Štrajk, izsiljevanje ali oboje? (II)
»To, kar se sedaj dogaja med zaposlenimi v Ijubljanskem pot-niškem prometu (MPP). lahko mirno zapišemo, da v lej kuhinji, v kateri so vso stvar zakuhali delavci mehaničnih delavnic, se-daj pa jo nadaljujejo vozniki, marsikaj smrdi, smrdi pa najprej na izsiljevanje in šele potem zah-teva po večjem zaslužku«, smo uvodoma zapisali v prejšnji šte-vilki našega gfasila — Javna tri-buna. Spraševali smo se tudi kaj bo prinesel 17. oktober, dan, ko naj bi avtobusi MPP ostali kar v garažah v znak protesta. ker se jim ni uresničila zahteva po za-služku, ki je ob upoštevanju vseh upravičenih postavkah. neupra-vičen. Štrajka tega dne ni bilo, tudi v kuvertah 1,200.000 dinar-jev kolikor so zahtevali ne. če-prav smo uporabniki storitev MPP že dodobra občutili nasled-nje dni. Res je, da se v DO IN-TEGRAL soočajo z gmotnimi težavami, na pomanjkanje de-narja smo tako vajeni, kot tudi
denimo jamranja Elektro Ljub-ljana in še nekaterih, ki se še vedno monopolno obnašajo toda kot kaže, mnogi vendarle priha-jajo do spoznanja, da izsiljevanja in štrajki niso več kos potrošni-škemu žepu, pa naj bo ta še tako globok. To velja tudi za Integral, oz. voznike MPP. Uporabnike storitev MPP pa je nedolgo tega zabolelo ob prebiranju ankete med vozniki v dnevnem časopis-ju. Nihče od vprašanih voznikov ni znal pojasniti, kjer so vzroki za takšno stanje, kaj bi se dalo izboljšati na področju javnega prevoza in nenazadnje prometne kulture tako voznikov kot upo-rabnikov MPP. V pomislek pa tole: vsakdanji režim v vozilih MPP naj ocenjujejo uporabniki in ne od daleč in v avtomobilu. kajti to je jalova cena in še revT nejše ugotavljanje dejanskega stanja v Integralovih zele-nicah...
Jože Čurin