigana, katera je gozdar videl blizu mesta, kjer sta bili najdeni umorjeni dekleti. Doslej se šumnih dveh ciganov še ni našlo, ker sta izginila. za vse Velik požar. V vasi Feketvaros pri Šopronju je slovenske pokrajine, ker ima razun treh cesarjevih podob slike navstal požar vpepelil 103 poslopij. Zgorelo je tudi 6 Kranjskega, Stajerskega, Koroškega, Groriškega i Tržaškega in Istre. Zgodovinsko zanimivi sta posebno dve potresni sliki iz Ljubljane. Vsak slovenski otrok bo torej v podobah knjižice klub samomorilk mnogo žita. Škode je nad 100.000 gld Klub samomorilk. V New Yorku se je baje osnoval kakor gledal svojo domačo deželo. Knjižica je razdeljena v 25 po-glavij, torej je zelo pregledna, kar tudi mora biti za mladino. tudi že pred tremi leti obstoj al moški klub samomorilcev, kateri je redarstvo razgnalo, ko mu prišlo na sled. Statuti kluba samomorilk zapovedujejo, da Vsebina njega sega v najnovejšo dobo. Kako je 24. junija 1.1. se mora vsak mesec jedna članica usmrtiti. Pri vsaki mesečni slavila dunajska mladina cesarja, že to pripoveduje. Pře- seji določijo klubovke naslednjo svojo žrtev mišljena je v njej vsaka beseda. Pri mladini ima čestokrat že neka Besija Dunbar Zadnj je bila katera poklicala svojo prijateljico jedna sama nepretehtena beseda slabe posledice. Na to po- sebi ter z besedami : „Danes je na meni vrsta umreti sebno opozarjamo. Diči jo velika čistost slovenskega jezika, vžila toliko karbolne kisline, da je takoj umrla i za 320 Umor. V Przemyslany pri Lvovu se je iz vršil grozen umor. Našli so umorjeno neko rodbino obstoječo iz pe-terih osob. Morilci niso znani. Umri je v Lvovu grško-katoliški nadškof kardinal Silvester Sembratowicz. Sest bratov duhovnikov. V Protivanovu na Moravském živi udova Marijana Kolisek, katere šesti sin je minolo nedeljo imel novo mašo. Srečna mati ima šest sinov duhovnikov, ki vsi žive. Sam cesar je čestital materi ob tem redkem slučaji. Tržne cene. V Ljubljani dne 27. julija 1898. Pšenica gld. 11 rž gld. kr., ječmen gld. kr., oves gld. kr, kr. ajda gld. 10.50 kr., proso gld. kr., turšica gld. 6.40 kr. leia gld. 12.— kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 12 Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr Loterijske srećke V Brnu dne 10. avgusta t. 1. : 35, 44, 14, 51, 17 Na Dunaji dne 6. avgusta t. 1. : 80, 13, 39, 38 * 90 V Gradci dne 6. avgusta t. 1.: 16, 63, 37, 75, 81 Ravnokar je izšla knjiga a u i ( priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani St. 8135. Nazn • ^ ; ni kako zdrava ia bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Spisal dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški Tretji popravljeni natis z 11 podobami . Cena 80 kr. po pošti 10 kr. več. Dobiva se v Zaradi glavnega snaženja storov ostane deželna blagajna kranjska ? pro Tur jaški trg gusta o o ? od 16 do vštetega 18 av strankinemu prometu zaprta tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani št. 12. 9 Deželni odbor Vojvodine Kranjske. Y Ljubljani, dné 1. avgusta 1898 Phoenix pomada lase je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval nih pišem neškodljivo eđino reelno in sredstvo za las, gospođe in katera in dame ? zapreci ohranijo bujno rast danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci V • da si izpa- t Cena lončka kr. po poštnem povzetju. K rl Li , Hopp Hipplingerstrasse 14 Dunaj. Razpošiljava zasebnikom En odrezek dobre 310 dolg dostno moško obleko stane samo 7*50 8-70 10-50 12-40 1395 fine finejše angleške grebenčaste pristne o včj e volne Blago odrezek vrhnje sukne črno salonsko obleko gld. 25 kr. meter in višje; loden mičnih barvah peruvien odrezek dosking, blago 1 odrezek 9 gld. 95 kr. državne železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto vejot blago, kakor blago finančně žandarmerijške uniforme razpošilja tovarniških cenah reelno solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Amhof Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor ! dobi, občinstvo opozon blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.