Telefon it 11». Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja Tsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 30'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 97. V Ljubljani, četrtek 29. aprila 1926. Leto I. K pomlajenju duš. Današnja doba je v duše vcepila in zanetila brezbrižnost, nekakšno apatijo iz katere si* človek ne zna iakoipati. Tava v meglenosti in duševni onemoglosti, (borba za kruh mu je utsločila hrbtenico in. vsakdanjost. in vsakdanje brige so uiu izsesale zdravje iz obraza in ogenj iz oči; poletje gre mimo njega, jesen in zima, pa gre sam o umno njega in mu niti misli n(* uetvarja, da bi niz£‘liul* - -* k’ zahtevajo v smehu plahih žrtev, kako se jizkoibacati iz obupa? Tovarne rastejo, rastejo palače, kolesje tisočerih st rojev poje svojo grobo pesem, ob kolesju pa hira im se trudoma giblje na tisoče izsušenih, mrzlih rok, gibati morajo, ker veleva stroj in giliuti se morajo, kot veleva stroj. Udobje rasle, raste na razvalinah življenj in ob mrtvašnicah življenj, ustvarjajo ga tišocere roke tisočerim, isaiine pa gazijo- v propast im vsak dan jim reži v obraz le temam, nenasiten grob. Taka je pač današnja doba im ni čuda, da so duše prazne in mrtve, do smrti utrujene. Ivomaj je človek rojen, mu zastre oči beda in trpljenje, dase sne more razsolnčiti v mladem plapolanju krvi; kadar se hoče starec odpočiti in sj nanizati v trnjevi rožni venec svoje krvave spomine, mu zmanjka tal in grob ga zagrne iza večno. Brez slovesa in brez besede gre, kamor jih je šlo na tisoče in jih bo še šlo, oh grobu stoji mogoče mati, otrok, žena, ali solza ji ne more iiz oči, ker mu pravzaprav zavida počitek. Pomladi prihajajo, večno .mlado rolnce z njimi, ali življenje današnjega človeka pomladi ne občuti. Svojo pot gre, mimo soseda gre in ga komaj pozna, komaj da pozna pot in komaj da pozna okolico, tako se mu je zagrizla v dušo podoba delavnice in mrtvašnice. Ve, da trpi, ne ve pa, da trpi tudi njegov sosed, tako je otopel v razbolelosti. Praznik mu je dolgočasen dan, prazen in ubit, kot so prazni ostali dnevi, ki ,so mu pa kljub temu ljubši, ker ga ne silijo k razmišljanju. Pomlad prihaja 00 Din. Za te posmrtninie bodo uplačevali vsi člani pri vsakem smrtnem slučaju enega izmed članov samo 5 Din, kar se bo —• recimo pri 500 članih — zgodilo komaj enkrat na leto. Podrobni pravilnik za to posmrtnino se bo še izdelal in objavil. Namen te zadruge je tedaj človekoljuben in plemenit. Zato se priporoča, da se vsakdo ,'kdor še ni zavarovan, obrne na to Splošno zavarovalno zadrugo za pojasnila. V prvi vrsti opozarjamo tiste, ki zidajo lastne hiše, da se čim preje po-služijo te ustanove. V interesu njih družine je, da se čimpreje zavarujejo za življenje, kajti, če se konru pripeti nesreča in umrje s tem dolgom, ki ga ima na hiši, ne bo posebno ugodno za njegovo rodbino. Če pa se zavaruje, je pa s tem prihranil svojcem veliko skrb, ki bi jo imeli z morebitno nesrečo, katero nikomur ne želimo. Zato ponavljamo: kdor ima otroke, hišo, opravo, orodje ali kaj drugega, ta naj se takoj obrne na Splošno zavarovalno zadrugo, Aleksandrova cesta 5, kjer se dobe brezplačna in neobvezna pojasnila vsak torek in petek od 17. ure dalje. Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani namerava v sporazumu z Delavsko zbornico in s strokovnimi organizacijami izvesti velepomembno zavarovanje proti brezposelnosti. Tozadevni razgovori med kompetentnimi činitelji so že v teku in upati je, da bo storjen velepomemben začetek. Brezposelnost je stalen gost v delavskih družinah, in če hočemo, da bodo naši delavci več ali manj zavarovani pred najihujšim, potem moramo vzeti vprašanje zavarovanja proti brezposelnosti zelo energično v roke. Delavska zbornica je po svojem marljivem tajniku napravila nekaj preddel in ideja se že precej časa razmotriva •med odbori prizadetih organizacij. Pravijo... mo- ta- da so v Sloveniji' kompromisi pomrli tilu da bo v Belgradu kmalu en strankin hlev in strankin pastir. Narodni socijalisti so iz kompromisa ustvarili fuzijo, Sin da bi se Pucelj še bolj prikupil očetovskemu Radiču, je samostojno odstopil svojo samostojno stranko Radiču. In pravijo, da zaveje v Sloveniji prava sanacija šele tedaj, ko bo Pribičevič in Žerjav dal svojim pristašem legitimacije s Pašičevo brado... Pravijo tudi, da bo le s tako sanacijo mogoče zakriti umazanosti raznih funkcijonarjev, ki so1 tudi na delu za zaniranje po Vodnikovem načelu: Ruda kupčija tebe redi... Jack London: Železna peta« (Socijalni roman. Prevel 1. V.) (Dalje.) Dvignil se je, predstavil Ernsta z nekaterimi izbranimi besedami, v katerih je ležala lahka ironija. Kolonel Van Gilbert je naredil tanki dovtip pri predstavi lega socijalnega reformatorja in pripadnika delavskega razreda m poslušalci so se smehljali. To se mi je zdelo za malo in gledala sem na Ernsta. Njegov .pogled me je še bolj vznejevoljil. Zdelo se je, da ni zameni tanke ironije, še več in hujše, bil je, kot da je m razumel. Sedel je, vljuden, neumen in zaspan. Izgledal je resnično topoglavo. Za trenutek se mi je pojavila misel: kaj, ako se je ustrašil teh odličnih' bogatašev? Nato sem se nasmejala. Mene ne more preslepiti. Ali druge je preslepil, natančno, kakor je preslepil gospodično Bcntvood. Ona je sedla v prve vrste in večkrat zavrtela glavo k temu ali onemu sobratu in se široko smejala h njih pripombam. Ko je Kolonel Van Gilbert končal, se je dvignil Ernst in začel govoriti. Govoril je z rahlim glasom, zmerno in zdržljivo in z otroško /medenim izrazom lica. Govoril je o svojem rojstvu v delavskem razredu, o nesnagi in bedi njegove okolice, kjer duh in telo enako gladujeta in se mučita. Slikal je svoja stremljenja in ideale in svoje predstave o paradižu v katerm žive višji razredi človeštva. »Predstavlja si sam“, je rekel, »da tam zgoraj vladajo nesebične duše, čista in žlahtna misel in živahno umstveno življenje. Vse to sem si predstavljal, ker sem bral, Seaside Librarv, novele, v katerih, izvzemši hudobneže in pustolovce, vsak mož in vsaka žena goji čudovite misli, govori krasno govorico in doprinaša slavna dela. Kratko, tako, kakor sem smatral vzhod solnca, sem smatral, da je tam zgoraj nad mano vse lepo in žlahtno in ljubeznivo, vse to, halje v življenju dragocenega, in kar nagrajuje človeka za njegovo delo in njegovo bedo.“ Pripovedoval je svoje življenje v tovarni, njegovo učenje kot podkovni kovač in svoje si e-čanje s socijalisti. Med njimi, je rekel, je našel oster razum in sijajen um, oznanjevalce evangelija, ki so pretrpeli brodolom, ker je njihovo krislanštvo bilo preveliko za kongregacijo častilcev Mam on a, in profesorjev, ki so bili od gospodujočega razreda ne robi j eni na kolesu akade-mične hlapčevske pokornosti. »Socijalisti so bili revolucijonarji," je rekel, »ki so stremeli za tem, sedanjo razumu protivno družbo razrušili in ki so imeli za to snov, vpostaviti razumu primerno družbo prihodujosti.“ In še mnogo drugega je povedal, kar bi zapisali vse bi bilo preveč. Ali nikdar ne bom pozabila, kako je orisal življenje med revolucijonarji. Vse pretvarjanje je SO ki Njegov glas je pokal mččan in krepak in besede gorele, kot je gorel on in kakor so gotele misli, jih je izražal. . v Sredi revolucijonarjev sem našel toplo zaupanje v človeštvo, vroč idealizem, nesebičnost, predanost in mučeništvo — vse te sijajne lastnosti duha. Tu je bilo življenje čisto, žlahtno in živahno. Pod vplivom velikih duš, se je bil telo in duh dvignil nad dolarje in cente, ter imel za stok gladujočih otrok v umazanih uličicah več smisla, kot ves pom p in vse stremljenje po ko-mercijski ekspanzivnosti in gospodstvu nad svetom. Vse okrog mene je imelo žlahtne namene in junaške podvige. Moji dnevi so bili sijaj in noči zvezdojasne in vse je bilo rožnato. Pred mojimi očmi je stal, ve< in plamteč, sveti Gral, pravi resnični jia \u >il tako pel in uu •* naposled vendar osvobojen m (.K,J ^ solnčni svetlo in večno žareč namiec, sveu urai, pravi , , , , ki je bil tako človeški topel in je ' < o go bolestno trpel in bil zasmehovan, !' j. je |»i slov Kakor sem ga že nekoč videla spmnenje-stal sedaj zopet spremnjen pied mano. a*»valo božanstv svetile iz Njegovo čelo 'j7 odsevalo božanstva, ki je bilo v n j v< Pl« Mi vsak* način ni bil gospod AViekson, ki je sedel za mano, ginjen, ker slišala sem ga, kako je glasno in zasmcbljivo rekel: flDalje nrih.) Štev. 97. »DELAVSKA PO LI T I K A“. Stran 3. Križem sveta. Ameriška industrija bakra obsojena na pogin. Ameriško bakreno rudniško industrijo ogroža velika konkurenca s polja ‘bakrene rude v belgijskem Kongu v Afriki, v Čilu in Peresu v Južni Ameriki. To pomeni, da bodo ameriški rudarji, ki delajo v bakrenih rudnikih na cesti, ker zanje ne bo delala, v Afriki in Južni Ameriki pa bodo vpregli v delo zamorske divjake in Indijance. Ti bodo delali skoraj zastonj. To sliko je podal ameriški javnosti senator Cameron iz Arizone. Ca-inerou je nazadnjaški političar. Letos se poganja za ponovno izvolitev in tako je odkril tragedijo za tisoče delavcev, ki prihajajo v bakreno industrijo. Ameriški kapital bo vložen v tu ježem sk ih podjetjih, v katerih bo človeška delavna sila skoraj zastonj. Ubita je bila skoraj večina konkurence z imperti ranjeni velike množine bakra, dasiravno so bile zaloge bakra v rezervi že .prevelike na ameriškem trgu, zdaj se pa MorgamGuggenheimova in Rockefeller-Anacondina zveza pripravljata za ustanovitev izvoznega trusta, ki per-preči životarenje še ostalih konkurentov, ki jih do sedaj ni uničil konkurenčni boj. Cameron seveda ni imenoval teh dveh zvez. On je le govoril o dveh kontrolorjih tujezemskega in domačega bakra, ki sta potrošila na milijone 'dolarjev v preteklosti in v tujih deželah, da se polastita kontrole nad bakreno rudo in sicer v takih delavskih in gospodarskih razmerah, ki so jim všeč. In kakšne so pa te razmere, ki so všeč Morgan-Guggenbeimovi in Rockefeller-Anacoindini zvezi? V Ka-tangi v belgijskem Kongu se nahaja bakrena ruda skoraj pod površjem zemlje. To pomeni, da bo treba bakreno rudo metati samo z lopato na železniške vozove, da se odpošlje v pristane in da se tam naloži na parnike in Pdpelje v Newyork. Ta baker se lahko pošilja po šest centov funt iz Katange v Newyork, ako se stopi v Katangi. Funt ameriškega bakra, ki se je v letu 1923. poslal v Newyork, je pa stal 11 in pol centa. Bakrene plasti v Katangi so večje kot vse ameriške bakrene plasti. Cameron je izjavil pred senatom, ako bodo v Katangi plačevali le po 'dvajset centov mezde m a dan, tedaj se bo pripravilo na tisoče zamorcev za delo v bakrenih rudnikih. Razorožit veno konferenco pokopljejo se ta mesec. Vse kaže, da s.pripravljalno razorožitveno konferenco, ki se ima otvoiiti 18. maja v Ženevi, ne bo nič. Iz Pariza je prišla vest, da je Francija na delu, da se konferenca od-godi ali popolnoma opusti. V ta namen ima Francija tajne razgovore s Poljsko, Rumunijo in nekaterimi drugimi sosedi sovjetske Rusije. Izgovor je, da konferenca brez Rusije je absurdnost. Vest se tudi glasi, da je Francija zavrgla sugestijo z več stra-m, da naj se konferenca vrši na francoskih tleh. Sovjetska vlada jo izjavila, 'da gre na konferenco kamorkoli, samo v Švico ne, ker švicarska vlada še 'ni dala zadoščenja za umor ruskega poslanika Vorov.skija v Lausannu pred tremi leti. Znanost našla »izgubljeno« pleme. — Dr. E. Speiser in profesor Edtvard Ohiera s pennsylvanske univerze sta pred dnevi poročala pred Ameriško orijentalsko 'zvezo o svojem zanimivem delovanju v Mezopotamiji, kjer sta Proučevala žgane tablice, katerih so našli na tisoče v južnem delu Mezopotamije. Našla sta na tistih tablicah zapiske o plemenu, ki je živelo tako-rekoč v sonci babilonskega stolpa in katerega civilizacija je tekmovala s civilizacijo Egipčanov. To pleme je živelo pred kakimi 4000 leti in doslej ni kilo znano starinaslovceni. Nazvali so lo pleme z imenom Huni. — »To pleme« je rekel dr. »Speiser, »je imelo zakon proti direktni prodaji zemljišča. I.oda vsi poskusi, da bi z zakoni preprečili rast kapitalističnega razreda, so bili brezuspešni. Veleposestniki so enostavno vzeli za svoje tiste, katerih zemlje bi se radi polastili. Posledica je bila, da je imela posamezna družina ju-risdikcijo nad ogromnimi kosi zemlje. Gospodar je imel popolno pravico, ubiti svojega sužnja, ne da bi se bilo bati kakih posledic.« Iz Pariza v Tokijo po zraku v štirih dneh. Iz Pariza v Tokijo z letalom v štirih dneh. Tak je načrt kapitana Georgesa Pelletiera d’Oisyja, ki je pred dvema letoma izvršil poletna Japonsko. Za polet je že vse pripravljeno; začne se 15. maja. D’Oisy pravi, da v enem dnevu doseže Moskvo, drugi dan Irkutsk v Sibiriji, tretji dan Peking in četrti 'dan pride v Tokijo. Kapitan Allan Cobham, ki je nedavno letel iz Londona v Južno Afriko in .nazaj, je začel 20. aprila s poletom v Avstralijo. Španska letalca Lariga in Gallarza, ki sta na poletu iz Španije na Filipine, sta prispela iz Kaira v Bagdad Človeška slina — strup. Da se rane, v katere je prišla človeška slina, težko celijo, vemo vsi in to je dalo tudi povod, da slino smatramo za strupeno. To spoznanje je že jako staro in je podprto z mnogimi dokazi. Prvi grški zdravnik G a le n pripoveduje, da je videl, kako so škorpijona umorili s človeško slino. Arsistotel pripoveduje v enem izmed svojih spisov, da je imela njemu znana deklica tako strupeno slino, da je puščica s to slino namazana delovala kot najhujši strup. Plini j, rimski pisatelj, tudi pripoveduje, da se celo kača boji .človeške sline. Znani nemški eksperimentator Eberle je v sredi 19. stoletja tlelal poizkuse s svojo slino in je našel, da je bila slina, ki jo je izločeval v jezi, bolj strupena. Odkod prihajajo strupeni učinki sline niso vedeli do časa Pasteurja, šele ta je dognal, da leži strup ,v mikroorganizmu. Sedaj poznamo nad 30 vrst mikroorganizmov, ki žive v človeški slini in se tam zelo hitro množijo. Mnogo teh mikroorganizmov je vzrok, da se po ekstrakciji zoba, zastrupi kri pri količkaj nepravilnem ravnanju. Seveda je v slini še večje število bakterij, ki pa so neškodljive. Zakaj umirajo črkostavci na jetiki? .Mnenje, da obolevajo stavci na jetiki vsled bližine svinca, izgubiva vedno bolj na stvarni podlagi. Iz poizkusov na živalih so dokazali, da obolelosti stavcev na jetiki ni vzrok svinec kot strup, pač pa vdihavajo velike množine prahu. Zato govori tudi dejstvo, da umirajo v takih podjetjih tudi sluge, čeprav ne pridejo v direktno dotiko s svincem. Nemčija plačuje. — S. P. Gilbert, glavni kolekitor reparacij za zaveznike, poroča uradno, da je Nemčija plačala v zadnjih šestih mesecih 154,534.366 dolarjev. To je prva polovica druge 4etri ine na temelju Dawesovega načrta. Od te svete je Francija dobila 75,449.000 in Anglija 29,558.000 dolarjev, preostanek je pa bil razdeljen med Italijo, Belgijo, Jugoslavijo, Rumunijo, Japonsko, Portugalsko, Grško in Poljsko. Več ko 10 odstotkov cele vsote je šlo za okupacijske in upravne stroške v Porenju. 100 dolarjev kazni, ker je prodal »Mereury«. — Felix Caragianes, prodajalec časopisov, je bil kaznovan s 100 dolarji globe, ker je prodal * aprilsko številko »The American Mercuryja«, Menckenovega lista, ki je na listi »umazane literature«, Caragianes je vložil priziv. Carisitična komedija v Parizu je končana. Ako sovjetskim republikam ne preti nobena 'druga nevarnost kot edino od caristov, so lahko brez skrbi. Caristi, ki so zborovali teden dni v Parizu, so se 11. aprila razšli jezni in razprti. Kakor poročajo zanesljivi viri, so se monarhisti na svojih tajnih sejah tako navdušeno sprli, da niso imeli časa sprejeti niti ene same formule za kakšno bodoče delo, še manj pa kakega načrta za »veliko ofenzivo ruskega naroda« proti boljševikom. Metodistovski župnik odstavljen. Posebni odbor metodistovske cerkve je preiskal obtožnico proti župniku rev. Guy Willis Holmesu iz New Bedforda iti se izrazil, da mi vreden ostati še nadalje metodistovski duhoven. Vlogo v tej obtožnici igra mlada ženska. Dttevne novice. Kultura. B. Drama. Četrtek, 29.: »Deseti brat«. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 1.: »Borba«. Izv. Nedelja, 2.: »Pegica mojega srca«. Pondelje.k, 3.: Idiot«. A. Izv. Soeijalistiene proslave 1. maja prepovedane? Glasom poročil iz Belgrada se vzdržuje v Pst, da so naše proslave 1. maja prepovedane. Kar verjeti ne moremo, da je to mogoče. Potem, ko se že po celem svetu in celo v indijskih in azijatskih kolonijah praznuje 1. maj, naj se ravno pri nas šele začnemo boriti za to staro pridobitev soci jalistič-nega gibanja? Vemo sicer, da se je skoro vsako leto prepovedalo proslavo 1. maja, nato pa dovolilo, vsaj v nekaterih pokrajinah, posebno pa v Sloveniji 'zato računamo še vedno, da se bo I. maj pri nas le dovolil in praznoval. Sodrugi naj zato ne prenehajo s pripravami za ]. maj, saj bodo v slučaju, da bo proslava prepovedana, itak obveščeni po svojih organizacijah, ki bodo tudi intervenirale pri kompetentnih ciniteljih, da se ne ovira naše proslave. Več bomo poročali jutri. Spor med Pašičem in Jovanovičem je povzročil tudi v Sloveniji celo revolucijo. Razburjeni so klerikalci, še bolj pa demokrati, ki sedaj kar prekipevajo navdušenja za Pašiča. Uvodniki v »Jutru« o tej stvari so že taki, da morajo ugonobiti še celo čilega in zdrž-iiega Pašiča. Ni šala, če te na j večji samostojno demokratski dnevnik v državi vzame na ta način v zaščito. To mora omajati v temelju še celo Pašieevo srbsko fronto. Najhujše je pa učinkoval radikalni potres v samem slovenskem radikalnem taboru. Tam se hišni stebri kar podirajo, razpoke segajo do fundamentov. Radikalno Kočevje se je dvignilo proti radikalni Ljubljani in že pravijo, da bodo sovražne armade trčile skupa j pri »Štemiburju« v Novem mestu, kjer bo tekla rdeča.. < kaplja v potokih in kjer bodo najbrže vsi podlegli. Pašič in Jovanovič .naj se že enkrat pogodita, ker bo sicer uboga Slovenija do kraja izkrvavela. Svoboda. Politična oblast je ustavila izhajanje »Del. kmetskega lista« ter nato še zaprla urednike lista Peter-koviča in Hlebca, še prej pa je izročila celjskemu sodišču Kermaunerja, o katerem se še danes ue ve, zakaj je bil zaprt in zakaj se sploh ne more do njega. Kermauner ni nikoli tajil svoje politično prepričanje, ni pa zagrešil nič nezakonitega, in je zato njegova aretacija, kakor tudi aretacija gori omenjenih urednikov ustavljnega »DKL« toliko bolj nerazumljiva. Zdi seUnam, da je čas, da se dovoli vsakemu svobodo udejstvovanja, saj je delavstvo dovolj orijentirano, in zna samo najbolje soditi, kaj je prav in kaj ni prav. Proti ideji je boj mogoč le z idejo, nikoli pa s silo. Svoboda za vse! Delavstvo ima pravico, da se samo in po svojem prostem prevdarku opredeljuje ’k tej ali oni razredni stranki. Upamo, da bodo aretiranci kmalu izpuščeni. »Znate, šta je to!« Pašič je imel na oni znameniti seji širšega radikalnega odbora, na kateri je hotel definitivno obračunati z Jovanovičem, daljši go-, vor, v katerem, se je produciral tudi kot fotograf. Podal je o vsakem opo-zicijonalnem voditelju kratko pa točno sliko. O Korošcu je na primer rekel: Ovaj Korošec, znate šta je to!« Razume se, da so te globoko premišljene in vsestransko preudarjene učene besede prišle v vse jugoslovenske novine, zlasti pa v slovenske. Starina »Narod« jih je še posebej podčrtal in malo je manjkalo, .da ni iz tega salomonskega izreka napravil kar cel uvodnik. K sreči se je med tem sklenila nemško ruska pogodba in je Afod-el-krim zopet zažu-gal Frafticiji, sicer bi Slovenci tej grozeči nevarnosti gotovo ne ušli. »Slovenec« o tej strašni stvari seveda molči, zato pa toliko raje piše o tem, kar je Pašič povedal o Pribičeviču. Sreča, da Pašič le redkokdaj govori, naj bi sicer s svojimi tako modrimi in duhovitimi opazkami spravil kmalu v grob i Korošca i Prilbičeviča i urednike njihovih listov. »Narodni Dnevnik« pravi, da je objavil 74 vrst »zosa« o shodu trgovskih nameščencev, mi pa samo 52. Na tej prednosti »Narodnemu Dnevniku« kar čestitamo. Občni zbor ljubljanske »Svobode«. V sredo, dne 12. maja t. 1. se bo vršil v salonu restavracije pri »Roži«, Židovska ulica, ob pol 8. uri zvečer občni zbor »Svobode«, podružnica Ljubljana s sle- dečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora: a) .predsednika, h) tajnika, c) blagajnika. 2. Bodoče naloge. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Ker je občni zbor velike važnosti, opozarjamo vse člane, da je njihova udeležba obvezna. Obenem poživljamo članstvo, da [Hirava a zaostalo članarino in odda v s vrh o kontrole svoje članske izkaznice v tajništvu »Svobode«, Zidovska ulica štev. 1-1. — Odbor. Tudi napredek. Pretekli teden je ravna/telj tovarne za klej v Ljubljani poklical k sebi po enega delavca in eno delavko ter jima naznanil, da se bodo od 1. maja dalje znižale delavske mezde in sicer delavcem za 5 Din, delavkam pa za 7 Din. Tako torej delavci napredujemo pri naših plačah in to vkljub draginji, ki noče pojenjati izlasti ne v takem razmerju, kakor se nam povsod znižujejo plače. Kdo je temu kriv? Ali ne mi sami? V tovanni za klej ni nobenega naročnika na »Delavsko Politiko«, organizacije tudi ni skoro nobene, ni čudno torej, da se upajo znižati v Iteh težkih časih delavske mezde, drugič pa podaljšati delovni čas itd. Saj jih nihče ne ovira. Je pač tako: rešitev pro-letarijata je v njem samem. To naj si vsi prizadeti zapomnijo. V vlaku med vožnjo iiz Zagreba proti Osijeku je našel sprevodnik čuden zaboj in ker ni bilo nikogar v vagonu. je zaboj odprl; v zaboju je bilo mrtvo dete. Po znakih je bilo spoznati, da ga je okrutna mati zadavila. V Subotici se je obesil begat in ugleden trgovec. Nikomur o svoji nameri ni ničesar povedal, niti ni zapustil kakih pisem, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj si je vzel življenje. Domnevajo, da ga je gnala v smrt neozdravljiva bolezen. Okrog dvajset belgrajskih uradnikov se je aboniralo na mesečno hrano pri neki vdovi. Plačali so za cel mesec naprej kar prvi dan. Kosilo so dobili izborno, da niso megli prehvaliti dobre kuharice. Upali so, da bodo prav tako dobro tudi večerjali. Ali zmotili so se. Zvečer so že našli vrata zaklenjena .in na žalost so morali konštati-rati, da je vdova a denarjem pobegnila. Vsak ji .je plačil 701) Din, torej je odnesla čedno vsoto okrog 14.000 Din. Samomor Slovenke. V Belgradu je živela Jerica Kosi iz Celja, z njo sta bila tudi mati in brat Usoda je pa hotela, da sta ji kmalu umrla. Dekle je imelo z nekim Belgrajčanom ljubav-no razmerje, ki tud i ni ostalo brez posledic. Dekle je sicer priganjalo, da jo fant poroči, fant je pa le odlašal in odlašal, dokler ni do dobro zvedela, da jo je varal. Odšla je iz mesta, vzela s seboj lizola in ga na polju izpila. Našli so jo še živo, ali na potu v bolnico je umrla. Zdoma je pobegnila Marija Miklič, žena strugarskega pomočnika v Mostah. Stara je 51) let in že dalj časa živčno bolna. Ni izključeno, da si je končala življenje, ker je vedno 'povdar-jala, da bo šla prostovoljno v smrt. Mož jo je že povsod iskal, pa je nikjer ue more najti. V Mariboru je zadnji čas v več hišah zmanjkalo medenih kljuk in ljudje so na vse načine ugibali, kam gredo kljuke. Pa so končno izsledili dva 14-letna fanta, ki sta snemala kljuke in jih ponujala v nakup raznim trgovcem. Mislila sta, da tako najlaže prideta do denarja. Ko sta začutila, da le ni vse tako varno, sta zmetala 'kljuke v Dravo. Toda pokoriti se bosta morala pa kljub temu. V okolici Ormoža, Ptuja in Radgone so zadnji čas precej vztrajno vršili svoj posel razni tatovi in vlomilci. Zadnja žrtev je bil trgovec Frane Veber iz Ivanjkovcev. Pokradli so mu raznega blaga v vrednosti 32 tisoč dinarjev. Orožniki so v jeli že precej številno tolpo, vendar pa kaže, da še niso vsi člani pod ključem. Ukradenega blaga pa niso dobili. Tiskovni sklad. Tiskovni sklad. Petindvajseti izkaz. Nabiralna pola štev. 15. S o dir. Franc Gabriel, Ptuj, je nabral od sledečih so-sodrugov; Gabriel Frane Din 5, Simon Brnmčič 3, Franc Perfia 4, Franc, Širca Staajt 4. „D H L A V S K A P O L1 T I K A" Štev. 97 3, Josip Kramarič 5, Joško Mar 5, Vodovnik Bogomir 2, Vodovnik Barbaro 2, Spritzej Ignaz 5, Weissbachei* Ignac I, (ilutiak Viktor 5, Fian Jakob 3, Perše Franc 3, Majerič Djuro 2, Toplak Jožef 2, skupaj Din 50. Zadnji izkaz Din 2396.75, skupaj Din 2446.75. Celje. Velenje. Šport. Kazenske prvenstvene tekme. SK Ilirija : Akad. SK Primorje 2 : 0. V nedeljo so se bazenske prvenstvene tekme nadaljevale in sicer predpoldne na igrišču SK Ilirije. Deževno vreme je popolnoma razmočilo igrišče tako, da o pravi regularni igri ne more biti govora. Kljub temu sta obe družini predvedli dobro igro, Ilirija v napadu, Primorje v obrambi. Vsled neprestanega deževnega naliva se je tekma predčasno zaključila. V predtekmi je rezervna družina Primorja podlegla rez. Ilirije s 1 : 4. Arsenal na turneji. Znani angleški profesi jonalnii klub Arsenal bo tekom maja gostoval na Dunaju, v Pragi in event. tudi v Budimpešti. Razumljivo, da vlada za te tekme v vseh navedenih mestih ogromen interes. Tudi Gradjanski .se muja, da bi pridobil angleške profesijonaloe za eno tekmo v Zagreb, toda i zgled d, da ne bo imel uspeha. Arsenal zavzema v prv. tabeli II. mesto. Slabi časi dunajskih profesionalcev. Predno so se dunajski klubi izjavili, odnosno javno izrekli za profesionalizem, je bilo znatno, da prejemajo nogometaši današnje 1. in II. lige mastne nagrade in mesečne plače, čeprav so bili še amateuri. Dandanes, ko so dunajski klubi ločeni v profesijonalne in amaterske, grozi prvim pravcati polom. Interesantno je dejstvo, da imajo visoke dolgove baš klubi, ki zaznamujejo pri svb-jib tekmah največji obisk. Vsled tega so vodstva nekaterih klubov sklenila, da znižajo ne samo premije, temveč tudi gaže nogom. igralcem. Torej tudi tem grozi kriza. Javna licitacija v Celju. Licitacija se je deloma že izvršila, deloma pa se še nadaljuje. Najnovejša parola in program Narodnih soci jalistov se glasi: kdo nudi več, tisti me pa lahko dobi. Glavni reflektanti se nahajajo med J DS in radikali. Demokrati imajo smolo; pred 14 dnevi je izglodalo, da se jim je posrečilo spraviti NSS pod svoj krov, izmislili so si tudi novo firmo »delavne večine«. Narodni soeijali-sti se zdijo občinstvu, kakor riba, demokrati pa kakor ribolove!; dolgo so čakali na ribo, nastavljali so razne vabe, pa se jim je zopet zmuznila. Od sedmih občinskih odbornikov se je posrečilo JDS vi o v iti samo 3, ostale 4 pa imajo baje radikali, če se nič več ne spremeni. Tako se pač lahko godi tistim, ki nimajo nobenega programa in načela. Zadnjič se je eden od meščanskih strank pravilno odrezal: da je meščanska politika navadna vlačuga. Proslava 1. maja v Celju. Celjski sedrugi so izdali poseben letak, s katerim poživljajo celjsko delavstvo, da naj delo L maja v vseh delavnicah počiva. Ob pol 9. uri se zbirajo vsi razredno zavedni delavci in delavke na vrtu pri »Jugoslovanu«, od tam povorka z godbo na čelu skozi mesto na Dečkov itng, kjer se vrši javen shod. Popoldne izlet v Trnovlje. V nedeljo 2. maja veselica, ki jo priredi delavsko pevsko društvo »Naprej« na vrtu pri »Jugoslovanu«. Praznovanje 1. maja. Sporazumno z vsem delavstvom smo se odločili, da se vrši proslava 1. maja skupno. Zjutraj igra rud. godba budnico: 1. ob 4. uri na premogovniku, 2. ob 5. uri v Ša-leku, 3. ob pol 6. uri v trgu Velenje, 4. ob 6. uri na Litijskem griču. Zbirališče vseh rudarjev in drugih delavcev pri premogovniku ob 8. uri. Zatem skupni sprevod na čelu z godbo v Lešje, kjer se vrši javen shod ob pol 10. uri dopolde. Radi žalostnih delavskih finančnih razmer ne bo nobene veselice. Mežica. Ježica. V soboto dne 17. aprila se je vršila seja kraj. 'polit, organizacije SSJ. Na seji se je rešilo vsa kočljiva vprašanja in se obravnavalo o nadalnjem delovanju soci jal is tiču e organizacije. Vsled preobilega posla je odložil pred-stvo kraj. org. s. Andrej Zorman. Isto funkcijo je prevzel dosedanji podpredsednik, občinski odbornik s. Andrej Ropret iz Tomačevega, na katerega naj se od sedaj naprej vsak v zadevah polit, organizacije SSJ tudi obrača. Gospod Modeudorfer v Mežici se je precej razburil, ker je prišel med »Napad na carinarnico« in med »Pravijo« v »Del. Politiki« št. 78, kakor sam omenja v »Napreju« štev. 16. V članek je spravil nič manj kakor 23 Dolinarjev, ki so mu sedaj napoti, ker nočejo propagirati samo njegovih edino zveličavnih načel o javnosti. Napoti so mu, ker navadni delavci hočejo stvarno politiko, ki bo v prid delavskemu razredu. Diktatura prija, kakor je videti vsakemu, ki si je strgal nekaj več hlač po šolskih klopeh, ne prija pa. revnemu delavcu, ki ni mogel niti do 14. leta redno obiskovati šole, in ki pojmuje javni boj bolj demokratično. Toliko se mi zdi potrebno omeniti glede vzrokov, zaradi, katerih me je Moderndorfer že večkrat napadel po shodih in v časopisu. Povedal sem že javno in še enkrat povem, da nisem zato tukaj, da bi gotovi ljudje plezali po mojem hrbtu in se delali politično važni. Rudarji gremo, priprosto povedano, na »šiht«, drugi pa na kakršen posel že imajo. Nekateri poliitiki so pa postali bolj ko-modni pa mislijo, da morajo drugi delati za nje. Če pa ta delavska para noče biti pokorna, tedaj pa lopnimo po njej. Onemogočiti je treba delavcu, da zastopa svoje in svojih tovarišev sodelavcev interese. Gospodje okrog »Na-preja« (še enkrat pribijem: gospodje, in ne delavci, ki delajo v rudnikih in tovarnah) delajo pač v tem smislu za okrepitev jugoslovanskega delavskega gibanja. Vprašani vas, kakšne koristi naj bi imel delavec od tega, da se midva prepirava po časopisih 1 Vsi oni, ki tako radi citirate Marksov izrek: »Proletarci vseh dežel, združite se!«, glejte, da bodete ta izrek tudi v praksi uveljavljali. Moderndorfer me v svojem članku imenuje voditeljskega pripravnika. Za to častno mesto kar lepa hvala; voditeljev vas je itak toliko, kot po dežju gob. Če bi bilo manj voditeljev in več onih, ki bi delali za združitev delavstva, bi bil naš položaj v državi drugačen. Glede pisma, ki ga omenja, naj samo pripomnim, da mi je prav, da ga je objavil »Naprej«. Kdor zna misliti, je lahko iz pisma razbral, kdo je pravzaprav uganjal korupcijo pri volitvah v Delavsko zbornico. Glede kristanov-skih analfabetov bo tudi umestno povedati, ker ste pismo, kakor pravite v »Napreju«, stilistično popravljali, da znajo analfabeti, za katere ste pismo objavili, vsaj tako dobro citati kot vi, gosp. Moderndorfer. Vi pravite nadalje, da sem vas imenoval razdirača, ker ste grajati delavski kompromis v Črni. Kako pa naj vas drugače imenujem 1 V občinske odbore se ne bom nikdar silil, najmanj pa na vodilna mesta. Dopisnik »Napreja« bi mi storil precejšnjo uslugo, če 4)i bil preprečil mojo kandidaturo pri sedanjih volitvah. Glede ostalih čvekarij pa ni vredno izgubljati časa. V koliko sem delal v Mežici za kandidatno listo KS J, pa naj povedo Mežičank Še je čas, da združite obe listi,, pa vi združitve nočete. Tok časa bo pokazal, kdo ima prav, in koga bo boljše vračunal mežiško-angješki kakor tudi Jugoslovanski kapitalizem. Mislim, da bo za tiste, ki hujskajo delavca proti delavcu, zapisanih več zaslug pri raznih kapitalistih. Mi smo za razredni boj proletarki at a, proti kapitalizmu in njegovim tajnim agentom, in ne za vaše farba-ri je o načelu javnosti, katere sami zase ne marate. Franjo Dolinar. Zaloga pohištva in pletenih izdelkov! Kdor želi pohištvo za »noje rianovanje, ali teli popoliritl, kar mu manjka, naj »e ogle-da veliko zalalogo »Produkcijo** na Tržaški cesti e Ljubljani. — Na pismeno povprašanjc takoj odgovor. — Priloži waj ae atnamka. ,PRODUKCI(A‘ m, TfiaSha cesta, hiloiija ..Stan in Hm*. I | _____________________ | Kenzumenfje! Konzumenije! Nnhupujtc svoje potrebščine v prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo r. z. z o. z. Solidne cene. "P Točna postrežba. PT* Dobro blago. Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 250. Delež Din 300—. jamstvo enkratno. 133 ZADRUZNA BANKA V LJUBLJANI JELJLel«s33BtM.«I.x*«*'**'Se*. cesta je centralni denarni zavod delavskih in tatetslh zadrug Slovenije Obrestuje naloženi denar zelo ugodno in po dogovoru. Izvršuje vestno in kulantno vse posle, ki spadajo v bančno stroko. Izvršuje nakazila v tuzemstvo in v inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute m vre nos ne papirje. Izdaja uverenja za izvoz blaga. .ro~ daja srečke državne loterija i- L <. 1. . d. Brzojavni naslov: Zadrubanka, Ljubljana. — Telefon štev. 367. Glavni in odgovorni urednik: Rndolf Golouh. - Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tusk J. Blasuika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.