SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: I Za celo leto predpisan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden | Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlelja .v mesec 1 gld. 40 kr. ^ „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld«, za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld* V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Vredništvo je v SemenISkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 176. V Ljubljani, v petek 3. avgusta 1894. Letnik XXII. Gabilo na naročbo. S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ Upravništvo „ Slovenca". Prvi češko-slovanski katoliški shod. (2. slavnostni zbor.) Iz Brna 31. julija. Ob 5. uri popoludne se je zbrala v slavnostni dvcrani še večja množica. Lajikov je prišlo danes precej več nego včeraj; vzlasti so se lepo videli mej ostalimi zastopniki šleških posestnikov in raznobojni moravski Hrvatje. Prišlo je iznova tudi več advokatov in učiteljev. Izmej nadpastirjev čeških je v splošno hvaležno veselje prišel mil. dr. ftiha, škof budijejevški. Ko se je odpela slavnostna pesem Su-šilova „Pastyf a poutnici", je naznanil predsednik, da so sveti oče brzojavno odgovorili pozdravu. Njihove besede se glasč v prevodu tako-le: „Sveti oče so zelo veseli prvega češkega katoliškega shoda z veliko srčno radostjo vsprejeli izraz spoštovanja in ubogljivosti, zahvalja želje, naj se osvobodi in dvigne apostoljska stolica, opominja, naj se krepko bord za cerkvena prava, želi shodu od Boga obilnega blagoslova in pa vsem, ki se udeležujejo shoda, podeljuje apostol iski blagoslov. Kard. Rampolla." ao se je poleglo naudušenje, je pozdravil navzoče v imenu moravskega učiteljstva g. nadučitelj Kodlč&k z Frydlanda poudarjajoč, da hočejo tudi učitelji braniti katoliška prava. Za njim se je oglasil posestnik, opominjajoč svojega stanu zastopnike, naj prestavijo v življenje, kar bodo slišali na shodu. Mil. škof ftiha je potem nastopil naudušeno pozdravljen in izpregovoril nekako tako-le: ^Zahvaljujem se za preprijazni vsprejem in izražam svojo prisrčno radost, da se morem udeležiti prvega češko-slovanskega shoda. Sveti oče so sami z veseljem poudarjali, da je ta shod češki; tudi jaz se tega posebno veselim. Sesterska Morava nam je poslala sveta brata Cirila in Metoda in sedaj nam pošilja katoliški shod. Zato Vam iz srca in hvaležno prinašam pozdrav iz naših stranij. tudi iz zlate Prage, in izražam le željo, da bi Vas mogel kdaj pozdraviti ob vltavinem bregu." C. g. Stojan je na to prebiral brzojave. S posebnim veseljem so odobravali slovenske pozdrave, katere sem že včeraj omenjal. Pismo našega milostlj. kneza in škofa se glasi tako-le: V) /Vv > ^^ Slavnemu pripravljajočemu odboru prvega češkega katoliškega shoda v Brnu! Z veliko radostjo vsprejel sem preprijazno povabilo na prvi češki katoliški shod v Brnu. Zal, da mi kanonično obiskovanje, katero nastopim 29. t. m., ne pripušča biti priča onim velepomenljivim in srečnim dnevom, ko si češki bratje ua katoliškem shodu podado roke ter store slovesno prisego, pod geslom katoliškim boriti se v zasebnem in javnem življenju ter priboriti s tem sebi in celi naši ljubi Avstriji boljšo bodočnost. Dasi pa telesno ne morem biti prisoten, spremljal bodem v duhu Vaše napore in Vašo težnje, proseč milega Boga, naj rosi na Vaše delo svoj nebeški blagoslov, brez katerega je brezvspešen ves naš trud. V Ljubljani, dne 27. julija 1894. Jakob, knezoškof." Druge naše brzojavke slovejo: ^Katoliškemu shodu v Brnu želi najboljšega vspeha za dušni in gmotni blagor bratskega nam naroda češkega. Katoliško slovensko društvo v Radovljici. Janez Vurnik, predsednik." „Izvrševalni odsek prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani pozdravlja iskreno sobojevnika na polju katoliške organizacije v Avstriji. Jednaka načela nas vežejo, jednako pot moramo hoditi, da dosežemo svoj cilj. Bog, da bi zastopnike naše kmalu našli v skupnem delu tam, kjer se odločuje usoda katoliške Avstrije in njenih narodov. Dr. Papež, predsednik. Jožef Šiška, tajnik." „Odbor katoliškega političnega društva v Ljubljani pošilja najsrčnejše pozdrave. Bog blagoslovi Vaše delo, da bo rodilo stoteri sad za katoliško Avstrijo, kakor tudi za nas Slovane. Dr. Gregorič, tajnik. K. Klun, predsednik." Izmej druzih nebrojnih brzojavnih pozdravov omenjamo še: litomeriškega škofa, posv. škofa praškega, kneza Lobkovica, grofa Vetra in vzlasti mnogo občinskih in mestuih zastopov. Potem je govoril dr. Neuschl svoj govor: „Boj za pr&va". Omenil je nasprotje, s kakim se mora katoii^a, stranka boriti. In zakaj jo napadajo? Njen cilj, boj zopsr kapitalizem, ni nevaren, tega boja bi se moral udeležiti vsair krščanski mož. Kapitalizem je nepravičen, nepravičen k delu. Labc-ralni prolesorji sodijo o delu, kakor so sodili v Rimu patriciji o svojih sužnjih. To razmerje je jednako sedanjemu. Govorijo, da je delo prosto, toda svoboda, kojo mu dajejo, je naravnost ironija. Denar se varuje tako, da je rekel Bismarck, ako bi varovali njegovo telo tako, kakor denar, bi bil brez vsake skrbi Odkod je kapitalizem? Dete liberalizma. Ko se bode jedenkrat pisala zgodovina liberalizma, se bodo brale grozne reči. Liberalizem je sramota devetnajstega stoletja, sramota človeškega razuma. Na Mtravskem je stranka liberalna, koja si prideva priimek : „lidova", ali to ne more biti lidova stranka, ker ima za ljudstvo besede: kaualija. Le v cerkvi se reši boj za pravico, to priznavajo i protisemitje Maier, Eudemann. Žito je treba voliti poslance krščanske, ne pravimo duhovne, ampak krščanske može, ako hočemo zmagati v boju. Omenil je tudi splošuo volilno pravico, katero si i mi katoliki želimo, a ta sme biti jedino le v organizirani družbi. Govor je bil impozanten, burno se je govorniku pritrjevalo, ko je bičal grehe sedanje. Po končanem govoru ni bilo konca ploskanja. Omenim še, da je prišlo k temu shodu pet najhujših socljalistov, a namen se jim ni posrečil. Tudi govor Silingerjev o tisku je bil znamenit. Za njim je še nastopil Kosm&k, ki je v poljudnem govoru razložil, kakšno je bilo razmerje nekdaj in sedaj. Kmetom in rokodelcem se je dobro godilo, ker so bili bogaboječi, ker so bili zmerni, a sedaj so v veri mlačni in zapravljivi. Shod sta pozdravila še Slovak od Velehrada in Valach. Borba proti sedanjimi /istemu na Hrvatskem. Iz Zagreba, 31. jul. Precej po dovršenem saboru se je podal ban na svoje posestvo Hedervar, kjer bode počival naj-manje dva meseca. Saj mu je pa tudi treba počitka, kajti tako hudih diplomatičnih borb še ni imel kakor letos. Nedavno še je mislil, da zasede v kratkem sto-lico ogerskega ministra predsednika, a moral se je po izjalovljenej nadi vrniti v Zagreb le kot ban. A to še ne bi bilo tako hudo, ko se ne bi bilo začelo vsled tega govoriti in pisati o demisiji njegovej kot bana hrvatskega. Ogerski časopisi so bili prvi, ki so začeli trobiti v svet, da se ban hrvatski ne bo dolgo držal na banskej stolici, a za njim so pisali o tem tudi hrvatski opozicijonalui časopisi, dokler niso „Narodne Novine" te vesti dementirale. Vkljub temu pa so neki ogerski listi še vedno trdili o odstopu banovem, dokler tudi tukaj niso opozvali vladni časopisi teh glasov. Vender pa pri vsem zatrjevanju vladnih časopisov ni neverjetno, da ban odstopi, kajti med oger-skim ministrom predsednikom in njim vendar ne more biti nič več one prijateljske zveze, kakor je bila pred ogersko krizo. Ta ne samo minister predsednik nego cela liberalua stranka smatra ga svojim protivnikom, saj je on v njenih očeh očit privrženec dunajske dvorske stranke. Da bana ogerska vlada ne potrebuje na Hrvatskem, bi bil gotovo že žrtvovan ; ali za Hrvatsko je on nenadomestljiv, pa ga zatorej drž^ vkljub protivščini, ki je nastopila med njiu> in njo posle dogodjajev iza ogerske ministerske krize. ' V politiki na Hrvatskem s2 popolnoma vjema ogerska vlada z banovo, kajti Mažarom je" * prYPt?1 redu stalo do tega, da se širi mažarska državna ideja, naj si bode že potem z ostalimi odnošaji v zemlji, kakor hoče. Svoboda je v mažarskej državi samo za Mažara, drugi se narodi svobodno zatirajo. Ban more tedaj biti dober upravitelj na Hrvatskem, po mažarskem receptu za tuje zemlje in narode, ali nikdar za Ogersko in Mažare. V tej državi se meri tedaj z dvojno mero, ki je za Mažare vedno dobra in pravična, za druge narode pa slaba in krivična. S to slabo mero se pa ne meri samo Slovakom, Srbom iu Rumunom, nego tudi čim dalje več Hrvatom vkljub zajamčene) njihovej avtonomiji. Posebno se mnogo te slabe mere opaža na Hrvatskem pod sedanjim zistemom in še posebno pod sedanjim banom. Naši opozicijonalui Časopisi so zategadel polni tožeb na sedanji zistem vlade, ki bi se moral popolnoma spremeniti, da se narodi malo oddahuejo. Na Hrvatskem tudi ni bilo opaziti ob času, ko se je pisalo in govorilo o demisiji banovoj, kakšuo posebne zadovoljnosti, kajti vsakdo vri, da bi ostal zi-stem isti tudi še, ko bi ban odstopil. S spremembo ene osebe ne bi se spremenil zistem, pač pa morda način izvajanja njega. Dokler se na Ogerskem ne sprijateljijo z mislijo, da so \si narodi ogerske države ravnopravni v vsakem pogledu, tako dolgo ne bo imela tudi Hrvatska miru. Kadar utrne takozvana mažarska državna ideja, takrat prenehajo za narode na Ogerskem dosedanje krivice. Naša hrvatska opo zicija se je zedinila čvrsto proti sedanjemu zistemu, a tako bi trebalo, da store vse narodnosti na Oger skem. Le v medsebojni slogi je mogoče doseči, da se sedanje žalostno stanje spremeni. Hrvatska mora v prvem redu dobiti Dalmacijo, da si poveča svoj teritorij in da okrepi bojne redove proti sovražniku svojemu. Isto tako morajo hrvatski rodoljubi gledati, da dobe čim večji vpliv v sosedni Bosni in Herce govini, kjer je Mažar tudi že razpel svoje mreže, da prebivalstvo razdvoji ter tako nad njim učvrsti svoje g^spodstvo. Istra se počasi otresa jarma italijanskega, ali treba še mnogo pomoči, da bode kot zaveznica Hrvatske. Kadar se zberejo tako vse moči naroda hrvatskega, mogoče je, da izposluje s svojo slogo vendar dostojneji položaj na slovanskem jugu, nego ga je do zdaj vžival, in ki mu pripada po zgodovini, po zaslugah za krščanstvo in cesarstvo in pc številu prebivalstva. Da Slovenci v tej borbi ostanejo Hrvatom verni zavezniki, ni nobene dvombe, kajti v zvezi z jakim sosedom bode tudi njim ložje, odbijati napade svojih sovražnikov. Politični pregled. V Ljubljani, 3. avgusta. Humunsko vprašanje na Ogerskem. Ogerska vlada se je nekoliko že prepričala, da se s silo ne da spraviti rumunsko vprašanje s sveta. Govori se, da ogerska vlada odslej ne misli več zapirati rumunskih domoljubov, ker ima to baš nasprotni vspeh, kakor je pričakovala. Rumuni se tem huje upirajo, Čim huje jih preganjajo. 60 rumunskih dijakov v Kološu baje ne mislijo kaznovati zaradi poslednjih demonstracij. Vlada baje misli začeti drugače postopati, da pridobi Rumunce za ogersko državno idejo. Nekoliko je res bilo krivo nevolje Rumunov proti Mažarom to, da imajo v ko-mitatih vsa uradna mesta v rokah samo Mažari. Sedaj se uradniki volijo. Ker je pa v sedanjih volilnih redih volilni cenz jako visok za navadne ljudi, plemenitaši pa pač volijo, naj plačujejo kaj davka ali pa ne, je naravno, da so voljeni le Mažari, ker je mnogobrojno nižje plemstvo mažarsko. Ru-munci imajo mnogo inteligence, ki ne more dobiti služeb, v uradih so po večkrat ljudje, ki nimajo potrebnih sposobnostij. Vlada pa hoče tem odpo-moči s podržavljenjem uprave. V občinah so tudi Rumunci prikrajšani vsled krivičnega volilnega reda iu ravno tako v državnem zboru. Vlada misli odpraviti sedanje krivice volilnega reda s tem, da znatno poniža volilni cenz. Popolnoma krivica s tem ne bodo odpravljena, kar nižje mažarsko plemstvo bode še vedno volilo, če tudi nič davka ne plačuje, dočim bode od Rumunov se zahtevalo plačevanje nekoliko davka; samo da pri večjem številu volilcev ne bodo več odločevali glasovi plemenitaških nema-ničev. Po našem mnenju se pa Mažari vendar motijo, če mislijo, da se potem Rumunci že za Ogersko državno idejo. .Ho^'^ ^ d ogersko državno ;J. ' , , . , , , ----r-r' ,uejo razumevalo le mažarsko grosn^'-*" . . _ sivo, se zanjo Slovani in Rumuni ne morejo navdušiti. To bode še le moč, ako v tej državni ideji najde mesto „ tudi dejanska narodna jednako-pravnost. Spremena v diplomaciji. Veleposlanik v Parizu grof Hoyos je šel na dopust, s katerega se pa misli vrniti le toliko časa, da odda svojo odzval-nico. Dal je baje že svojo demisijo. Za veleposlanika v Parizu bi pa sedaj rad prišel grof Goluchovvski, kateri je sedaj poslanik Bukureštu. Ta diplomat ima sedaj 48 let in je bil poprej že veleposlaniški svetnik v Parizu in sedaj je pa že osem let v Buka-reštu. Ker se je oženil s princezinjo Murat ima zvezo s pariško družbo. On misli, da njemu po njegovih službenih letih, njegovem imenu, zvezah iu zaslugah gre kako veleposlaništvo. Ce je grof Kalnoky koga druzega odbral za pariško veleposlaništvo, misli grof GoIuchowski popustiti diplomatično službo, povrne se v Galicijo in bode se dal voliti v parla- ment, iu bode skušal v parlamentarnem življenju si pridobiti veljavo, kakor si jo je bil oče njegov. Bolgarija. Da so se v Sredcu jako motili1 če so mislili, da pridobe Rusijo ua svojo stran in si zagotove podporo Cankova pristašev, ko so odstranili Stambolova, nam kaže neko pismo jednega najprvih Oankovcev, Staučeva, ki je sedaj v Peter-burgu in tudi ima zveze z ruskimi vladnimi krogi, do bolgarskih emigrantov v Odesi. V tem pismu se pravi, da Rusija nikdar ne bode priznala Koburžana za bolgarskega kneza. Bolgarski emigrantje, kateremu je na čelu Oankov, se zatorej ne morejo spustiti v nobena pogajauja s Koburžanom. Oankov in njegovi tovariši so odločni nasprotniki Koburžana avstrijske politike v Bolgariji. Ravnali se bodo vedno po ruski politiki. Novo ministerstvo se bode opiralo na policijo, kakor se je prejšnje in bode le orodje Avstro-Ogerske. Načevič je jako zvit, Koburžan je pa agent katoličanstva in Avstrije v Bolgariji. Can-kov in on zatorej mislita, da se s Koburžanom nikakor ne smejo sprijazniti. Naj že vlada Načevič ali pa Stambolov, Koburžan mora izvedeti, da Bolgarija ne more ostati brez Rusije. Treba je ostati pri zahtevi, da se Koburžan odstrani iz Bolgarije, ker je tujec, orodje trodržavne zveze iu dunajske diplomacije. Bolgari se morajo približati Rusiji in voliti kneza, katerega bode priporočila Rusija. Iz tega pisma se pač vidi, da ima sedanja bolgarska vlada prav iste nasprotnike, kakor jih je imela prejšnja. Položaj se ni nič premenil. Priznanje bolgarskega kneza se ni nič približalo. Ko bi oduošaji mej Rusijo in Bolgarijo bil kaj bolji, bi gotovo Stančev ne bil pisal tacega pisma. Rusi iu njeni pristaši zahtevajo pred vsem, da sedanji knez mora iz Bolgarije. Šolstvo. Naše šole. Iz Trnovega meseca jul. Znano je menda čast. bralcem, da imamo v Trnovem dvojno štirirazreduo šolo, deško namreč in dekliško. Prva je javna, druga zasebna s pravico javnosti v zavodu ubogih šolskih sester »de Notre Dame". Na deški podučuje nadučitelj-voditelj, drugi učitelj in dve gospodičini učiteljici. Končala je šolsko leto 25. in. m. z zahvalno službo božjo, s šolskim izpitom in z delenjem spričeval in primernih knjižic marljivim učencem. Veseli me, da je v tem oziru ostala naša šola nekako konservativna, ker je imela do sedaj skorej vsako leto izpraševanje konec leta, in je tudi letos zvršila poduk s primerno cerkveno in šolsko slavnostjo. Pet in dvajset let je minulo od takrat, ko je pisavec tih vrstic v Bleiweisovih Novicah" zagovarjal konte leta darila pridnim šo-arjem. Branil sem takrat tudi javne izpite, katere so vrgli med staro šaro, kot ostanek mračnjaštva, ki ne spada v sedanje razsvitljeno stoletje, kot nepotrebno, prazno razkazovanje, katero učiteljem mnogo sitnega dela prouzročuje. Mnenja, katerega sem bil pred četrt stoletja, sem še danes, da je slovesna skušnja koncem leta otrokom v veselje in spodbudo, in tudi učiteljem koristna, ker ona dejansko kaže starišem napredek otrok, da potem dostojno cenijo trpljenje in trud učiteljev, katerega so imeli s šolarji, preden so jih toliko izučili, Da mnenje o preskušnjah niinapačn^ gem"s^znal posebno tudi 26. jujjia £ri' zvršetku šolskega leta v zavodu šolskih sester »de Notre dame", kjer sem imel priliko udeležiti se slovesnosti ter opazovati vesele obraze srečnih šolaric in zadovoljnih mater. Najpred je bila v samostanski lepi kapeli peta sv. maša, pri kateri so deklice pele pravilno in ginljivo celo latinsko mašo v strogo cerkvenem slogu zloženo; spremljal je petje s harmonijem č. g. P., kateri v samostanu podučuje cerkveno petje. Koliko se je moral pač truditi blagi gospod, da je mlade deklice po notah tako lepega in pravilnega petja naučil! Po božji službi se je pričelo izpraševanje, o katerem hočem le to omeniti, da so deklice glasno in prav dobro odgovarjale v krščanskem nauku in v vseh drugih predmetih. Zapele so prav vbrano še nekaj pesmic, in nekaj šolaric je razveselilo poslušalce s spretnim igranjem na glasoviru in goslih, tako da se je tukaj družilo »utile dulci", koristno s prijetnim. Ko se je mnogo lepih knjižic razdelilo med marljive šolarice, se je ena izmed njih v gladkem govoru zahvalila gosp. dekanu, kateri se je pri vseh svojih premnogih opravilih mnogo trudil s podukom krščanskega nauka v vseh štirih razredih; zahvalila se je šola-rica tudi učiteljicam za njih trud in ljubezen do gojenek. Toplo zahvalo je izrekla posebuo ustanov-niku in dobrotniku zavoda, kateri je mnogo žrtvoval, da se je ustav v malo letih tako lepo razvil. — Tudi letos je ta vrli mož kupil in samostanu daroval sosedovo hišo iu vrt, ter misli sporfladi na tem prostoru iepo samostansko cerkvico sezidati. Že sedaj pa zidajo redovnice tik samostana s podporo od strani ustanovnika g. Valeučič-a, prostorno in lepo šolsko poslopje za vse razrede; tako da je bila letos zadnjikrat šolska preskušnja v samostanski hiši. S tem, da se bodo šole v posebni hiši nastanile, bodo pridobile redovnice mnogo prostora za notranje gojenke, katerih se je že do sedaj mnogo oglasilo. Omeniti mi je še razstavo ročnih del, katere so bile izložeue v posebni sobani, okinčani s cvetlicami in z lepim kipom preblažene Device Lurške. Razloženih je bilo še več izdelkov, kakor lani; ua stotine no-govic, pletenih rut, srajc in druzega koristnega, zraven lepih, umetno izdelanih predmetov, kakor vezenih svetih podob v okvinib, blazinic, oltarnih prtov, in mnogo enakega. Posebno nas je veselilo videti, da častite redovnice pri poduku ročnih del največ pozornosti in truda obračajo na to, kar je prostim kmetskim deklicam pri gospodinjstvu potrebno. na popravljanje in krpanje obrabljenega perila, poškodovane obleke. Tudi takih rečij je bilo več na ogled razloženih. Sploh smemo reči, da je vsakdo, kdor je omenjenega dne obiskal zavod naših šolskih sester, zapustil hišo zadovoljen in prepričan, da so se deklice tukaj mnogo Jepega in koristnega naučile, ter da redovniške šole deželo malo stanejo in vendar svoj namen popolnoma izvršujejo. xy. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. avgusta. (Kranjska gimnazija.) Gimnazija v Kranju, katera ie bila odpravljena vsled dislokacijskega ukaza ministra Gautscha iz 1. 1887, bode s prihodnjim šolskim letom zopet otvorjena in tekom let spopolujena v višjo gimnazijo. Tako vsaj poročajo dunajski listi. Dotično naredbo je baje že cesar potrdil. V kratkem bodo imenovani ravnatelj in učiteljsko osobje. »Vaterland" dostavlja: »Gospod naučni minister bode gotovo tudi gledri Celja našel način, da kmalu ustreže opravičenim zahtevam slovenskim". Celo »N. Fr. Pr." se ne repenči radi tega, češ, da te želje Nemci neso pobijali, ker kranjska gimnazija ustreza dejanjskim potrebam. (Slovesno sv. mašo) bode opravil jutri ob 10. uri v križanski cerkvi ondotni župnik č. g. Bar bo-r i č za rajnega nadvojvodo Viljema, velikega kri-žanika nemškega reda. — Pri sv. Petru bode imel isti dau po naročilu oficirskega zbora slovesno sveto mašo vojaški kurat dr. L. Senjak za rajnega nadvojvode Viljema. (Ljudske shode) namerava sklicati »Slov. pol. društvo" meseca avgusta in septembra na Murskem polju, pri sv. Petru pod Sv. gorami, v Slov. Gradcu in v Slov. Bistrici. Shod volilcev pa skličeta poslanca dr. Jurtela in dr. Gregorec dne 2. septembra na Ptujski gori. (Umeščen) je bil dne 30. julija č. g. Andrej češenj, na župnijo Podgrad. - .» (V^pokoj) stopi č. g. Andrej Sare, župnik v Gozdu pri Kamniku. ... (Razstava cerkvene obleke) bo, a^kor nam naznanja vodstvo bratovščine sv. R. Telesa, dne 12., 13. in 14. t. m., ne pa one dni, ki so po pomoti zaznamovani v zadnji številki »Danice". (V znamenju neresnice!) Včerajšnji »Narod" zopet pogreva neresnico, da vrednik »Domoljubov" »v svojem »Domoljubu" brani ljubljanske nemške napise". Ni nam treba zopet in zopet povdarjati, da je to neresnično, ker v »Slovencu" in »Domoljubu" smo se izjavili za slovensko-nemške napise v Ljubljani. To stališče bodemo zagovarjali vsikdar, ker hočemo tudi v prihodnje na podlag i pravičnosti braniti pravice Slovencev po drugih krajih, in ker nikakor nočemo pritrditi načelu sile, po katerem so v Celju, Mariboru, Celovcu, Gorici, Trstu samo-nemški oziroma samoitalijanski napisi. Kakor hitro se bi pa mi izjavili načelno v Ljubljaui za samo-slovenske napise, tedaj potrdimo ob enem načelno krivice, ki se Slovencem gode po imenovanih mestih glede napisov. Tega pa ne bodemo nikdar storili, ker v borbi za narod hočemo imeti proste in čiste roke. (Za slovensko katoliško delavsko drnštvo) je podaril g. P. Hugoliu Sattner partituro svoj h najnovejših skladb z glasovi tred. Hvala mu! — t Prosimo rodoljube, da se spomnijo tega društva iu bodisi z deuarno podporo, bodisi s poučnimi in zabavnimi knjižicami ali muzikalijami razvesele poštenega slovenskega delavca! Ce kdo, rabi gotovo delavec omike in poštenega razvedrila po težkem delu. — Odbor slov. kat. delavskega društva izrazil je p smeuo svojo zahvalo kamniškemu kapelanu g. Janezu Kalanu, ker je na shodu socijalnih demokratov zagovarjajoč načela krščanskih socijalistov priporočal navzočim delavcem pristop k novemu slov. kat. delavskemu društvu. — Društveni shod delavskega diuštva je prihodnjo nedeljo ob 6. uri zvečer v prostorih kat. družbe. Govoril bo prof. dr. J. J a-n e ž i č. (Nesreča v idrijskem rudniku). Pretečeui po nedeljek bila je tu učiteljska konferencija za logaški okraj. Popoludne ogledali so si nekateri učitelji živo-srebrni rudnik. Pri tein se je pa logaški učitelj gospod Matajec zelo ponesrečil. Le malo je manjkalo, da se mu ni glava popolno razdrobila ; v neznanskih bolečinah privedli so ga na svitlo ; blizu dve uri mu je zdravnik šival glavo, potem so ga odvedli v rudniško bolnišnico. Občno omilovanje razodevalo se je radi te nesreče. V četrtek potem pripetila se je že druga nesreča. V Prančiškovem jašku postavljajo ogromno mašino. Dva zidarja delala sta na preslabo podprtem odru; jeden se je zelo potolkel, drugi pa, Janez Trepal, 241etni mladenič iz Ledin, potolkel se je v padcu tako, da je bil takoj mrtev. Naj mu bode sodba mila ! — Škrlatica in daviea razsajati tukaj že blizu dva meseca, mnogo otrok je že pomrlo, pa bolezen še noče ponehati. (Iz Radeč) 2. avgusta. Šolsko leto se je na tukajšnji šoli zaključilo pretekli pouedeljek due 30ega julija t. 1. Učencev in učenk je bilo okoli 830 v vseh razredih. — V četrtek dne 2. t. m. je bilo prvo sv. obhajilo otrok. 54 jih je ta dan prejelo prvikrat zakrament presv, Rešnjega Telesa. — Železni most čez Savo je že sestavljen. Približno le še tedtn dni imajo monterji dela ž njim. Podoben je popolnoma mostu dolenjske železnice čez Ljubljanico. Bil je parkrat tudi že fotografrvau. Javnemu prometu se ne bode izročil dne 18. t. m. kakor se je spočetka določilo, ampak nekoliko kasneje na sedaj še ne odločen dan. (Iz Kamnegorice) se nam piše: Danes, 31. julija, sklenili smo šolski poduk. Šolska mladina zbrala se je malo pred osmo uro v šoli, podala se pod vodstvom svojega učitelja v cerkev, kjer je velečastiti g. župuik mej sv. mašo podelil 14 učencem prvič sv. obhajilo. To Vam je bil ginljiv prizor! Mnogim so bile oči solzne, ko je velečastiti gospod župnik po krasnem, ganljivem ogovoru podal prvič učencem sv. rešnje telo. Po sv. maši šli so učenci zopet v šolo, kamor so prišli tudi mnogi prijatelji mladine. Vsi so bili polni hvale razumnemu odgovarjanju učencev in učenk, posebno iz krščanskega nauka. Kako so napredovali otroci v raznih predmetih, pokazalo je nekoliko vprašanj iz zemljepisja in zgodovine. Vsa čast in priznanje gosp. učitelju Lavtižarju, ki je dosegel take vspehe v kratki dobi peterih mesecev. V imenu starišev zahvalil se je g. Ignacij Zupan, izdeljevatelj orgel radi dobrega uspeha in opominjal otroke, naj bodo pokorni tako izvrstnim učiteljem. Predsednik okrajnega šolskega sveta, blagorodui g. Adolf pl Kappus prebral je na to imena šolarjev, ki so se odlikovali v pretečentm šolskem letu. Potem so zapeli šolarji zahvalno in cesarsko pesem, podali se na vrt blagorodnega gospoda Ad. pl. Kappusa, kjer so jim prijatelji šolske mladine priredili mulo veselico. Veselju mladeži pridružilo se je več gospodov, mej temi v prvi vrsti blagorodni gospod J. John, profesor v Terezijanišču na Dunaji. Blago srce njegovo poznali smo že prej, a danes je pokazal v polnej meri svoje dobro srce. Bog mu povrni ! Vesela mladina zapela je več lepih pesmij. Razšli smo se z nado, „Vivat, floreat crescat" kamnogoriška šola ! (Iz goriške okolice): Ko je bil izvoljen Anton pl. Reja posestnik v Kozaui, županom velikega koj-skega županstva, ki obsega središče Brd, mislil je marsikdo, da bode mož ua pravem mestu. Pa dovoljevanje plesov nedeljo za nedeljo, nam kaže da smo se varali. Kmalu po njegovi izvolitvi županom brali smo v Soči sledeče : „Ker sedanji župan gospod pl. Reja ni le iskren narodnjak kremenitega značaja, ampak tudi izvrsten gospod, upati je, da se tudi občinsko gospodarstvo našega velikega županstva polagoma zboljša." — Ce misli gospod župan s pomočjo plesov občinsko premoženje zboljšati, potem se jako vara. Več kot polovica družin v Brdih prišteva se »kolonom", dalje je znano, da je zaprav-Ijivost Bricev zelo velika iu posledica tej revščna, dasi je zemlja zelo rodovitna; iu kaj je temu vzrok? Plesi. — Tega menda ui treba še dokazovati. Zi-pravljiv reven narod pa nima obstauka. — V Brdu treba le par premetenih Židov in Brici kot Slovenci izginejo. Toraj, če je res g. župan iskren narodnjak in dober gospodar, ki želi lepe prihodnosti svojej županiji, naj dela na to, da se število javnih plesov — vzrok propadanja Brd v moraluem iu mateiijal-nem smislu — skrči iu polagoma odpravi. Ce so to zgodi potem se bode blagostanje Bricev samo o sebi množilo. Potem ne bode pa tudi pobojev, ki delajo sramoto Slovencem. Kaj porečejo k temu sosedje Italjani? Prav bi bilo, ko bi se hotel deželni zbor baviti z vprašanjem o plesih in kaj pametnega ukreniti. (Petindvajsetletnica čitalnice iu ustanovitev Sokola v Postojini) obeta biti lepa. Dva posebna vlaka pripeljeta Slovence iz vseh sosednih dežel. Udeleži se tudi muogo Hrvatov iu nad 30 Cehov. Priprave bodo gotovo izvršene tako, da bode vsak udeleženec imel kaj zabave. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane v nedeljo dne 5. t. m. ob 7. uri 10 min. zjutraj. Cena za tje in nazaj z vstopom v električno razsvetljeuo jamo 2 gld. 90 kr. (Šolska porodila) Štirirazredno deško ljudsko šolo v Kamniku sta koncem leta obiskovala 202 učenea; za višji razred je bile sposobnih 146. V srednje ši.le se jih je letos oglasilo 10. Na obrtno-nadaljevalni šoli je bilo 84 učencev. — Štirirazredno ljudsko šolo v Postojini ie obiskovalo 173 dečkov, 172 deklic; za višji razred je sposobnih 153 dečkov in 148 deklic. — Petrazredno slovensko ljudsko šolo družbe sv. Cirila in Metoda pri svetem Jakobu v Trstu je obiskovalo 320 otrok napredovalo jih je 228. V šolski vrt pri sv. Jakobu se je oglasilo nad 70, v Rojanu nad 70 in na Greti nad 50 otrok. — Štirirazredno ljudsko šolo v Vipavi je letos obiskovalo 247 otrok, in sicer 180 dečkov in 117 deklic; z?, višji razred je sposobnih 151. — Štirirazredno ljudsko šolo vMokronogu je obiskavalo 242 otrok, in sicer 124 dečkov in 118 deklic; za višji razred je sposobnih 137 otrok. Letno poročilo ima na prvem m«stu opis »Mokronog z okolico" s sliko iz peresa šol. voditelja g. J. Ravnikarja. (Shod avstrijskih vinorejcev) bode na Dunaju od 4. do 6. septembra t. 1. Da bi le kaj koristnega ukrenili za povzdigo vinoreje! (Velika nesreča.) »Slov. Gosp." poroča: Nedavno je posestnik Matija Coh v Liuicovi vasi pri Ptuju vozil poln voz suopja domov. Ko pripelje do kovačnice, poprosi kovača, naj mu na ojesu napravi večjo luknjo. Kovač z žarečim železom zapali oje, uname se snopje, konja zdirjata pod kolarnico L. Spenšeka, ki se tudi uname. Pogorela so vsa Spen-Šekova in sosedova poslopja. Cohova 13 letna hči srečno pade s snopja, predno je bilo vse v plamenu. (Pričeti obrti.) Od 1. do 31. julija pričeli so izvrševati obrt naslednji obrtniki: Franc Zakotnik, v Soteski 6, mizarski obrt; Franc Vidali ua Poljanski cesti 27, mizarski obrt; Ignacij Zargi na sv. Petra cesti 4, trgovino z mešanim blagom; Iiija Predovič, Poljanski trg 5, trgovino z živino; Jernej Cermelj, Vegove ulice 8, prodaja sadja in zelenjadi; Ana Cuzak, Krakovske ulice 3. prodaja klobas, suhega mesainšpeha; Marija Curk, Rimska cesta 5, prodaja sadja; Fran Molč, Karlovska cesta 22, pekarijo; Marija Mole, ravno tam, branjerijo; Ivana Kasmanhuber, pred Škofijo št. 17, branjerijo; Marija Premru, Vegove ulice 12, prodaja sadja; Alojzij Belič, Kongresni trg 5 prodaja sadja; Marija Slatner na Opekarski cesti 24, sejmarstvo s sladčičarstvom iu drobn m blagom; Liza Praprotnik, Dunajska cesta 7, krama-rija z mešanim blagom; Marija Strus v Lingarjevih ulicah 7, branjerijo; Fran Pungerčar, Florijanske ulice 17, krojaštvo; Jera Juvanec, Ružne ulice 27, prodaja kruha; Marija Mrhar, Pred škofijo 20, prodaja potvic in sladčičarskega blaga; Fran Zoreč, Florijanske ulice 34, braujerijo; Marija Kos, pred Prulami 3, prodaja kruha; Jakobina Kastuer, Dvorni trg 1, prodaja žganih opojnih pijač na drobno; ista ondu, trgovino s špecerijo in železuino; Jos. Man-cin, Opekarska cesta 10, izdelovanje in prodaja sladoleda ; Ivan Kapus, Marije Terezije cesta 6, brivski iu frizerski obrt; Josip Petrič, Opekarska cesta 32, črevljarski obrt; Terezija Novotny, Gradišče 2, posredovanje služb; Josipina Sterle, Spitalske ulice 9, prodaja črevljev; Ivan Vrhovec, sv. Petra cesta 52, dimnikarski obrt, in Fran Burgar, sv. Petra cesta 21, mizarski obrt. (Tatvina.) V sredo večer ukral je neznan tat v f ančiškanski cerkvi jednemu romarju z Dolenjskega papirnat desetak, prerezavši mu v veliki gnječi žep pri telovniku. Pripetilo se je tudi nekaj manjših tatvin, d»si je bila straža povsod pozorna. (Vojaške vaje) se bodo raztezale letošnjo jesen : Infanteri|a iz Gorice iu Trsta na Notranjskem, bram-bovstvo: Kočevje-Ribnica, iu 27. pešpolk na Gorenjskem. Skupne vaje infanterije in kavalerije pa so zatem okolu Logatca. Ztdnja dojde v Ljubljano okoiu 16. t. m. (Toplice pri Novem Mestu). Poslopje in naprave tega zdraviliška so se letos vsled mnogih hib in ne-dostatkov primerno reuovirale iu v dober stan spravile, kar bode izvestno ugodno vplivalo na mnoge zunanje kakor domače obiskovalce in druge, ki so se do zdaj iz raznih opravičenih uzrokov — toplicam ogibali. (Nova železniška blagajnica). Prometno vodstvo drž. železnic je dalo ravnokar sezidati in postaviti tik dolenjskega kolodvora novo primerno kolibo za oddajo vožuih kart, katere se bodo izdajale ob dneh večjega prometa. — Ob preteklih dneh Porcijunkule imel ja osebni vlak dvakrat znatno zamudo, ker je na postaji Grosuplje ozir. Šmarje manjkalo voz za romarje, katerih je kar brez broja uselo na železnico. Zeleznično osobje pa je vsem zahtevam kolikor moč naglo ugodilo, kar je vse hvale vredno, ker drugod marsikje take »uljudnosti" — pogrešamo ! (Perijalno potovanje.) Člani odbora .Zveze učit. društev" in tekaj druzih učit. 6odrugov podalo se je te dni na potovanje čez Gorenjsko na Trbiž in dalje (Koroško in Štajersko), ogledat si sosedne dežele in obiskat svoje slovenske kolege ondu. Telegrami. Smrt nadvojvode Viljema. Dunaj, 2. avgusta. Danes je izšlo v vojaškem naredbenem listu cesarsko povelje, ki odreduje, da korni topničarski polk nadvojvoda Viljem št. 3 za zmirom obdrži to ime v spomin pokojnikovih zaslug. Dunaj, 2. avgusta. Veliki vojvoda lu-ksemburški je opustil svoje potovanje na Dunaj, ker ne bi prišel pravočasno k pogrebu. Princ Friderik Schaumburg-Lippe je prišel k pogrebu. Nadalje so prišli nadvojvoda Ferdinand, predsednik državnemu sodišču Unger, predsednik zbornici poslancev Chlumecky, namestnik grof Thun, podpredsednik gospodske zbornice grof Falkenhayn, moravski deželni glavar grof Vetter, zastopniki peštanske posadke pod vodstvom kornega poveljnika kneza Lobkovica so položili na grob venec z rudeče-belimi-zelenimi trakovi, danes je došlo še mnogo vencev, mej drugimi venec družbe rudečega križa. Budimpešta, 2. avgusta. Na vseh javnih poslopjih, na ministerskih, konzulskih in nekaterih zasebnih poslopjih so razobešene zastave. Dunaj, 2. avgusta. Vse hiše v mestu imajo črne zastave. Po ulicah, ki peljejo na dvor, je grozno veliko ljudij. Ob polu štirih so jeli prihajati diplomatje, generali in de-putacije. Ob štirih so truplo še blagoslovili, potem pa naložili na mrtvaški oder, v katerega je bilo vpreženih šest belcev. Mej zvonenjein se je začel pomikati sprevod. Najprej je šel oddelek konjiče, potem dvorni vozovi. Ob vozu so šli plemeniti dečki, garde, za njim veliki križevnik nadvojvoda Evgen s člani nemškega viteškega reda. Mej veliko množino ljudij, ki so vsi bili odkriti, se je sprevod pomikal proti kapucinski cerkvi, kjer so bili zbrani dvor, diplomatje, ministri, ogerski ministerski predsednik, generali, predsedstvo državnega zbora, župan in vojaške deputacije. Po 4. uri je prišel cesar s princem Friderikom Hohenzollernskim, princem Leopoldom bavarskim in člani cesarske hiše. Ko je došel sprevod, so nesli krsto v cerkev, kjer jo je vsprejela duhovščina in se je postavila na mrtvaški oder. Ko jo je blagoslovil prošt nemškega viteškega reda, so jo nesli v grobnico, kamor so šli sorodniki nadvojvode in vrhovni dvornik. Vrhovni dvor- nik je izročil mrliča gvardijanu kapueinov v varstvo. Na to so cesar in dvor odšli iz cerkve. Dunaj, 3. avgusta. Ob 11. uri dopoludne je v dvorni župni cerkvi bila slovesna zadušna maša za nadvojvodo Viljema, katero je imel nadškof Angerer. Pri maši so bili cesar, nadvojvode, nadvojvodinje, bavarski princ Leopold, princ Friderik Hohen-zollernski, drugi knezi, ministri, generali in dostojanstveniki. Zvečer odpotuje cesar z bavarskim princem Leopoldom v Iscbl. Pravda proti Caseriu. Lyon, 2. avgusta. Danes ob polu petih zjutraj so odpeljali Caseria iz šentpavelske ječe v sodnijsko palačo, ne da bi se bilo pri tem kaj posebnega zgodilo. Lyon, 2. avgusta. Dohode k sodnijskemu poslopju stražili so vojaki. Pred poslopjem se je nabralo mnogo radovednežev. Soba, v kateri je obravnava, je prenapolnjena. Vstop je le dovoljen tistim, ki so dobili vstopnice. Ob polu deseti uri se začne obravnava. Predseduje predsednik Breuillac, zatožbo zastopa generalni prokurator Tochier. Zatoženca pripeljejo. Mlad mož je, brez brade, skoro otročjega obraza, svetlih očij, srednje velikosti in lepo oblečen. Zagovornik njegov je odvetnik Dubreuie, trgovske šole profesor Genneval pa tolmači. S slabim glasom odgovarja Caserio na prva predsednikova vprašanja, katera imajo namen konstatovati iden-tičnost. Ko se je pročitala zatožba. ki ničesar novega ne obsega, so se klicale priče po imenih in začelo zaslišanje zatoženca. Predsednik najprej skuša dognati, če je za-toženec pri pravi pameti. Caserio pravi, da on prevzame vso odgovornost. On ni bil nikdar bolen in v njegovi rodbini ni še bilo nobenega umobolnega. Nadalja vprašanja predsednikova se tičejo prejšnjega življenja zatoženčevega in njegovih zvez s francoskimi in italijanskimi anarhisti. Caserio priznava, da je anarhist in da je občeval z anarhisti ali jih neče imenovati. Potem je natančno opisal, kako je prispel v Lyon in kako je izvršil umor. Pri tem je pokazal veliko ravnodušnost in se je v časih celo smejal, kar je vzbujalo nevoljo mej poslušalci. Caserio oporeka, da bi bil imel kake sokrivce. Vojska na Koreji. London, 2. avgusta. „Times" poročajo o uničenju ladije „Kow-Shing. Ko je dal japanski general povelje, da naj gredo vojne ladije za to ladijo, je mej Kitajci nastala veliko vznemirjenost. Izjavili so angleškim čast-niKom : „Mi nečemo biti vjeti, rajši umrjemo. Mi vas ubijemo, ako ladija ne pluje v Kitaj!" če tudi je ladija plula pod angleško zastavo, vendar so nanjo streljali Japanci. Streljali so celo na Kitajce, ki so poskakali v vodo. Kitajci so se bojevali jako pogumno. Peterburg, 2. avgusta. Angleška vlada je baje pripravljena postopati vzajemno z rusko glede spora mej Japanom in Kitajem. Rim. 2. avgusta. Po poročilih iz Ja-pana začela se je vojska, ker japanska vlada ne odstopi od tega, da morajo Kitajci vse odobriti, kar so Japanci storili na Koreji. Tokohama, 2. avgusta. Kitajski poslanik v Tokiu je zahteval svoje potne liste in odpotuje v petek. Metlika, 2. avgusta. Na volilnem shodu, ki je bil tukaj in bil jako dobro obiskan, je opravičeval poslanec Šuklje politiko Slovencev ostalih v Hohenwartovein klubu. Govornik je trdil, da je po razmerah koalicija postala državna potreba. Napadi proti koaliciji so brez vsake podlage. Tudi za slovenski narod je mogoč v koaliciji zmeren napredek. V zahtevi zastran Celja so morali slovenski poslanci biti stanovitni, vendar se bode morala najbrž osnovati lastna slovenska nižja gimnazija, da se prizanaša nemški občutljivosti. Govornik odločno zavrača zapletenje slovenskega narodnega programa s hrvatskimi državnopravnimi težnjami. Shod je Šukljeju izrekel jednoglasno zaupnico in ga je pozval, da se naj drži dosedanje politike. Bruselj, 2. avgusta. Socijalistiškega vodja Voldersa odpeljali v blaznico, ker je neozdravljivo blazen. Rotterdam, 2. avgusta. Umrl je neki otrok na neki tuji ladiji za kolero. Liibeok, 2. avgusta. Vse potnike ladije „Trawe" odpustili so zdrave iz bolnice. Tu j c i. 1. avgusta. Pri Slonu i Hermann, Mazal, Basch z Dunaja. — Za-lesky, Erras iz Trsta. — Pesaritsch, Prossinag iz Gorice. — Zuliani, dr. Bruchner iz Gradca. — Brovt iz Cabara. — Pro-haska z Reke. — Roblek iz Radovljice. — Stampf iz Prage. — Jenko iz Belgrada. — Plaschke iz Brna. — Rauter iz Planine. — Frauscher, Honig iz Linca. — Baron Skubensky iz Bleda. Pri Maliču-. Duldner, Hoch, vitez Barry, Huber, Kamauf, Hinkl, Clarenbach, Berger, Weltmann z Dunaja. — Prema, Hold, Zuliani, vitez Krones iz Gradca. — Pucich, Blasigh iz Trsta. — Rechariz Polhovega Gradca. — Gober in Pogačnik iz Idrije. — Benčič iz Zagreba. — Sajic iz Trebnjega. — Zumar, Kazel iz Št. Vida. — Smirnov iz Belgrada. Pri bavarskem dvoru: Konečny it Ljubljane. — Rozmanik iz Lesec. — Meditz in Lackner iz Maribora. — Jonke iz Metlike. — Fischer z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Cerar iz Blagovice. — Mežan s Sv. Gore. — Ernest Godina iz Gminja. Pri Juinem kolodvoru: Jaremczysim, Tiefenbach iz Trsta. — Kapin iz Konjic. — Kumbel iz Vratislave. — Kober iz Zagorja. — Koschokar z Dunaja._ Vremensko sporočilo. a rt a Cas Stanje Veter Vreme > 2 t-B s I •g« B S t o opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 735-2 14-2 sl. svzh. jasno 2 2. n. pop. 7338 25 6 sl. szap. oblačno o-oo 9. a. »vee. 733-5 20-5 sl. svzh. n n Srednja temperatura 20-1 za 0-3° nad normalom Stanje »vstro-ogerske banke dne 31. julija 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 452.437.000 (+ 8,844.000) Kovinski zaklad „ 298 672.000 (+15,773 000) Listnica „ 150,139.000 (+ 4,683 000) Lombard „ 25.751.000 (+ 277.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 45,027 000 (— 4,061.000) Eksekutivne dražbe. Jos. D e 1 a č a iz Nov. Sela pol posestva s pritiklinami (933 gld. in 55 gld.) dne 22. avgusta ih 19. septembra v Kočevji. Jak. Travna z Gline premičnine (8251 gld. 44 kr.) dne 20. avgusta in 3. septembra v Ljubljani. Na prodaj je fotogaflčen aparat 9:1'2 z izborno lečo (Gruppen-Antiplanet) za dvanajst podob h kratu (Detectiv-Kammern). Več pove iz prijaznosti upravništvo. 407 3-1 Tovarniško zalogo šivalnih strojev 508 50—42 za voz are xi je ima v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Ceniki zastonj in franko. o rt s a ♦H u u • y~i t ■ ■ M 1 1 ® • mmJ (Z) eC XV O H '3 V o rt 4) 4-» a* M O U >m a. • r-< iH O O rt k j M M Hotel Mallner na Bledu. V nedeljo, dne 5. avgusta na čast kolesarjev kraškega nemškega avstrijskega oddelka Jipaiia flili slavnost z umetalnim ognjem, katero p r i r e d e gostjo hotela. 408 ^ Vs p o r e d: Ob 8. url: Japanska razsvetljava. — Vožnja na krasno razsvetljenih čolnih. Ob 9. url: Umetalni ogenj pred Mallnerjevim hotelom, priredi pirotehnik F. Brandolin in drugovi iz Trsta. "Vstopnina je prosta. D u n a j s k a borza. Dnč 3. avgusta. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlala renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... Londou vlsta.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem .drž velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... . 98 gld. 40 kr. . 98 , 40 • 122 „ 45 • 97 „ 70 n . 121 „ 60 ■ 95 „ 90 . 1008 „ — • 364 „ 10 . 124 „ 65 j. 61 „ 05 . 12 „ 19 n 9 n 90 n . 44 „ 35 89 n Dne 2. avgusta. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 H> kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3 % . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 149 gld. — kr. 154 „ 50 197 „ 60 96 „ 40 142 „ 75 127 „ 20 107 „ 40 n ~~"" n — »i 67 „ 40 98 „ 70 221 „ 60 155 „ 60 128 „ 50 98 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 25 kr^ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........68 St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld......48 Ljubljanske srečke.........24 Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. . 164 Akcije Ferdinandovesev. železn.,1000gl.st.v. 3180 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 490 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 108 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 74 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 166 Papirnih rubljev 100........133 50 50 50 25 50 50 80 50 y 4SJT Nakup ln prodaja TS3S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. r Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E It C U R" Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseb špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visečega obrestovanja pri popolni varnosti Hf* naloženih glavni c