APRIL 1994, ŠT. 4, LETO XXI. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA OBVESTILO ZA JAVNOST ZLRP Slovenije obvešča javnost, daje bilo na seji Komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine pri Državnem zboru Republike Slovenije obravnavano poročilo o izvajanju denacionalizacije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje RS. Ugotovljeno je bilo, da denacionalizacija ne poteka zadovoljivo in da bi jo bilo treba tudi zaradi procesa privatizacije pospešiti. Komisija je sprejela sklep, da je potrebno in nujno ustanoviti državno telo oz. agencijo za denacionalizacijo, ki bo pospeševala Gradivo za naslednjo številko GO zbiramo do 10. maja 1994. VILLA LITTA KLUB Villa Litta klub, Fondacija za Litijo ustanavljamo z namenom, da bi vzpodbudili še hitrejši razvoj mesta Litije na kulturnem, šolskem, socialnem, prirodnem in drugih področjih, ki naj nam, Litijanom, naredijo mesto še bolj po naših željah in možnostih. Član kluba oziroma fondacije bo lahko postal vsak, ki želi s svojimi idejami, znanjem, delom, sredstvi in minimalno članarino prispevati v ta namen. V sodobnem urbano urejenem okolju človek ne more kvalitetno živeti sam. Potrebno je iskati pota do sozvočnega usklajevanja posamičnih in skupnih interesov sosedov. Zato vas vabimo, da strnemo naše ideje in sredstva v Villa Litta klubu in naredimo še korak naprej v razvoju našega mesta. Fondacijo ustanavljamo na pomlad, ki vzbuja novo življenje, pospešuje rast živega in se hkrati klanja preteklosti. V življenju posameznika ali kraja je podobno. Novo zaživi toliko, kot k temu prispevajo prebivalci. Zbrana sredstva bo upravljal upravni odbor kluba; kontrolo nad njegovim delom pa bo opravljal nadzorni odbor. Program bo seveda odvisen tudi od poguma in namena donatorjev in sponzorjev, ki bodo poleg članarine prispevali večja sredstva. Litija že pozna takšne primere darovanja in se tudi zato lahko oslonimo na izkušnje in gradimo novo. Litija bo v letu 1995 obeležila 850 let, od kar je v zgodovinskih dokumentih prvič omenjena. Takrat so jo sicer podarili, mi pa želimo svojemu mestu podariti predvsem tisto, kar bo v našo skupno korist in kar naj bi ostalo tudi novim generacijam. Inciativni odbor pripravlja ustanovno srečanje v začetku maja. Dosedanje zbiranje pristopnic je bilo uspešno. Pristopnice je moč dobiti v litijski knjižnici ali recepciji občine. Če boste prišli na ustanovno srečanje, se boste lahko včlanili tudi takrat član iniciativnega odbora: Ivan GODEC SMARCANI IN OKOLIČANI! Prihodnje leto bo minilo 330 let, kar je Šmartno dobilo prvo šolo • enorazrednico. Na to obletnico se bomo pripravljali skozi vse šolsko leto 1994/95. Organizirali bomo več prireditev, načrtujemo pa Še izdajo brošure o zgodovini šolstva v kraju in pripravo razstave. Tega pa brez vaše pomoči ne bomo zmogli. Zato prosimo vse Šmarčane in okoličane, ki ste nabirali prvo znanje v šmarski soli, da nam pri tem pomagate. Za brošuro in razstavo želimo zbrati čimveč starih spričeval, fotografij, tablic za pisanje, ročnih računal, zvezkov, učbenikov, šolskih torb ali kakršnihkoli drugih predmetov, ki so v zvezi s šolo. Le-te bomo uporabili za razstavo in brošuro in vam jih nato vrnili. Kdor nam želi pomagati, nam lahko piše, telefonira na št. 881 -442, ali se sam oglasi v šoli. Vse, kar nam boste posodili, nam bo zelo dobrodošlo, da bomo lahko čimbolj popolno prikazali razvoj šolstva v kraju. V pričakovanju, da nam boste priskočili na pomoč, se vam že vnaprej zahvaljujemo za razumevanje in vas lepo pozdravljamo. Učenci in kolektiv OŠ Šmartno in bedela nad denacionalizacijo, ki je zakonsko opredeljena in katere izvajanje spada v nalogo države. Opozoriti je potrebno, daje bilo vseh vloženih zahtev za denacionalizacijo približno 40.000 in da ni državnega telesa, ki bi bedelo nad tem pomembnim in odgovornim projektom. Prav tako ni državnega organa, ki bi lahko enakopravno nastopal v dialogu z ostalimi državnimi institucijami. To vlogo je do sedaj moralo opravljati le ZLRP Slovenije. Tudi na novo predvidena lokalna samouprava bo upočasnila ali celo zavrla proces denacionalizacije, zato je Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastni ne še kako razumno odločila, da se ustanovi omenjena državna agencija. V novo ustanovljeni AGENCIJI ZA DENACIONALIZACIJO naj bi bih zastopani tudi predstavniki ZLRP Slovenije. Omenjena komisija je ponovno podprla predlog za garancijo države za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. ZLRP Slovenije Predsedstvo Vsem bralcem glasila občanov čestitata ob 1. maju, delavskem prazniku Uredniški odbor in Prelest Ljubljana 1. MAREC SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE 1. marca leta 1972 je bila ustanovljena mednarodna organizacija civilne zaščite - ICDO, kasneje je ta dan Generalna skupščina te organizacije določila za svetovni dan civilne zaščite. Znani so podatki, da v naravnih nesrečah v svetu umre vsako desetletje več kot milijon ljudi, da so se po nekaterih podatkih od leta 1960 pa do danes gospodarske izgube v svetu zaradi naravnih nesreč povečale za trikrat in znašajo letno okrog 50 milijard USD. Tudi Sloveniji ni prizanešeno, saj so večje nesreče vzele (potres v Posočju, vodna ujma leta 1990) od 7 do 20 odstotkov vsega družbenega proizvoda republike. Območje občine Litija je v smislu naravnih nesreč (potres, poplave, večji požar) izrazito izpostavljeno. Graditev in dopolnjevanje sistema zaščite in reševanja je naložba, ki ne mine brez tveganja, je pa opravičljiva, ker gre za varnost ljudi in materialnih dobrin v najširšem pomenu te besede. Pripadniki civilne zaščite, operativnih enot gasilskih društev, si v sistemu zaščite in reševanja z ostalimi dejavniki prizadevajo, skupaj z občani, čimbolj racionalno pomagati in zaščititi ljudi ter njihovo premoženje pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dan civilne zaščite - 1. marec - je torej prilika, da se vsaj nekaterim izmed mnogih prizadevnih na področju zaščite in reševanja podelijo priznanja za uspešno delo na področju civilne zaščite. Priznanja se podeljujejo na podlagi meril in kriterijev, ki so določeni v razpisu za podelitev priznanj Ministrstva za obrambo in Republiške uprave za zaščito in reševanje Ljubljana. Na podlagi omenjenega razpisa in usklajenega predloga možnih kandidatov za priznanja iz občine Litija je Republiški štab za civilno zaščito sprejel sklep, da se priznanja civilne zaščite za leto 1993 podelijo: - Krajevni skupnosti Litija levi breg PLAKETO CZ - g. Janez AMBROŽU, Šmartno pri Litiji ZLATI ZNAK CZ - ga. Anici KOTAR, Dole pri Litiji BRONASTI ZNAK CZ - g. Jožetu VEHOVCU, Kresnice BRONASTI ZNAK CZ Priznanja so bila podeljena 18.3.1994 na gradu Bogenšperk ob prisotnosti predstavnikov občinske skupščine, Izvršnega sveta in kulturnih delavcev občine Litija. Kulturni program je izvedel oktet "VALVASOR", ki je bil za svoje izvajanje deležen velike pozornosti. Ob tej priložnosti je predsednik SO občine Litija g. Mirko KAPLJA na podlagi odločitve Ministrstva za obrambo izročil desetim vojaškim obveznikom spominski znak "ZVEST SLOVENIJI". Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke. OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO KONCERT DEJANA VIDERGARJA V sredo, 30. marca 1994, je bil v dvorani na Stavbah koncert Dejana VIDERGARJA. Pripravila ga je Enota s prilagojenim programom pri OŠ Litija in se s tem želela dostojno posloviti od učenca 8. razreda Dejana, ki je v šolo prinesel s svojo harmoniko veliko veselja in sreče. Spodbudil je tudi druge učence k igranju in tri leta je spremljal pevski zbor. Z njegovo pomočjo je pevski zbor dosegal lepe uspehe na državnih in občinskih revijah. Dejan obiskuje litijsko glasbeno šolo že četrto leto in seje naučil zelo veliko pesmic. Najprej ga je učil g. Uroš Hribar, zdaj pa ga poučuje g. Dušan Drobnič. Dejan je sodeloval tudi na srečanju ljudskih godcev na Vačah in je zasedel 2. mesto. Koncert je bil pester in vesel. Dejan je izvedel 5 samostojnih točk. Program pa so popestrili še pevski zbor, plesna skupina, skupina z Orilo vini instrumentarijem, zvrstile pa so se še druge točke. S pesmijo Na Robleku sta Dejan in njegov učitelj raztegnila harmoniko in veselo zaključila koncert. Prireditev je bila posvečena mamicam. Dejanu so vsi zaželeli veliko sreče in glasbe v nadaljnjem življenju. Marjeta Mlakar-Agrež 86 B+/.B E%P^^ STRANKE SPOROČAJO Občni zbor SLS - podružnica Litiija: OSTER PROTEST PROTI POZIDAVI NAJBOLJŠIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (GRAŠKA DOBRAVA) II SLS H H Slovenska ljudska stranka BISTVO PROTIKORUPCIJSKEGA GIBANJA Verjetno ni potrebno bolj podrobno predstavljati tega najbolj perečega problema, ki se iz dneva v dan bolj zajeda v slovensko družbo in jemlje ugled mladi državi Sloveniji. Zato si SLS prizadeva, da bi z učinkovito protikorupcijsko zakonodajo začeli odpravljati ta problem. Ker pa je vpletenost politikov iz vladajoče koalicije v razne afere, malverzacije ipd, tako velika, ni naklonjenosti za sprejetje take zakonodaje. Prav zato ni čudno, da so se oglasila razna civilna gibanja in politične stranke, ki delujejo na moralno - etičnih normah v obliki VSELJUDSKEGA GIBANJA V BOJU PROTI KORUPCIJI. Mislim, daje potrebno strniti vse napredne sile na Slovenskem, ki bodo državljane opozorile na nesprejemljivost takšne politike, ki bi omogočila peščici državljanov razpolaganje z večino slovenskega premoženja in njenega dohodka, saj je na drugi strani večina državljanov, ki se borijo za preživetje iz meseca v mesec. Prav tako so nesprejemljive razne oblike divjih privatizacij, odliva slovenskega kapitala v tujino, sumljivih stečajev, pojavov organiziranega podzemlja, prodaje slovenske zemlje tujcem, da ne govorimo o oblikah raznega prerazporejanja javnega denarja mimo ustreznega nadzora ali delitvi proračunskega denarja garnituram, ki so naklonjene trenutni oblasti. Prave posledice sedanje politike bomo občutili šele čez leta (LATINSKO AMERIŠKI SISTEM). Zato se je SLS, skupaj z ostalimi Demokratičnimi silami v Sloveniji, sooblikovala v LJUDSKO GIBANJE proti korupciji, ki zahteva, da moralne norme (pravičnost, poštenost) postanejo bistvo dela politikov in da se slovensko premoženje pravilno porazdeli na vse državljane Slovenije in zahteva revizijo javnega dolga, odtujevanja slovenskega kapitala, nepravilno privatiziranih podjetji itd. Danes je čas, da se to preusmeri, to pa je bistvo programa "ZA SLOVENIJO". Franci Rokavec OBČNI ZBOR SLS PODRUŽNICA LITIJA - Daje vso podporo vodstvu SLS, kakor tudi predsedniku stranke Marjanu Podobniku in poslancem SLS v državnem zboru za njihovo prizadevanje in načelno držo pri uveljavljanju pravičnosti in poštenosti v delovanju državotvornih in drugih javnih organov. Občni zbor zlasti obsoja vladajočo koalicijo in njej podrejene državne institucije, ki s svojim delom ali pa z opustitvijo dejavnosti, povzročajo razraščanje korupcije, gospodarskega kriminala, divje privatizacije ter namerne stečaje. - Zahteva, da izvršni svet skupščine občine Litija in njegovi upravni organi, pristojni za urbanistično načrtovanje, javno pojasnijo, kako je mogoče, da je bil sprejet zazidalni načrt, ki omogoča pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč na Graški Dobravi. Izvršni svet naj tudi obvesti javnost, katere ukrepe je sprejel za zaščito pravic delavcev pri divjem lastninjenju, zlasti pri stečajih podjetij. - Najostreje obsoja vračanje starih metod političnega linča in uničenja pridobitev Slovenske pomladi, kar vse se je zgodilo ob odstranitvi Janeza Janše. Zbor se zahvaljuje vodstvu SLS in poslancem SLS v državnem zboru za načelno držo ob teh dogodkih. - Ugotavlja, da je prišlo s prehodi poslancev v druge stranke in ukinitvijo parlamentarnih političnih strank do izigravanja volje volivcev, še posebno na podlagi čezdalje večjega razraščanja afer in kriminala, v kar so vpleteni najvišji organi oblasti RS. Glede na tako stanje predlagamo, da se razpišejo predčasne državnozborske in predsedniške volitve in se tako ugotovi volja volivcev. - Zahteva od vlade Republike Slovenije in Državnega zbora, da spoštujeta in izvajata sprejeto strategijo o razvoju kmetijstva. Vlada g. Drnovška naj spoštuje zaščitne ukrepe v kmetijstvu, sprejete z dogovorom ob kmečkem štrajku ter naj izvede celotne ukrepe za sanacijo lanskoletne suše, ki jih je sprejel Državni zbor. - Poziva vodstvo skupščine občine Litija in bodoča vodstva novih občin, da storijo vse, da Litija postane ne le upravno središče, temveč tudi središče nove Savske regije. - Zahteva, da Državni zbor spoštuje odločitve državljanov, izražene na zborih občanov glede določitev referendumskih območij. Vsi pristojni morajo v skladu s to zahtevo vložiti ugovore pri Državnem zboru. - Podaljšan je mandat Izvršnemu odboru podružnice SLS Litija, predsednikom zvez, kakor tudi ostalim organom vodstva podružnice vse do ustanovitve podružnic SLS v novih občinah. Pri oblikovanju podružnic sedanje vodstvo vrši koordiniranje vse do statutarnega oblikovanja reformskega odbora. - Naroča vodstvu podružnice SLS Litija, da intenzivno oblikuje koalicijo za volitve v vseh občinah na področju sedanje občine Slovensko demokratsko stranko, SKD in ZELENIMI. Za nami je leto 1993 in pregledati je potrebno opravljeno delo v pravkar minulem letu ter si zastaviti smernice za delo v naprej, je bil moto udeležencev (članov) SLS - podružnice Litija, ki so se zbrali v nedeljo popoldne na občnem zboru v veliki sejni sobi občine. Zbora so se udeležili gostje: Franci Feltrin, glavni tajnik SLS; Alojz Meteljko, podpredsednik SKZ in poslanec v Državnem zboru ter Ciril Smrkolj, tajnik SKZ Žal na zboru nismo videli predsednice Delavske zveze in poslanke v Državnem zboru iz Litijskega področja Metke Kamer-Lukač. Nekaj poudarkov iz poročila predsednika SLS podružnice Litija za leto 1993: "V okviru Slovenske kmečke zveze smo se aktivno vključili v sindikalni boj za pravice kmetov (kmečki "štrajk", organizacija protesnega shoda v aprilu, sodelovanje na opozorilni stavki v maju in sodelovanje na vseslovenski stavki v maju lani)", je dejal Franci Rokavec in nadaljeval: "Zagoti vli smo dodatna sredstva za reševanje posledic lanskoletne suše, kot tudi oblikovali politiko spodbujanja razvoja kmetijstva v občini Litija. Ostro smo protestirali proti pozidavi najboljših kmetijskih zemljišč (na Graški Dobravi). Gostje na Občnem zboru SLS - podružnica Litija. Foto: K. Šušteršič Pri delu v občinski skupščini je bila prva skrb poslancev prizadevanje za pošteno in pravično delo, izpostavljena je bila vrsta pobud, predlogov in vprašanj. Z amandmaji k proračunu za leto 1993 smo zagotovili najbolj pravično in enakomerno porazdelitev sredstev, kar se je odražalo predvsem pri postavkah v obrti, kmetijstvu, delu KS, Gasilskih društev, kulture in Karitasa. Nasprotujemo gradnji šmarske obvoznice po najkvalitetnejši kmetijski zemlji itd." Program dela za letošnje leto je Franci Rokavec predložil v nekaj točkah: - Za podrožunico v Litiji je letošnje prelomno leto, saj postane Litija samostojni upravni okraj. - Podružnica SLS se bo borila za dosledno poštenost delovanja v družbi in za uvedbo take zakonodaje, ki bo že v osnovi preprečevala divjo privatizacijo, odtujevanje premoženja, raznega gospodarskega kriminala in vseh oblik korupcije. - Nadaljevala se bodo prizadevanja za odpravo visokih razlik med najvišjimi in najnižjimi pokojninami. - Prizadevali se bomo za razbremenitev gospodarstva. - Nadaljevali bomo s prizadevanji za pravo demografsko politiko in obstoj podeželja. - Pri delu v občinski skupščini se bodo nadaljevala naša prizadevanja pri zagotavljanju razvoja kmetijstva na vasi itd. Izmed sprejetih sklepov (podal jih je g. Janez Lukač) bi omenila naslednje: - Občni zbor podružnice Litija zahteva od Državnega zbora Slovenije, da spoštuje odločitve državljanov, izrečene na zborih občanov glede referendumskih območi. Prav tako pa poziva vodstvo občine, da do 19.04. da ugovor na Državni zbor v skladu s stališči, ki so bila sprejeta na zborih občanov. - Občni zbor podružnice SLS Litija poziva vodstvo občine Litija in vodstva novih občin, da storijo vse, da postane Litija središče zasavske regije. - Občni zbor podružnice SLS Litija zahteva od vlade Rep. Slovenije in Državnega zbora, da spoštujeta sprejeto strategijo razvoja kmetijstva na Slovenskem in da vlada spoštuje dogovor ob kmečkem štrajku, da ta ista vlada pri prikazovanju gospodarskega stanja v Sloveniji upošteva stagnacije v kmetijski cenovni politiki in nazadovanje kmetijstva nasploh in podeželja. Pred začetkom dela zbora je v kulturnem programu nastopila skupina GEOSS iz Vač. Vsi gosti so zbor pozdravili in se aktivno vključevali v razpravo. Karolina Šušteršič V V VOŠČILO OB PRAZNIKU DELA I. MAJA Slovenska Ljudska stranka podružnica Litija želi vsem delavkam in delavcem prijetno praznovanje 1. maja. Letošnji praznik dela pričakujemo v obdobju velikega zmanjševanja dohodka slovenskega delavca, upokojenca in kmeta, na drugi strani pa bogatenja peščice državljanov. Zato mora biti naša skupna skrb prizadevanje za bolj pravično in pošteno razdelitev ustvarjenega dohodka. SLS - podružnica Litija KMEČKA DRUŽBA d.d. je vaša družba! KMETJE IN ZADRUŽNIH Pričenja se obdobje lastninjenja slovenskih podjetij, v katerem bomo z lastninskimi certifikati sodelovali prav vsi Slovenci. Da bi bile vaše odločitve o tem, kam s svojimi lastninskim certifikatom čim lažje in uspešnejše, smo v zadružnem poslovnem sistemu pripravili skupno akcijo. Z njo bomo vam, vašim družinam in vsem ostalim ponudili možnost vlaganja lastninskih certifikatov v kmečke investicijske sklade. Sklade bo ustanovila in upravljala Kmečka družba d.d. Zbirala bo vaše lastninske certifikate in z njimi kupovala delnice slovenskih podjetij, ki se privatizirajo. V zameno za vaš lastninski certifikat boste dobili delnice kmečkega investicijskega sklada, ki bodo neprimerno bolj vame od delnic posameznih podjetij. Kot lastnik delnice sklada boste postali lastnik majhnega deleža prav vsakega podjetja, ki ga bo investicijska družba lastninila. Vaše tveganje bo s tem bistveno manjše. Lahko bo propadlo posamezno podjetje, ne bodo pa propadla prav vsa podjetja, torej tudi vaše delnice ne. To možnost vam zagotavlja Kmečka družba d.d., katere večinski lastniki so slovenski kmetje in zadružniki, ter strokovnjaki, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami profesionalno gospodarili z vašimi naložbami v kmečkih investicijskih skladih. IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI AKTIV KMEČKIH ŽENA GABROVKA ZAKLJUČIL SEZONO OKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Iz življenja in dela SDSS Slovenije - občinski odbor Litija SDSS JE TUDI FORMALNO IZSTOPILA IZ KOALICIJE V četrtek, 7. aprila 1994, je v Ljubljani zasedal svet SDSS, ki je sprejel pomemben sklep o izstopu stranke iz vladne koalicije. Osnovni razlog za izstop je v nespoštovanju koalicijske pogodbe, razraščanju korupcije in zaradi spremenjenega razmerja političnih sil, ki je nastalo po združitvi treh strank v LDS. Svet je tudi pooblastil predsedstvo in predsednika g. Janeza Janšo, da začnejo politične pogovore s Slovensko ljudsko stranko, Zelenimi Slovenije ("Gošnikovi zeleni") in SKD oziroma Narodnimi demokrati o oblikovanju široke politične koalicije. Za demokratično Slovenijo - brez korupcije Množičnega zborovanja ljudi, kije bilo 9. aprila v Ljubljani na Kongresnem trgu, so se udeležili tudi člani SDSS, njeni simpati-zerji in člani nekaterih drugih strank iz naše občine. To množično zborovanje, ki je potekalo pod geslom ZA DEMOKRATIČNO SLOVENIJO - BREZ KORUPCIJE so organizirali: SDSS, SLS, Zeleni Slovenije in Narodni demokrati (krilo SKD). Udeleženci zborovanja so sprejeli naslednje zahteve: - revizijo postopkov, ki so privedli do javnega dolga in odgovornost posameznikov pri tem, - sprejetje protikorupcijskega zakona in - zakona o pranju denarja (po hitrem postopku), - ugotavljanje odgovornosti ministrov in drugih odgovornih za negospodarno ravnanje z državnim premoženjem, - popolno preglednost javnih financ ter - poostritev kazni za kazniva dejanja pri nezakonitem odlivu kapitala v tujino. Najbolj odmeven in z navdušenjem sprejet govornik je bil naš predsednik g. Janez Janša, ki je v svojem govoru poudaril, da na eni strani bogati ozek sloj privilegirancev, na drugi strani pa so obubožana podjetja in delavci na cesti. Prepričan je, da bodo v naslednjih mesecih ustvarili protikorupcijsko zavezništvo, za kar so in bodo potrebna množična protikorupcijska gibanja, ki bodo prisilila državo in druge organe k poštenemu delu. In še nekaj - dobro je, da vemo, kaj so STEBRI DEMOKRACIJE: - ljudska suverenost, - vlada, zasnovana na soglasju državljanov, - pravilo večine, - pravice manjšine, - zagotovljene osnovne človekove pravice - svobodne in pravične volitve, - enakost pred zakonom, - predpisano izvajanje zakonov, - ustavne omejitve vlade, - socialni, ekonomski in politični pluralizem, - vrednote tolerance, pragmatizma, sodelovanja in kompromisa. Občinski odbor SDSS Litija POVEZOVANJE STRANK V OBČINI LITIJA Na občnem zboru, ki ga je sklicala SLS, podružnica Litija v nedeljo, 10. aprila 1994 v Litiji, je bila izražena tudi obojestranska želja po trdnejši povezavi in sodelovanju v občinskem merilu med SLS in SDSS. Povezovanje in sodelovanje bo slonelo na podobnosti programskih usmeritev in skupni odločenosti za demokratično Slovenijo - brez korupcije. Na občnem zboru SLS, podružnica Litija sta sodelovala predsednik Občinskega odbora SDSS g. Zvone Ulanec in g. Lado Borišck. Občinski odbor SDSS Litija Nezadržno se bliža pomlad in z njo polno kmečkega dela, zato smo se ženske v Gabrov-ki odločile zaključiti sezono predavanj, ki smo jih začele lanskega oktobra. Da bi pokazale, kaj zmoremo, smo za materinski dan pripravile proslavo in razstavo dobrot iz peči. Ker je bil to velikonočni Čas, smo del razstave posvetile tem običajem. Da smo to lahko izpeljale, so nam pomagali obrtniki in podjetniki: Kastelic Janez, trgovina Utenkar, Ciglar Jože, Oven Viki, Petrovčič Janko, Oven Jože, Kraševec Sandi, Imeri d.o.o., Vrtnarstvo Kline, Bife Grajska pristava, Mizarstvo Kotar, Jerič Jože, Frizerski salon Vodenik Zdenka, Trgovina Merčun Oto, Gostilna Huč, Mizarstvo Hribar, Re-snik Zvonko in Murn Bogdan, za kar se jim ob tej priliki še enkrat lepo zahvalimo. Prav tako se zahvaljujemo tudi Osnovni šoli Gabrovka, ki nam je dala na razpolago vse potrebne prostore in tudi Pre-sadu in KS Gabrovka za pomoč. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor Gabrovka in otroci višje stop- nje OŠ Gabrovka, ki jih je pripravila gospa Anica Re-snik. Program je prijetno povezoval Rok ValenČič. Tudi njim iskrena hvala. Svoje izdelke je razstavilo štiriinšestdeset žena in deklet, njihov trud pa so poplačali obiskovalci, ki so napolnili dvorano in po končanem programu z veseljem poskusili pripravljene dobrote. Prav v tem času so pripravljali na Ptuju vseslovensko tekmovalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Tri članice so se odločile za sodelovanje. V okviru tega je naša mento- Spominski posnetek pred kmečkim turizmom Terezije in Toneta Pungračič na Drenovem na Žurmano-vem bregu. Foto: Karolina Šušteršič rica, gospa Lijana Lovše pripravila strokovno ekskurzijo, povabile smo vse, ki so sodelovale na razstavi 26.03.1994. Devetega aprila nas je na pot odšlo sede-minštirideset. Na razstavi na Ptuju smo med drugimi čudovitimi izdelki videle tudi ajdovo potico Helene Perko, ki je dobila zlato medaljo. Obiskale smo še Marijino cerkev na Ptujski gori in ptujski grad, lakoto in žejo smo si potešile Na žurmanovem bregu pri Pungračičevih. V načrtu smo imele še obisk Olimja s farmo damjakov in šampinjoni ter najstarejšo lekarno v Evropi v Podčetrtku, za kar nam je zmanjkalo časa. Ob povratku domov smo se dogovorile, da se v istem številu odpravimo na strokovno ekskurzijo na tej relaciji v začetku naslednje sezone. Da nam je celotni letošnji program tako dobro uspel, je zasluga naše mentorice gospe Lijane Lovše. Za njeno delo se ji prisrčno zahvaljujemo. Želimo si še veliko tako uspešnih sezon z njeno pomočjo. Helena Perko in Jožica Baje BUTARI VELIKANKI Na letošnjo cvetno nedeljo, ko so v župnijskih cerkvah blagoslavljali zelenje, butare in oljke v spomin na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, so se v marsikaterem kraju fantje kosali, kdo se bo postavil z največjo butaro. V Šmartnem, od koder je posnetek, sicer niso tekmovali, so se pa najbolj izkazali mladi Vintarjevčani, ki so s traktorjem pripeljali kar dve butari - velikanki. Večjo so prislonili zunaj na cerkveni zid, manjšo, ki jo vidite na sliki, pa so spravili v cerkev. Foto: Tone Mcdvešek KRAJANI DOL PRI LITIJI SKLENILI, DA BODO IMELI SVOJO OBČINO Kar dva zbora krajanov je bilo treba organizirati, da so se Dolčani odločili. Lepo po vrsti. V soboto, 5. marca, so se najprej odločili za litijsko in ne za predlagano samostojno referendumsko območje. Razlagatelj in županov namestnik Nace Šteferle, je predstavil dosedanje težnje krajanov, kjer naj bi se sedanja litijska občina razdelila na štiri nove: Kresnicc-Jevnica, desni in levi breg Litije z okoliškimi kraji, Šmartno in Gabrovka-Dole. Zaradi stare zamere, češ da Gabrovčani in Dolčani nimajo nič skupnega, tako gospodarsko, geografsko, je bila ta varianta takoj zavrnjena. Na žalost je zelo malo dorečenega o pristojnostih in še zlasti o financiranju bodočih občin. Dosedanja KS, ki meri cca. 54 km in je ena najprostranejših, leži na demografsko ogroženem območju in šteje 870 ljudi. Mnogim krajanom je životarjenja dovolj, želeli so si odgovore na konkretna vprašanja, ki jih pestijo, od asfaltne povezave med Brezovim in Dolami, gospodarskih problemov, financiranja šolstva, višjih davkih, ki naj bi jih plačevali. Ob takšnem spoznanju in slabo vodenem zboru, so glasovali 30:14, v korist litijskega referendumskega območja. Predsednik KS Branko Javoršck pa je nepreklicno odstopil. Na ponovnem zboru krajanov v nedeljo, 13. marca, so se krajani odločili drugače. V prostorih OŠ se je zbralo 85 krajanov. Prvi zbor je bil razglašen kot neveljaven, ker je bilo za predlagano rešitev manj kot 5% volilnih upravičencev. Tokrat je bil navzoč sekretar litijske občine Marko Godec, kije potrdil, da financiranje bodočih občin še ni urejeno, da je okvirna cena na prebivalca 8 do 9 tisoč tolarjev, ker bo del funkcij sedanje občine, prevzela država. Predsedujoči Mirko Močilar, član sveta KS, je krajane pozval na zgodovinsko odločitev, češ, naj podprejo referendumsko območje. Obstaja dejstvo, da se Litija takih KS, kot so Dole, izogibajo, zato je prevladalo mnenje, da bi imeli svojo občino na dosedanjem referendumskem območju. V kolikor pa se želijo vaščani Raven in Kostanjevice priključiti občini Trebnje, jih KS Dol ne bo ovirala, potrebno je zbrati do ponedeljka več kot 50% podpisov. Žal jih čas že priganja. Za samostojno referendumsko območje je glasovalo 57 krajanov t.j. 67%. Čeprav je na prvem zboru v soboto predsednik KS Branko Javoršck nepreklicno odstopil, je na prigovarjanje predsedujočega preklical svojo prvotno odločitev. Ostala je dilema: KAKO BO NOVO NASTAJAJOČA OBČINA SPOSOBNA FINANCIRATI VSE POTREBE? Jožica Vrtačnik mm aH Kultura KRESNISH KULTURNI UTRINKI Čeprav je marec že mimo, naj omenim, da smo letos v Kresnicah znova obudili spomin na 8. marec, dan žena. S kulturnim programom smo začele pevke ženskega zbora, nadaljevali pa učenci osnovne šole in vrtca. Mnogo let je otroški zbor vodil tov. Stane Pepelnak, ki je bil z ženo Marjeto organizator proslav, zdaj pa mlade pevce že dve leti vodi mlajša kolegica Alma Grošelj. Otroci iz vrtca so pod vodstvom Milojke Krhlikar odigrali 2 prizorčka, prof. Angelca Koprivnikar pa je z dramsko- recitacijskim krožkom naštudirala igrico Pištek. Do tu vse lepo in prav. Program se je zavlekel kar čez uro, zato so otroci postali že nemirni. Da starši radi poslušajo in gledajo svoje otroke, ni dvoma, vendar menim, da so prvi starši, ki bi morali vplivati na discipliniranost otrok, saj bi se tako izognili govoricam in komentarjem. Tudi to je mimo, saj si tako in drugače pridobivamo izkušnje za v bodoče. Po uspelem koncertu našega ženskega zbora v Podgradu smo se pevke še z večjim elanom lotile prepevanja. Trinajst let seje z nami trudil zborovodja Franček Jančar, zaradi bolezni pa nas je letos prepustil zborovodji Jožetu Erženu. 9. aprila smo obiskali dom Tišje v Črnem Potoku. Po uvodni recitaciji smo pevke ženskega zbora zapele 8 pesmi, sobotno popoldne pa so popestrili tudi fantje, ki so prišli z nami, saj so ubrano zaigrali na svoje instrumente. Ob zvokih harmonike so nekateri poslušalci celo zaplesali. Bilo je prijazno. Zadovoljni smo, če smo prinesli vsaj kanček veselja v njihov vsakdan. Ker bi pevke rade popestrile kulturno življenje v našem kraju, vabimo vse, ki radi pojejo, naj se nam pridružijo. Kdor poje, zlo ne misli, je znan pregovor, ki še vedno velja. Pavla Šinkovec GOSTOVANJE V PODGRADU ŽPZ Kresnice je v letu 1994 začel delovati z novim zborovodjem. Pod njegovim vodstvom se je zbor udeležil nekaj krajevnih prireditev. Dvanajstega marca smo na povabilo MPZ PENTAKORD gostovale v Podgradu pri Ljubljani, kjer nam je domača publika navdušeno zaploskala ter nam s tem navdihnila novega elana, ki ga še kako potrebujemo. Želimo si tudi pomlajenih glasov, zato naj izkoristim priložnost v tem trenutku in povabim vsa dekleta in žene, ki imajo posluh in voljo do glasbe oz. petja, naj se nam pridružijo. Sprejele jih bomo z veseljem. Kljub temu, da so naše vrste iz različnih vzrokov razredčene, bomo še vztrajale in z veseljem prepevale ter se vam preko Glasila občanov še kdaj oglasile. L.V. LETNI KONCERT "ZVONA" Z letošnjim celovečernim koncertom, ki so ga izvedli pevke in pevci šmarskega "ZVONA" v petek, 8. aprila, so se spomnili tudi desetletnice, kar zbor spet prepeva v mešani zasedbi. Ljubiteljem zborovskega petja so se pod vodstvom zborovodkinje Marjance Vidic predstavili s skladbami J. Močnika, R. Gobca, A. Grabarja, S. Premrla, J. Ocvirka, A. Foersterja, G. Becauda, B. Ipavca, A. Schwaba, J. Fleišmana, G. Riharja, F. Burkharta in P. Kernjaka, dodali pa so še dve: Pevec in Slovenska zemlja. Zbor šteje v tekoči sezoni 38 pevk in pevcev, od katerih jih je kar 25 zvestih Zvonu zadnjih deset let. Na koncertu je kot gostja sodelovala mlada pianistka Andreja Palatinus, ki je s svojim izvajanjem navdušila poslušalce. B.Ž. POMLADANSKE KULTURNE PRIREDITVE NA PRIMSKOVEM S pričetkom pomladi so se na Primskovem pričele razne kulturne prireditve. Tako so že konec februarja, točneje v nedeljo, 27. februarja, imeli v OŠ Primskovo koncert Zagriški fantje in mešani pevski zbor Veliki Gaber. Z lepim in ubranim petjem so navdušili številne poslušalce. Štirinajst dni pozneje, v soboto 12. marca, je prav tako v OŠ potekal občinski kviz MLADI IN KMETIJSTVO. Sodelovalo je sedem ekip iz litijske občine, zmagala pa je ekipa iz Mišjega Dola. Ta ekipa je teden dni pozneje zastopala občino Litija na regijskem tekmovanju v Ivančni gorici in zasedla odlično osmo mesto. Pozdrav pomladi pa je bilo naslov prireditvi, ki je potekala v nedeljo, 13. marca. Tudi tokrat je to že kar tradicionalno pomladansko prireditev pripravila in vodila prof. Marinka Vidgaj z učenci OŠ Primskovo, na pomoč pa so priskočili še nekateri učenci drugih osnovnih Sol. S pesmijo in deklamacijami so pričeli domači učenci 1. in 2. razreda. Sledilo je nekaj skečev, ki so poskrbeli, da tudi smeha med gledalci v dvorani (taje bila polno zasedena) ni manjkalo. Igrico Čudežna vreča so zaigrali učenci 4. in 5. razreda, ki se vozijo v OŠ Šmartno. Rok Berdajs iz Oble Gorice obiskuje glasbeno šolo v Litiji. Na kitaro je zaigral pesmici Moj očka in Majhna sem bila. Zvoke iz sintesajzerja sta izvabljala Marjetka Mrhar iz Dol, ki je zaigrala znano skladbo Pesem ptic trnovk in pa Uroš Struna iz Rađanje vasi, ki je zaigral Venček narodnih. Tudi letos je zapela Petra Fajdiga iz Sobrač, ki obiskuje OŠ Šentvid. Z lepim glasom in pogumom, ki ga ima Petra, je navdušila vse prisotne gledalce. Mnogi so menili, da jo bo v prihodnosti mogoče poslušati tudi na kakšnih večjih prireditvah. Pogumni pa so bili tudi učenci male šole Primskovega, ki so se za to priložnost naučili dve pesmici. V pesmi in igranju je urica hitro in prijetno minila. Po prireditvi je bil še občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo. Prisostvoval mu je tudi g. Karlo Lemut iz Litije. Podano je bilo poročilo o opravljenem delu v letu 1993, poročilo o finančnem stanju organizacije in o načrtih za letošnje leto. V upravni odbor je bilo izvoljenih nekaj novih članov. V kratkem govoru, ki gaje imel g. Karlo Lemut, je poudaril pomen RK v Sloveniji in svetu, se zahvalil za dobro sodelovanje z občinskim RK in obljubil, da bo tudi v prihodnje po svojih močeh pomagal KO RK Primskovo. Žal pa se tudi v tej človekoljubni organizaciji srečujejo s pomanjkanjem finančnih sredstev. Tako bodo lahko le z veliko zavzetostjo in požrtvovalnostjo ter prostovoljnim delom uspešno uresničili zastavljene cilje. Miha Ovnik TAKO JIH JE VIDEL VALVASOR KULTURNI DNEVI V OŠ GABROVKA Ogled operete Netopir Za učence predmetne stopnje smo v februarju organizirali drugi celodnevni kulturni dan. Odpravili smo se v Ljubljano. Petošolci so odšli najprej v Pionirsko knjižnico, šestošolci in sedmošolci so si ogledali razstavo v Zemljepisnem muzeju, kjer so se seznanili z razvojem kartografije, osmošolci pa so obiskali NUK. Po opoldanskem odmoru za kosilo pa smo si v Operi vsi skupaj ogledali opereto Johanna Straussa ml. NETOPIR. Moj kraj skozi čas Tudi v letošnjem šolskem letu smo se v Gabrovki odločili za projektno učno delo, in sicer na kulturnem področju. Izbrali smo si temo MOJ KRAJ SKOZI ČAS. Namen tega projekta je bil, da učenci podrobneje spoznajo svoj kraj oz. vasi, v katerih živijo, z različnih zornih kotov. Cilj je bil torej predstavitev posameznih vasi v KS Gabrovka z zgodovinskega, geografskega, gospodarskega, etnografskega in etnološkega vidika. V projektno delo so bili vključeni vsi učenci in učitelji osnovne šole. Skupine, teh je bilo osem, so bile oblikovane na podlagi krajev, iz katerih so doma učenci, in sicer z razredne in predmetne stopnje. Vsaka skupina je imela svojega mentorja. Z delom smo začeli že v januarju, ko so mentorji prvič sklicali učence iz svoje skupine in se z njimi dogovorili o načinu dela. Učenci so raziskovali na terenu, pogovarjali so se s krajani, brskali so tudi po literaturi in tako iskali podatke o svojem kraju skozi čas. Nastajali so zapisi, intervjuji, ankete, zemljevidi, likovne upodobitve, reliefi. Poleg tega je potekalo tudi zbiranje starih predmetov. Mentorji so se po potrebi sestajali z učenci svoje skupine in usmerjali delo. S projektnim delom pa smo povezali tudi tretji športni dan: vsaka skupina je obiskala vasi, ki so bile predmet njenega raziskovanja. Učenci so si tako natančno ogledali vse posebnosti posameznih krajev. Zaključek projektnega dela MOJ KRAJ SKOZI ČAS pa je predstavljal tretji celodnevni kulturni dan, ki je bil v petek, 4.3.1994. Učenci so prve tri ure urejali ves zbrani material, izdelovali so plakate in se pripravljali na poročanje. Potem so skupaj z mentorji postavili razstavo, ki je bila zlasti bogata s starimi predmeti, s starimi fotografijami in tudi s fotografijami vasi danes. Sledila je še predstavitev posameznih vasi in ogled razstave. Le-ta je bila na ogled tudi zvečer, ko je bila v šoli prireditev, posvečena dnevu žena. Pritegnila je pozornost slehernega obiskovalca, saj je bila zelo zanimiva, ponudila pa je tudi veliko informacij. Anica RESNDC V času pred letom 1688, koje bila natiskana Slava Vojvodine Kranjske, so pod vodstvom Janeza Vajkarda Valvasorja risali in tiskali. Gradovi in kraji so bili najrazličnejši cilji tega projekta. Rezultat te ideje je 319 bakrorezov, od tega 23 s področja sedanje litijske občine. Ustno izročilo pravi, da so odtiskovali v Šmar-tnem pri Litiji; nekateri pisci pa pišejo, da so delo opravili na Bogenšperku. Raziskovalci o tem še niso izrekli zadnje besede, zato bo najbolje, da si s tem ne delamo skrbi, ampak preberemo Valvasorjeve knjige in si ogledamo tisto, kar je bilo moč videti v njegovem času. Tokrat smo izbrali: - llotič, sedaj Spodnji Hotič - Grič pri Primskovem (Zagrič) - Slatjia (Šmartno pri Litiji) Vabimo bralce, da opišejo, kako je sedaj tam. Fotokopije so naredili v PINO d.o.o., Jože Poglajen, Litija Pripravlja: Ivan Godec Qrics POZDRAV POMLADI ilSlli A V dvorani, ki smo jo okrasili s pomladanskim cvetjem, je 18. marca potekala prireditev Pozdrav pomladi. Nastopali smo učenci nižje stopnje šmarske šole, kjer smo deklamirali, peli, igrali in plesali. Po kratki generalki so v dvorano prišli starši in prireditev se je začela. Naš razred je pripravil dve točki: dramatizacijo zgodbe Sinovi in pesmico Izgubljeni kuža. S klavirjem nas je spremljal profesor Janko Slimšek. Moram priznati, da nas je bilo pred nastopom, ko smo čakali za odrom, kar malo strah. Ko smo točko izvedli, smo veseli odhiteli v dvorano k staršem. Po prireditvi smo si ogledali še razstavo likovnih izdelkov učencev iz podaljšanega bivanja, ki so jo pripravili pred vhodom v dvorano, nato pa smo se s starši odpravili domov. Ta kulturni dan mije bil zelo ' "č in upam, da bodo taki tudi v prihodnjem šolskem letu. Samantha - Tina Lovše, 3.a OŠ Šmartno VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KORAK ZA KORAKOM.... Prav res, od trenutka, ko se končajo in do takrat, ko se začnejo letne počitnice, prihajajo malčki v vrtec. Sprva nezaupljivo, kasneje pa samozavestno in z navdušenjem. Trenutki, ki jih preživijo otroci v vrtcu skupaj s svojimi vrstniki in tovarišicami, so vsakovrstno obarvani. Želimo si, da bi jih osrečevali in ustvarjalno navdihovali. V tekočem šolskem letu jih je bilo v vrtcu Najdihojca veliko. Začeli smo z orientacijskim pohodom na Sitarjevec ob prvem jesenskem dnevu in nadaljevali s kostanjevim piknikom na dvorišču vrtca. Kasneje smo obiskali kar dvakrat dvorano na Stavbah in si ogledali lutkovni igrici "Butalski policaj, Cefizelj in pek" ter "Sapramiško". V času, kije sledil, smo se pripravljali na obisk dedka Mraza; ta jih je razveselil z igrico, ki so jo pripravile tovarišice iz litijskih vrtcev. Srečno! smo si dejali in zakorakali v novo koledarsko leto. Zima nas je tu in tam razveselila s snegom, tako da smo se lahko odpravili na zimovanje na Pohorje, kjer se vsi, otroci in tovarišice, počutijo kot doma, saj smo že nekaj let redni gostje Zidanškovega doma. Čeprav je bila zima mrzla in belaje bilo prijetno tudi v plavalnem bazenu Fakultete za šport v Ljubljani, kjer so si nekateri naši otroci pridobili veščine plavanja. Ploskali smo ob podelitvi nalepke plavalca, malo kasneje, v pustnem času, pa smo ploskali ob tekmovalno- OD JESENI DO POLETJA.. rajalnih igrah, vriskali in se smejali na velikem pustnem ŽIV ŽAVU na pustni torek. Udeležilo se ga je veliko naših otrok in njihovih staršev, ki so bili tudi izvirno našemljeni. Tako so se laže sprostili in razvedrili. Vsega je bilo dovolj, dobre volje, pustnih dobrot, različnih mask in razpoloženje je bilo nepozabno. Veseli smo, da se teh prireditev udeležujejo tudi naši prejšnji varovanci, danes že šolarji. S kričanjem smo pregnali zimo in pričakali pomlad. Prvi pomladni dan smo polepšali z obiskom Lutkovnega gledališča v Ljubljani, kjer smo si ogledali igrico "Korenčkov palček". Otroške oči so zažarele, ko so stopili v gledališče, saj jih je že prvi stik z njim prepričal, daje to poseben prostor - pravo gledališče vendar. Pa tako prijazni ljudje so nas sprejeli in popeljali celo na tobogan. Še kdaj, smo si rekli, in to mislimo čisto zares. Ker pa smo v vrtcu navdušeni tudi nad čarovnijami, smo v goste povabili pravega čarovnika. Imenitno je bilo njegovo čaranje in dovolil je, da smo se čarovnij učili tudi mi. To je bilo smeha. In kaj smo počeli, ko je čarovnik odšel?Razmišljali smo, kako bi osrečili mamice za njihov praznik. Naj bo malo drugače, smo si dejali in vse moči usmerili v organizacijo izleta s piknikom v Golišče. ..PA SREČNO V VRTEC! V soboto, 26.3., smo se odpravili mimo Bajdetove domačije do domačije Janeza in Danice Kavšek, kjer smo vsi skupaj ustvarili prijetno pikniško razpoloženje, ki ga tudi kasnejši dež ni mogel preprečiti. Hvala vsem sponzorjem in staršem, ki so nam pomagali, saj le tako lahko uspemo uresničiti svoje načrte. Bližal se je čas velikonočnih praznikov, zato smo se odločili, da pripravimo razstavo pisanic. Pri tem so nam spet pomagali starši in vsi smo začutili, kako prav je, da sodelujemo, saj smo bili nad razstavljenimi pisanicami res navdušeni. Dolgčas nam pa res ni, smo dejali, ko smo pospravili razstavo in se osredotočili na pripravo proslave ob 65-letnici Vzgojno varstvene organizacije v Litiji, kjer bomo sodelovali s svojimi točkami, to je Ples zajčkov in Ples s trakovi. In prav zaradi tega in še marsičesa skritega nam čas v vrtcu tako hitro beži in kmalu bodo počitnice. Toda do takrat, verjemite, se bo zgodilo še marsikaj lepega. Hvala vsem staršem in otrokom za vse trenutke, ki jih preživite z nami! za VVE "NAJDIHOJCA" Olga Sinreih ZIMSKA SOLA V NARAVI ZA UČENCE OSNOVNE SOLE GRADEC Petdeset učencev petega razreda, dve razredničarki in pet vaditeljev smučanja seje od 7. do 12. marca mudilo v Grmovškovem domu na Kopah. V splošno veselje in zadovoljstvo so izpeljali letošnjo zimsko šolo v naravi. Takole smo se smučali pred tekmo (Foto: T. Kovic) VAČE - GEOSS NARAVOSLOVNA UČNA POT ZA OSNOVNOŠOLCE VODNIK ZA UČITELJE "Vače so kraj, kjer se na majhnem prostoru ponuja veliko kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti." Tako se pričenja sestavek ZAKAJ VABIMO NA VAČE v drobni knjižici, ki smo jo v marcu letošnjega leta ob pomoči sponzorjev izdali na OŠ Gradec. Knjižica je namenjena predvsem učiteljem osnovnih šol, ki poučujejo naravoslovje in hkrati tudi vsem, ki jih narava zanima in si želijo svoje znanje obnoviti ali pa se tudi kaj novega naučiti. Idejo o tovrstnem projektu je skupini učiteljev ponudil ravnatelj, g. Vinko Logaj, ki je sodeloval tudi v RAZISKOVALNIH ŠOLAH v naši občini za učence, ki jih je naravoslovje in raziskovanje še posebej zanimalo. Takšna raziskovalna šola je potekala v lanskem šolskem letu tudi na Vačah. Tako so bile smernice za delo dane in že ob koncu lanskega šolskega leta seje skupina osmih učiteljev lotila zahtevne naloge, obdelati področje Vač tako, da bo projekt primeren za vse učence od 3. do 8. razreda. Predvsem se nam je zdelo primerno vključiti učence nižje stopnje, ki na področju naše občine nimajo skupne učne poti, ali bolje povedano, doslej ni obstajala učna pot, namenjena predvsem učencem nižje stopnje. Ker se učna snov navezuje na možnosti, ki jih ponujajo Vače, sta nastali dve poti, ena za 3. razred (Klenik, Slemško, Mačkovca) in druga za 4. razred (Spodnja Slivna, GEOSS, Zgornja Slivna), ki na posameznih postajališčih vključujeta naloge. Te naloge učenci sproti rešujejo in tako bogatijo svoje znanje, hkrati pa se učijo opazovati in orientirati na neznanem terenu. Za učence višje stopnje so pripravljene tri učne poti. Za šestošolce TOPOGRAFIJA IN ORIENTACIJA, ki lahko vključuje še temeljitejše raziskovanje največje vaške znamenitosti - VAŠKE SITULE, saj je prav v zvezi z njo pripravljena zanimiva naloga. Druga je GEOLOŠKA UČNA POT, saj je okolica Vač znana po svoji pestri geološki sestavi, od jeseni leta 93 pa je v Spominski hiši GEOSS na Vačah tudi stalna zbirka kamnin iz slovenske geološke poti, ki jo je pripravil in uredil prof. dr. Stanko Buser ob pomoči Litijanke, dr. Tee Jurkovšek - Kolar in njenega moža, dr. Bogdana Jurkovška. Tretja je NARAVOSLOVNA POT, namenjena učencem in vsem ljubiteljem narave. Naloge vključujejo področja biologije, kemije in ekologije. Izbira nalog je poljubna, odvisna od zahtev, ki jih učencem postavi učitelj. Knjižico, ki vam jo danes predstavljam, bo ob koncu šolskega leta ali najkasneje v začetku novega, dopolnil še delovni zvezek z nalogami iz vseh petih učnih poti, predstavljenih v VODNIKU ZA UČITELJE. V delo, ki smo ga opravili, je bilo vloženega veliko truda, in želimo si le to, da bi naše delo padlo na plodna tla in da bi privabili v središče Slovenije čimveč obiskovalcev, ki bi glas o posebnostih in lepotah z Vač ponesli širom naše male domovine. Zunanjim sodelavcem, predvsem ge. Tei Jurkovšek, ki je pomagala z nasveti, in Blažu Zamiku, ki je priskočil na pomoč z materiali, se iskreno zahvaljujemo, seveda pa gre zahvala tudi Zavarovalnici Triglav, Projektu Vače 81, Litijski mesariji in KZ Litija, ki so nam izdajo omogočili. Iva Slabe VAOE - CIEOSS NARAVOSLOVNA UČNA POT ZA OSNOVNOŠOLCE Organizacijske priprave zanjo so se začele že septembra, saj je bilo treba starše seznaniti s cilji šole v naravi: učenci se bodo izpopolnili v smučar-nju in teku na smučeh, spoznavali bodo zimsko naravo in njene morebitne nevarnosti ter se naučili preživeti v njej, če bi bilo kdaj to potrebno. Učitelji so odšli v šolo v naravi, seznanjeni s celotnim programom in delom ter posamičnimi zadolžitvami. Načrt je namreč ob smučarskih dejavnostih obsegal tudi kulturno in družabno življenje, razumljivo pa tudi izobraževalni proces. Predvideli so še urnik in posebne pestrejše in zabavnejše dejavnosti za učence (teh je bila okoli tretjina), ki so ostali doma. Čeprav je bilo na začetku nekaj pomislekov glede poznega termina šole v naravi, so bili delovni pogoji na veliko veselje zelo ugodni. Lepo vreme in obilica snega sta opravila svoj del naloge, ostalo so imeli v rokah prizadevni učitelji. Učenci so, razdeljeni v pet skupin, osvajali smučarsko znanje po svojih zmožnostih in predhodnem znanju: začetniki osnovno šolo smučanja, boljši pa nadaljevalno šolo. Vsi so se preizkusili v teku na smučeh. V tej disciplini in v veleslalomu so se pomerili tudi na zaključnem tekmovanju, kjer so najboljši osvojili lične kolajne, delo učitelja tehnične vzgoje, gospoda Toneta Kovica; vsak učenec pa je prejel spominsko kolajno. Poleg osnovne dejavnosti, to je smučanja, so učence seznanili tudi z raznimi zanimivostmi, ki se dajo organizirati na snegu: zgradili so velik iglu; zvečer so se s prižganimi baklami podali na najvišjo točko Kop, od koder se je ponujal lep razgled na velik del Štajerske. Naučili so se osnovnih pravil smučanja ob žičnicah in spregovorili o varnostnih ukrepih na smučiščih; spoznali so se z različnimi vrstami snega in z nevarnostmi, ki prežijo v zimski naravi, če ji ne znaš prisluhniti. z osnovne šole Litija Tudi pouk je bil sila zanimiv: za popestritev so reševali križanke, zanke in uganke, peli so pesmi v slovenskem in angleškem jeziku, napisali so tudi svojo himno. Seveda pa so tudi spoznavali okolje, v katerem so preživeli šest dni. Delo so prepletale kulturne, družabne in zabavne dejavnosti, ki so dosegle svoj vrhunec ob večerih. Najzanimivejši so bili: predstavitveni večer sob, večer pesmi in plesa, kvizi in družabne igre. Vodja šole v naravi je bila gospa Mojca Lebingerjeva, pomočnica ravnatelja na šoli v Gradcu, ki je bila za to nalogo kot naročena, saj je med drugim tudi učiteljica smučanja. Povedala je, da je tokratna šola v naravi potekala v prijetnem in delovnem vzdušju, brez vsakršnih poškodb in bolezni. Učencem, ki so se je udeležili, bo prav gotovo ostala v lepem spominu. Mija Bemik RAZREDI TEKMUJEJO V DELOVNI DISCIPLINI Kar štiri vhode ima naša šola, mnogo oken se ozira na vse konce Litije, za njimi pa je še več mladih, zvedavih otroških glav. Učitelji že dolgo vemo, da so tekmovalne oblike dela v razredu privlačne za učence. Da bi jih vzpodbudili k boljšemu in uspešnejšemu delu ter lepšemu vedenju v razredih, smo že pred meseci objavili tekmovanje med posameznimi razredi oziroma paralel-kami na višji stopnji. Na koncu vsakega tedna vsi učitelji, ki poučujemo v oddelkih, ocenimo vse "svoje" razrede z ocenami od 1-5, upoštevaje predvsem delovno disciplino, sodelovanje pri pouku, pripravljenost na pouk, odnos do učiteljev in sošolcev, urejenost učilnic kot pogoj za delo v razredih in še vrsto drugih, na videz drobnih stvari. Opazili smo, da otrokom ni vseeno, katero mesto dosežejo, saj vsakokrat z zanimanjem prebirajo rezultate z oglasne deske, svojim motečim sošolcem pa zamerijo, ker so krivi njihovega morebitnega slabšega mesta. V vsakem razredu se pač najdejo posamezniki, ki hote ali nehote kvarijo splošen vtis in tudi vpliv sošolcev nanje na žalost ne zaleže vedno. Privlačna pa je bila tudi obljubljena nagrada - avtobusni izlet v neznano za razred, ki bo do konca marca zbral največ točk. VODNIK ZA UČITELJE Prvi zmagovalec je postal 5.c razred, ki se nikoli ni uvrstil nižje od 3. mesta, imel pa je seveda veliko prvih mest. Ravno 1. aprila torej - pa čisto zares - so se s svojo razredničarko, gospo Vero Barbek, odpeljali proti Kamniku. Sprehodili so se po starem mestnem jedru, se povzeli na Mali Grad, nato pa se odpeljali ob Kamniški Bistrici navzgor do njenega izvira. Poskočili so po že zeleni travi okoli doma v Kamniški Bistrici, si seveda ogledali izvir reke ter občudovali bližino mogočnih, belih Kamniških Alp. Še tretja neznana postaja jih je čakala na povratku -Volčji potok, kjer je prvo pomladno cvetje že bogato razkazovalo svojo lepoto. Bile so to šolske ure družbe in narave, ekologije in estetike ter sprostitve, zanimive, pa tako drugačne od onih v razredu. Tekmovanje se nadaljuje. Nagrajeni razred zna biti spet med boljšimi, pohvaliti pa je treba še letos maloštevilne osme razrede, ki tudi merijo visoko, pa 6. c in morda še kateri razred. Delovno, veselo in v tekmovalnem duhu torej toplim dnevom in koncu šolskega leta naproti. Marjana Berložnik UPOKOJENEC, SMEJ SE DANES, JUTRI BO SLABŠE Moj namen ni, da bi se spuščal v upravičenost višin pokojnin. Vse te visoke izredne pokojnine je že obravnaval Državni zbor R Slovenije na lanskem novembrskem zasedanju. Ni me strah te problematike, bolj me je strah ostalih primerjav pokojnin in težnje k izenačevanju, saj to sovpada s pripravami na volitve; tem težnjam nasedajo posamezni uživalci pokojnin. Poglejmo si pobliže te pokojnine, ki so predmet debate vlade, Gospodarske zbornice in posameznikov, ki so še zaposleni. Navedel bom višine pokojnin, izplačanih v decembru 1993. in sicer: PISMA BRALCEV ODPRTO PISMO ŠPORTNI ZVEZI LITIJA in še komu... Kot član NADZORNEGA ODBORA ŠPORTNE ZVEZE LITIJA bi rad seznanil širšo litijsko športno javnost o delu Športne zveze Litija (v nadaljevanju ŠZ Litija), predvsem pa o samoodločitvah predsednika ŠZ Litija, še posebej pa o skupščini ŠZ Litija, ki je bila dne 16.3.1994. Zaradi tega podajam sledeče: - Gradivo finančnega plana za leto 1994 je bilo predloženo v pisni obliki delegatom tik pred samo skupščino. Tako delegati finančnega načrta niso mogli obravnavati v svojih sredinah, pač pa po svoji presoji, zato je mučna skupščina trajala celih pet ur. - Finančni plan za leto 1994 je sestavil sam predsednik, brez razprave in vednosti članov upravnega odbora. - Kako je prišlo do tega, da je tenis kar naenkrat uvrščen kot tekmovalni šport. - Privatno podjetje AS Litija, bo dobilo za ureditev svojih (privatnih) igrišč s strani ŠZ Litija po planu za prvo polletje 1994 -80.000,00 SIT, v primerjavi z Nogometnim klubom Litija, ki mu je namenjenih za ureditev glavnega in pomožnega igrišča le 60.000,00 SIT. - V gradivu pod Občinska rekreativna prvenstva je pod postavko 3 in 6 (namizni tenis, mali nogomet) vpisan znesek v skupni višini 38.000,00 SIT kot izvajalcu Komunalnemu stanovanjskemu podjetju Litija (naj bi bil že vnaprej izvajalec on), čeprav je ŠZ Litija poslala razpis evidentiranja prvenstev na ravni občine (datum 31.12.93.). Na podlagi tega je Nogometni klub Litija poslal 1.2.94. prijavo za organiziranje obč. prvenstva in občinske lige. To ni nikjer evidentirano, kot tudi ne prijava NK Litija za organiziranje Pionirske poletne šole. - Predsednik ŠZ Litija, g. IgorParkelj, sije dovolil izreči čisto laž pred vsemi delegati na skupščini, da je NK Litija porabil namenska sredstva za namestitev ograje ob igrišču v druge namene, čeprav to ne drži, saj je ograja narejena, žal pa predsednik ŠZ uradno niti enkrat ni obiskal tega kluba vse od prevzema funkcije in potem ne bi dajal takih neumestnih izjav. - Kako to, da lahko predsednik ŠZ da soglasje KSP Litija za ime športne dvorane v Litiji, čeprav je to tudi domena (predlogi) članic ŠZ ali vsaj upravnega odbora ŠZ. PRIPIS: V tem litijskem športu sem, žal, že 30 let, zato, žal, marsikaj morda vem preveč in sem komu nepriljubljen. Ne bom dopustil, da nekateri posamezniki delajo kar po svoje in krojijo usodo posameznih klubov in društev. Enkrat sem že nasedel (hinavcem in lažnivcem) v prid litijskega športa in za to "dobil" 4 mesece zapora. Zato si ne morem dovoliti nekaterih dejstev, ki sem jih opisal in za katerimi tudi z argumenti stojim. Mirko Plaznik SMO OBČANI ALI LUTKE Nove občine, koliko črnila je že bilo prelitega? Koliko zborov občanov in kakšen je rezultat. Vas Breg, ki odločno nasprotuje priključitvi v novo občino Šmartno je priključena Šmartnu, medtem ko je zaseljek Tenetiše priključen Litiji. Kdor pozna razporeditev teh vasi, se mora vprašati, kdo to organizira, saj bi zgledalo, kot da smo v krilo na sredi naredili rokav. Človek, ki je tako neodgovoren, do svojih volilcev, ne zasluži našega zaupanja saj naredi več škode kot koristi, predvsem pa nepotrebno zapravlja denar davkoplačevalcev. Na sestankih, ki so bili sklicani v vasi Breg, je bilo več kot 90% navzočih odločnih, da ostanemo v občini Litija in vendar naši glasovi niso upoštevani, zato se vsi vprašujemo, ali smo le lutke s katerimi se igra peščica občinskih mož. Pavla Cigut, Breg - do 10.000 SIT ........................................................2,24% -do 15.000SIT ........................................................6,68% -do20.000SIT ........................................................6,36% -do25.000SIT ......................................................21,89% -do30.000SIT ......................................................15,46% -do35.000SIT ......................................................11,55% -do40.000SIT ......................................................12,39% -do45.000SIT ........................................................7,43% -do50.000SIT ........................................................4,93% -do60.000SIT ........................................................5,55% -do70.000SIT ........................................................2,75% -do80.000SIT ........................................................1,39% -do90.000SIT ........................................................0,72% - do 100.000 SIT ......................................................0,34% -do 110.000 SIT.......................................................0,17% -do 120.000SIT ......................................................0,10% -nad 120.000 SIT.....................................................0,04% V to strukturo pokojnin so zajete tudi vojaške pokojnine in pokojnine organov za notranje zadeve, ki so višje za cca 35% od povprečja pokojnin. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo je znašala 28.950 SIT, prejelo pa jo je 69.648 upokojencev, najvišjo -nad 120.000 oziroma 128.786 SIT - pa 801 upokojenec. Zdaj pa poglejmo, koliko prispeva posamezna kategorija zavarovancev v pokojninski sklad. Povprečna brutto plača zaposlenega v družbenem podjetju znaša 75.771 SIT, od tega za pokojninski sklad 22.279 SIT (631.576 delavcev). Zaposleni pri zasebnikih (36.025 delavcev) plačujejo po 9.516 SIT. 46.527 zasebnikov vplačuje po 7.505 SIT. 8.452 prostovoljnih zavarovancev plačuje po 5.644 SIT. 35.247 brezposelnih vplačuje po 1.593 SIT; le-ti se samostojno odločajo, koliko bodo vplačevali in še 32.151 kmečkih zavarovancev, ki vplačuje po 2.487 SIT. Vsi zneski se nanašajo na mesečno vplačilo. Iz preglednice lahko ugotovimo, da kar 15,92% upokojencev prejema varstveni dodatek v povprečni višini 4.943 SIT in še 18.799 upokojencev dodatek za pomoč in postrežbo v povprečni višini 17.225 oziroma 8.617 SIT. Če upoštevamo stroške v domovih za upokojence, ugotovimo, da je samoplačnikov le slabih 5% vseh upokojencev, oziroma tistih, katerih pokojnine so višje od 65.000 SIT. Taka je dejanska slika gmotnega položaja upokojencev. Z uskladitvijo pokojnin in ne s poračuni smo upokojenci oškodovani za nekaj več kot pol letne pokojnine, to pa naj si vsak sam izračuna. Poglejmo si še finančne obveznosti države za zagotavljanje posebnih pravic določenim osebam (tu so tudi osebe iz Časopisa Slovenec). 1. Za ugodnejše pokojnine borcev NOV, udeležencev španske NOV in udeležencev NOG Grčije: 42.760 upravičencev 2.459.266.602 SIT 2. Za kmete borce: 1786 upravičencev 120.263.633 sit 3. Za izjemne pokojnine: 710 upravičencev 94.918.047 SIT 4. Za višje pokojnine delavcev organov za notranje zadeve: 3.179 upravičencev 314.740.610 SIT 5. Za administrativne pokojnine delavcev organov za notranje zadeve: 178 upravičencev 73.240.676 SIT 6. Za izplačevanje razlike do najnižje pokojnine za uživalce pokojnine po 3. odstavku 13. člena ZPIZ: 8.091 upravičencev 195.049.649 SIT 7. Za ugodnejše pokojnine funkcionarjev v organih nekdanje federacije po zakonu: 57 upravičencev 11.106.086 SIT 8. Za ugodnejše pokojnine poslancev po zakonu o poslancih: 33 upravičencev 10.878.413 SIT 9. Za ugodnejše pokojnine po zakonu o vladi RS (Ur.l.RS, št. 4/93) 2 upravičenca 23.446 SIT 10. Za akontacijo vojaških pokojnin po odloku vlade 5007 upravičencev 1.622.062.145 SIT 11. Za akontacije pokojnin uživalcev pokojnin iz drugih republik nekdanje SFRJ: 762 upravičencev 134.320.854 SIT 12. Za izplačevanje dodatkov k pokojninam slovenskih državljanov iz drugih republik nekdanje SFRJ: 1723 upravičencev 165.437.182 SIT 13. Za žrtve dachauskih procesov: 6 upravičencev 767.826 SIT 14. Za izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih: 24 upravičencev 4.373.425 SIT 15. Za preživnine in pokojnine bivših zasebnih dimnikarskih obrtnikov: 18 upravičencev 4.060.314 SIT 16. Za dodatek za rekreacijo upokojencev, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje po splošnih predpisih: 3.803 upravičencev 23.156.467 SIT 17. Za prispevek delodajalca za zavarovance iz kmetijske dejavnosti: 32.151 upravičencev 437.305.580 SIT. Vsi navedeni zneski so za čas od 1.1.1993 do 30.6.1993, to je za pol leta. Skupen dolg države do ZPIZ znaša za to obdobje 6.351.489.432 SIT in bo do konca leta 1993 že preko 10 milijard. Republika Slovenija dolguje ZPIZ še celoten znesek obveznosti za leto 1991,1992 in del obveznosti za leti 1990 in 1993. Zato tudi taki pritiski na pokojnine. Država je v letih 1991 in 1992 na silo upokojila preko 80.000 delavcev in s tem zmanjšala brezposelnost. Poglejmo še upravičence, katerih zneski pokojnine presegajo povprečno pokojnino oziroma plačo in znesek najvišjega zneska pokojnine za posamezne kategorije upravičencev. 1. Borci NOV: število upravičencev, katerih pokojnine presegajo znesek povprečne pokojnine je 39.544; število upravičencev, katerih pokojnine presegajo povprečno plačo je 12.511; znesek najvišje pokojnine za 56 upravičencev je 188.328 SIT. 2. Kmetje borci: znesek najvišje pokojnine je 28.950 SIT. 3. Izjemne pokojnine a) 374 upravičencev presega povprečno pokojnino b) 278 upravičencev presega povprečno plačo. Najvišja pokojnina je 126.342 SIT. 4. Upokojenci organov za notranje zadeve: znesek presega povprečno pokojnino (1947 udeležencev) znesek presega povprečno plačo (1555 udeležencev) znesek najvišje pokojnine znaša 118.550 SIT. 5. Administrativne pokojnine: najvišja je 117.385 SIT 6. Zajamčena pokojnina je 9.466,88 SIT 7. Administrativna pokojnina po zveznem zakonu je 95.662,40 SIT 8. Pokojnina po zakonu o poslancih je 111.363 SIT 9. Pokojnina po zakonu o vladi je 87.813 SIT 10. Akontacije vojaških pokojnin 4 899 upravičencev presega povprečno pokojnino; 3520 upravičencev pokojnine presega povprečno plačo; najvišja pokojnina znaša 126.342 SIT 11. Akontacije pokojnin uživalcev iz republik nekdanje SFRJ: 285 upravičencev presega povprečno pokojnino, 108 udeležencev presega povprečno plačo, najvišja pokojnina je 103.364 SIT 12. Dodatek k pokojninam slovenskih državljanov - 280 jih presega povprečno pokojnino, 67 jih presega povprečno plačo, znesek najvišje pokojnine znaša 108.960 SIT 13. Žrtve dachauskih procesov: 6 jih presega povprečno pokojnino in 6 tudi povprečno plačo. Znesek dodatka k pokojnini je 19.750 SIT 14. Izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih: 7 jih presega povprečno pokojnino, 1 povprečno plačo, najvišja pokojnina pa znaša 50.627 SIT 15. Preživnine in pokojnine nekdanjih zasebnih dimnikarskih obrtnikov: 9 jih presega povprečno pokojnino, 4 pa povprečno plačo, znesek najvišje pokojnine pa je 64.469 SIT. Vsa navedena izplačila so z dne 30. junija 1993. Koliko je kdo vplačal v pokojninski sklad za čas aktivnega dela (40 oziroma 35 let), naj si vsak izračuna sam. Zato tudi odklanjamo želje posameznih strank o degresivnem usklajevanju pokojnin. Tisti, ki imajo polna usta obljub, naj vsaj nekaj storijo. Pokojnina ni socialna kategorija, ampak nadaljevanje prejemanja plače- pokojnine za prihranjena vplačila za čas aktivnega dela. Tudi banke izplačujejo obresti v % od vloženega kapitala. Prispevki ZPIZ od plač so neke vrste vlaganje denarja v aktivni dobi za čas upokojitve. Iz vsega povedanega je razvidno, kakšno obremenitev predstavljajo pokojnine iz rednega upokojevanja in so po izračunih udeležene z 8,7% BDP, socialne dajatve pa 4,20%. Le-te bi morala pokrivati država iz proračuna, česar pa ne uresničuje, zato so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako visoko udeleženi v strukturi cene dela. Vlada pa pripravlja ukrepe za znižanje pokojnin in ostalih socialnih dajatev. Osnutek o tem je že napisan, o tem pa drugič. OO De SUS Litija S.U. CEPLJENJE PSOV Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Litija, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1994 po naslednjem razporedu: 03.05.1994 Litija - gostilna Kovač..........................8.30 Zg. Log - pri Kovaču.......................... 10.00 Sp. Hotič - pri Drnovšku ....................11.00 Zg. Hotič - gostilna Kimovec.............12.00 Jesenje - Okoren.................................13.00 04.05.1994 Litija - Ježa 12......................................7.30 Vače - gostilna Situla............................9.30 Ponoviče - grad...................................11.30 Litija-Ježa 12....................................14.30 05.05.1994 Ribče-Lovše .......................................8.15 Golišče - Abtar .....................................9.30 Jevnica - Šteful...................................10.30 Jevnica - trgovina ...............................11.15 Kresniške poljane - Kos .....................12.30 Kresnice - trgovina .............................13.30 06.05.1994 Zavrstnik - gostilna...............................9.00 Štangarske Poljane - trgovina.............10.30 Velika štanga - gostilna.......................12.00 Reka - Gozd - Štrus ............................13.00 07.05.1994 Velika Kostrevnica - trgovina...............8.30 Razbore - Žnidaršič ............................10.00 Ješče - Adamlje...................................10.30 Primskovo - Kopačija.........................11.30 Sobrače - Fajdiga................................12.30 Vrata-Rebolj .....................................13.15 09.05.1994 Zgornja Jablanica - Baje.......................8.00 Cerovica - Zavrl....................................9.00 Jablaniške Laze - Izlakar....................10.00 Moravče - trgovina .............................11.00 Gabrovka - trgovina............................12.30 Tihaboj - Jerič.....................................13.30 10.05.1994 Brezovo - Rismondo ............................9.00 Dole - gostilna....................................10.15 Dobovica - gostilna.............................11.30 Gradišče - Oblak................................12.30 11.05.1994 Litija - Ježa 12......................................8.30 Podšentjur - Fakin................................9.30 Šmartno - Gaber.................................10.30 Vintarjevec - Hauptman.....................12.00 12.05.1994 Javorski Pil - koča................................9.00 Velika Preska - Nograšek...................10.00 Polšnik - Majcen.................................11.00 Preveg - Košir....................................12.00 Konjščica - gostilna............................13.00 13.05.1994 Mamolj - šola.......................................8.30 Spodnji Log - gostilna Simončič........10.00 Sava-Berdajs .....................................11.00 Tepe - Poznajelšek .............................12.15 Renke - cestna baza............................13.00 14.05.1994 (ZAMUDNIKI) Gabrovka - trgovina.............................8.00 Dole - gostilna......................................9.30 Kresnice - trgovina..............................11.00 Vače - gostilna Situla .........................12.00 Litija-Ježa 12....................................13.15 Cepljenje proti steklini in dehelmintizacija je obvezna za vse pse, starejše od 4 mesecev starosti. Po končanem rednem cepljenju pa mora skozi vse leto lastnik poskrbeti za cepljenje in dehelmintizacijo psa takoj, ko ta izpolni 4 mesece starosti. Tako zahteva Odredba o preventivnih cepljenjih (Uradni list RS 72/93 in 8/94). Cena vakcinacije in dehelmentizacije psa znaša 2.620,00 SIT. Imetnik psa je dolžan v 3 dneh prijaviti pogin, udtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psa. Vsi lastniki psov, ki ne bodo privedli psa na cepljenje, bodo kazensko odgovorni, necepljeni psi pa bodo odstranjeni. CEPLJENJE PAŠNIH ŽIVALI Na območju občine Litija je potrebno vakcinirati proti steklini živali, ki gredo na pašo in se pasejo brez nadzorstva. Lastniki živali lahko vakcinacijo naročijo vsak dan od 7.00 - 8.00 ure osebno pri VZLR DE: Litija, Ježa 12, ali po telefonu 883-027 in 882-017. Stroški vakcinacije bremenijo lastnika živali (Uradni list RS 8/94). VZLR, p.o. Grosuplje, DE: Litija NAVODILO o dovoljenjih pošiljkah živali in živil živalskega izvora, ki jih državljani prenašajo preko državne meje z Republiko Hrvaško - olajšave Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Republiška veterinarska uprava je 8.4.1994 izdala Obvezno navodilo o veterinarsko-sanitar-nem nadzoru pošiljk ob prehodu državne meje Republike Slovenije. V navodilu je med drugim navedeno: 1. Da lastniki psov in mačk ter drugih hišnih ljubljencev, ki jih bodo v času turistične sezone prevažali preko državne meje v Republiko Hrvaško, morajo imeti mednarodno potrdilo o cepljenju (za pse rumena knjižica) ali pa zdravstveno spričevalo o zdravstvenem stanju živali, ki jih izdajo pooblaščene veterinarske organizacije (v občini Litija - Veterinarski zavod ljubljanske regije, DE Litija, Ježa 12, p. Litija, tel. 883-027, 882-017). 2. Državljani Republike Slovenije in Republike Hrvaške imajo v času turistične sezone pravico brez uvoznih dovoljenj in brez mednarodnih zdravstvenih spričeval za lastne potrebe in kot osebno prtljago prenesti preko državne meje naslednja živila živalskega izvora: - termično obdelano meso in mleko ter živila živalskega izvora iz termično obdelanega mesa in mleka v originalnem tovarniškem pakiranju. - suhomesnata, trajna, poltrajna, obarjena, kuhana in salamurska živila živalskega izvora - poltrde in trde sire ter podobna živila živalskega izvora, - vsakega od zgoraj naštetih živil živalskega izvora lahko prepelje vsak državljan do dva kilograma, - pršut in šunko (razen sveže) v količini njene teže in - raznih vrst konzerv do teže pet kilogramov. 3. Te olajšave med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško veljajo za obdobje od 1. maja 1994 do 30. oktobra 1994. VETERINARSKI INŠPEKTOR: spec.akad.st. Uroš Andrenšek, dr.vet.med ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame ŠTEFKE PAVLIN iz Nove Gore pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govornici za poslovilne besede. Posebna zahvala zdravnikom, uslužbencem doma Tišje in vsem, ki ste ji pomagali lajšati bolečine v zadnjih dneh življenja. Žalujoči vsi njeni lesna industrija litija vabi vse državljane Slovenije, ki so bili zaposleni v podjetju ali njihove dediče, da vložijo lastninski certifikat v LESNO INDUSTRIJO LITIJA S tem boste sodelovali pri lastninjenju podjetja, za kar se je že odločilo veliko število zaposlenih in upokojenih delavcev. Vse informacije dobite v splošnem oddelku podjetja ali na telefon 881-511 int. 65. Dobrodošli med delničarji Lesne industrije Lilija. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ponoviška 3 Delavska univerza objavlja za šol.l. 1994/95 razpis za VPIS v tele oddelke srednjega izobraževanja (začetni študij): L program: oblikovalec in preoblikovalec kovin - poklici: strugar, orodjar, konstrukcijski ključavničar 2. program: trgovec - poklic: prodajalec Šolanje po teh programih traja dve leti, pogoj za vpis je končana osnovna šola. 3. program: strojni tehnik - poklic: strojni tehnik 4. program: ekonomsko-komercialni tehnik - smer: ekonomsko-komercialni tehnik Šolanje po teh programih traja dve leti, pogoj za vpis pod točko 3 je končana 3-letna šola strojne stroke, pod točko 4 pa končana šola za prodajalce. 5. prekvalifikacijo v voznika-avtomehanika 6. prekvalifikacijo v prodajalca Šolanje pod točko 5 in 6 traja en semester, pogoj za vpis je končana poklicna šola. Hkrati vas obveščamo, da lahko pri nas opravite tečaj iz varstva pri delu, v maju '94 pa bomo organizirali tečaj higienskega minimuma. Prijave sprejemamo na delavski univerzi vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, tel. 881-182, do pričetka šolanja (jeseni '94). Vabljeni! ZAHVALA V oseminpetdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta MERI KASTELIC iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom iz Litije in Gobnika, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Gabrovke za zapete žalostinke in ge. Heleni Perico za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Mirko z družino, Traudi, Andrej in Frenk ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj in iznenada nas je zapustila MARIJA KASTELIC iz Oble gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč in g. župniku Pavlu Sporen za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči brat Lojze in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice TEREZIJE VIRČ iz Litije se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sostanovalcem bloka Trg na Stavbah 1, družini Kotar za pomoč v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in za tolažbo. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Masniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede, pevcem iz Šmartna za zapete žalostinke in osebju ZD Litija. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni domači ZAHVALA V 91. letu je za vedno zaspala mama, stara mama in prababica MARIJA ZUPANČIČ roj. 1.12.1902 v Krušnem Vrhu Zahvaljujemo se vsem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti Vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek JANEZ GRILJ, st. iz Litije Graška cesta 43 Iskrena hvala vsem, ki ste se ga spomnili in pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči domači Skrb, dobrota in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse to si prestala, sedaj boš v grobu tiho spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage tete in sestre FANI BORIŠEK iz Litije, Trg na Stavbah št. 14, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Predvsem se najlepše zahvlajujemo Marinki Kosmač, ki ji jevnjeni težki bolezni nesebično z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo pomagala lajšati bolečine, patronažni sestri Miri za njene obiske na domu, dr. Ptičar Stanetu za njegovo zdravniško pomoč, govorniku Albinu Jesensku za poslovilne besede ob njenem odprtem grobu, g. župniku za pogrebni obred in vsem darovalcem cvetja, sveč in sv. maš. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: nečak Miran Borišek z družino in ostalo sorodstvo Težak je bil tvoj boj, težak, težki vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke ZORE CEGNAR 4.5.1924-22.3.1994 iz Litije se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Iskrena hvala sestrama Moniki in Bebi za obiske in lajšanje bolečin. Še posebej se iskreno zahvaljujeva osebju Doma Tišje za skrbno nego in lajšanje bolečin ob njeni bolezni. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Hvala vsem in vsakemu posebej za sočustvovanje, še posebno se zahvaljujeva sosedi, ge. Ivi za pomoč. Mama Slavka in Brigita Ob moji poti ni več postaj, samo ena pot bo in lam ostanem, vso pot premišljam, kakšen je ta kraj, tako je daleč in tako na samem. ZAHVALA Ob tragični in mnogo prezgodnji izgubi ljube hčerke, sestre in vnukinje KLEMENTINE MLINARIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč ob njeni smrti. Iskrena hvala za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala pogrebcem, trobentaču za zaigrano Tišino, posebno pa še g. Masniku za ganljive besede slovesa in za lepo opravljen pOgrebni obred. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in prižigate svečke. Žalujoči vsi njeni Nisi rekla niti zbogom, niti roke nam podala, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostala ZAHVALA Mnogo prezgodaj in iznenada nas je zapustila naša draga mama in stara mama FRANČIŠKA MALI iz Leš Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč ob teh težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in kresniškim pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni IZ MATIČNE SLUŽBE ROJSTVA, POROKE, SMRTI V mesecu marcu se je na območju občine Litija rodilo 12 dečkov in 7 deklici Na gradu Bogenšperk se je poročilo 7 parov, med njimi: Delič Suad, delavec iz Zavrstnika in Zahirovič Elvedina, gospodinja iz Zavrstnika. Umrli v mesecu marcu: Grilj Janez, star 78 let, iz Litije, Lambergar Martin, star 88 let, iz Brega pri Litiji, Mlinaric Klementina, stara 15 let, iz Litije, Borišek Frančiška, stara 78 let, iz Litije, Dolšek Anton, star 81 let, iz Zgornje Jablanice, Bajde Ivana, stara 84 let, iz Spodnjega Hotiča, Gorše Antonija, stara 81 let, iz Dragovškega, Cegnar Zorka, stara 69 let, iz Litije, Zupančič Marija, stara 91 let, iz Litije, Jovanovič Nedeljko, star 49 let, iz Šmartna pri Litiji, Pivec Marija, stara 70 let, iz Vrat. ZAKLJUČILI Z JAVNIM NATEČAJEM Šmarski kulturni dom je na 25. marec - materinski dan napolnilo kar lepo število ljudi. Tako so se v programu predstavili z zanimivo opereto otroški pevski zbor "ŽvrgolovČkt" pod vodstvom Marjance Vidic in pa dekliška pevska skupina iz Šmartna, ki jo vodi Mateja Hostnik. V programu pa so Slovenski krščanski demokrati predstavili zaključek javnega natečaja, ki so ga namenili ob letu družine prav materam. Tako so izmed prispelih del izbrali tri, ki so jih tudi javno nagradili. Ob tem je treba povdariti, da jim je pri tem pomagala trgovina "JURČEK" iz Litije, ki je poskrbela za nagrade in ZKO Litija ter KS Šmartno. Vsem se organizatorji za njihov prispevek iskreno zahvaljujejo. Na koncu programa pa so vsi nastopajoči skupaj z prisotnimi v dvorani zapeli znano pesem: "Mati draga le poslušaj me,....", ki je še dolgo odmevala v srcih vseh prisotnih. R.M. SKAVTSKI STEG LITIJA 1 V USTANAVLJANJU Skavti v Litiji svetlejša pot jutrišnjega dne POJOČI VOLKOVI — ime skavtskega stega LITIJA 1 — v ustanavljanju, združuje mlade, brez obremenitev, v želji po novem, lepšem, smiselnejšem svetu, brez nepotrebnih »izumov« človeške civilizacije, kot so alkohol, tobak, mamila, »vprašljiva« družba... V želji po odkrivanju, duhovnosti, naravi, zdravi zabavi, moralnem, pomoči sočloveku in družbi, v želji po skavtizmu... (nadaljevanje iz lanske septemberske številke glasila občanov) ZA RAZVEDRILO SLOVENSKI SKAVTIZEM NEKOČ... Za pravi začetek slovenskega skavtizma štejemo leto 1922, ko je bilo v Ljubljani prvo jugoslovansko vsesokolsko srečanje, na katerem so pri organizaciji sodelovali srbski, češki in poljski skavti. Devet slovenskih fantov se je seznanilo z njihovim načinom življenja in se navdušilo nad njimi. Konec poletja istega leta so se zbrali na ljubljanskem velesej-mu in sklenili, da bodo ustanovili skavtsko skupino. Uradna ustanovitev je bila menda v nedeljo, 22. oktobra 1922. Skavtskih čet oz. stegov (srbohrvaško "prapor, zastava") je bilo 16. (Nastajali so 1. 1922 do 1938), in sicer v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kamniku, Domžalah, Kranju, na Ptuju, v Rimskih Toplicah, Tržiču, Prevaljah, Črni pri Prevaljah, Litiji, Rogatcu in Novem mestu. Organizacija je prenehala obstajati na začetku U. svetovne vojne. 10. junija so predali vse svoje imetje z gotovino vred Rdečemu križu Slovenije. Iz previdnosti so uničili tudi domala ves arhiv. Med vojno organizacija ni delovala, čeprav obstajajo trditve, da je delovala skrivoma. Na matičnem slovenskem ozemlju so se po vojni pojavile "divje" skavtske in gozdovniške organizacije. (Gozdovništvo je bilo skavtizmu podobno gibanje, po načelih bolj liberalno in metodološko manj izdelano. 22. aprila 1951 pa je bila na pobudo Zveze mladine Slovenije ustanovljena skupščina Združenja tabornikov Slovenije - danes Zveza tabornikov Slovenije). Pri ustanovitvi so sodelovali mnogi predvojni skavti in gozdovniki. Na začetku so mislili tudi na to, da bi se nova organizacija vključila v Svetovno skavtsko zvezo. Zaradi prevelikih ideoloških in vsebinskih razlik pa so to misel opustili. ... IN DANES L. 1984 se je s skavtizmom seznanil Peter Lovšin, takrat srednješolec. Odločil seje, da bo tudi v slovenski prestolnici ustanovil skavtsko skupino. Leta 1985 se je udeležil tabora Goriških skavtov in 1.1986 tudi sam dal zaobljubo kot goriški skavt. Istega leta se je v Ljubljani začela okoli njega zbirati skupi- na navdušencev za skavtizem. Trije od njih so se leta 1987, spet na taboru goriških skavtov v Žirovnici pri Žireh, zaobljubili kot ljubljanski skavti. To so bili prvi začetki ZSKSS (Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov). Danes je v Sloveniji registriranih 23 stegov, 6 delno registriranih, trije stegni pa so v ustanavljanju. (Med njimi je tudi Litija). Obljubo pa je dalo že 1200 slovenskih skavtov in skavtinj. SKAVTSKA OBLJUBA Skavtska obljuba in skavtski zakoni so glavni elementi, ki ločujejo skavtizem od drugih gibanj, tako ali drugače povezanih z življenjem v naravi, predvsem pa z vzgojo mladega človeka. Skavtizem je način življenja, ki se začne z obljubo. Obljuba in prisega, ker smo vsi pač ljudje in je prisegati nesmiselno, ampak je nekakšna predkretnica v življenju mladega človeka, ki se odloči za skavtsko pot. Pri obljubi posameznika sodeluje celoten step in poteka v okrilju določenega protokola in besedila, ki ga skavt izgovarja: "Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo vestno služil Bogu in domovini, pomagal svojemu bližnjemu, izpolnjeval skavtske zakone." Skavt se zaobljubi enkrat na določenem kraju in ob določenem času, a obljubo vedno znova obnavlja: Vsakdanjo skuša izpolnjevati in s tem po svojih močeh prispevati k boljšemu svetu. % % % • Grb Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Skavtski steg Litija 1 - v ustanavljanju za Pojoče volkove Helena Fojkar Matej Zupančič Literatura: The Scouts leader's hand bo-ok, Tretji dan, Kažipot.. (nadaljevanje prihodnjič) STEBER Steber se rešuje tako, da se od št. 1 - 6 v vsaki vrsti odvzame po eno črko, od 6 -11 pa doda po eno v vsaki novi vrsti (napr.: Kita, akt, ta, a ar, Ram, Aram;). 7 8 10 11 1 teptalec snega na urejenih smučiščih 2 vstopnica, vozovnica 3 teža embalaže, tudi reka v Črni gori 4 himalajska koza, tudi kraj pri Poreču 5 kazalni zaimek 6 okrajšava za tono 7 konec polotoka, kopno, ki štrli v morje 8 nasad ob hiši 9 glavo in trup povezujoči telesni del 10 dolina v Julijskih Alpah, pod Triglavom 11 zeliščar KONCESIONAR, AVTOHISA KISOVEC Borovniško naselje 7 v v PEUGEOT NUDIMO CELOTNO PALETO VOZIL, SERVIS IN REZERVNE DELE! PEUGEOT 106, 306, 405, 605, J5 KOMBI iT STAELO ZA NO¥0! V mesecu APRILU čakajo kupce posebne ugodnosti! PEUGEOT 106 PEUGEOT 306 PEUGEOT 405 VAS PRODAJNI AGENT: ALEKSANDER JOVANOVIČ, 61270 LITIJA Valvazorjev trg 9a, tel.: (061)883-843 )ŠPORT IN REKREACIJA A TENIS MASTERS FAVORITOM V teniškem centru AS v Litiji se je odigralo pretekli vikend še zadnje dejanje teniškega turnirja za najmlajše kategorije pod pokroviteljstvom pivovarne Union za pokal SOLA. Na zaključni turnir se je uvrstilo 16 najboljših po posameznih kategorijah, ki so si točke za zaključni turnir nabirali na treh predhodnih turnirjih. Lahko rečemo, da so se na ta zaključek uvrstili res najboljši igralci, saj smo gledali izjemno napete in kvalitetne dvoboje; nenazadnje ti mladi tekmovalci so že uvrščeni na jakostnih lestvicah teniške zveze Slovenije. Obe finalistke pri dekletih celo na članski lestvici in to ne pri dnu, ampak kar pri vrhu. Vsi nastopajoči, bilo jih je na štirih turnirjih preko 300, so bili zelo zadovoljni, saj podobnih turnirjev po Sloveniji za najmlajše primanjkuje, kar kaže tudi udeležba iz skoraj cele Slovenije. Zanimivo pa je bilo tudi mnenje prenekaterega starša otrok, ki pravijo, da vsa potovanja, treninga trenerja in igrišče plačujejo sami, da klub pa katerikoli že je, nima sredstev za financiranje mlajših kategorij. Če pa še vemo, da je tenis sorazmerno drag šport pa je to kar velika obremenitev družinskega proračuna. Rezultati po kategorijah: DEKICE: polfinale: Škafar Ana (Lj): Pak Alja (Rogaška Slatina) 6:0,6:0, Škafar Nadja (Lj) : Nina Janžekovič 1:6,1:6; finale: Škafar A. : Janžekovič 3:6,5:7. DEČKI do 16 let polfinale: Ogrinc (Domžale): Schlamberger (Olimpija) 5:7, 4:6, Brezigar (Tabre) : Zorman (Slovan) 2:6,2:6; finale: Schlamberger : Zorman 2:6, 6:4, 6:4. DEČKI do 14 let: polfinale: Ogrinc (Domžale) : Žigman (Ptuj) 6:0, 6:2, Sitar (Kamnik): Bovhan (Rudar) 1:6, 4:6, finale: Ogrinc : Bovhan 6:1,6:2. Marko Jurjevec ZAČETEK POLETNE SEZONE Na Tenis parku AS se je v nedeljo, 17.4., pričela poletna teniška sezona na zunanjih igriščih. Na voljo pa je še nekaj prostih terminov za najem letne karte. Prav tako na Tenis parku AS vseskozi potekajo teniški tečaji za otroke in odrasle, tako začetni, kot nadaljevalni. Prijave sprejemajo vsak dan od 9. do 23. ure. Termine prilagodijo vašim željam. Posebno vabilo pa velja tokrat za sladokusce. Na letos povečani in obnovljeni terasi teniškega centra že nudijo odličen italijanski sladoled. Marko Jurjevec ŽENSKA TENIŠKA LIGA Tenis park AS Litija vabi vse ljubiteljice tenisa, da se tudi letos udeležijo ženske teniške lige. Lanskoletna udeležba je bila več kot zadovoljiva in prireditelji upajo, da bo tako tudi letos, zato še posebej vabijo nove kandidatke. Tekmovanje se bo pričelo takoj po prvomajskih praznikih in bo tako kot lansko leto ob sobotah pozno popoldne. Tudi letos organizator obljublja lepe nagrade. Prijave sprejemajo do konca aprila Vse informacije lahko dobite osebno ali po tel. 883-169. KO Rdečega križa, KO Društva izgnancev in Društvo upokojencev Dole pri Litiji VABIJO v soboto, 30. aprila 1994, ob 20. uri na poljano nad igriščem na KRESOVANJE z ogledom KOPE. Vsi udeleženci si bodo lahko ogledali delo pri žganju kope; dejavnosti, ki v sedanjih časih vse bolj izumira. Namen društev je, da bi z zbranimi sredstvi uredila prostor, ki jim gaje za delo namenila krajevna skupnost. Za prijetno vzdušje bo poskrbljeno ob zvokih nekaterih domačih glasbenikov. Tudi žejni ne boste odšli domov. Društva vas pričakujejo in se vesele vašega obiska. S skupnimi močmi bomo laže zbirali potrebna sredstva. GLASILO OBČANOV" Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mi ja Bemik, Stane Črne, Lučka Ho-stnik. Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečeni k Grafična Priprava: Multigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič. Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 -odstotni davek od prometa proizvodov. mali OGLASI DOM "TIŠJE" ŠMARTNO PRI LITIJI, Črni potok 13, razpisuje javno prodajo rabljenih sončnih kolektorjev, po cenah od 5.000,00 do 15.000,00 za kom. Prodaja bo 10. maja 1994 ob 9. uri v prostorih doma "Tišje". Suho seno prodam. Informacije na tel. 882-024, zjutraj in zvečer. Nudimo vam tipske načrte za vse vrste gradenj. Izdelujemo načrte za legalizacije, spremembe namembnosti in opremo. Konkurenčne cene in kratki roki. Studio M d.o.o., Brodarska 8, Litija, telefon 883-064. PETI SPOMLADANSKI POHOD NA GEOSS Tradicionalni spomladanski majski pohod na GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE (GEOSS) bo letos v soboto, 21. maja. Start pohoda bo, kot običajno, izpred upravne zgradbe Predilnice LITIJA, in sicer od 7.00 ure do 10.00 ure. Zmerne hoje je približno štiri ure. Kontrolni točki bosta na Strešnem vrhu - 523 m in na Slemšku -677 m nadmorske višine. Pot bo primerno označena, vmes pa bo nekaj okrepčevalnic kjer si boste lahko malo odpočili, na cilju pa bo odprto gostišče, kjer boste lahko tudi kaj pojedli in popili. Za povratek v LITIJO bo organizator poskrbel za avtobusni prevoz, in sicer od 13.00 ure dalje. Vozovnice boste lahko kupili na STARTU pohoda. Pohod bo ob vsakem vremenu. Ob prvem pohodu prejmejo udeleženci izkaznico, za tretji pohod bronasto značko. Organizator pričakuje, da se boste pohoda udeležili v čimvečjem številu, saj bo le-ta za vsakogar prijetna sprostitev in lep izlet v pomladansko zeleno naravo. PLANINSKI KOTIČEK DVOJE VABIL PD Litija vabi vse planinke in planince, da se udeležijo POHODA NA BLEGOŠ (1562 m) v soboto 7.5.1994 Posebni avtobus bo izpred nove športne dvorane v Litiji odpeljal ob 7. uri. Pričetek pohoda bo v Gornji Žetini. Hoje primerne za vse je dve uri in pol. Litijski planinci se bomo tudi letos udeležili tradicionalne- 83 XXIX POHODA NA STOL (2236 m) v soboto 28. maja 1994 Naš cilj bo Prešernova koča na Stolu (risba Anton Roje) Odhod avtobusa ob 6. uri izpred športne dvorane v Litiji Za oba izleta so obvezne predhodne prijave v pisarni društva, v novi športni dvorani v Litiji (vhod nasproti OS), vsak četrtek med 16. in 18. uro. PD Litija PLANINSKI TABOR NA POKLJUKI PD Litija bo tudi letos organiziralo planinski tabor za osnovnošolce in mladino. Tabor bo na Rudnem polju in sicer: - od 16. julija do 23. julija za učence od 4. do 6. razreda OŠ, - od 23. julija do 30. julija pa za "sedmarje" in "osmarje" ter za srednješolce. V tem času se bodo udeleženci povzpeli na bližnje vrhove v Julijcih (tudi na Triglav), poslušali razna predavanja in se urili v planinskih spretnostih. Za varnost in vzgojo bodo skrbeli učitelji, mentorji, mladinski in planinski vodniki, ki bodo prisotni ves čas bivanja pod šotori. Okvirna cena je tolarska protivrednost 120 DEM za prvo skupino in 150 DEM za drugo. Prijave sprejemamo v pisarni društva ob uradnih urah vsak četrtek med 16.00 in 18.00 uro, prijavite pa se lahko tudi vodji tabora in mentorici Ani Mohar na OŠ Litija in mentorici Mariji Grabnar na OŠ Gradec. B.V. ŠD PRESAD GABROVKA VABILO ŠD PRESAD Iz Gabrovke, vabi vse ljubitelje rekreativnega teka, da se udeležijo že 16. "Teka na Petelinjek", ki ga organizator prireja vsako leto v počastitev krajenvega praznika. Tek bo v sredo, 27. aprila 1994. Tekmovalcio bodo tekli v naslednjih kategorijah: - deklice, letnik 1983 in mlajše - 500 m - dečki, letnik 1983 in mlajši - 500 m - mlajša dekleta, letnik 1982 in 1981 -1 km - mlajši fantje, letnik 1982 in 1981 -1 km - starejša dekleta, letnik 1980 in 1979 - 2 km - starejši fantje, letnik 1980 in 1979 - 2 km - članice, letnik 1978 - 1964 - 6,5 km - starejše članice, letnik 1963 in starejše - 6,5 km - člani, letnik 1978 - 1964 - 11 km - starejši člani, letnik 1963 -1949 - 11 km - veterani, letnik 1948 in starejši - 11 km Proga je ista kot prejšna leta, poteka pa deloma po cesti (1,5 km), večji del pa po kolovoznih poteh. Po težavnosti sodi proga med lažje, saj na progi ni nobenega večjega vzpona. Tako, daje primerna predvsem širšemu krogu rekreativcev. Start teka bo za vse kategorije ob 10. uri. Prijave sprejema organizator na samem startu teka, prijavnina znaša 300 SIT, za mlajše kategorije (letnik 1979 in mlajši) je brezplačno. V primeru nepopolnih kategorij (manj kot šest tekmovalcev v eni kategoriji), si organizator pridržuje pravico, da kategorije združi. Informacije tel. (061) 871-041, g. Medved Igor. Tek velja tudi za občinsko lovoriko "ZDRAVO"! ŠD Presad OBVESTILO! Zdravstveni dom Litija obvešča občane na območju občine Litija, da sta klicni telefonski številki 881-855 in 881-166, ne pa 884 - 073 kot je bilo pomotoma objavljeno v spremembah telefonskih številk s strani PTT podjetja. PRIHRANITE SI CAS, DENAR IN POT ! SERVIS GASILNIH NAPRAV IN AVTOMOBILSKIH HLADILNIKOV PATERNOSTER MARKO BREG PRI LITUI 40 VAM NUDI: - KOMPLET ZA PRIPRAVO SMETANE / NAMESTO MALIH BOMBIC - DUŠIKOV OKSIDUL N ?0) - NA ZALOGI PRIKUUČKI ZA VSE VRSTE STEKLENIC ■i AVTO SOLA SI-CAR (SVETIČ) Vam nudi naslednje ugodnosti: - brezplačni tečaj CPP - Organiziramo tečaj prve pomoči - možnost obročnega odplačevanja TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV se organizira za A, B, C in E kategorijo s pričetkom Torek 3.5.1994 ob 16. uri INFORMACIJE IN PRIJAVE: od 14. do 15. in od 18. do 20. ure na telefon 061/881-140 ali v Litiji, na Graški cesti 2