Lcvi in lovci. Napačno bi bilo, ako bi mislili, da izumirajo v Afriki strastni lovci na leve. Tudi v današnjah dneh je dovolj ljudi, ki smatrajo levji lov za višek napetosti doživljajev v sredini divje afriške narave. Po celem ogromnem ozemIju črncev pojejo slavo dvema človekoma, koja glavna življenjska vsebina je: preganjanje kralja divjih zveri. Mcški in ženski levji lcveo. Glede lovske slave na leve gre za Herberta Pijner, moža, kateremu je lov na leve šport in za Lojzo Jouvain, gospo, ki preganja levjo zalego iz sovraštva. Oba lovca razpolagata z bogznaj koliko najbolj zanimivimi doživljaji. Herbert Pijner ije eden najbolj srčnih mož, katere je videl svet. Po cele dneve se podi po divji džungli, da bi izsledil sled za zverjo. Ako je objela zemljo noč, prisluškuje Pijiner smeri vetra, dokler mu ne udari na uho tulenje levov. Gotovo je nekaj groznega tulenje levjih skupin v sicer mirni afriški noči. Celo hrabrega človeka spreleti groza, ko mu udarjajo na uho levji klici. Na Pijnerju še ni nikdo zapazil, da bi se zganil, ko je zaslišal leva; ravno nasprotno — razlije se mu po obrazu nekaka blaženost, kakor bi se mu bližal dober prijatelj. Na začudenje lovskih tovarišev predlaga Pijner, naj ugasnejo luč, ker se levi navadno izognejo ognju. Pijnerjeva lovska družba vstraja v temi, dokler ne sliši korakov plazečega se leva. Gospa Jouvani je iz Belgije. Kot deklica je živela v Bruslju na Belgijskem v.oselo ter srečno, dokler ni srečala lepega dne visokega kolonijalnega uradnika; s katerim se je poročila. Po nalogu vlade.^e je podal njen mož v Belgijski Kongo v osrednii Afriki. Žena bi mu naj sledila v nekaj tednih. Kratko pred odhodom je sprejela iz Konga brzojavko z groznim poročilom, da so raztrgali na lovu levi njenega soproga. Mlada žena ni pretakala solz, ampak se je odpeljala s prvim parnikom v Kongo. Lotila se je levjega lova in uganja take grozovitosti nad zverinami, da se temu čudijo najbolj utrjeni lovci. Anglcški major. Med domačini južne Afrike uživa veliko priljubljenost angleški major Pretorns. Gastijo ga kot lovca, kojega krogla v življenju še ni zcrešila cilja. V pragozdih Knizne je ustrelil celo čredo divjih slonov, enega za drugim. Prehodil je celotno južno in osrednjo afriško pokrajino peš. Major je potoval noč tcr dan po džungli z majhnim fotografičnim aparatom v roki. Ako si je ubil v glavo, da je hotel fotografirati levji prizor, je stikal tako dolgo, dokler ni naletel na posemeznega leva ali na celo družino. Postavil je aparat in je glasno zakričal. Iz početka po kriku vzbujena zver se je zagledala v drzneža in,v teh trenutkih jo je fotogrifiral. Zadela pa ga je kljub drznosti usoda vseh navdušenih lovcev: čreda divjih slonov ga je poteptala v trenutku, ko jo je hotel utisniti na fotografsko ploščo. Redek dcživljaj Z Ievi beleži Anglež Millongdon. Z dvema spremljevalcama se je peljal v avtomobilu preko puščave Kalahari. Solnce je bilo že zašlo, ko so še bili oddaljeni 200 km od cilja potovanja. Millingdon je sedel pri krmilu voza in ko je hotel vstati s sedeža, je zagledal naenkrat leva in dve levinji, kako so stopali iz gošče in ostali zmedeni od žarometov pred avtomobilom. Po preteku nekaj trenutkov nepopisnega strahu si je opomogel Millingdon do glasu. Ne da bi se bil ozrl, je rekel vovarišema: »Vstanita takoj, primita za puške, levi so tu.« Oba moža se nista niti ganila. Na smrt preplašeni Anglež je kriknil v obupu: »Puške, levi nas ogrožajo!« Ne bodite smešni, Millingdon, peljite naprej« — je odgovoril eefeen od mož, ki se je bil med tem preImdil. Drugi je smrčal mirno naprej. Millingdon se je moral udati v usodo. Ko je začel motor ropotati, so se odstranile zverine za par korakov. Z divjo brzino jo smuknil avto mimo levov. Ko je poročal drugi dan Anglež večji družbi o strašnem doživljaju, mu ni verjel nikdo tega izrednega srečanja s kraljem in kraljicama afriške džungle.